I Posam. štev. Din 1*—, 1 fj četrtkova fn sobotna g 1 številka Din 2.— §f |= „TABOR“ izlieja vsak dan, rasvcn j=j =E neddj in praznikov, ob 18. un z ~ datumom naslednjega doe. Stane = =S mesečno po požti D 18 —*, *a *BO* —E ~ zemstvo D 26'—.dostavljen na dom gg §§ Din 1« —, na izkaznic« Din 18*—. = S ,.NARODNI LIST" (Četrtkova štev. g S „Tahora“) se naroča kot tednik ^ == in stane mesečno 3 Din, četrt- — §= i^no S Din, polletno 16 Din, ^ ss — celoletno 32'— Din -----------, — g Naročnin« ec plačuj« v naprej, g Ji.* Knjižnica liceja Ljubija:’ (NARODNI LIST) 1 Posam. štev. Din I’—, I četrtkova In sobotna 1 številka Din 2*— S UREDNIŠTVO „T«W»* in „N«r == rodnega lista“ je v Mariboru, Jtor-čičeva ulica 4, I. nadstropje. —-== Telefon intemrban štev. 276. — == =3= Rokopisi se ne vračajo. =ssc S UPRAVA je v Jurčičevi ul. it. 4, == pritličje desno. — Telefon St. 24* =5 SHS poštno-ček. račun xa »Tabor* S 11.787, za »Narodni list* 12.853. 5 Na naročila brez denarja «e ne H ozira. Inseratne cene po dogovora« Leto: V. (III), Maribor, četrtek 14. februarja 1924. Štev: 37 (7). Or. V. Kukovce: Ob priliki politične šole v Mariboru. Meseca avgusta sem na tem mestu zapisal mnenje, ki takrat ni šlo vsem ,v glavo, da morajo narodnjaki računati z dejanskim stanjem in začeti graditi vse od spodaj in zlasti ustvarjati v idejni smeri najboljšo podlago za pozitivno domačo politiko. Ko so se te dni^ sestali v Mariboru mladi možje iz vseli krajev mariborske oblasti v politično šolo, je v drugi obliki prodrlo prepričanje, katero sem imel jaz namen izraziti meseca avgusta. Prave ideje nc zmagajo takrat ko so na podlagi istih izvoljene večine za ljudska zastopstva, ampak se je vsaki-krat položil temelj za konečno zmago že mnogo poprej, takrat namreč, ko so posamezni misleci še nerazumevanj, preganjani in cesto zaničevani, gojili idejno stran problemov jn skusili za nje pridobiti pristaše med narodom- Možnost zmage delavske stranke v Avstriji se je pripravljala že takrat, ko je dr. Adler še brez soc balističnega poslanskega kluba s svojimi redkimi sotfudniki oral ledino. Macdonald ni zmagal sedaj, ko je med angleškim in francoskim narodom nastala kljub medsebojnemu prijateljstvu napetost glede zunanje politike. Zmaga je bila v temeljih zajamčena v politiki tega P°ža z desetletnim marljivim delom, ko -'e mogel trezno angleško ljudstvo pridobiti za idejo pravice, kakor si jo je on zamislil. če pogledamo nazaj v domačo slovensko zgodovino, živijo še priče, da jc zmagata ,v Sloveniji 'klerikalna stranka v resnici takrat, ko je pripravila s podrobnim delom med narodom na vseli poljih zmago pri volitvah za kranjski deželni zbor, ki se ga danes šc komaj kdo spominja. Tudi za lanske volitve v narodno skupščino se ni položil za neverjetno zmago klerikalizma v mariborski oblasti temelj šc leTpr? teh .volitvah, ampak Že s porazom kerikalce v ob priliki volitev v ustavotvorno skupščino 28. nov-,1920. Takrat so prišli voditelji te stranke do zavesti, da za njih ni večjega vprašanja, nego z neumornim defom med narodom pripraviti zmago pri prihodnjih volitvah, Četudi je to delo bilo razdiralno delo nasproti prej tudi. iz te strani priznanem _ načelu jugoslovanskega narodnega cdinsfcva. Čo so sedaj Rrerrili narodni- krogi PO našem porazu na pot spoznanja, da se mora od dol? m na široko pripraviti bodoča temeljita zmaga narodne misli, krenili so na pravo pot. Politična šola v znamenj« zasiguranja prave politične kulture v mariborski oblast! je morebiti zdaj malo opažena, zdi se mi pa, da preveva tu zbrano mladino isti duh solidnih ciljev, ki' je tudi drugod In v drugih' dobah' bi? porok za zmago prave misli. Borba za notranjo konsolidacijo jugo-riovenskega naroda Se n! končana, ako-ravnp ^ že znatno napredovala. Za nas ^...^riborski oblast? danes ni večjega cilja, neg,0 da.tj samoupravi, za kojo so volitve prod durmi, potrebni povdarek, . v vsi možni popolnosti in je zarto razumljivo, da je politična šota te cim v Mariboru posvetite temu pred-ko Pozornost. Mi vemo, da je va a* nas vprašanje napredka In zmage Pravo narodne misli ob severni slovenski meji itl se »c damo moriti od omahljivosti onih', kf so naravnost po- canl', dri v. zmago oblastne samouprave m javne itprave vem je jo fn jo pripravljajo1. PogToMtcV splošnega po-i ruiega znanja, ki je 'danes nujnejše po-rebna nego kdaj, priprava za. delo na po-1 ..Reška influenca1' Hrnčiča in Pašiča. .Razprava o roški pogodb? zopet odložena. — Naša vlada zaprosila za podaljšajmo ratifikacijske dobe. BEOGRAD. 13- febr- (Izv.) Današnja soja narodne skupščine je pričela ob 10. tiri. Pri čitanju zapisnika se je pritožil posl. , Vilder, da včeraj ni dobil besede. S tem je predsednik kršil poslovnik. Poslanec zahteva, da skupščina dožene nepravilnosti v odseku za reško pogodbo ca Trifunovič, in vrne poročilo odseku. Predsednik da Rajič, predlog na glasovanje, večina ga od- BEOGRAD, 13- febr. Vest o bolez-kfani. Posl- Šečcrov zahteva pojasnila v! ni Ninčiča cvs zvezi z odgoditvo razpra- se odloži razprava o rešk-r-pogodbi, ki bi morala danes priti na vrsto. Burni klici: sploh nočemo o tem razpravljati. Skupščina z večino sprejme predlog, da sc razprava odgocli. V nadaljevanj n razprave o proračunu govori demokrat Jo-bler. Škulj in Bunjevac zadevi izvajanja agrarne reforme v Vojvodini. Minister Simonovič izjavi, 'da 4-letne zakupne dobe ne bo podaljšal, ker bo skupščina imela priliko še v tem zasedanju glasovati o zakonskem načrtu ve o reški pogodbi vzbuja v parlamentarnih krogih najrazličnejše komentarje. Govori se, da je naša vlada že zaprosila v Rimu za podaljšanje ratifikacijske dobe. Govori se tudi, da bo vlada pred de- o razlastitvi veleposestev. TrorautnO bato o konvencijah, ki bo najbrže v so- razpravha agrarni odsek o agrarni reformi v Dalmaciji. Ob prehodu na dnevni red izjavi predsednik, da je dobil od boto, še iznesla senzacijonebia razkritja. Novi list »Beograd« izve, da bo Italija dala po 100.000 lir posojila Romuniji, Ninčiča poročilo, da še ni zdrav in sc ne Poljski, in Jugoslaviji, da bi tako stopila more seje udeležiti, .vsled česar pravi, da .v, intimnejše zveze-z Malo antanto- Radičeve! so koncedirali mandat dr. Ribaru. Zagreb, 13. februarja. Med biva- mandat dr. Ribarju. Izjavila sta tudi v njem Radičevih zastopnikov v Beogradu navzočnosti predsednika parlamenta go-se je zgodil sledeči značilen dogodek: spodu Davidoviču, da je Riharjeva pri-Gospoda Maček in Krn'e vic sta izjavila tožba proti tamošnjem-u volilnemu. izidu demokratom, da je njuna stranka pri- upravičena in utemeljena. •pravi j ena prepust1 ti sporni virovitički Popolna likvidacija pokrajinske uprave v Zagrebu. VeMki župani nastopajo. . ZAQRBR _ 13. febr. »Novostk pi- dužbo- v osiješk? oblasti. Danes alHufri šej-o, da je likvidacija pokrajinske upr a- prevzamejo svoja mesta veliki župani iv ve za Hrvatsko in Slavonijo že popolno- Karlovcu in Sremu. dočim bo dosedanji ma gotova stvar. Novi' velik? župan osi- namestnik dr- Cimič že v nedeljo prejemki dr. Gabrek je .včeraj že nastopil vzel agende zagrebške oblastne uprave. 