PRIHOHSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
uto 2. Štev. 299 - Cena 4,- Ure	.«ggS
TRST, petek, 24. maja 1946
Uredništvo ln uprava, Plazza Goldoni St. 1 • L Tel. St. 93306 93807. 93808. Rokopisi se ne vrstejo
Tukajšnje prebivalstvo ss ne bo nikoli podvrglo rešitvi, ki bi nasprotovala njegovim življenjskim interesom, in ponovno poudarja svojo voljo po < združitvi ■ Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, ki mu edina lahko zajamči napredek in svobodo.
Iz resolucije prebivalstva Rojana, tržaškega 1 predmestja Svetu zunanjih ministrov v Parizu
De Gasperi ne bo podpisal
V razgovoru z ravnateljem a-Sencijg «United Press* za Italijo, & 9. De Gasperi podal nekaj fejau, preko katerih ni mogoče ’*■, ne da bi s potrebno odločno-si)0 pribili nekatera res zgodo-^nska dejstva. To je potrebno siasti vpričo dejstva, da gre za 'f^e odgovornega drlavnika, ki ) *e zaradi tega morale biti 8 varne, umirjene in uravnoveše-*e’ bi z njimi hotel prispevati rešitvi vprašanj, ki zadevajo plenitev mirovne pogodbe z ItalU ne pa vlivati novega poguma 1 ^ionskim vojnim hujskačem in grizenim sovražnikom stare in n°Ve Jugoslavije.
v svojih uvodnih besedah je ®*_ fis Gasperi izjavil, vda ne bo !“*• njegova vlada, niti katera druga bodoča italijanska *<Wa podpisala mirovne pogod-e> ki bi prepustila Jugoslaviji jj®0# del Julijske krajine*. Tako kč smo že: premagana Italija, je I8 pod silo razmer in vsled poznega položaja na bojiščih, z Eniškimi silami na Siciliji, ^Pustila svojega pajdaša in iz *janskega oportunizma presed-. na zavezniSko stran, si upa nes stavljati pogoje in celo Orositi onim, ki so jo dejansko ^e^i popolnega uničenja. Pri
govorjenju, kjer postane-
v. ffto žrtve italijanskih antifar ‘Etičnih borcev, ki so stxxirno ^^Pevali k uničenju italijanske-fašističnega vojnega stroja,
. u*> ki naj bi v diplomatični x9ri g presežkom izravnal račune 'pijanske fašistične preteklosti maja 191,5 in ne le do 8. 9. ,S'> gospod De Gasperi!), se *l0ro»»o samo vprašati ali sanjajo, ali je Tes, kar slišimo. Itali-‘ fct ima na vesti toliko zloči-nov; ni o teh zločinih še sprego-» jasne in odločne besede, da *°etovna javnost lahko sodila ? nieni resnični demokratični is-r^i°sij; nasprotno, svojo faši-'cno preteklost skuša skrbno ^rtti, tako da je svetovna jav-danes več ali manj pouče-komaj o nekaterih straneh _ ^sttote kriminalitete, o zloči-sv) ^^ttčne Italije pa je na S 0 zelo malo znanega. Urad-Italija pa ni v tem pogledu v °ii demokratični iskrenosti sto-a skoraj še ničesar, še več, . ‘° gospod De Gasperi sam je ' vtčkrat opozarjal na nevar-*t, ki jo lahko v mednarod-1,1 merilu ima preveUko pouda-.^Se nespornega pojava italir
ega neofašizma.
j. Pojdimo dalje. Kljub dvomiti* ”lora^Mi 'n politični vredno-Po izkuša, da bi z zamolčeva-svoje fašistične preteklosti t„.?'^anjanjem, odgovornosti za j Etične zločine umetno poveča-„jfy°i doprinos k skupni zavez-borbj, bi človek končno tu-PoiPlistal na to, da v sedanjem ra,°*aJu od današnje ItcUije sko-* ni mogoče zahtevati drugač-jJa®® načina mednarodnega uve-*Jnja; a dejstvo, da hoče go-vij ® Gasperi stlačiti Jugosla-p ° v **ti koš s fašistično Italijo, ylfY °n» z nacistično Nemčijo, „e *eS° meje navadnega politič-ta,a manevra in zadobiva zna-1 Politične in moralne podlosti, ^ ai pravi De Gasperit On pra-)n;J*a tna konferenci zunanjih V Par'zu' kljub obtož-glt, jugoslovanske delegacije kljul ^držanja rimske vlade in h deistvu> da Jugoslovani ni-priznati zgodovinskega 'Ja) da so se Italijani borili \£trani zaveznikov*, ni hotel v Se**! re^' tega., kar pove danes takemu dopisniku, namreč: V»fe«ni pozabljajo na svoje i» , Nediče in StojadAnovi-£>5 ^kaj ne tudi Mihajloviče, g. tlet ^Perirj, vse aktivne nem-H^,^°delavce*. In nadaljuje: in 8 0 bi rekel Jugoslovanom, ®8 v nekem določenem tre-tu<*i oni postavili na stran Ju9o ; ‘	sem	se vzdržal.
°<-'ani trdijo nadalje, da je Itali,-n^iflovih vojnih žrtev kriva h 0a> kakor da bi pozabili, da Vons>.e,>ldeset odstotkov jugoslo-i P<m0'h žrtev za časa konflikta k\ 8 vsled državljanske vojne, totw? 1° vključita v okvir sve-
p° ”0Jne».
• °»iai\^en Preide-mo na podrobno 'no s° te podlosti, bi zastavili *p0(i vprašanje: Ce ste, go-ri«i,j e Gasperi, smatrali v Pa-
V8e to> fcar ste sedai
r**ni£ ameriškemu novinarju, tdt°’ zaliaj niste tega izjavili rat. kn.r bi. prav gotovo
lič, Nedič, Rupnik in ostali niso nikoli predstavljali Jugoslavije. Nemški in italijanski okupator jih je poiskal in posta/vil tja, kjer jih je rabil in obdržal, dokler jih je rabil. «V nekem določenem trenutku*! čemu tako previdno, gospod De Gasperi t Želite, da vam osvežimo spomin t Zgodilo se je to takrat, ko sta Nemčija in Italija (tudi Italija, gospod De Gasperi!) napadli Jugoslavijo in jo razkosali po znanem vzorcu. Paveliča ste itak le imeli pripravljenega, Duca di Spoleto pa ni mogel v Zagreb. Cemu bi se torej še danes jezili na Nemce, gospod De Gasperi, češ da so vse te vaše figure sodelovale v glavnem z Nemčijo in le posredno z Italijo t Kaj morejo za to Pavelič, Nedič, Stojadi-novic itd., ce je bila takrat Italija prešibka, da bi mogla uveljaviti svoj apetit na račun svojega zaveznika t
Tretjič. Druga, to pot otipljiva lat, je trditev, da Jugoslovani trdijo, da je vseh vojnih Zrfiev kriva Italija. Se noben Jugoslovan ni pozabil, da smo povrh italijanskega imeli tudi* nemškega okupatorja, ki je slučajno vzdr-ial poldrugo leto vet Tort italijanski okupator.
četrtii. Po vdHh raHunlh, g. De Gasperi, }e osemdeset odstotkov mrtvih v Jugoslaviji terjala «državljanska vojna*. Nam sicer ni znamo, kako ste priSK do tega odstotka, vemo le to, da v Jugoslaviji ni bilo nikake državljanske vojne, ampak izključno borba proti okupatorjem in njihovim pomagačem, ki so jih nemiki in italijanski okupatorji postavili na odgovarjajoča mesta t> svojem splošnem imperialističnem načrtu. Kaj bi slepomiHK, gospod De Gasperi! Tudi Italija je bila na Balkanu, vsaj toliko časa, dokler ni skrahirala. Fašistična Italija, seveda! A po vaSih izjavah sodeč, si tudi danaSnja, baje demokratična Italija, na vse kriplje prizadeva, da ne bi izgubila vseh položajev, ki vodijo tja, kjer je ie enkrat doživela katastrofo.
Ce je to delo za mir in bratsko soZitje med narodi, potem vam moramo čestitati. Kar se nas tiče, smo glede razmejitve med Jugoslavijo in Italijo z vami. istega mmenja, z razliko, da so vsaj tri izmed itirih predloženih razmejitvenih črt za nas nesprejemljive, ne morda zato, ker — kakor v primeru. Gorice — pravite, ne bi svojih lastnih mrličev mogli pokopavati v svoji driavi, ampak zato, ker bi Živi ljudje s takimi črtami ne mogli Živeti na svoji slovanski zemlji.
Tito in Kardelj
k njima se obračajo misli in zelje primorskega ljudstva
Primorsko Ijodstvo se odločoo opira
postati žrtev imperialistične igre
S številnimi reso ucijaml Svetu zunanj h min strov v Parizu zahtevajo prebiva ci Trsta in predmestij priključitev k Jugoslaviji
Italijani in Slovenci vseh tržaških okrajev ta predmestij pošilja, jo vsak dan številae brzojavke Svetu zunanjih ministrov v Parizu, v katerih dajejo diuška svojim Čustvom in adlolnim zahtevam po združitvi z Jugoslavijo. V brzojavkah prihaja do izraza globoka u-žaljenoot in odločna ogorčenost nad stališčem ameriških, angleških in francoskih politikov, ki hočejo te kraje zopet izročiti tistim imperialističnim in fašistiCnim silam, proiti katerim se je tukajšnje italijansko in slovansko prebivalstvo z orožjem v roki tako odločno in vztraj-no borilo.