1—D--* Ifalifansko-lugosfov. reška komisija na l%7^i.JAB.OA'AifHBOR Politične vesti. i ' * Pašič namerava razpustiti parla ment? Italijanski listi so dobili iz Beo grada obvestilo, da namerava Pašič parlament razpustiti in razpisati nove .volitve pod geslom »Sporazum z Italijo«; ako Radičevci pridejo y skupščino in ako opozicijonalni blok prepreči ratifikacijo pogodbe z Italijo ter strmoglav; Pašičev kabinet. * Pred notranjo-politično odločitvijo Vprašanje upravne razdelitve z epe strani, in grupacija opozicije z druge strani dozorevajo z .vsakim dnem bolj. Vlada se nahaja v položaju, ki je nevzdržen Odločitev se da sicer še nekoliko za iviačevati, zlasti če Nemci in Turki ne odpovedo službe in ako bodo Radičevci s svojo glupo politiko onemogočili skupno taktiko opozicijonaJncga bloka- Če pa bo šlo vse po zasnovah opozicije, bo vlada že v bližnjih dneh postavljena pred- ali — ali. Verjetno je, da bo Pašič v tem kritičnem trenutku demisijonira in skušal izrabiti situacijo v svojo korist, če opozicija ne bi bila dovolj enotna, da bi lahko parirala njegov taktični ‘udarec, bi utegnilo priti do razpustitve parlamenta. Kakor pa poročajo, so stranke, ki bi imele tvoriti opozicijonalni Hok, pripravljene na Pašičev protiudarec. Nastopili bi tedaj velevažni trenutki našega motranje-politionega razvoja Demokratska stranka je dovolj močna $ia preko nje in zoper njo ne more nobe na odločitev. Izključeno je, da bi stranka privolila v kompromis, ki bi kršil državno in narodno jedinstvo. V tem oziru V stranki ni odvojenih nazorov. Popustiti'bodo morali tisti, ki so doslej vodili politiko proti narodnemu in državnemu fjedinstva. Skrafka: zmagati mora drža-t/a nad plemeni, pokrajinami in stran kanti. * Reakcionarni »Beograd«. Jankovič-Markovičevo glasilo »Beograd« je začelo izhajati- V prvi številki je napadlo Malo antanto in Čehe (dosledno svoje-imtt programu, da je treba evropski duh nadomestiti z balkanskim). Ostali članki so naperjeni proti demokraciji. V Isti sa- Sokolstvo. M- Kovač#? Snovi za nagovore. (Nadaljevanje.) r Marc: 6. 3. 1836 rojen Jos. Stritar v Podsmreki pri Vel. Laščah- Rojak Fr. Levstika. Važno za utrditev dolenjščine kot podlage slov. literarnega jezika. Študiral gimnazijo v Ljubljani, visoko šolo na Dunaju, Postal vzgojitelj in domači uštelj v premožnih rodbinah ter prišel tako na tuje (Francosko n. pr-), kjer si jc ustvaril svoje leposlovne nazore (teorijo svetožalja!). V 70-ih letih sprejme profesuro in se tudi oženi. 1901 stopil v jDokoj in se preselil v domovino pod smrt. 1923 umrl. Začel pesnikovati že gimnazijec; važen in pomemben prvi nastop 1866: tedaj je napisal predgovor Levstikovi izdaji Prešernovih pesmi. L-,1868 odloči »boj za kritiko« s tem, da raztrga slavo noviškega poluboga Koseskega, četudi je moral zato prenehali Uanežičev »Slov. Glasnik«. Isto leto izda z Levstikom in Jurčičem »Mladiko«. V njej Stritarjeva povest »Svetinova Metka«. 1869 »Pesmi« Borisa. Mirana. 1870 ustanovljen dunajski »Zvon«. V njem Stritarjev roman »Zorin«. Kot sourednika pokliče Stritar na Dunaj Levstika. Radi njegovega »Pavlihe« prideta oba na sum, da sta podkupljena od vlade. »Zvon« preneha, Stritar odgovori s »Prešernovimi pisani iz Elizija« in »Dunajskimi-soneti«, .1876—>1880 izdaja zo- pi se list zavzema za monarhijo, s če mer pa ji dela slabo uslugo. Značilno je da se je »Beograd« obregnil celo ob ro munsko krajioo, češ, da je republikanka (IX Doslej je imel Zagreb hudo »špasne« liste, kakor na pr- Radičev »Slobodni Dom« in pravaške liste, ki so skrbeli za humor in za neumnosti v politiki. Odslej se bo tudi Beograd ponašal z listom, ki bo delal- ravno isto, a seveda na svo, način. S tem pa bo Beograd še man, proslavil svoje ime, kakor ga je Zagreb s svojo »mirotvorno, čovječansko repu blifoo«. * Program nove angleške vlade. Dne 12- tm. je Macdonald razvil svoj program. Program v splošnem ne vsebuje nič senzacionalnega, kar ne bi bilo že znano. Ministrski predsednik je omenja zlasti odnošaje do Rusije in Francije. Z Rusijo se bodo še vršila podrobna po ga janja. S Francijo so pogajanja o Vse' spornih vprašanih v toku. Posebno važ nost polaga nova vlada na vprašanje razorožitve. Predvsem je treba ojačiti avtoriteto Društva narodov. Nemčija in Rusija morate tudi pristopiti k tej instituciji. * Angleška delavska stranka proti marksizmu. Eden izmed voditeljev angleške delavske stranke in sedanji kan-celar državnega zaklada Philippe Gnow den je objavil v listu ruskih socialnih demokratov »Zarji« članek o razmerju angleške delavske stranke do socializma- Gnowden piše med drugim, da delavska stranka ni socialistična v tistem smislu, kakor se to razumeva na kontinentu. Delavska stranka ne sloni na načelih razrednega boja, se ne veže za Marxove politične in gospodarske nazore. Je pa socialistična po svoji organizaciji. Angleški socializem se opira na realna dejstva in skuša pritegniti kar najširše sloje v državno življenje. Je demokratičen in tak tudi- ostane. Odločno zavrača taksne nesmiselnosti kot je »diktatura proletarijata«. * Grof Bethleii za demokratizacijo 0-grskp. Ministrski predsedik grof Beth-lert jo imel v Kaposvaru pomirljiv političen’ govor. Izvajal je med drugim1, da se tudi Madžarska ne more izogniti splošni demokratizaciji države, ki jo opažamo v vsej Evropi in da mora stopnjema izvesti vse demokratične proosnove, ne da bi odstranila monarhistično vladavino in sistem dveh zbornic. Vlada jc v interesu mednarodnega posojila uvela a.k cijo, da se vzpostavijo normalni edno-■šaji z vsemi sosednimi državami. * ZInovjev za Leninovo taktiko. Iz Moskvo javljajo: Na sejd komunističnega izvršilnega odbora je ZInovjev nagla šal, da je treba nadaljevati Leninovo taktiko; zlasti 'je potrebno sodelovanje s (kmečkim1 ljudstvom, vsled česar jc treba še nadalje preganjati socialne — revo-tlucajcnarje. Sprejeta je bila resolucija, pet »Zvon«. V teli letnikih Stritarjeve povesti »Rosana«, »Gospod Mirodolski« in »Sodnikovi«. Stritar je dosegel vrhunec in je v. poeziji zavladal: pomanjkljiva forma je izginila iz nje za vse čase, pesnikovanja iz rodoljubja jc bil konec, umetniško stališče je končnoveljavno prodrlo. Po 80-ih letih se Stritar umika in postane pod starost mladinski pisatelj »Pod lipo«, »Jagode«, »Lešniki«, »Zimski večeri«). Pot od Prešerna do »moderne« gre preko Fr. Levstika in Stritarja; to znači njegbv pomen za našo dobo- — Vir: Dr. Grafenauer •— Kratka zgodovina slov- slovstva. 26. 3. 1904 ustanovni shod akad. fcrijal-nega društva »Prosveta«. Ustanovitev sovisl tesno z dijaškim pokretom narodnega radikalizma, (ki nima nič skupnega s Pašičevo rad* stranko).^ Kumovala sta mu 1903 pri rojstvu dr. Žerjav, idr. Alb. Kramer, naš br. župni starosta dr. Piv-to, skoro vsi naši sedanji najboljši. Z geslom »Iz naroda za narod« jc šla mladina na delo, naveličana burševskili razvad med slov. visokošolskim dijašfvom. Razpleta je tajno svojo organizacijo tudi na srednje šole in sovisi tako neposredno z gibanjem »Preporodovcev« (Iv. Endli-cherja, Jenka itd.). Med najvažnejšimi nalogami jc bila samoizobrazba. Druga zanašanje prosvete med najširše ljudske plasti potom knjižnic, predavanj, zabavnih prireditev, kjer je bilo koristno združeno s prijetnim; vodilna deviza v tem 'delti jc bila »prosvetom slobodi!