Številne so zahvalne brzojavke podpredsedniku jugoslovanske vlade Kardelju in sovjetskemu zuna-
njemu ministru Molotovu, ki tako jasno in odločno tolmačita čustva, pravice in težnje ogromne večine primorskega ljudstva, ki si želi in ki zahteva priključitev k Jugoslaviji. Enako hvaležnost izraža ljudstvo tajniku francoske komunistične partije Thorezu za pomoč in podporo pri naših upravičenih zahtevah.
Med številnimi brzojavkami navajamo danes le nekatere:
cItalijanski in- slovenski prebivalci Skorklje se odločno upirajo poskusom, da bi se Trst ločil od naravnega zaledja, ker bi bilo s tako rešitvijo mesto popolnoma obsojeno na smrt.
ZavezniSka delegacija je bila v stanu prepričati se na mestu o ute•
Bližnji proces proti izdajalcu ““!’
Zakaj vlada FLRJ ni odgovorila na drugo ameriško noto?
Beograd, 23. . Tanjug — Na današnjem zasedanju Zveznega sveta Ljudske skupščine URJ je poslanec dr. Matko Snuderl vpra-Sal predsednika Zveznega sveta, ali so resnična poročila nekaterih ameriških listov in agencij, da je vlada ZDA izročila preko svojega veleposlanika v Beogradu jugoslovanskemu zunanjemu ministrstvu drugo noto glede procesa proti Draži. Ce so taka poročila resnična, — je vprašal nadalje dr. Snuderl — kakšna je vsebina te note. in kakšen je odgovor zunanjega ministrstva na to noto.
Poslanec dr. Snuderl, višji predsednik komisije za ugotavljanje vojnih zločinov za Slovenijo, je nato razložil svoje vprašanje.
Opozoril je na čl. 116 ustave FLRJ, ki pravi: «Pri izrekanju sodbe so sodišča neodvisna in delujejo »amo v skladu z zakonom. To pomeni — je nadaljeval — da izrekajo naša sodiSča svoje sod-b« neodvisno in da naše oblasti in vlada ne smejo izvajati nobenega pritiska na sodni postopek. Niti vlada niti predsedstvo tega Sveta niti ljudski odbori in celo niti Ljudska skupščina sama, kot
vrhovni organ oblasti in predstavnik suverenosti narodov Ju. goslavije, se ne more in ne sme vmešavati v sodni postopek.
Vmeiavanje v postopek jugoslovanskih sodišč
Zaradi tega je popolnoma naravno, da naši narodi ne morejo trpeti vmešavanja tujih dežel v postopanje naših sodišč. Vsak tak poskus bo naletel na odločen odpor naših narodov. Vse, kar je v zvezi z Dražo, je izključno stvar nase lastne dežele in v naši deželi je to stvar našega ljudskega sodišča in naših zakonov.»
• Minister za zunanje zadeve Stanoje Simič je izjavil v odgovoru na vpraanje dr. Snuderla med drugim sledeče: «Nova ame*. riška nota je bila izročena 7. t. m. in nekaj dni kasneje je bila v Waahingtonu "ze objavljena. Ta nota prosi za podatke glede časa in okolnosti Mihajlovičevega procesa ter o ukrepih, ki jih je pod-vzela jugoslovanska vlada, da bi »omogočila pričevanje onim osebam, ki to žele.»
Zunanji minister Simič je nadalje opisal vsebino nove ameri-
Kako rešoje Varoostoi svet iraosko vprašaoje
ali: smet v tujem očesu vidijo, bruna v svojem pa ne
*»aCrat’ kar
fr> teX0P0(iprl0 vašo itetk šepajo-krciji„°.olede vprašanja Julijske ^ -ntt Prav ............-	"
lo neljubo, da bi podobne togosti prišle v uradni za->tr0v Kasedanja zunanjih mini-
*!)<, ** iife ostalih trditev, naj p^^dnje: ni«>Ho ‘ ZaUotavljamo vam, da «nit‘ na P»abili niti na Pavetiča '"*Wo niti na Stojadino-Vo J"10 Pozabili in tudi ne ne ^Mli. Nismo pozabili in
gotovo, ker bi
New York, 23. - AFP — Včerajšnja dolga seja Varnostnega sveta, ki Je bila ponovno posvečena pre. uče vanju iranskega vprašanja, ni prinesla nič novega. Gromiko ni prisostvoval seji. Skupno s poljskim delegatom, bi se lahko vprašali, ali hoče Svet rešiti iransko zadevo, ali pa jo zavleči v nedogled.
Iranski veleposlanik se je spet pojavil pred Svtom in podal izjave, ki so bile zelo spretne, vendar malo prepričljive Omembe vredno je dejstvo, da se je večina delegatov vzdržala debate, ki se je razvila med ZDA, Veliko Britanijo in Holandsko na eni strani, ter Poljsko na drugi strani. Vprašanja, ki jih je postavil poljski delegat Lange iranskemu veleposlaniku Huseinu Ali, so ga vsekakor spravila v zadrego; njegovi odgovori niso spremenili položaja.
Opaiati je bilo dosledno odločenost britanskega in ameriškega delegata, da ostane iranska zadeva pred Varnostnim svetom. Nič ni pomagalo, da je iranski ministrski predsednik zatrjeval, da so sovjetske čete izpraznile Iran, saj *o nenadoma postavili nove argumente: vmešavanje v notranje zadeve, omejevanje ozemlja, ki ga je mogla obiskati komisija, ki je bila poslana iz Teherana v Azerbajdlan.
Poljski delegat je moral oditi iz se'jne dvorane in poiskati zemljevid Irana, na katerem Je nato po.
0fn,
poxabtli- da »o gori hla»L okupatorjevi hlap-
!
,,te0a ofc* ne,n,kt!ga in Italijan-KuPatorja, (tudi italijan-
*k,
(U(ii
*o
e9a;
ne ?,pod Gasperi, kakor * nemii"10 nlfc°Ii pozabili, da 'm in italijanskim o-n	po	njihovem načrtu
, ktali jugoslovanske
..N* r borc°-
j \ £0odovinska laž je tr-
u^-tr *° *e *V neJcem dolo-en«tfcu» Jugoslovani po-a »tran Nemčije. Pave-
iransko vlado mučen». Iranski ve-1 jo umakniti. Opustiti iransko vpra-leposlanik je vneto preučeval iz- j Sanje bi bilo po njihovem mnenju redno jasna vprašanja, ki jih je postavil poljski delegat Lange in šel nato v svojih odgovorih — mnogo dalje od svoje vlade.
Današnja seja nele ni doprinesla razjasnitvi položaja, temveč' je prikazala iransko vprašanje kot nevarno stopnjo, ki utegne povzročiti težko krizo v ZN. To je splošni vtis po seji, na kateri je tudi pred. sednik Parodi, francoski delegat, brezuspešno skušal doseči kompromis, ki je bil prav tako zavrnjen, kot vsi Langejevi predlogi. Ob koncu seje bi se lahko vprašali, ali ieli večina Sveta rešiti svoj prestiž ali mir.
napačner. Ker je nesposoben, da bi šel nazaj in v zadregi, da bi šel naprej, Varnostni svet zapleta rešitev položaja, s čimer izgublja vsak dan, ki mine, čedalje več ugleda».
«New York Times* poudarja, da se s to trdovratnostjo nikakor ne rešijo, pač pa ustvarjajo mednarodni zapletljaji.
Iransko-azerbejdžanska
komisija za preučitev spopada
Teheran, 23. AFP. — Na predlog iranskega ministrskega predsednika Gavama, naj bi se ustvarila mešana iransko-azerbejdžanska komisija, ki bi na licu mesta preiskala vzroke »popada, ki se je nedavno pripetil med vladnimi in azerbejdžanskimi silami na meji, kakih 100 km južno od Jezera Ur-mia, j« azerbejdžanski ministrski predsednik Piševari imenoval tri osebnosti, ki se bodo danes pod alt v Teheran.
Nedavno Je poleg tega prišla v
Politika angleškega imperija
London, 23. AFP. — List «Daily Worker» je objavil članek pod naslovom »Vojaška sila». Avtor članka je najprej vzporejal sovjetsko politiko in politiko Velike Britanije in ZDA, nakar je poudaril, da je Grčija še vedno zasedena od angleških čet in da vršijo angleške čete v Indoneziji nečist posel za holandske imperialiste. Razen malenkostnih sprememb ostaja vojaška politika imperija ista,
O ponovnem zapletljaju v zvezi z demobilizacijo poljskih čet meni «Daily Worker», da bodo dane obljub« povzročile zamero v Poljski ter uvedle V politično življenje Velike Britanije «tujo organizirano skupino, ki se podreja ukazom oficirjev, ki so naklonjeni fašizmu*,
ške note in nadaljeval: «Ker ta nova nota ne vsebuje nobenih novih momentov, na katera ameriška vlada še ne bi dobila odgovora v že omenjeni jugoslovanski noti, in ker je vlada FLRJ mnenja, da bi vsaka nadaljna korespondenca o tej stvari dejansko pomenila dovoljevanje vmešavanja v naše notranje zadeve, na to zadnjo ameriško noto ni odgovorila.
Vlada FLRJ ostaja pri svojem stališču, ki je edino pravilno, kajti Mihajlovič sam, to se pravi njegova obramba, sta pristojna za pozivanje obrambnih prič, in sodišče samo je pristojno sklepati, katere priče se res pokličejo k zaslišanju. Zahteva, ki jo postavlja zadnja ameriška nota, »naj se omogoči pričevanje osebam, ki to žele», je popolnoma neumestna in ni v navadi pri nobenem sodišču in nobeni deželi sveta.
Toda najbolj čudna pa je osnovna linija obeh teh not ameriške vlade, po kateri bi pričevanje ameriških pilotov, ki so jih rešile Mihajlovileve enote, bilo neke vrste olajševalna okolnost za zločine, ki jih je zagrešil Draža Mihajlovič*.
Mihajlovič - upanje svetovne reakcije
tZakaj je dovoljeno reakcionarjem po vsem svetu — je vprašal minister Simič — organizirati vsepovsod odbore za zaSčito Draže in stikati po vsem svetu za onimi zavezniškimi piloti, ki jih je reiil DraZa. Zakaj po drugi strani vsem onim stotinam in tisočem zavezniških vojakov, ki so jih reSili naSi partizanski odredi ali narodno - osvobodilna vojska, ni dana motnost, da bi v svojih deželah obSirneje poročali in izrar Zali svojo hlatfeZnost F Zakaj se ti reakcionarji ne zanimajo za one primere, ko je DraZa Mihajlovič izročil zavezniške pilote Nemoem, ki so jih kasneje umorili, ali ko je umoril zavezniške častnike, ki so bili pri njem in so mu izrekli nezaupanje.
Odgovor na ta vprašanja je lahko samo eden: reakcionarji po vsem svetu so odkriti sovražniki nove Jugoslavije, in narod.no-o-svobodilnega gibanja. Vse delovanje teh reakcionarjev je so-vrrnS.no. Zaradi tega je bil DraZa Mihajlovič veliko upanje, veliki steber svetovne reakcije.
Zaradi tega nismo odgovorili na ameriško noto.
Kar pa se tiče takozvanih »rešenih* ameriških pilotov, ki sedaj pojavljajo kot »priče*, jih smatramo samo kot orodje v rokah reakcije.*
. . . , , Tabriz iranska delegacija, da bi na kazal pokrajine, ki jih^ je obiskala j ^ m€sta ugotovila, ali so se sovjetske čete umaknile. Delegacija je po obisku v Dilolfl in Marandu odpotovala v Demlan v bližini urki-ške meje.
komisija. S tem je skušal dokazati Varnostnemu svetu, da je Iranska vlada imela preko svoje komisije dostop do vsega azerbajdžanskega ozemlja.
Zemljevid je kroiil od delegata do delegata in veliko vprašanje je, ali so argumenti, ki jih je postavil Stettinius, in po katerih je iranska komisija obiskala lahko samo majhen del azerbajdianskega ozemlja, po pogledu na zemljevid, še držali.
Toda stalno Je prevladovalo čustvo, da glas zdrave pameti ni mogel prodreti: poljski predlog, naj »e pozove teheranska vlada, da se izjasni o vprašanju, Je blok, ki podpira Veliko Britanijo in ZDA, odklonil poa pretvezo, da bi »takšen poziv bil
Trdovratnost na nepravem mestu
N€W York, 23. — AFP. — Dva velika dnevnika v New Yorku sta posvetila kratka uvodnika včerajšnji seji Varnostnega sveta. Oba lista, »New York Time«*, kakor tudi »Herald Tribune*, priznavata, da prav za prav ne gre za Iran, pač pa za mnogo obsežnejše vprašanje. Avtor uvodnika »Hersld Tribune* piše, »da očlvidno Angleži in Amerikanci mislijo, da se na »me-
Končno je zunanji minister Simič poudaril, da so bili vsi prejšnji procesi proti sodelavcem Draže Mihajloviča javni in da so jim prisostvovali predstavniki jugoslovanskega in tujega tiska. Isti postopek se bo ponovil pri procesu pro-ti Draži Mihajloviču, za katerega sodišče še ni določilo niti kraja niti časa. Sodiščem bodo izročene tudi vse pisane izjave, da jih bo preučilo.
Poslanec dr. Snuderl je ob odgovoru zunanjega ministra Simiča na njegovo vprašanje izrazil svoje zadovoljstvo.
Mihajlovič • sodelavec Italijanskih zavojevalcev
Pariz, 23. — Veliki tednik «La Marseillaise* je v svoji zadnji številki podrobno obravnaval izdajstvo Draže Mihajloviča. Pierre Brandon, pisec tega članka, piše med drugim:
«Od 11. januarja 1942. je že bil Draža Mihajlovič v dogovoru italijanskimi okupacijskimi oblasti. Načelnik generalnega štaba tega izdajalca, komandant Ostojič je sklenil podobne sporazume : Nemci in ustaši. Krinka je padla. Jugoslovanski Darnand je imel na izbiro, ali »pustiti se na kole. na, ali si prerezati grlo.
Njegova poslanica št. 713 pravi: »Večkrat sem vam že ponovil, da marate uničiti komuniste povsod brez vsake milosti, na fronti kakor v zaledju.*
List «La Marseillaise* navaja razna dejstva, izpopolnjena z izpovedjo bolgarskega generala Ni-kolova in majorja Simova, izmed tisočev drugih dokumentov, ki dokazujejo sodelovanje Mihajloviča s krvniki lastnega naroda, z nemškimi in italijanskimi okupa-torij.
Brandon naglaša dalje: »Res je, da je bil kralj Peter II. navdiho-valec izdajalca Mihajloviča. Zaradi tega trdijo danes nekateri ameriški listi še pred začetkom procesa Mihajloviča, da ne bodo razprave pravično vodili*.
Tednik zaključuje takole: »Naj se ljubitelji »Habeas Corpus Act* ter izdajalci nekoliko pomirijo: novinarjem vsega sveta bo dovoljeno videti kako se bo ta krvavi Judež zagovarjal.*
Ti novinari naj se, če morajo, tudi izognejo temu, da bi vzeli v zaščito miličnike in agente »Ge-stapa*, ki se sicer zelo redko pojavljajo pred francoskimi sodišči.
Ostanimo vsaj nekoliko združeni, da preprečimo da bi bil omadeževan spomin naših mrtvih, kot skušajo umazati čisto vero ponosnih Titovih vojakov.*
meljenosti te trditve in se je tudi lahko prepričala o Željah in težnjah demokratičnih mnoiio mesta, ki hočejo kot sedma republika pripadati Jugos’aviji.»
Druga brzojavka pravi:
«Antifašistično prebivalstvo Rojana, ki )e predmestje Trsta, ugotavlja z ogorčenostjo in začudenjem, da se niso upoštevala dejstva, ki jih je medzavezniSka komisija, katera je v marcu obiskala te kraje, imela priliko zbrati in
preveriti na mestu. — —	-----
Zahtevamo, da se spoStuje volja tukajšnjega slovanskega in italijanskega prebivalstva in da se z rasnimi intrigami ne skuSa opehariti tukajSnje prebivalstvo za to, kar si je priborilo za oeno velikih Žrtev in ki se je osvobodilo tujega imperialističnega jarma.
Naj se enkrat za vselej prizna pravica temu ljudstvu, ki doslej Se ni poznalo svobode, čeprav si jo je priborilo s krvjo svojih sinov in nadčloveškimi Žrtvami.
TukajSnje prebivalstvo se ne bo nikoli podvrglo reSitvi, k\ bi nasprotoval njegovim Življenjskim interesom, in ponovno poudarja svojo voljo po zdruiitvi s Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, ki mu edina lahko zajamči napredek in svobodo.*
«Antifašistične Zene okrajev Bv. Vida, Sv. Justa in mestnega centra odločno protestirajo proti načinu razpravljanja o vprašanju na-Sega mesta In pokrajine, ne da bi upoštevali, da smo se borile im trpele za boljio bodočnost nas in naSih sinov.
Zavedamo se, da ne bomo mogli nikoli uSivati miru in blagostanja, če ne bomo združeni s federativno Jugoslavijo. Odločno odklanjamo, da bi nas faSizem zopet zati-
ral; nočemo, da bi nas tisti, ki so se omadeZevali z naSo krvjo in ki danes pljuvajo na nas in na naSe otroke, Se nadalje nekaznovano teptan.
Ni pravično, da se nas, potem ko smo še toliko borili in doprinesli t> tej hudi vojni tako ogromne Žrtve, postavlja v isto vrsto s tistimi, ki so do zadnjega sodelovali z Nemci.
Hočemo Titovo Jugoslavijo!*
Dr. Po ga s si ju
predsedniku MOS-a za Trst
Pariz.
MO S za Trst je z Živim zadoščenjem zvedel za Vaše izjave na tiskovnih konferencah, kakor tudi za izjave političnim osebnostim, ki ste jih srečali v Parizu.