« To na--ogo je posebno v počitnicah imela »Prosveta« s svojimi podružnicami in odseki s katero set strankiniril Vodstvo® v provinci naroča, da za vsako ceno vzdrže disciplino med pristaši. Dnevna kronika. — Himen. Poročila sta se g. Marko Pogorevc, postajni načelnik v Bučečov-cih in gdč. Ivanka Golob. Častitamo! — Princ Pavel se preseli v Zagreb. Princ Pavel in princesa Olga se v kratkem nastanita v Zagrebu, kjer je princ Pavel že vzel v .najem prikladno palačo. Za nastanitev je že vse preskrbljeno. — Zadnji opomini državnih nameščencev vladi. Vladna večina je popolnoma pozabila na uradniško vprašanje. Uraduištvo je v obupni borbi za svoj obstanek. Sklenilo je, da priredi tekom tega meseca v, celi državi protestna zborovala proti načinu, kako se vrše nezakonite redukcije. Reducirajo se strokovno izobraženi uradniki, a na njih mesta stopajo partizani- Vršijo se redukcije očivid-no mimo zakona. Uradniški zbori v celi državi bodo vladi poslednji opomin. — Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj je imelo 7. februarja svoj letni občni zbor. Z zadovoljstvom se Jc konštatiralo, da je razen 5 učiteljic (Slomškaric) vse učiteljstvo mariborskega okraja organizirano v »Udruženju Jugoslov. Učiteljstva«. V novi odbor so voljeni sledeči člani: predsedni Šijanec Ljudevit, naduč., Razvanje; podpredsed Godec Marija, uč., Limbuš; tajnik Vrane Ernest, šol. vodja, Puščava; blagajnica Delak Pavla, uč- Radvanje; odborniki: Knaflič Radoslav, naduč., Radvanje; Ko-šutnik Silvester, naduč., St. Ilj; Koneč-nik Frančiška, uč., Selnica; Rozband Bruno, naduč., Limbuš; Vanda Mirko naduč., Sv. Marjeta ob Pesu. Z ozirom na težavno stališče obmejnega učiteljstva je društvu želeti najboljših uspehov! — Javni šolski knjižnici v Radvanju pr! Mariboru je daroval g. dr. Mirko Hra-šovcc, odvetnik v Celju, 11 Mohorjevih knjig. Podružnica Narodne banke SMS ji je nakazala podpore 50 D, a Kreditno društvo Mestne hranilnice .v Mariboru 100 D. Vsem tem dobrotnikom najsrčnejša zahvala. S svojimi darovi so stopili v krog sotrudnikov, kojim je na srcu na' rodna briga, naj bi se nemško šolano radvanjsko prebivalstvo seznanilo s pravilnim slovenskim jezikom- Od otvoritve dne 17. dec. 1923 do 10. febr. 1924 si je prebivalstvo izposodilo' 441 knjig. Knjiž nica vzbuja in goji slovensko mišljenje ter se ne ozira na nobeno politično na-ziraoje, saj sc je v nji otvoril tudi nabožni oddelek, da lahko služi tudi verskim potrebam prebivalstva. Šolsko vodstvo vabi knjižničinc dobrotnike in druge za-nimance, naj si jo pridejo povodom svojih izprehodov in izletov, v izvenučnem času (popoldne) ogledat, kjer so jim tudi računi na razpolago. Ob jednem prosi, '1 v Mariboru, Celju, .Novem mestu, Idriji-Krog 50 ljudskih knjižnic je bilo plod njihovega truda. Tudi manjšinško delo je zahtevalo sistemizacije in reorganizacije. Današnje delo CMD temelji' na smernicah, podanih po narodnih radikalcih; pravilno smer pa so kazale številne obrambne ankete in razstave. Neposredno pred. vojno je nar. dijaštvo prvo prevajalo praktično jugoslovanstvo s strinjanjem svojih akad. društev, s srbohrvat-skimi. Glasilo nar. rad- je bila »Omla-dina«. Vojna jc delo prekinila. Danes ga dijaštvo nadaljuje predvsem v društvu »Jadran« in po »Centralnem tajništvu« v jubljani z glasilom »Vidovdan«. — Vir: posamezni letniki »Omladinc« in Dijaški almanahi« za leta 1907—1912-April: 3- 4. 1915 je dezertiral na av-strijsko-ruski fronti bivši praški 28. pešpolk, prva velika, učinkovita posledica predvojnega sokolskega dela. Le Sokolstvo je imelo to moč, da je srca, vkovana že čez 60 let v avstrijsko čustvovanje, oprostilo teli spon in jih napravila zmožna za odločen prelom s preteklostjo in korak, ki je pomenil enega temeljnih kamnov v. zgradbi bodočnosti, ki pa bi bil utegnil postati tudi usodepoln za vse one, kateri so ga storili. A ustrašili sc ga niso in postali so kvas za češkoslovaško — In kot vzgled — tudi za naše egijonarstvo in dobrovoljstvo. Odbor ugoslovenske legije jc bil osnovan že • 1. 1915 v Rimu in stopil v stik s kr. srbsko vlado. Razširil je svoj oklic za vstop v legijo med ujetnike v Rusiji in 11. 1915 je mogel pokazati že na n- naj bi' se knjižnici kroj dobrotnikov po množil. Darovane knjige sprejema za j mesto Maribor uredništvo »Tabora«, za deželo pa domače šolsko vodstvo, ki jih! odpravi službeno v Radvanje. Dobrot-j niki se ovekovečijo v šolskem letopisu.) S knjigo k srcu, s srcem k domovini Ju-j goslaviji! — Stanovanjsko razsodišče za pol.; okraj Maribor. V razsodišče stanovanjskega oblastva-za pol. okraj Maribor so bili imenovani kot predsedniki gg.: dr. Avgust Reisman, odvet. kand-, Maribor,. Gregorčičeva ul. 22; Viktor Parma, vi-svetnik v p., Maribor, Tattenbacliova ul. 19 in Milan Makar, o kr. komisar v Mariboru, Ciril-Metodova ul., 14., 1. — Koti razsodniki so bili izvoljeni: za hišne posestnike: Anderluh Anton, Tezno 77; Novak Anton, Studenci, Radvanjska cesta 24; Majcen Jožef, Studenci, Frauko-pa-nova .ul- 1; Murko Vid, Maribor, Meljska c. 24; Pirker Rupert, Lajteršbcrg; Ivan Reibenschuh, ,sen., Pobrežje; I. Janžekovič jun., Lajteršbcrg; Škof Gregor, Krčevina; Marinič Ignac, Krčevina; Lešnik Alojzij, Krčevina, Tomšičeva ul. 112; Sos Karol, Krčevina; Tement Ferdo, Nova vas 28; Mandel Anton, Radvanje; Schebeder Franjo, Tezno 53; — raz-sodniki-najemniki: Brumen Anton, nad-jičitelj v Teznu (šola); Farčnik Anton, nadučitelj v p.. Krčevina 115; Filipič Franc, mizar, Krčevina, Tomšičeva ul. 112-a; Frole Ivan, žel. viš. nadzornik,« Krčevina 116; Hren Anton, nadučitelj,; Studenci (šola), Kaučič Alojzij, žel. asi-; stent, Krčevina 108; Hinko Kcfer, postajni odprav., Studenci, Ciril-Metodova1 ul- 17; Klemenčič Jože, nadučitelj v Pobrežju (šola); Lindncr Rupert, ždezn.; uradnik, Studenci, (del. juž. že!.); Pšcnič-j nik Anton, želez, asistent, Pobrežje, Cesta na Brezje 24; Simčič Jože, privat/ uradnik, Krčevina 116: dr. Rostohar Franjo, profesor v Krčevini 122; Tušak Ra-divoj, učitelj, Krčevina 115 in Volk Slavko, železn. asistent, Studenci, Jurčičeva ulica št. 1. — Orožne vaje profesorjev srednjih šol in učiteljev osnovnih in meščanskih šol. Navedeni, ki so rezervni častnik!, smejo vsled najnovojšega odloka min-vojne in mornarice odnosno min. prosvete odslužiti orožne vaje pri oddelkih svojega bivališča. — Invalidski zakon dokončan. V ministrski seji je minister socijalne politike javil, da je sekcija za invalidski zakon v ministrstvu socijalne politike invalidski zakon dokončala. Kakor hitro* pride predsednik vlade, predloži definitivno redakcijo ministrskemu svetu z iz-premembami, katere je izvršila sekcija, nato pa takoj skupščini. — Vlonj, v poštni ucad v Poljčanah V noči od 10. na 11. tm. so vdrli neznani' zlikovci v zaklenjen poštni urad v Poljčanah, razbili blagajno in odnesli v de narju 1600 D, nekaj srebrnih kron in 3 boroženo jugoslov- pomoč antanti voja1 ške formacije, obstoječe iz bivših a.-o< podanikov. Vztrajna agitacija jc dosegla, toliko priglašencev, da jc srbska .vlada poslala za nje maja 1916 že 130 srbskih častnikov. In .v, septembru jega leta se jc borila že jugoslov. vojska pod genera lom Hadžičem na ruski fronti. Junaška bramba Konstance: dobrovoljci 18-krat odbijejo, nemške vojake pod vodstvom Mackensenovim. V Rusiji izhaja dobro voljski glasnik »Slovenski Jug«. Del do1 brovoljcev. se bori na Murmanu; ko jo dobojcvala Rumunija in izstopi Rusija iZ vrste kombatantov, transfcracija čet preko Sibirije na solunsko fronto. Nato vi septembru 1918 sijajni pohod po prodo' ru te fronte! — Nekaj podobnega smemo imenovati. »Carzansko izdajstvo« br. drja. Pivka in njemu sledeče akcije v Italiji- — Vir: Dr- Ogris Alb. — Borba z3 jugoslov. državo. 29. 4. 1831 rojen France Levstik' vi Spod. Retjah pri Vel. Laščah. Gimnazija v Ljubljani; radi izpremcnjcncga. učnega načrta maturo za vedno zamudil. 