MOS za Trst izjavlja, da je enoduSno z Vami solidaren in odobrava VaSe odločne in pravične izjave, ki izražajo neomajno voljo vsega slovenskega in italijanskega demokratičnega prebivalstva naie-qa mesta. Obenem Vas vzpodbuja, da nadaljujete s svojim delovanjem, s katerim hočete siznaniti najviSje kroge z votjo demokratičnega Trsta, ki zahteva edino pravično reSitev trZaSkega vprašanja. To zahtevo je Ze izrazilo prebivalstvo med naci-fasistiino okupacijo z orožjem in nadčloveškimi Žrtvami, in jo izraža leto dni z neštetimi plebiscitarnimi manifestacijami. Ta reSitev je priključitev Trsta kot sedme federalne edinice k FLR Jugoslaviji.
MOS za Trst.
Navdušene manifestacije
za Trst v Franciji
Drugi .nastop pevskega zbora JA v Parizu
Pariz, 23. — Sinoči sta v dvorani Preijer v Parizu na pobudo francoske organizacije «Dela in turizma* imela svoj drugi nastop v Parizu pevski zbor in folklorna skupina jugoslovanske armade. Jugoslovanske pesmi In narodni pl-esi so ponovno dosegli velik uspeh. Posebno burno je Številno občinstvo pozdravljalo partizanske pesmi.
Med navzočimi osebnostmi je bilo opaziti Bogomolova, veleposlanika ZSSR v Parizu ter Sail-lanta, predsednika Svetovne sindikalne federacije.
OkroZni odbor DruStva Jugoslovanov v Franciji je organiziral velik miting v mestu Lens na področju Pas de Calais z geslom <Trst Jugoslaviji!*. V častnem predsedstvu mitinga so bili vsi oni, ki so padli za svobodo Trsta.
Pred natrpano dvorano je tajnik okrožnega odbora DruStva Jugdslovanov v Franciji otvoril
miting. Na to so povzeli besedo v imenu demokratičnih organizacij Pannequin za francosko ljudsko fronto v Pas de Calais, Martinem za italijanski narodno o-svobodilni odbor v Pas de Calai-su, Klouska za organizacijo Poljakov istega področja ter France Rupnik v imenu organizacije Jur goslovanov.
Na honcu mitinga so navzoči z velikim navdušenjem izglasovali dve brzojavki in resolucijo, s katero zahtevajo priključitev Trsta k Jugoslaviji. Brzojavki so poslali zunanjemu ministru Bidaul-tu ter narodno osvobodilnemu odboru v Trstu.
Ob tej priliki so dlelavoi iz vsega področja Pas de Calais, pripadniki vseh narodnosti, enoglasno in odločno manifestirali za uresničenje upravičenih zahtev nove Jugoslavije kakor tudi za ojačenje zveze med vsemi demokratičnimi narodi.
Italija je prinesla bedo, opustošenje, muke in smrt
Anglo-eglpčanska pogajanja prekinjena
Kairo, 23. AFP. — Dopisnik a-gencije »AFP* javlja, da so bila anglo-egiptovska pogajanja prekinjana. Kljub naporom lorda Stan-gatea so Egipčani branili svoje sta-liSče, da je zanje popolnoma nemogoče razpravljati o vojaškem zavezništvu, podobnemu onemu, ki je bilo sklenjeno v Londonu leta 1936.
Kairska vlada ni pripravljena sprejeti drugega kot obrambno zavezništvo v skladu z Listino Združenih narodov ter noče priznati Veliki Britaniji posebnih pravic za obrambo njenih Imperialnih prometnih zvez. To je bilo sporočeno iz krogov angleške vlade.
Beograd, 23. . Tanjug — Ves jugoslovanski tisk objavlja dnevno številne brzojavke in pisma iz vseh ljudskih republik Jugoslavije notranjemu ministru zvezne vlade Aleksandru Rankoviču, v zvezi z bližnjim procesom proti vojnemu zločincu Draži Mihajloviču. V teh brzojavkah ljudstvo prav tako odločno zahteva, naj se ljudskim oblastem izroče tudi drugi vojni zločinci, v prvi vrsti pa Ante Pavelič.
Prebivalci vasi Pašman v Dalmaciji poudarjajo v svojem pismu, da so Mihajlovičevi razbojniki v tej vasi ubili tri najboljše mladeniče, Iz tega razloga zahteva prebivalstvo vasi, da le čim prej izreče pravična in zaslužena kazfen nad voditeljem zloglasnih morilskih tolp, Dražo Mlhajlovičem.
Pismo zahteva tudi, naj pod vzame notranji minister Rankovič energične korake pri zavezniških oblasteh, da bi izročile Jugoslaviji Ante Paveliča, najhujšega zločinca, kar jih pozna naša zgodovina. V tej zvezi poudarja pismo: »Poleg drugih zločinov je Ante Pavelič
prodal fašistični Italiji najlepši del naše dežele, našo prelepo Dalmacijo — in Italija nam je prinesla bedo, opustošenje, muke in smrt.*
fiatAmW$Wm
HERFORD. Poljski begunci so odgovorni za več kot 90% težjih zločinov na britanskem zasedbenem področju v Nemčiji.
TOKIO. Mac Arthur je cesarju prepovedal plačevati letno 2 milijona jenov njegovim bratom, stricem in bratrancem. Tako bo 14 družin cesarske krvi prenehalo živeti na cesarjev račun, to pomeni na račun japonskega ljudstva. Vendar se princem ni treba bati bede, ker imajo lastnega imetja vrednega nad 50 milijonov Jenov,
LONDON. V Londonu se je pričela mednarodna konferenca za proizvodnjo.
WASHINGTON. Kakor Javlja a-meriško zunanje ministrstvo, vztraja vlada ZDA na takojšnji preselitvi 100.000 2idov v Palestino.
Monarho - fašisti
skušajo preprečiti Izvedbo volitev v Italiji
Rim, 23. - Ass. Press — Policija
Rimu, Milanu in Florenci ima težko delo, ako hoče zajamčiti, da bodo 2. junija, volitve potekale v redu. Aretiranih je bilo skoraj 100 neofašistov, ki jih sumijo zarot in terorja.
Niso še potrjene vesti, da je milanska policija odkrila vsedržavno zaroto za nemire zadnje dni maja, ki bi naj prisilili vlado, da bi odložila plebiscit za monarhijo.
Rim, 23 - AFP — Tajne fašistične organizacije v Lombardiji, štejejo 20.000 vojaško organiziranih mož. V Milanu so bile ulice v sredi-šču mesta polne fašističnih letakov.
Grožnja Vatikana volivcem
Rim, 23. - Ase. Press — Po vatikanskem viru grozi katoličanom, ki bi glasovali na volitvah za komunistične ali sploh levičarske kandidate, de jim bo cerkev odrekla pode. ljevanje zakramentov in celo cerkveni pogreb.
»Osservatore Romano*, uradno glasilo Vatikana, je objavil pastirsko pismo umbrijskih š<kofov, ki svari katoličane, da glasovanje za levičarske stranke lahko povzroči sankcije po cerkvenem zakoniku. Obenem so izdali Škofje iz Kala-brije pastirsko pismo, ki opozarja na nespravljivo nasprotje med krščanstvom in marxizmom, ter poziva vernike, naj volijo samo za kandidate, ki podpirajo katoliško pojmovanje države. .Ta partirska
k*«*-	***■
pisma bodo prebrana v vseh cerkvah v. Umbriji, kjer so levičarske struje zelo močne, kakor tudi v Kalabriji.
Odkrite zveze med failsti In Kvirfnalom
Rim, 23. Tass. — Italijanski notranji minister Romita je v zvezi s poskusi monarho-fašističnih krogov, da bi organizirali 24. maja v Rimu zbiranje monarhističnih elementov iz Italije, da bi sabotirali referendum in ustavodajno skupščino, izjavil, «da se bodo volitve prav gotovo vršile 2. junija io da bodo odbili vse poskuse po njih odlogu. Vsak poskus zastraševanja pa bo zadel na energičen odpor.
20. maja je policija v Rimu aretirala tajne fašistične elemente, ki so se skrivali v nekem samostanu. Kakor poročajo Usti, je policiji u-spelo po zaslugi teh aretacij odkriti zvezo med fašisti in Kvirina-lom. Sirijo se vesti, da je med aretiranci tudi Adelchi Serena, bivši tajtadk fašistične stranke.
Nemci v Julnl Tirolski bodo bojkotirali volitve
Rim, 23. AFP. — Delegacija 11 občin južne Tirolske v provinci Trento je obvestila prefekta, da bodo nemiki prebivalci teh občin bojkotirali volitve v znak solidarnosti s svojimi Mrojakt iz province Bolzano, ki ne bodo smeli glasovati na volitvah la plebiscitu
PRIMORSKI DNEVNIK
24. maja
1916-
GOSPODJE NA PARIŠKI KONFERENCI:
GLEJTE PRVE REZULTATE!
«Fratellanza Giuliana» - škofa Santina
Tržaški Slovenci iz središča mesta so se obrnili pred tedni na trža-Skega škofa žar. ti n a s prošnjo, naj bi jim dovoli! majsko večerno pobožnost «Smarnlce* v cerkvi Sv. Antona novega v Tratu. Za vse Slovence v središču mesta bi bila to najpripravnejša in najbližja cerkev.
Zdi se pa, da je tudi za tržaškega škofa Santina stara navada iz fašističnih dni — železna srajca. Kot je bilo pričakovati od škofa, ki je deloval v vsej fašistični dobi raznarodovanja in ki je nadomestil takoj po Lateranskem sporazumu z Mussolinijem Slovencem preveč na-kHonjtncga, priljubljenega škofa Fogarja, je gospod Santin prošnjo zavmil. Ta škof blagopokojnega evropskega »novega reda*, ki ima nad svojimi neposvečenimi sotrud-niki iz Collottijevih dni to prednost, da za njega ni epuracljskih listov, pač misli enako, kakor njemu podobni g. župnik pri Sv. Antonu Novem, ki meni, da Slovencem zadostuje maša ob 5. uri zjutraj — ker itak tako zgodaj vstajajo hlapci in služkinje-..
Tudi bivši Bekar iz Sežane, urednik «Vite nuove* Don Beari, nima več naklonjenosti do svojega materinskega jezika. Pred nekaj meseci je prepovedal pri Sv. Antonu Novem mašo slovanskim dijakom, ki so se zato morali zateči v oddaljeno predmestno cerkvico. V to oddaljeno cerkvico zahaja iz mesta seve čedalje manj dijakov in
krivdo za upadanje dijaške vecske vzgoje nosi zato Don Beari in njemu podobni somišljeniki gda. San-tiina.
Nam je pač že zdavnaj jasno, da so razni »odbori* o julijskem bratstvu le za trenutno politično upo. rabo — za izvoz lahkovernim kalinom v tujini in zagovornikom smrtnih Srt na pariški konferenci.
Zato tudi ne pripisujemo podobnih izrazov krščanske ljubezni do bližnjega in bratstva med narodi italijanskemu ljudstvu ali pa kr-ščarskim nazorom. Mi hodimo dalje po začrtani poti in se branimo pred krivicami s strani raznih San-tincv ne glede na odlašanja in me-šetarenja raznih pariškiih konferenc.	— i.
Civilna policija že »upošteva" predlagane iri črte
Dne 23. t. m. je bil dan za obiske v tržaških zaporih. Ko so neki svojci govorili s priporniki slovenski, se je približal neki civilni policist in zahteval, naj govorijo italijanski, češ da se tu ne govori drugače. Priporniki pa so odločno u-govarjali, prav tako obiskovalci. Poskušali so mu objasniti, da se niso borili zato, da zopet ne bi smeli govoriti niti v svojem materinskem jeziku kot pod Mussolinijem in da je njim slovenski materinski jezik prav tako drag, kakor njemu italijanski.
Civilni policist je najbrže pomislil, da so pokazali predlogi zapad-nih faveznikov na pariški konferenci prav tako maJo razumevanja za ta izvajanja in za partizansko borbo kot on. Namesto odgovora je poklical na pomoč ste-ažarja.
Se vedno delajo razlike
med delavci in uradniki - kakor v času fašizma
V ponedeljek 20. t. m. je bila splošna skupščina delavcev podjetja ILVA. Razpravljali so o važnih vprašanjih svoje stroke. Izvoljeni predsednik Vascotto Je otvoril zasedanje in dal besedo tov. Debar-bori, ki je poročal o pogajanjih z glavnim ravnateljstvom v Genovi in o njih razultatih.
Najlačrpneje je poročal o pogajanjih za nagrado ob zaključku bilance. To vprašanje je zelo zanimivo, ker odkriva pristranost, s katero ga podjetje rešuje po metodah preteklosti, kot da bi ne bilo nobene razlike med fašizmom in demokracijo. Tudi letos je namreč glavno ravnateljstvo -v Genovi izplačalo uradnikom znesek povprečne meseč n« plače, ki ga imenujejo »nagrada ob zaključku bilance». Ravnateljstvo utemeljuje to izplačilo kot star običaj.
Delavci pa vedo, da je ta »običaj* favoriziral fašizem zato, da bi Se bolj ločil uradnijke sloje od delavskih. Delavoe, ki so resnični proizvajalec narodnega bogastva, so Izkoriščali, uradnike pa deloma podpirali. S tem so hoteli preprečiti, da bi se v uradnikih zbudila koletktivna zavest In da bi Se bolj razrasel vladajoči Individualizem in sebičnost. To nagrado so delili po posebnem merilu, to je »posebnih zaslugah*, ki so obstajale v tem, kdo je bolj upogibal svoj tilnik in klečeplazil. Tega pa mi delavci nismo mogli nikoli počenjati, ker je, v nas zelo razvita razredna zavest.
Zaradi vsega tega so se bili delavci že zbrali 19. aprila t. 1. ter Izglasovali resolucijo z zahtevo, naj se to izplačilo, imenovano nagrada ob zaključku bilance, podeli tudi delavcem v Istem razmerju, kot jo dobivajo uradniki. Po tej zahtevi triaSkih delavcev so postavili enake zahteve tudi drugi od-
seki ILVA-e. V odgovor na te zahteve je ravnateljstvo podjetja IL-VA pristalo na izplačilo «nagrade za delež pri obnovi*, in sicer 800 lir za moške nad 18. letom in 400 lir ženskam.
Toda ta nagrada je čisto priložnostna in nima nikake veze z že omenjeno, ki jo vsako leto izplačujejo uradnikom. Zato delavci vztrajajo na svoji zahtevi po izenačenju pogojev z uradniki. Le tako bo možno sodelovanje v proizvodnji in v odnosih med delom in kapitalom po načelih resnične demokracije ih v pravičnem priznanju pravice do obstoja. Zato ponovno zahtevajo, da ae tudi njim izplača omenjena nagrada in da pri tem ne bo nihče Imel prednosti.
Po dolgem razpravljanju je skupščina določila, da bodo prejeto izplačilo nagrade za obnovo imeli za predujem nagrade ob zaključka bilance, katere iznos bodo določili s pogajanji kasneje.
Kar se tiče nagrade za dolgoletno delo, jo Je tržaško delavstvo skupno z delavstvom drugih podružnic, odklonilo. Glavno ravnateljstvo sadaj preučuje protlpredloge delavcev.
Nato je bilo govpra o novih prispevkih za menzo, o Čemer pa ni bilo še nič sklenjenega.
Na koncu zasedanja je tov. Co-mlci poudaril prehodne prilike, ki ki nam ga tu odrekajo. Ce ta zahteva pomeni politiko, je to res politika Enotnih sindikatov in množic, ki so v njih včlanjene*, vladajo v naši pokrajini ter zahteval, naj se delavcem omogoči vzdrževati njihove družine s poštenim delom. Končal Je svoj govor z besedami: «Ne prosimo nikogar milosti, hočemo samo dela,
Vendar pa priporniki in obiskovalci zapadnjaškim predlogom v Parizu najhrie cdso posvečali mnogo važnosti, ker kljub vsemu zastraševanju svojih ključarjev niso hoteli govoriti drugače, kot v svojem materinskem jeziku — slovenščini. Končno so ohranili ključarji In civilni policisti svoje stališče s pariško konferenco na ta način, da so poklicali nekoga, ki je moral prisluškovati slovenskim razgovo-vorom.
Tudi to je značilen primer za duha, ki vlada v civilni policiji. In tudi to se je zgodilo pod Zavezniško vojaško upravo.
*S'ciava venduia'
Včeraj je tovarišica Rakar Marija, stanujoča v Trstu, spremila sestro do pomola. Ob 13.30 uri, ko se je vračala domov, sta jo v ulici Cavana napadla najprej dva fašista. Medtem ko Bta jo pretepala, je pridrvela še skupina nadaljnjih 8 fašistov. Med pretepači je spoznala nekega bivšega maršala ka-rabinerjev. Ta jo je vrgel na tla, brcal z nogami in kričal «S’clava venduta, vattene nella zona B». Da-siravno so člani civilne policija vse to videli, niso Intervenirali. Po pretepu je napadena tovarišica šla k civilnemu policistu in zahtevala, naj aretira omenjenega maršala. Nato so vsi trije skupaj odšli na centralno policijo v ulico XXX Ot-tobre. Tam so tovarišico Rakarje-vo peljali v sobico, kjer so jo samo pustili 5 minut, Nato so jo Izpustili. Zdi se, da so se med tem pogovorili s pretepačem in kakor da ne bi bilo nič, so izpustili tovarišico in tako rešili zadevo.
* * »
Gospodje na pariški konferenci, kateri ste predlagali črto smrti za naše ljudstvo: Svobo. doljubno ljudstvo ne bo vaših črt nikoli sprejelo!
Odkrttje spomenika padlimfm borcem
Preteklo nedeljo je bila vsa vas v žalnih zastavah. Ta dan so Iva-njegrajci posvetili spominu vseh o-nih. ki so padli v osvobodilnem boju. Ljudje so trumoma prihajali iz vseh okoliških vasi, v naročjih polno cvetja. Ivajnjigvad je prva ktaška vasica, ki je postavila spomenik njim, ki so padli. V plošči iz nabreZinskega kamna, je vklesanih enajst imen. Nad ploščo je iz kraške skale izdelan Triglav, nad spomenikom pa visok drog, na katerem vihra jugoslovanska zastava. Odkritju je prisostvovala velika množica ter častna četa OJA. Po enominutnem molku je pevski zbor zapel «Kot žrtve...*. Nato sta spregovorila neki vaščan in v imenu PNOO-ja tovariš Vojmir. Ob spomeniku Je ljudstvo priseglo, da se bo vztrajno in odločno borilo za svoje pravice, za priključitev k Jugoslaviji. Silno je odmevala pesem «Slovan na dan*, častna četa OJA pa je izstrelila salvo.