185« »Pesmi« izšle, ko je bival L. že v samostanu nem. viteškega rega v OlomucU' Ker noče nekaterih pesmi preklicati' mora samostan - zapustiti- Po kratke«1 bivanju na Dunaju sc napoti v domovi" no. 1855—1861 domači učitelj pri groR Pacetu na Turnu in pri Miroslavu Vi’" barju. V tern času izidejo »Popotovanj® iz Litije do Čateža« (vzgled potopisa '' »literarnim programom«, izvršenim P® Jurčiču), »Napake slov. pisanja« (navcJ" ba in poprava najobičajnejših napam rcasmžr (3rmroNTHST«s% fBffaarsc.. zlatnike po 10 in 20 K. Nadalje veliko število znamk po 5, 15, 25, 60 para, po 3, 4, 5, 8, 20, .30 D,- vrednostnicc, dopisnice po 50 para in po l D, nakaznice, brzojavne police, ovitke za denarna pisma, porto-z-namke po 10, 30, 50 para in po 1, 2, 5 D. Storilce se zasleduje. Svari se .vsakogar pred nakupom omenjenih stvari, posebno trafikante pred nakupom znamk- V slučaju, da bi prišel kdo pro dajati omenjeno blago, naj se to takoj naznani bližnji orožniški postaji. — Slovenci v Ameriki. Po uradni statistiki je bilo leta 1920 .v Združenih državah 408.973 Jugoslovanov, od teh 208.552 Slovencev. — Velika avtomobilska nesreča pri Sltin.ii. Poštni avtomobil, ki ,vozi iz Karlovca v Plitvico, je padel radi polžke ceste v 5 metrov globoki jarek, kijer je bil l potnik smrtnonevarno ranjen, a o-stali lažje poškodovani- Sprevodnik je še v pravem času izkočil, šofer je pa bil do poslednjega trenutka pri svojem stroju. — Iz Zagreba —»dunajskega predmestja- Zagreb se ne odlikuje samo po svoji posebni sorti rcpuhlikanstva, ampak tudi po nemščini, ki jo tani še vedno jezik vseh »nobcl« ljudi. Tudi nekatere trgovske tvrdke se ne morejo v glavnem mestu Hrvatov privaditi hrva-tskemu jeziku. Tako smo te dni prejeli cenik zagrebškega zastopstva nemške _ kemične tovarne Kaskavcrke. Cenik ima sicer hrvatski naslov, toda naslovi oferira-nih kemičnih izdelkov so izključno nemški To izgleda, kakor da na srbohrvatskem jeziku sploh ni mogoče označiti imeti različnih olj in masti. Kje je nacionalni Ponos tako hrvatskega Zagreba?! — V devetih mesecih rešeni akt Pravijo, da je v nekem beograjskem ministrstvu strojepiska povila dete. Ko se je o tem izvedelo v dotičnein ministr stvu, je pristavil neki zagrebški trgovec, ki ga je ogorčilo, da mu niso rešili zaile-ve, zavoljo katere se je napotil v Beo grad »No, to je prvi. akt v tem ministr stvu, ‘ki je bil končan v devetih mesecih.« Tako čitamo na platnicah revije N. E Menimo, da je to edina, javna- služba, ki pri nas še povsem pravilno funkcijoni-ra * . . — Kar Vi potrebujete, to je Elzaftuid To pravo domače sredstvo, katero pre žene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Fcller, Sfcubica Donja, Elzatrg št, 201, Hrvatska. 2736 , — »Makedonstvujušči« bolgarski po- slanik v Tirani. Iz Tirane poročajo, da je imenovala bolgarska vlada Karalova zastopnika makedonstvujuščih y Berlinu, za poslanika v Tirani. , — Runiunska kraljica potuje na Mal to. Runiunska kraljica se je pripeljala ,v Him, odkoder gre na Malto, kjer je njen Sin- princ Nikola, ki' služi kot praporščak Pri angleški mornarici. končuje z .vzklikom »Bog živi kritiko!« in Pomeni početek »boja za kritiko«) ter »Martin Krpan« (vzgled slov. proze). .1861—1872 v raznih službah in brez njih; y tem času urejuje Vilharjev »Naprej«, napiše »Telovadbo«, prvo slov. telo v mesecih oktober, november in dc-cemlber 31)23 ter v januarju 1924 Sokolskemu društvu v Mariboru, sc vrši vče- V »t i ' JV ’ s°bi Nar. doma. Začetek ob 20. „ri. Predava br. starosta dr. Toplak »O zdravstvenem! in etičnem pomenu telovadbe«. Zdavo! — Načelnik tk. prosv. od£‘ ’ t #J.Y * ■ ■ t J. Pohorski. 1 j - - Hudiček v steklenici. Šaljiva pravljica s Pohorja. GKouec). 6. Obseuba prve graščine* Bilo je nekega dne potem, ko je bila Lenčka ozdravela. Rada bi bila vstala še takoj d-rugo jutro, kajti čutila sc je popolnoma trdno in močno: Podlogar pa je ni pustil »a noge, češ: »Kaj bodo ljudje govorili? Kakšno zdravilo sem ti dal, da si ozdravela takoj po zavžitju- To bi bil čudež ali -pa coprnija« Tako je ostala teden dni še v postelji. Danes pa je bila prvič .vstala; ves dan ni šla leč; pospra .vila je sobo, tudi ljuba otročiča je lepo umila in .počesala, da sc gresta lahko po vasi potepat in je še pri tem nc bosta delala niti sramote! »Marička!« je zaklicala skozi vratca pri peči y kuhinjo, kjer se je poklicana oglasila. »Pokliči iz Skednja čevljarja Podlogarja!« ji je velela gospodinja. »Je že dobro!« Dekla je odšla, na pragu zaklicala Podlogarja, ki je kmalu nato prestopil prag in voščil dobro jutro in zdravja. »Bog tc usliši, dragi Podlogar!« mu je odgovorila Lenčka. »Ne bilo bi me več tukaj, ko bi nc bilo tebe, — morda bi brk) bolje tako, morda ne.« Prekinil jo je, češ: »Nikar nc bodi tako sanjavo žalostna!« »Imaš prav!« je zopet povzela besedo- »V poštenem življenju -bodimo veseli. nil y prsa. Ob e t rovi narkozi so mu odprli prsni koš m srce je pokazalo na des-: ni strani 6 milimetrov široko rano* Zdravnik mu je sešil rano na srcu s tremi šivi, takisto tudi operacijsko rano. Štiri tedne po operaciji je pacijent že lahko zapustil bolnico in v nadaljtrih dveh ted* nih je bil popolnoma sposoben za delo, Na dunajski kliniki je bilo dosedaj operiranih 28 oseb na-srcu; od teh jih je.o-zd-ravil-o 10. — Levi in panterji v francoskih gozdih. Ni se še popolnoma umirila razburjenost, katero je povzročila nesreča o priliki snemanja fihna »Quo vadiš«, ko je -ušla levinja in raztrgala kinoigraka, in že zopet se iz Touloria javlja nekaj sličnega,' kar pa je- še_ ostalo brez velikih komplikacij. Neki trgovec je imel v kletki leva in panterja- Nedavno jo vihar kletko prevrnil in živali so. zbežale yj bližnji gozd. Ko se je o tem zvedelo, se je prebivalstvo zabarikadiralo, orožništvo in policija je začela na vozeh zveri zasledovati. Res sc jim je posrečilo' ujeti leva, a to na popolnoma navaden način, ker se je lev vsled glada sam vrni’!. Panterja so pa začeli celo z zrakoplovi loviti, a dosedaj ga še niso dobili« — Komunisti na Japonskem. »Corri-era della Sera« javlja po dopisu svojega dopisnika iz Tokija, da je .v, Tokiju odkrita tajna komunistična organizacija« katere naloga je bila, da napravi in preobrazi Japonsko ,v sovjetsko republiko. Aretiranih' je bilo čez 2000 oseb, med njimi 55 dosedanjih poslancev. Japonska vlada je dala ukaz, da se morajo vsi Rusi iz sovjetske Rusije aretirati. Celjske vesti. Iz celjskega obč. sveta dne 11. trn- Začetkom seje ožigosa obč. odbornik Koren nepravilno postopanje obč. odbornika Štenia, bivšega člana socialističnega kluba, ki je z neresničnimi podatki hujskal nameščence elektrarne proti socialističnemu klubu. Protestu sc je pridružil ves obč. odbor, ker si je omenjeni obč. odbornik že večkrat tudi lastil pravico ek.s eku ti ve. Obč. zastop energično protestira proti ukinitvi stanovanjske oblasti in postavitvi vladnega komisarja, ker se je to izvršilo brez vsake preiskave in je bila prizadeta stanovanjska oblast« ki se je šele izvolila, ni niti še stopila y funkcijo ter raditcga tudi ni mogla ničesar zakriviti. Sprejela se je resolucija, ki poživlja .vlado, naj revidira sporazumno z zastopniki hišnih' posestnikom . in stanovanjskih' najemnikov, stanovanjski zakon, -ki mora ščititi na vsak način še stanovanjske najemnike preko leta1 1925, a tudi upoštevati upravičene -pritožbe hišnih lastnikov- Učiteljstvu obeh’ mestnih osnovnih šol se prizna odškodnina za stanarino za dobo od I, jul. 1022 do t -marca 1923 v smislu člena 299 fin, Silli --------' D-1 L ————gja ma žalost in jeza! Prestala sem tudi to izkušnjo življenja, da sem vzela za moža sicer premožnega, a pijanca mesto tebe, ko si bil sicer reven na bogastvu, jako bogat na .vrlinah in krepostih, Zato mi oprosti, da sem te zavrgla z dejanjem, v srcu pa si bil edino ti tolaž-nik v nesrečnih težkih urah!