Po tej žalni svečanosti se je množica udeležila pogreba padlih junakov Karla in Albina Lozeja ter Ladka Semoliča. Prvi je padel 1944. leta v Benečiji, druga dva pa isto leto v Brkinih. Žalni sprevod je krenil izpred šole. Krste, ki so bile ovite v jugoslovanske zastave, so noaill domači partizani, ob njih pa so stopali borci OJA in vaška dekleta. Sleherna vas komenskega o-kraja Je pripravila svoj veneo. Na čelu povorke sta vihrali jugoslovanska in delavska zastava z žalnimi trakovi. Ob odprtih grobovih so se od njih poslovili soborci, do-mačSni in g. dekan. Vsi so se zaobljubili, da se bodo še dalje borili za priključitev k Jugoslaviji. Sleherni Kraševec je s teh preranih grobov odnesel v svojem srcu nepozabno melodijo (Vam bratje naj pesem ljubezni doni — in večna zahvala vam bodi!*.
Tržaški brezposelni delavci se organizirajo
Sinoči so brezposelni tržaški delavci ustanovili svoj pripravljalni odbor. Naloga odbora je zbrati vse podatke in moralno pomoč v težkem položaju. Odločili so nadalje, naj se brezposelni delavci prijavljajo v tovarniških odborih, od katerih ima vsak po dva člana v novo izvoljenem odboru. Manjša podjetja in tovarne, ki ne bi imele svojih zastopnikov v tem odboru, naj se zglasijo neposredno v prostorih tega odbora v ulici Imbriani št. 5, soba 11, kjer dobijo vsa potrebna navodila.
Vsi brezposelni delavci naj se prijavijo in sabo prinesejo vse potrebne listine (delavsko knjižico in zefleno izkaznico brezposelnih delavcev) na zgoraj omenjeni naslov.
Izlet v Škocljansko jamo
Za Met v Skocijansko jamo so na razpolago naslednje prometa« zveze: Vlak ob 6.40 z glavne postaje proti Divači, ob 19 01 iz Divače v Trot; potnina v obe smeri brez vstopnine 156 lil-; popusta na pristojnih mestih ni bilo mogoče doseči. Avtobusi in kamioni iz ulice Fabio Severo 5-b ob 7., 8.30, 10. in 11.30 proti S.kočija nu, nazaj ob 17., 18., 19. in 20. uri; potnina v obe smeri skupno z vstopnino 95 lir. Prijave za vožnjo z motornimi vozili do nocoj ob 18. uri pri avtopodjetju Ca-hariju, ulica Fabdo Severo 5-b. Kamion iz Sežane ob 13. uri; potnina v obe smeri z vstopnino vred 70 lir; prijave do nocoj v trgovini Pirjevec v Sežana. Jama bo sllavnostno razsvetljena.
Svečana seja MOS-a za Trst ob obletnici ustanovitve
22. t. m. je bila zelo pomembna | seja MOS-a za Trst, ki praznuje obletnico svojega obstoja. 16. maja 1945. je namreč ljudska skupščina delegatov vseh demokratičnih antifašistov v Trstu izvolila prvič v tržaški zgodovini ljudsko oblast, to ja Konzulto in Osvobodilni svet.
Po odobritvi zapisnika so zbrani svetniki premotrili vse delo, ki ga je Svet izvršil v tem letu. Ugotovili so vro uspehe, ki jih je MOS dosegel v prvem tna .cu svojega obetoja kljub tedanjim težkočam. Obnovljene so bile javne naprave, ustavljeno odpuščanje z dela, začela so se obnovitvena dela v ladjedelnicah. Ustanovili so ljudske menze, zelo veliko skrb so posvetili socialnemu skrbstvu, Solem, javni varnosti. Ustanovljena je bila Narodna zaščita, izvoljena so bila ljudska sodišča in komisije za čiščenje. Odpravljena je bila brezposelnost in začelo se je novo, cve-
toče življenje. Toda zaupna oblast je vse to delovanje ukinila ln začela favorizirati reakcijo. Najprej je razpustila vse organe MOS-a, c&-to pa mu je odvzela vso oblast ter je colo dala aretirati predsednika. Z ukazom št. 11 je MOS postal zasebna ustanova. Ker pa se naslanja na ljudsko voljo, je MOS ostal branik odpora proti reakcionarnim silam. Kadar je bilo treba, je vedno povzdignil glas pred ZVU in pred vso svetovno javnostjo.
Nato,so vsi navzoči enodušno izglasovali pozdravno brzojavko predsedniku MOS-a odvetniku Po-gassiju v Parizu. Po svečanem delu zasedanja so prešli na dnevni red, pri čemer so razpravljali o vprašanju povišanja najemnine, kar bo še bolj prizadelo delovno ljudstvo. V ta namen so ustanovili komisijo, ki bo zadevo preučevala.
Končno so poslali maršalu Titu čestitke za njegov rojstr.i dan.
OD TRI'
DO JADRANA
Kanal
PROTESTNO ZBOROVANJE
Prebivalstvo Kanala je pozorno zasledovalo potek konference štirih zunanjih ministrov v Parizu. Nadejalo se je, da bodo to pot rešili vprašanje naše dežele. Toda ko so bili objavljeni predlogi angleške, ameriške in francoske delegacije, se jo ljudstvo ogorčeno in razočarano pripravilo na protestno zborovanje. Dne 19. t. m. se Je zbralo z zastavami in transparenti tor odločno protestiralo, proti krivičnim predlogom zapadnih zaveznikov. Manifestanti so obsodili podlo igro reakcionarnih sil, ki hočejo razdvojiti našo pokrajino. Vsi so navdušeno vzklikali maršalu Titu, tovarišu Kardelju in tovariSu Molotovu
Prireditve, predavanja in sestanki
V PROSTORIH KULTURNEGA KROŽKA «M. KRALJIC* bo danes ob 20. uri predaval tov. Jakse-tlch. Vabljeni vsi!
V soboto 25. t. m. ob 20. uri bo pričel teden otroka. Ob tej priliki bodo priredili zabavo, katere izkupiček bo šel v ta namen.
V nedeljo 26. t. m. ob 20. uri bodo v isti namen priredili drugi zabavni večer.
V nedeljo 26. t. m. ob 9.30 bo na sedežu krožka plenarna redna letna seja. Vabljeni so vsi člani kulturnega krožka. Na dnevnem redu so zelo vaine točke.
V MLADINSKEM DOMU V SO. VODNJAH bodo v nedeljo ^26. t. m. ob 19.30 uprizorili trodejanko »Desetnik in sirotica». Na sporedu je še več drugih zanimivih točk. Vabljeni vsi.
PROSV. DRUŠTVO »SLOVANSKI DOM» IZ ELERIJ bo v nedeljo 26. t. m. priredilo kulturno predstavo. Na prireditvi bodo sodelovala prosvetna društva lz Ciam-pora, Škofije II., Bertokov, sv. Barbare in Plavij. Sodelovala bo godba prosvetnega društva iz Božičev.
PODRUŽNICA ZPP IZ KAZELJ priredi v nedeljo 26. t. m. ob 15. uri zabavni popoldan na odprtem. Vabljeni vsi.
SLOV. PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU sprejema člane na osnovi posebnih prijavnic, ki se dobe brezplačno v trgovini Stoka, ulica Milano 30, v informacijskem uradu PNOO, ulica Carducci 6 v veži, ter prt posameznih odbornikih in se izpolnjene iftotsm oddajo. Po sprejemu v druStvo je vsak član dolžan poravnatt vstopnino 80 lir ln letno članarino 240 lir. Borci, vajenci ln dijaki pa letno članarino 60 lir v enem ali več obrokih.
PLANINSKI SESTANEK V MATAVUNU. Pripravljalni odbor Zveze primorskih planinskih društev javlja, da se bodo ob priliki
Spohjotiža. in
velikih prireditev v gkocijanski jami sestali v nedeljo 26. t. m. ob 11.
uri pri Gombaču v Matavunu vsi zastopniki primorskih planinskih društev.
Enotni sindikati in zadruge
OBVESTILO ENOTNIH SINDIKATOV. Opozarjamo, da bodo danes običajna zborovanja raznih referentov direktlvnih svetov strok, ki so vrde vsakih 15 dni. Naj nihče ne manjka!
SINDIKALNO RADIJSKO PREDAVANJE. V soboto bo v pol uri za delavce in sicer od 18.30 do 19., govoril tov. Marino Sollero o važni temi.
SINDIKAT OBČINSKIH DELAVCEV IN NAMESCENCEV javlja, da ima na razpolago za svoje člane večjo količino usnjenih Škornjev za delo po 1.300 - 1.350 lir par. Dobe jih v ul. Zonta 2.
SINDIKAT KOVINARJEV javlja, da bo danes ob 17. uri sestanek vollvnega odbora, ob 18. uri pa sestanek odbora kovlnark.
Pri tem sindikatu izdajajo nakazila za premog proti predložitvi sindikalne izkaznice. Nadaljuje se tudi razdeljevanje čevljev.
SINDIKAT SPALNIH VAGONOV. Glavna skupščina bo v soboto 25. t. m. ob 18.30 v ulici Imbriani St. 5 in ne, kakoro je bilo javljeno včeraj. Na dnevnem redu Je raz. pravljenje o važnih vprašanjih.
SINDIKAT GRADBENE STROKE Javlja, da se nakazila za premog, čevlje ln tfkornje za delo lahko dvignejo med uradnimi urami v ulici Imbriani it. 5.
SINDIKAT TEKSTILNE IN OBLAČILNE STROKE Javlja, da bo restanek dlrektlvnegf. sveta danes ob 19.30 v ulici Imbriani S.
SINDIKAT ŽELEZNIČARJEV vabi vse železničarje nabreiinske cone, da se udeležijo skupščine, ki bo 26. t. m. ob 9.30 v Nabrežini. Na dnevnem redu je ustanovitev sekcije Enotnega sindikata železničarjev za to cono,
IZREDNI OBČNI ZBOR ZA-DRUZNE MLEKARNE V SENOŽEČAH bo v nedeljo 26. t. m. ob 11. uri v Senožečah.
SINDIICALNO PREDAVANJE V SKOLJETU. V soboto, 25. t. m. ob 20.30 uri bo v dvorani gostilne Skoljeto konferenca sindikalnega značaja. Vabljeni!
Razno
DISCIPLINSKI SVETI ZA UČITELJSTVO. Pravkar objavljena naredba št. 137 Jo odredila ustanovitev začasnih disciplinskih svetov za učitelje osnovnih sol. Začasni okrožni disciplinski sveti v smislu to odredbe so ustanovljeni za vsako okrožje tega področja, da obravnavajo in odločajo v disciplinarnih primerih učiteljstva na osnovnih šolah. Vsak okrožni svet bo obstojal iz predsednika ln štirih članov, ki jih bo postavila Zavezniška vojaška uprsva.
PODALJŠANJE SOLSKEGA LETA V SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH ŠOLAH. Da se omogoči učen. čem šol s slovenskim in hrvatsklm učnim Jezikom polno leto pouka, je bila pravkar objavljena odredba št. 138, ki podaljšuje tolsko leto 1945 46 v teh šolah. Clen 1. naredbe določa, da se bo končalo v vseh slovenskih ln hrvatskih osnovnih to-lah šolsko leto 1945-46 dne 15. julija 194«. V vseh višjih šolah s slovenskim učnim jezikom se bo končalo šolsko leto dne 1. julija 1948.
ter zahtevali priključitev celotne Julijske krajine s slovensko Benečijo, Trstom in Gorico k Jugoslaviji. Z balkona na trgu je mani-festantom spregovoril tajnik SIAU za Goriško tovariš Julij Beltram. Navzoči so govornika sprejeli z burnim ploskanjem. Zagotovili so, da ne bodo odstopili od svojih pravičnih zahtev. Po govoru so sprejeli prctMtne resolucije, naslovljene na tajništvo zunanjih ministrov v Parizu ter pozdravno pismo tovarišu Kardelju ln zahvalno pismo zunanjemu ministru Sovjetske zveze tovarišu Molotovu.
Miren
PRVI OKRAJNI
MLADINSKI PRAZNIK Okrajni odbor ZAMJK za Miren je na svoji redni seji sklenil, da bo letošnji 2. Junij, prvi praznik mladine, Čim lepše proslavil. Sklep je mladica okraja siprejola z največjo radostjo. Sedaj se navdušeno pripravlja, da bo čim lepše praznovala svoj prvi praznik. Doslej so- l®vol!ll pripravljalni odbor, ki ima nalogo organizirati ta dan razne fizkultume tekme, telovadni nastop, kulturno prireditev In drugo. Mladina bo 2. Junija v Mirnu pokazala, da je odločno »topila na pot napredka, da j« pripravljena dati vse za blagostanje in življenje, ki je vredno človeka, v novi Titovi Jugoslaviji.	J.	Škabar
Dolenja vas pri Senožečah
NABIRALNA AKCIJA
ZA RDEČI KRIZ V tej vaei je star običaj, da pobirajo fantje po vasi ob pustnem času klobase, jajca ln druge dobrote^ iz katerih si nato pripravijo sijajno kosilo in dobro večerjo. Letos so se vaški fantje odpovedali tej svoji stari pravici. Ravno tako kot druga leta so nabrali klobase, jajca in drugo, toda vse to so od-sioplll vaflkemu odboru Rdečega križa, ki je ravno v tem času izvedel nabiraJoo akcijo v Dolenji vasi In Potočah. Fantje so med drugim nabrali 155 jajc, 1 kg kuhanega in 1 kg surovega masla. Vaški odbor Rdečega križa je na-b-ano blago daroval upravi PolJ-
RADIO
SOBOTA, 25. MAJ 11.30 prenos iz Vidma; 12 orkester »Cetra*; 12.30 proslava rojstnega dneva maršala Tita (slov.); 12.45 poročila v slov.; 13 napoved časa -poročila v ital.; 13.15 branje sporeda - in športna poročila; 13.30 pestra glasba; 14 predavanje v Ital.; 14.15 pregled vesti; 17 plesna glasba; 17.30 prenos lz Londona; 18 oddaja mladih umetnikov; 18.30 delavska ura; 19 plesna glasba (slov.); 19.30 oddaja za konec tedna (slov.); 20 napoved časa - poročil* v slov. J 20.15 poročila v Ital. J
ske bolnice IV. jugoslovanske armade. Odbor Rdečega križa in bolni borci se darovalcem nejlepie zahvaljujejo;
Sv. Luciia ob Soči
VAŠKI ZBOR VOLIVCEV Pred kratkim so bile priključene k Sv. Luciji okoliške vasi Modrej, Bača pri Modreju, Postaja, Stopec in Drobočnik. Dne 11- t. m, so prvič zborovali volivci združenega KN OO. Udeležencem, Je podal politični referat tajnik Okrajnega odbora SIAU za Tolminsko, nalcar Je tov. Planinc, okrajni referent za prehrano, odgovarjal na razna vprašanja, ki se tičejo prehrane ln razdeljevanja živilskih nakaznic.
KlNOPREDSTAVi^S
NAZIONALE. 15: »Ljubim te se» * Powel, Nlrna Lay. V nedeljo 2. matineja z »Zmago v Tunisu».
FENICE. 20.30: velepredstava »Ra-dio 1946» z orkestrom Cetra in 8 drugih zabavnih točk. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni.
8UFERCINEMA. 16: »Nekdo se Je vrnil* - A. Magninl, G. Corvi.
FILODRAMMATICO. 16: »Tegobe gospoda Traveta* - Campanini, Carvl, Cervi.
IT ALI A 16: »Ti si moj»> - Barbara Stanwyck, H. Tonda.
ALAEARDA. 16: »Njena pdt» -Lida Baarova.
IMPERO. 16:	»Povračilo	Monte-
crista*.
VIALE. 16: «Mrtva hiša» - V. Braz-zi, V. Gioi.
MARE. 15.60: »En dan vojne*.
MAS3IMO. 16: »Senca zla» - M. Balin, Chevrler.
GARIBALDI. 15.30: »Poredna Rezka* - Lilla Salvi, Ganduslo.
NOVO CINE. 16: »Leteči vragi*.
ARMONLA. 15.30: »Manon Lcscaut* Do Sica, Valil.
ODEON. 16.30: »Srca med zvermi*-Toto, Vera Carml, Enrico Glori.
SAVONA. 16: »Zaročenec moje žene* (Zakonski trikot).
MARCONI. 15.30: »Strast* - A Me-njou.
AZZURRO. 16: »Puntar Ernest* -Fornandel.
RADIO. 15.30: »Sreči na sledu* -Toto Schipa ln A. Rabngliatl.
CENTRALE. 15.30: »Grajska gospe is Llbana* . J. Murat.
VTTTORIA. 16: «Kean - LJubav umetnika* - R. Brazzi, G. Pao-lieri.
ADUA. 15.30: »Zaklad na otoku* -Bambii.
VENEZIA. 15.30: »Primite jo* - R. Arlen.
CARDUCCI. 15: »Prvi greh*, sledi komika.
BELVEDERE. 10: »Corboiki baron*.
ARGENTINA, 16:	»Ljubezen	na
pohodu*.
Našeprirodne zaklade] našemu ljudstvu
\
Ko bodo v nedeJjo na novo, prvič po osvobadltvi, otvorili Skocijansko jamo in razsvetlili njene čare, se bodo tudi za njene obiskovalce in raziskovalce pričeli novi časi. Njeni zakladi se bodo povrnili ljudstvu, da jih čuva in neguje z vbo ono silno ljubeznijo, kakor neguje in obdeluje skromne plati svoje plodne aemlje sredi skopega kra-škega sveta. Končalo se bo enkrat za vselej tuje izkoriščam je njenih lepot, odprl se bo njen bajni svet tudi onim, ki so bili doslej le hlapci, a bodo peslej gospodarji njenega bogastva.
Poleg Postojnske je škocljanska jama največje podzemsko čudo na našem Krasu: ogromen sklop jamskih tvorb, propadov in brezen, slapov, ki Jim po njih izmeri ni enakih. Morda ni tako bogata, kakor je Postojnska; zato pa niso Vtisi v njej nič manjši spričo 'njenih o-gromnih veličastnih dimenzij.
S;žanski sodnik Tominc jo je pričel leta 1823. prvi raziskovati. Sledili so mu Svetina, Nemci Schmidi Rudolf, Hanke in spet Slovenec Marinič, pa 9e drugi. Ob nastopu fašističnega režima leta 1922. si jo je po Nemško-avstrijskem alpskem društvu prisvojila Kalijanska «Soči* ta alpina delle Giulie*.