« Prekinil jo je s prošnjo, a ona je na-nadaljevala izpoved: »Hotel si biti srečen z menoj; želja po sreči ni pregrešna* c varljiva je. Zapravila sem pol .življenja; drugo polovico izročam tebi!* »rivala -ti, Lenčka!« -je odgovoril pod-ogar ves ginjen od sreče. »Rad te imam še bolj, nego nekdaj. Ker sem te ljujbff, sem se tc izogibal, da sc ne srečava in ne vidim tvoje boli in trpljenja!« »Kako si dober!« je rekla. »Tebe .vzamem za drugega moža! Ali me še hočeš?« je naivno dostavila* »Še vprašuješ!« Podala sfa -si roki iV, veži ]>a so odmevali ko-raki boječe stopajočega človeka; vstopil .je berač podpirajo se na zvito palico, ovito z velikim molkom. Prosil je miloščine in ugledavši Podlogarja se je začudil: »Ali si, ali nisi? Da bi te, Podlogar!« ; - • »O, moj tovariš, drugi oče na potovanju beračenja. Sedi, sedi za mizo!« je zaklical veselo Podlogar. Lenčka je prinesla na mizo kruha in pijače, da se Je lahko berač nasitil- »Kaj je novega po svetu?« ga .vpraša Podlogar čez nekaf časa. »Mnogo kaj!« mu odgovor! berač, ko se je že nekoliko nasitil. »Najbolj pa to, Je,1-.. ve|,...v s^tnji farL stoti, oom is zaJcoTia, objavljenega vi Ur. listu Št. 105 iiz 1. 1922. Načelno se sklene ofvoriti me-jstnio zastavljalnico .vi Celju. Mestnemu magistratu j„e naroči, da preskrbi koncesijo, lokal in izvrši vse predpriprave* -Zgradba novega mostu se zaenkrat odloži. Pač pa se pozove mestni urad, da idela na podržavljen ju ceste Celje-Zidani imost. Dovolijo se nujna popravila (V Rudarski šoli in mestni klavnici. Odklonijo se v bodoče radi pomanjkanja vode {vse prošnje za novo napeljavo vodovoda, ako ni pnošnjik v bližnjem okolišu mesta* Odobri se novi delovni red za mestno elektrarno ter reši še več drugih zadev iz finančno gospodarskega odseka. Smrtna kosa. Huido je zadela usoda narodno in v širši javnosti obče priljubljeno obitelj Rafka Salmiča v Celju. Dne 12. trn. je umrl v nežni starosti 14 let nje gov najmlajši nadebudni sinko Boris, di jak trgovske šole v Celju- Po več mesC' čni težki in zavratni bolezni je že popol-notna okreval.. Sedaj ga%je vzela kruta smrt preko noči. Prijaznemu in srčno 'dobremu mladeniču najlepši spomin, težko prizadeti rodbini Salmičevi pa naše odkrito sožalje. Dne 7. trn. je umrla Uršula Breschar, vdova ravnatelja pomožnih uradov in mati g. dr. Emerika Bre-scharja, zdravnika v Celju. Blag ji spomin. Prihodnja seja celjskega mestnega Šolskega sveta se vrši v četrtek, dne 14-tm. ob pol 18. uri z običajnim dnevnim redom. Celjsko mestno gledališče- V nedeljo ‘dne 14. tm. se je vprizorila ljudska igra »Revček And-rejček«, ki je napolnila gledališče do zadnjega kotička. Razun nekaterih hib v sceničnem oziru in nesi-gumostl nekaterih mlajših igralcev je bil belofni utis igre dober, ki je ugajala prav posebno po mi-Kjeju. Igra se ponovi yt petek 17. tm- za ab. A. 1 Ljudsko vseučilišče v Celju si' je preskrbelo od Jugoslov. Matice skioptične slike o Bosni ter je priredilo za ta teden ijveč predavanj za šolsko mladino. V četrtek, dne 14. tm. ob pol 8. uri zvečer se :|vrši brez vstopnine predavanje tudi za •odrasle v risahiic! deške meščanske šole. ! Poroka. y Celju se je poročil g- Karol Bervar, vodja orglarske šole in hišni posestnik na Bregu pri Celju z gdč. 'Anico Sagrič, hčerko g. Sa-griča, nad-oficijala in posestnika v Kozjem, v Kapucinski most v Celju je sedaj po-jpofaioma nooravben ter je dobil poleg tjrpežnosti tudi prav čedno zunanje lice. /Projekt za zgradbo novega mostu se radi tega lahko za nekaj let odloži, j Nesreče. Fr. Weber, mesarski pom. ■pri mesarju Rebenscheggu je padel po stopnicah in si zlomil obe roki. — J^sih 'Alojz, delavec pri prvi jugoslov- lesni ■industriji v, Celju je padel in si zlomil •levo nogo. V Westenovi tovarni se je vtabotčt {»narobni ntgf^ iy USaFo5aT3©’l4'. 7elSu® a' 19?! grad, prej je M star. Kadar sem prišel k gospodi, me je vsakikrat nahrulila s psovkami in kletvijo, mesto z obilnimi darovi. Mislil in tolažil sem se: »Pride še kazen!* in je prišla! Pred kratkim sem stopal po noči po nekih ozarah navzdol m vas, kar sc posveti po modrem nebu nekaj žarečega. Sprva sem mislil, Ijda se je utrnila zvezda; pa pogledam natančneje! Ali veš, kaj je bilo? Škop-nik se je peljal na žarečem šfcopu, da so padale iskre po zraku, dokler niso ugasnile.. Tam v gradu so kleli in Škopnik je obsedel na grajski strehi ter ti sedi še danes!« je končal berač novico s pogledom za plačilo na mizo- »Kaj pa ljudje, gospoda in župnik?« Vpraša Lenčka. »Kaj bi?« je odgovoril berač. »Gosposkim je obesil sramoto na vrat s tem, da jih je razgrnil ljudstvu kot klevetni-kte. Župnik m so prišli že večkrat molit, Škropit z žegnano vodo izganjat hudiča, it nič ne opravijo proti hudičku, ki se jim le smeji in potresa graščino, kakor bi jo fiotel podreti!« Podlogar pa je premišljeval: »Da! Maščujem se za osleparjenje, prilika je ugodna!« »Ja, to sem Še pozabil povedati,« dostavlja hitro berač, »da je obljubil grof onemu, ki mu ga prežene s strehe, polovico posestva!« »Lenčka!« se Je obrnil hkrati Podlogar. »Ne bodi huda, a jaz moram iti si to smešnico ogledat Na, očka, to si shrani za pot- Če si pripravljen, greva H gradul« je velel čexlia*>. •* ' r v ' 'Y: lahko poškodovalo iveČ delavcev. V strojilni tovarni na Polzeli je delavca Ivana Novaka podsui kup drv, pri čemur se mu je zlomila leva noga. Dopisi. Muta. (Požar-) V pondtoljek 11. tm. okoli 6. ure zvečer je nenadoma izbruhnil ogenj v železarni na Muti in sicer v objektu poleg mizarne. K sreči so ogenj takoj pogasili, trobili alarm in klicali požarne brambe na pomoč. Prva je prispela domača Mucka, takoj za njo pa Vuzeniška. Med tem pa sc je posrečilo že delavcem železarne vsaj kolikor mogoče omejiti raširjenje ognja in odstranita najvažnejše stroje in suh les. Obema gasilnima društvoma se je že do 8- ure posrečilo udušits ves ogenj, tako da po zneje diospevši društvi Marenberg fn Dravograd sploh' nista več stopili v akcijo. — Bila je pri vsej nesreči še velika sreča. Okoli in okoli delavnice, lahko gorivi objekti, stanovanja, pisarne, hlevi, — in vendar je pogorel le srednji del e-nega objekta. Kakšna nesreča bi bila mogla postati, če bi bil veter le nekoliko močnejši! Prvi pomoči svojih delavcev in hitremu prihodu obeh domačih gasilnih društev ima družba »Greinitz« zahvaliti zahranitev večje nezgode- — Zopet pa je ta slučaj pokazal, kako prepotrebna bi bila za Muto-Vuzenico mala motoma brizgalna! Rogaška Slatina. Te dni je pri nas požar uničil gospodarsko poslopje tako-zvanega Louisenhofa z vsemi tam shranjenimi živili- Govori se, da je bilo zažgano iz maščevanja in je neki osumlje nec pod ključem. Šmarje pri Jelšah. Pri nas se gode čudne stvari- Imamo župana, ki je bil najprej demokrat; pozneje je bil kot pristaš SKS izvoljen za župana; še pozneje je bil odbornik narodnosocijafne organizacije, zatem zopet radikalne organizacije, danes pa leži v objemu g. dekana. Seveda nima toliko takta, da bi položil mandat, ki mu ga je dala SKS. Mož pa tudi kot župan postopa skrajno čudno. B-rez vednosti obč. odbora je napravil neko povsem neosnovano pritožbo proti naši Posojilnici. Ko se je zahtevalo od njega sklicanje seje, jo je sklical še le na ponovni pritisk. Seveda je tudi večina našega odbora zelo čudna, kajti priznala je županu pravico, da sme brez vednosti odbora pisati uradno take pritožbe, ki vsebujejo celo neresnice- Demokratski odborniki so se pa pritožili na glavarstvo radi nepravilnega sklicanja seje. Zanimivo je tudi, da je mož v lokal, kjer je imel poprej glavno zalogo, tobaka, sprejel klerikalni konzum. Gotovo iz hvaležnosti napram trgovcem, ki so ga svoj čas velikodušno podprli. — Te dim* si je celjski okrajni glavar ogledoval razne prostore, kjer bi se namestila »rezka uprava. Odločitev še ni padla. »Pa pojdiva!« Sosednja fara ni bila daleč, samo čez velik hrib, poraščen z lepim smrečnim gozdom, je bilo treba iti v dolino. Malo sta govorila; berač je porabljal sapo samo za dihanje in hitro hojo, da je lahko dohajal čevljarja, zato mu je ni preostajalo za pogovro. Menda po eni uri sta se že bližala novemu gradu, obdanem od radovednega ljudstva, ki je mahalo z velikimi lesenimi molki hudičku na strehi, kakoT za slovo. Hudiček si je zasenčil oči s kosmato roko, da je bolje videl onega, kateremu so se množice umikale na desno in levo, da je lahko korakal ponosno, ko zmagovalec. Čudno še mu je zdelo to počenjanje, a kmalu je zarini, da so -popadali ljudje od strahu na kolena. »Prišel sem, kakor si dejal! Zato u-kazujem: pojdi!« in z rok« mu je na-značil smer odhoda. Hudobca je pograbila po kesu jeza, toda spustil se je raz strehe in zajahal zopet goreči škop ter kot blisk izginil čez goto- Podlogar pa je dobil pol grajskega sveta. 7. Konec. Naš hudiček je zasedel še dve veliki in bogati graščini; dandanes ne sedi na nobeni več, ker ga je Podlogar pregnal z obeh. Šel je brez grešne duše nazaj k svojim tovarišem. Čujte, kako je prišlo do tega! Po prvem srečnem pregna-nju je preteklo nekaj dni, kar pride Podlogarju -vest, da mu nefc grpf a&eje,va spoditi tudi Vsekakor utiramo, da se bo pričelo z u-stanovitvijo srezke oblasti živahno gospodarsko življenje v našem kraju in okraju. Nujno potrebno pa je, da se čim prej izvrši podaljšanje železnice iz Rogatca do Krapine. Zidanimost. (Brezuspešni vlom.) Neznani zlikovci so ponoči od 10. na 11 tm. vdrli s silo v hišo, katero si je ,vze’ v najem brz. mojster Pevec pri Sv. Petru pri Zid. mostu. Vlomilci so mislili, da bodo dobili dober plen, a našli niso ni česar, ker -k sreči še Pevec ni imel svojih stvari v hiši- S sekiro so raztoOkli vrata ter poškodovali zid jn stene. 0-rožništvo zasleduje lopove. — (Smrtna kosa.) V nedeljo zvečer je umrla služkinja cement a rrtih pisarn Marija- Magrin. Služila je omenjenemu podjetju pošteno 28 let. Blag ji spomin! 3DS. Nedeljski srezki zbori zaupnikov JDS sc vr še * 1. V Murski Soboti; 2. V Ptuju (ob 10. uri dop. pri Zupančiču; 3. V Ljutomeru (ob 11. uri pri Seršenu); 4. V Šoštanju (ob 10. uri pri Rajšperju); 5. V Mozirju (ob 11. uri pri Goričarju); 6. V Celju (ob pol 9. uri v Nar. domu); 7. V Šmarju (ob 9. uri pri Ferlinu); 8. V Dravogradu (ob 9. uri v hotelu pri pošti); 9. V Mariboru (ob 10- uri v kmečki sobi Narodnega doma). V Konjicah se je vršil sestanek zaupnikov iz okraja minolo nedeljo in za to nedeljo odpade. — V. Dol. Lendavi se vrši početkom marca. Iz Ruš. Tudi pri nas se giblje. Uvideli smo, da je politični napredek nemogoč brez krepke organizacije, ki ima svoj odbor, kateri se zopet v svojih sejah redno in stalno posvetuje in sklepa o vseh važnih dnevnih vprašanjih, zlasti o takih, ki se tičejo našega okoliša. Zato smo si v nedeljo ustanovili krajevno organizacijo JDS in izvolili odbor, kateremu na čelu stoji naša korenina g. Lesjak. Želimo, da se organizacija krepko posveti delu. Iz Središča. Nasa strankina organizacija JDS se zopet pričenja živahno gibati. Nedeljski občni zbor je pokazal, da demokratska ideja ima tudi pri nas že krepke korenine, iz katerih bo zopet začelo krepko poganjati in brsteti. Zlasti nas iskreno veseli, da je v odbor organizacije vstopil zopet g- Zadravec, pod katerega vodstvom je svoj čas tako krepko živela. Vrlo naprej, da bo organizacija kmalu zopet tako močna, kakor je bila nekoč! / Nedeljska javna shoda demokratske stranke v Libeličah in pri Sv. Duhu na Ostrpm vrhu sta ponovno pokazala zanimanje našega kmečkega ljudstva za z njegove strehe — že tretjič — hudobca, sicer izgubi glavo- Kaj si je hotel čevljar Podlogar drugega pomagati v. tej stiski; ženiti bi se moral, ker je obogatel, sedaj pa ta vrag, ki mu je vse premoženje pripravil in lepo Lenčko, isti vrag ga naj vzame s seboj za grešno dušo v, pekel ali pa izgubi glavo. Rončni izid je povsod isti! Udal se je misli: »Umreti moram itak, pa grem nad hudiča, mu jih še nekaj povem!« Zopet J® Prihajal proti — tretji — graščini, a sedaj sklonjen in z bledim licem. Iz premišljevanja svojih grehov ga zbudi krik hudičkov: »Ali tako držiš besedo? Zaenkrat si se pa zmotil!« in zakrulil je divje, da je segalo do mezgov. Vsaj opravičiti se mu moram, sl je mislil Podlogar, pa je zinil »Jaz te ne preganjam, toda ona baba te hoče zopet uloviti v svojo steklenico. Zato beži!« — Zresnil se je hudičkov o-braz, gube skrbi so se poglobile, mirno, ko skesan grešnik, se je opustil na tla, nato pa zbežal kakor tat, za katerim se pode pravični. Tokrat je dobil Podlogar denarja na mernike, z njim si je dokupil še ostalo Polovico prve graščine in se oženil z Lenčko. Obhajal je veliko gostijo, na kateri sem tudi jaz bil, pil sem in jedel, da mi je po bradi kapelo, a y grlu ničesar ostalo! javne zadeve. Oba shoda sta potekla mirno in ob .veliki pozornosti zborovalcev- Ljudstvo se p-robuja, sito je obljub in fi az, zeli slisati resno besedo stvarnega dela in stvarne kritike. V Pučincih (Prekmurje) se ustanovi v nedeljo 17, tm. krajevna organizacija JDb. Občni zbor krajevne organizacije JDS v Ljutomeru sc je vršil v nedeljo 10. tm. Pri lepi navzočnosti članov je dosedanji odbor podal poročilo o postopanju v minulem poslovnem letu, iz katerega je bil razviden vsestranski napredek organizacije. Dokaz teinu, da se je i kmečko ljudstvo počelo zanimati za nas, je dejstvo,^ da je polovica udeležencev obstojala iz mlajših, toda razumnih in za pametno stvar dovzetnih kmetov e. G. ravnatelj dr .Komljanec je izva*’ jal, da bi sc razna številna narodna dnu,1«! štva združila pri prireditvah ter raabrfc-menila zlastf javne nameščenec strašnih prevelikih nar. davkov, katerih ne zmorejo več. Ga dr. Horvatova se je zahvalila tajnici gej. dr. Gosakovi ter 'blagajničarkama gej. OuČkovi in gej. Jeršetovi!1 za vzorno poslovanje. GL Jamšek je podal zanimivo poročilo o sejah osrednjega vodstva v Ljubljani. Ugotovila so Lie, da ta gospod redno poseča' seje Vi Ljubljani in mu je zb’or izrekel zahvaelo. —« Izvolila sta se z vzklikom' prejšnja odbora. V moško podružnico so (Se pritegnili še gg. nadučitelja Jamšek in Praprotniki ter bančni uradnik g. Vidmar. Z željo, da! bi tudi V bodoče mogli podružnici vršiti naloge, kot doslej, je zaključil gosp. dr, Gosak lepo uspeli občni zbor. ! Zanimivosti. Kako nastanejo milijonarji. Ravnatelj urada dela V Zedfhjcnib! državah je pravkar objavil podatke o bogastvu znanega »kralja avtomobilov« Henry Forda. Fordova tovarna je začela poslovati I. 1903 s kapitalom! 49.000 dolarjev. V prvih 15 meseeih so dosegle dividende višino celega kapitala. Čez malo časa 'je bil kapital povišani ha 2 milijona dolarjev. Tovarna je imela 3 družabnike; Henry Ford je imel najmanjši delež. L. 1919 je Ford kupil delnice vseh družabnikov izvzemši Jamesa Conzensa; izplačal jim je 130 milijouo-V dolarjev. Leto kasneje jc izplačal tudi Oouzensu 75 fndlijohov dolarjev. Največji dol si je moral Ford dobaviti kreditni im' potem, toda čhz dve leti je izplačal upnike. V prvih 18 letih je prineslo podjetje za 432,443.SSS dolarjev dobička* Tako jc Honry Ford postal bogat in je zasenčil vso milijonarje, zakaj danes, ja Ford najjbogatejši mož pa svetu. Gospodarstvo. *?E razvite.^ Nekaj iz teorije kmetijstva. mm?'