Ni bilo pravzaprav v prejšnjem stoletju prvič, da si je človek izkrčil pot pod njene svode. Prastare najdbe, ki so jih spraviZi v tržaški naravoslovni muzej, pričajo, da so se v njeno varstvo zatekali ljudje že pred davnimi tisočletji ia pozneje tudi v rimskih In srednjeveških časih. Med temi predmeti so bronaste sekire in bodalca, ostanki .vrča iz eneolitične dobe. Marinič je odkril v'jami cel 3 grobišča iz železnic dobe. Našli so v njej tudi vrsto prastarih prstanov in zaponk, ogrlic in še drugega lišpa. Ze leta 1647. jo omenja G. G. Blajev v svojem «Novus Atlas*, ki ga je iedal v Amsterdamu,
-	3?
Nekaj desetletij pozneje govori o njej Valvazor; potem pa je naraet-la literatura o njej v celo polico knjig.	c
Skocijansko jamo je izdolbla v tisočletjih svojega teka bistriška Reka, ki je prodrla v kraška tla in se vlila v Malo, od tam v Veliko brezno. Od tod je po podzemskih predorih dospela do Mrtvega jezera, se znova pogreznila v - nepristopno podzemlje in si utrla sko*
mmmm.
zenj pot proti Stivanu In lzp°<* ga v Jadran. Na desiio in l«70 * dolbla nove jame in rokave.
V letih 1826. in 1851. novej^ spomina js narastla do vrha in P plavila vse škocijansko Pod^n'L Malo in Veliko brezno in se d ^ nlla skoraj do današnjih vra^c’ je skoznje nadelane, pot v P ^ Reka se na prehodih iz Mal0#4, Veliko bceMo v velikih drznih P cih pretaka v globino. Silni s° ^ mi, ki jih tod narava vtisne v veka. Silni so bili tudi napori. -se mu je sredi mračnega os JJ visoko nad vodo posrečilo izse ^ in izglaiditi pot do njih. Te^° , bilo delo naših starih vodnil1 Cerkvenikov in. drugih, ki 90
krčili z ljubeznijo in muko.
V tihi jami se človeku kapniško bogastvo kamenih w ■ Skocijanske jame. Posebnost * so korita, ki jih je voda v v ceHh kaskadah. Takih tvor škocijanskih jamah in prehod* ni toliko kakor v postojnskih ^ roča, vedno znova naraščajoč upadajoča Reka je prepreči1-8’ , bi se tudi v temnish globinah 5kocijatnom izkristalizirala ^
Ska čudesa. Zato pa pc-evz3® . človeka v njih silni svodi in prepadne stene in vrtoglave £■ , ne, drzni vodni skoki in P°"c .(
njih skrivnostni šum, drugod
grobna tišina častjem.
z vsem svojin®
ve#-
Ure in ure se vlečejo nače ^ poti preko mostičev, po polica*1' sno privite ob stene v pod2*®^ globine. V dolžimo 5000 m 1® ^ raj 200 m v globino so Skocijanske jame ln propad^ ^ veka zajame v njej vse velif ^ njenih temačnih krasot, da sC ju dahne, ko stopi spot v kraškega sonca, a hkratu ji
"A
Njeni silni vtisi mu zlepa več ne ubeže iz spomina.
zadoščenje, da je premagal Hadove globine bajeslovnega
Da bi poglobila ln razširila te-leeno-vzgojno delovanje, Jo Zveza društev za telesno vzgojo sklenila, da bo v teku letošnjega leta organizirala več okrajnih flzkulturnih nastopov. Prvi tak nastop jo bil v nedeljo 19, t. m. v Tržiču. Nastopali so telovadci in triiSkega in nabreiinskega olu-aja. Nastop je zelo dobro uspel. S prostimi vajami Je nastopilo 165 pionirjev, 204 pionirk, 172 mladincev in 248 mladink. Nastope k prostim vajam so flzkultumikl ln flzkultumlce dobro Izvedli. Boljša pa je bila s&ma Izvedba prostih vaj. Predvsem dobro so se izkazale mladinke, ki eo tokrat Izvedle svoje vaje skladnejše kot pri nastopu prvega maja.
Pri naslednjih okrajnih flzkul-tumlh nastopih bo troba posvetiti posebno skrb glasbenemu sprem-Ijevanju. Pri tem prvem nastopu js bilo opaziti, da je bilo spram-ljevanje pri pionirskih vajah nekoliko prehitro. Spremljevalec bo moral vodno nekoliko bolj poudarjati ritem. Na tem prvem nastopu so prvič poskusili Izvesti vaje mladink in mladincev skupno. To gre za prvo in drugo vajo. Skupen nastop se je prav dobro obnesel.
Med prostimi vajami so izvedli tudi tek. Sodelovali so pionirji ln mladinke na 60 metrih, mladinci pa na 100 metrih. Mladinci so tekmovali v dveh skupinah po 5 tekačev. Dosegli so zelo dober čaj. Prvi Je prišel na cilj v 12 sekundah. Za njimi so v treh skupinah po 5 tekmovalk tekmovale mladinke. Najboljši čas Je bil 9 sekund. Najbolj zanimiv pa- je bil tek 5 pionirjev na 60 metrih. Občinstvo Je bilo nenavadno navdušeno in veselo nad najmlaJOtml. Piontrčkl so pokazali, da jim je 60 ihetrov teka skoraj premalo. V tek so se pognali s tako vnemo, da so se ustavili šele po 100 metrih. Ob tem pa Je nastalo med njimi prerekanjo, kdo Je bil prvi na 60 metrih, kdo pa na 100 metrih. Prvi pionirček je preletel 60 metrov v devetih sekundah.
Sledila je tekma v vlačenju vrvi. Bila Je zelo zanimiva. Razveselila Je vse občinstvo. Tekmovali sta Četi ' lz Dobble in Turjaka. Obakrat .fe mancala #aJmo^ca .1* dobble.
K U
ur
Prvi okrajni fizkultur*1 nastop v Tržiču
Po tej tekmi je 20 mladincev posrečeno prikazalo raznoine preskoke čez telovadca v teku okoli telovadišča. Mladinci so pokazali dobro okretnost in mnogo vztrajnosti, Ob koncu so vsi udeleženci lepo in uspešno zaplesali Titovo kolo: »Siri kolo*, kar jo gledalce nepopisno navdušilo.
XJV. kolo tekem za pokal
„PlNO C0VERL1ZZA"
Prinašamo poročilo o še eni tekmi, ki so jo preteklo nedeljo odigrali v okviru nogometnega turnirja za pokal «Pino Coverlizza*.
Kabun - Rocol: C.'4. Tekma je bila zelo zanimiva in bogata na golih, ki so jih zabili igralci v zelo hitrih napadih. Obedve enajstorici sta bili dobro razpoloženi. Zal, da moštvo ni bilo popolno. To se je opazilo med igro, ko je bilo pri obeh moštvih več pomanjkljivosti. Zelo težavno vprašanje je nastalo ob nezgodi, ki se je pripetila vratarju Rocola. Skušal je vloviti žogo, toda padel je nerodno na tla; zato so ga morali na rokah odnesti z Igrišča in prepeljati v bolnišnico. Prvi polčas se je zaključil v korist Rocola v rezultatom 3:2. Ta polčas Jo bil najlep^i tako po borbenosti, kakor po napetosti Igre. V prvih 45 minutah igre so gole zabili sledeči Igralci: Ferluga ln Ber-
(2)
netic' (2) za Rocol, Romano ^ Kačun, v drugem polčasu s0 ^ Pelicon, Bensi, Romano ln „uCol' za Kačun, Kresevič pa za Sodnik ni bil vedno objektive
L turnir košarke
Po sodnikovih poročilih Je ^ jjH stvo odobrilo vse tekme, M s $ odigrali v četrtek 16, t. m. in ^ deljo 19. t. m. Tekmo med nami Vesna in Rinaldi, ki J tJ0" odigrali zaradi tehničnih oV ’jel* do odigrali ob koncu PI've?*rjse’ tekem v okviru turnirja kosa
I
Zahvala
CP
Uprava »Dijaškega dorma* rlci se najtopleje aahvaljuj®,.^ ru »Dijaške matice* v pr^ dlJ5’ 79 kg češenj, poslanih naš* tov. kom. Ravnotako se zahvalj0 ^ ^ mesarju Trpinu lz Solkana ^ ji# mesa in 20 kg kosti za juh°'w je daroval za dljasJko kuhi
 53<5
Odg. urednik DUŠAN
Poizvedbe ,,
MAVER STANISLAV, 1,0^ let, rojen v Boljuncu, 0<J ijan ,i ujet kot partizan in Nemčijo, zadnje porodilo *. • Ji , Vsekrsnekoli vesti prosi ".i0 p ver Danila, Boljunec 61, v Trstu.
PROSVETNO DRUSTVO Opčine uprizori v ne' ob 20 url Finigarlevo dramo v treh dejanjih
Vabljeni vsi.
“Razvalina živlieitfa«
53'
MLADINA iz Lokve pri Divači	„j,
priredi 2« t. m. ob 17 nrl JAVNI PLES na odpr*
Vafillenl ?sil
0* kasta ti
4