- (DaJje.) 1 . SF^£NlSfcE. I enako Svetlobe in! prostora za hmm*mea*tiS6* Je Hal 3(h-40 cm! sf zemlja med redi drži plevela gMboko prerrtMSati ferigolitl rta dve 4* Prosta ii* so lažjo rahlja. V tosvrho se pati globoko), planirati, pognojiti z do-S » ^inini ^edn-arodc k motic.eama ali bro preperelimi hlevskim »nojem ali< nalasu ™ Popravljeno trioglato lato koanipotonf, kateremu sta primešana pc-] T>Utvo brazdico, 15 cm« vsaksebi. Lanko so tudi naredi po dolžini gredo pet brnz-dic, 20 cm! ena od drage oddaljeni 1», ptii čem1 ostane na obeli straneh1 po 10 cm1 se je iz-pot ogniti počez inl ne po dolgem, iker sc pri tem načinu; lažje seje inl potem obdeluje zemljo, stoječ na potu, no da bi trobulo stopati vedno na gredo. Semo sc sojo v razdaljiu od 3—4 cm, oreh in kostanj v razdalja od 30—40 cm in so pokrije z oziroma na debelost semena 3—10 cm visoko z drobnim kompostom ali s peskom1. Ilazjredčenje (pikiranie) sadnih rastlinic. Alko je setev! uspela pregosto, sc morajo rastlinice razredčiti, to se pravi, pregosto stoječo se morajo izvleči in j presaditi na za to pripravljeno grede, pri i čem1 se jim! glavna korenina prikrajša ! na Vi—Y\ dolgosti. Paziti je, da se sadi j v rede, ki so 15 cm eden' od drugega od-j daljen!)' In! da stoje rastline 10 etn1 vsak-selbc. To presajievanjc so Imenuje tudi pikiranjc. Pikina se, ko imajo rastlinice 3—5 listov, neračunivšl klicnih dveh listov. Pikirance se potem1 kakih 10—14 dni ob s e tiču j e irt zaliva. Izkopavanje divjakov v jeseni. V jeseni se izkopa vse divjake, negledo na njihovo debelost, tedaj tudi slabe j c razvite, in sortira po velikosti v tri 'kvalitete: v najmočnejše, v srednje in v sla-bejše. Spomladi, kako hitro postanejo dnevi malo topli, se presadi prvo kvaliteto v drevesnico -rta 40 cm narazen v rede, ki stoje 80 cm1 vsaksebi; a drugi dve sorti se pikira v semenišču v rede, kakor je to bilo gorej opisano. Pri pre-sajevanj-u, ozir. razsuje vanju je prikrajšati korenine na 5—6 cm. Nekateri priporočajo slabcjših divjakov sploh ne izkopavati, temveč vse, kar jo drobnejše od gosinjoga pera, pustiti še eno leto v. Semenišču. To pa ni dobro, ker taki divjaki poženejo samo svojo glavno korenino globoko v zemljo, v ostalem pa se le slabo okoreninijo. Zato je bolje, da sc vso izkopa iz zemlje, ter kar jo slabejše-ga pikira nazaj v semenišče, pri čem se doseže mnogo boljše ukoreninjenje. pefl in! saje in’ na zaidnje razdeliti v gre-3e« poljubite dolžine, a široke 1.20 m, kakor pri gojenjtu po vrtnim. Rigolati se . mora že v jeseni, da je zemlja čimdalje j prostora do pota. Toda v praksi s izpostavljena zimskemu mrazu im zra- j kazalo, na je boljšo braadice pc km, a planira im v grede razdeli se pa j šele v spomladi, če se namerava sejati j spomladi; če se pa namerava! sejati že v jesen, se pa mora zemljišča prerigoliti že preko leta. Seme za setvo mora Siti popolnoma razvito, zdravo in sveže, mora imeti pravilno obliko, mora biti čimtežje dn čimbolj jedernato in od dreves srednje starosti. Semo odi žlahtnih dreves je boljše, nego od divjih (lesnik), ker daje rastlini lepše in) bujnejše rasti. S c tv a Boljše je sejati v jeseni nngo spomladi. Toda če ni mogoče spraviti semena v zemljo jeseni, se ga mora čre-z zimo čuvati, da ne zgubi1 ina kalljivosti; to se pravi, mOra «e ga »(ratificirati. — V to svrho se mora seme pečkastega sadja zmešati po možnosti z ročnim1 peskom', če pa takega nebi bilo, pa s peskom' ki se poprej v par -vodah izpere. Vse skupaj so dene potem v zaboje, katere sc postavi na tla v suhi kleti ali kakem drugem1 hladnem; prostoru, kjer ostane stratificirano blago do spomladi. Seme koščičastega sadja je čuvati; v vlažnem pesku, kateremu. «e primeša nekoliko lesnega oglja (priličrto deseti del). Na dno zaiboja se nasiplje 2—3 cm1 debela plast peska, potem pride tanka plast seruma itd. do 20 cm! visočine y zaboju,- Tako napolnjeni zaboji se postavijo v klet ali v hladno isoibo ali se pa zakopa jo v zemljo, Vi m globoko. Tu ostanejo do februarja meseca. Med tern je treba paziti1, da ostane pesek vedno prilično Vlažen (moker pa’ ne smo biti!). Februarja so prenese zaboje na prosto, pesek so nalahko zalije in’ Se pusti, da nastopi 2—3 krat miraz, nakar koščice popokajo Irt začnejo fcflitL (Pii tern se mora paziti na to, da začne seme kliti še lo v, časai, ko se ga eamore vse jati na prosto. Najbolje je, če se vseje Semo V rede, pri- katerem! načinu.' imajo vse rastline —O— Mi naj gnojimo z umetnimi gnojili ? Spisal inž. Henrik Mohorčič. (Priobčeno v »Taboru1« s posebnim1 dovoljenjem! tvrdke 'Anton Tortcjc *• V Mariboru). ko vinogradništvo pa bo zahtevalo višjo kulturno stopnjo in’ tehnično strokovno izobrazbo naših posestnikov, ki jo dandanes še nemogoča, ko še celo propada naše ljudskošolstvo. Zato so on! posestniki mnogo na boljšem, ki imajo gozdove. Za les bodo našli vedno kupce, ker živimo v najbolj industrijskem delu cele države in1 ker potrebuje industrija mnogo lesa. Naš les pa damo lahko tudi onim državam, kjer jo pomanjkanje lesa. Tako najdejo les in lesni izdelki kupca predvsem v Italiji, Povojih© rajzmere nas silijo v Sloveni-ji, da si uredimo naše gospodarstvo tako, da Ibo prospevnlo. Le pičle dve tretjini od nas se ukvarja s kmetijstvom1, ostali najdejo kruha v obrti, industriji, trgovini in švobodnili poklicih. Morda Grčiji, Egiptu in v Orientu, polovica onlih, ki s© pečajo s poljedelstvom1 je zaposlenih V vinogradništvu. — Druga polovica najde vir dohodkov v ■ . .. ... dmgih panogah kmetijstva. « ustvaijcno, da gojimo intenzivno Zdaj^rmdi.Srid? i b0 raibfila sama vedno večje množi-posestnikom! lepe dobičke, ros je tud , da i, • • , • j |■ , - . ; 110 mesa, mleka m usnja. Meso, kože ali pridelamo ponekod izvrstno kapljico, ki , • , . , . . . * L au u ' 1 usnje, ki nam bi preostaja ! so tržno bla- A naj večjo bodočnost im n pri nas živinoreja, ker je naše podnebjo kukor .! govejo živino. Industrijalizirana Slove- se da uvrstiti med najboljša svetovna ,V)ha, vendar :n© današnjo vinogradi razmeroma dandanes toliko, kakor bi si že leM. Kupčijo z vinom; ni. Vino, ki se pri inajg pridela, sc ne izvaža več v tujino, ker lir tujih kiupceV, predvsem1 pa radi tega, ker jo splošno pomanjkanje tudi drugod Jv sosednih državah. Iz tega vidika jo u-(rrtevno, da je vinogradništvo v dariaž-hšjife časih za naše ljudstvo polno rizika. 'Hudo rtamj konkurirajo že banatska viha- K' naši sreči je Banat tako oddaljen, da podraži transport ta,mošnje vino toliko, da za enkrat nas še ne uniči. Ker si nismo znali shraniti naših predvojnih odjemalcev ne more vinogradništvo imet v Sloveniji 'bodočnosti. Prospcvalo bo le, oe bomo proizvajali kvalitetna vina,kar, bo pa le tedaj mogoče, če bomlo gospodarsko krepki ^konsolidirani- državi, Ta-- . go na svetovnih tržiščih, zato so nami ni 'i bati, da nebt imeli kupcev v slučaju, da bi bila živinoreja preintenzivna. Oua pa potrebuje pred vsem mnogo pašnikov in travnikov ter dobro krmo. Zato jo naša dolžnost, da skrbimo za njih povzdig, Tz dosedajno statistike se mora sklepati, da so naši travniki zelo zanemarjeni. Tudi če predpostavljamo, da je izkazovala nekdanja avstrijska statistika rajši manjšo mtaožiuo pridelkov, kako so bili v resnici, je pridelek sena in otave rta bivšem Spodnještajerskem nrern-zek, da bi bilo misliti na intenzivno živinorejo. Po statistiki, ki mi jo na razpolago, se namreč pridela sona in otave na enem) ha: leta; 189G. '35.0 q, 1897 4‘>1 q 1893, 45.0 g,'1899 50.0 q, 1900 65.0 o’1901 50.0 q, 1902. 41.9 (J, 1903, 45’3 q, 1901. 45.0 q, 1905. 46.2 q, 1906, '47.5 q, 1907, 41.2 q, 1908, 28.7 Q. Pridelalo se' jo toraj povprečno V tri naj stih letih 45 kg ha 1 ar. Iz teh številk sslrtdi, da zamoremo rediti ob današnjih razmerah’ le omejeno število glav goveje živino S'a naših posestvih, ker je ob dan površini travnikov nemOgočo pridelat več, kakor irtas uči večletna statistika- — Ostajalo bi le dvoje za povzdig živinoreje, da opustimo ono njive, ki nam1 dajo malo donosa in -da napravimo iz njih travnike, ali da se pobrigamo za naše travnike, da nam’ ,b’cdo več donašali. Pogostoma so naši travniki zanemarjeni, rtigdar gnojeni, polni mahu, pre vlažni ali presuhi. Vsi ti nedostatki Sc dajo odpraviti in zamoremoina tak način dvigniti produkcijo. V naslednjem hočem pokazati, kako se da dvigniti: min ožina pridelka pri senu m otavi pri onih1 posestnikih, ki so za nenmrjali do sedaj gnojenje travnikov iz raznih vzrokov. Izbral sem si tri posestnike v največji bližini mesta, pri katerih so se napravili takozvauii gnojilni poizkusi na prostem tako, da se je vsak okoličan lahko na lastne oči prepričal, kako učinkujejo v našem okraju gnojila ha travnikih. Ti trije posestniki so foftli: gostilničar Anton' Glaser v Bistrici pri Mariboru; državni trsni nasad v Pekrah (upravitelj Šumcnjak) in Alojzij Sel, gostilničar in posestnik y Zorkov-cili. Umetna gnojila sta mii dala brezplačno na razpolago tvrdka z umetnimi gnojili Anton Tonejo v Mariboru in ravnateljstvo tovarne za dušik v Rušah, katerima izrekam' tem potoni zahvalo, da sta mi omogočila poizkuse. Poizkusi so se izvedli v onem' obsegu kakor so se drugod napravili po inicija-tivi Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani. Povdarjati se mora, da se dajo napraviti taki poizkusi le težko, ker imajo naši posestniki premalo potrpež ljivosti, ali nimajo dobre .voije, oziroma jim primanjkuje potrebna strokovna pred izobrazba. Če se pa ne izvedejo taki poizkusi natančno, niso zanesljivi, Kina-in' se najde posestnika, ki dovoli, da 6c mu brezplačno pognoji zapuščeni travnik. Težje je že dobiti posestnika, ki pripravi potrebne mejne količke, a najtežje je dobiti konično take može, ki imajo toliko potrpežljivosti in toliko zanimanja, da pokosijo vsa so parcelo posebej in dn odtehtajo pridelek. Zato so tudi moji dobljeni rezultati popolnoma pancsljivi. Domači gnoj, naša gnojnica, mošaheo, to so domač: zaklad s pomi-jčjo katerega bomo črpali bogastvo našo Trud e! Zali bog nam primanjkuje domačega gnoja, bodisi ker ni naša živinoreja §•* tako razvita, ili ker potrebujejo vinogradi in'naše njive toliko hlevskega gnoja. Gnojnico bi žo spravljali na travnike, če bi imeli povsodi primerno velike cementirane gnojmiščno jamo, potrebno vprego in delovnih moči. Pogostoma sc hm izteka gnojnica po jarkih navzdol tako, da nima gospodar noibenega haska. Če sc vendar pravilno nabira gnojnico, se vendar razkraja v jami, če jo ne znamo pravilno k on s or vir ati tako, da izgub! do % svojega dušika. Koliko truda in- nepotrebnega dela imamo potem1, če kočemo tako sčasoma razkrojeno grfojnico spraviti rta oddaljene travnike, ko je že Hz-gubila na svoji naravni vrednosti! Pomislimo, da lina gnojnica le par % suhega ostanka, ki služi kot gnojilo! Druga napaka je, da sc no da spravljati gnojil iso vsak čas na travnike in' je tudi za-raditega manj vredna, ker jej primanjkuje fosforovc kisline. Zato je skoro boljše, če škropimo žnjo mešanca in da spravimo rajši mešanca na one travnike, ki so oddaljeni od gospodarskega doma. Iz tega sledi, da.bi bilo neobhodno po trebno in priporočljivo, da bi se pognojilo le ouc travnike., ki so v največji -bližini našega hleva z gnojnico. Bolj oddaljene travniko pa naj bi se pognojilo lo redno vsako četrto leto z gnojnico v ostalih letih pa rodno s potrebnimi množinami umetnih gnojil da bi ostala produkcija na potreini višini. Da so umestna gnojila koristna-, to nam' je že iz predvojnega časa znano. Znano nam jo tudi, da so gnojili posestniki z u met ni ni i gnojili Že svoje dni, ker nam dokazuje naraščanje povpraševanja po umetnih gnojilih. Vendar je treba po-. SoSsl-iti, da je vojna irt neurejena' povoji na doba vplivala na skoro vsako kmetsko rodbino in se bodo nahajala sedaj pogostoma posestva v rokah mladih gospodarjev, ki nimajo še nobenih izkušenj, med ti-m ko so bili morda prejšnji gospodarji prijatelji umetnega gnojenja. A je morda ravno današnja, generacija ponekod bolj dostopna za take nauke kot prejšnja stara, (Konec prih.) Pokladarije korenstva molzni živini. Med raz-niimd krmili, ki jih v zimskenS času pokladamO molzni živini, zavzema važno mesto koremstvo, h kateremu spadata v naših krajih zlasti pesa irt repa, Koren st vo sc odlikuje s svojo sočnostjo -lahko prebavno-stjo in okusnostjo. Zato ga živina strastno rada uživa. Izmed' redilnih snovi 'je v koren-stvu zastopan! predvsem! sladkor, ki ga najbolj' upoštevamo. Za molzno živino ima korcustvo to posebno prednost, da vpliva kaj- ugodno -na mlečnost. Kar je sočna paša ini sočna zelena krma v, poletnem! času, to je začno korenstvo za molzno goved: v) zioitkumj času, tako sc po-z-na ta klnjal na mleku1. Med korenstvom za-vzornu prvo mesto •poaa (živinska pesa, krmeka pesa), ki se zaradi tega po mlekarskih krajih tudi' povsod prideluje in poklatda. Pesa ec odlikuje po svojemi sladkorju i-tf po isvoj-em! ugodnem1 vplivu na okusnost mleka. Po naših krajih’ pridelujemo posebno veliko strniščne repe, ker imamo za to najugodnejšo priliko. Repa je za pokla-danje manj vredna kakor pesa, vendar je v naših razmerah važna za krmljenje. Dočitm1 pokladam-o peso molznimi kravami po 10 do 20 in' tudi do 30 kg na dan', pokta-damo repe samo po 6 do 12 kilogramov na dan. Repa lahko greni irt ima tudi bolj oster duh, -kar se rado poi deli tudi mleku. Zato je tudi za Tnolznio goved- -manji vredna, dasi je sicer zelo zdrava k laja. Za poklad-anje moramo korenstvo zrezati v koščke. To delamo s posebnimi stroji (pesoreznica, reporeznioa), M zrežejo repo tako na drobno, da se da prag uspešno mešati-z.drobno rezanico. Novej ši stroji režejo korenstvo tudi v drobne svalčicc. Korenstvo pokladamO molznimi živalim! ali sauuo zase ali pa pomešano rezanico. Slednje se priporoča posebno v tem’ slučaju, če hočemo napraviti rezanico bolj okusno, recimo, da jo bilo seno ali slama slabo spravljena -ali da je sicer trpela na svoji dobroti. Če pokla-damo korenstvo samo zase, potem) 'ja prav, da pokladaimu naj-prej- suho Krmo -in’ korenstvo po rtapajanj-u. Nazadnje so da še ostali del suhe fcrme1. Korenstvo je treba za kravo pred po-klada.njem' oprati, da ga na ta način oči stlimo od blata, prsti inl drugo nesnage. Nagnita mesta je treba izrezati. S pokla-dianje-m1 korenstva naj se začno po malem1, da sc želodec' polagoma privadi nai večje količine. Ravno tako naj sc pa tudi polagoma preneha, ko zmanjka toga krmila. -, —-Tl— Naše kure v zimskem času. Kokoši ljubijo po svrtji naravi sutfoto irt zadostno toploto. Zoprna in škodljiva jim1 jo po moča, zlasti mrzlo deževje irt mraz. Zato vidimo tudi, da 'aam te živali pozimi malo neso irt da se ob mrzlem! deževju najprej prehlade, dooiral'jiirtspoi rnladno in' poletno vreme najbolj uuaja. Pozimi jiimi jo treba zaradi tega skrbeti za primerno toploto. Pametno je. če jim' pripravimo prostor za prenočevanje v hlevu, n. pr. v pripravnem' kotu pod stropom1. Sploh je pa treba, da jo kuvoi-ca dosti gorka, kadar pritisne mraz. — Kurmica naj -bo le toliko prostorna, da) jo kure su-ino grejejo, tako kakor goveja živina svoj hlev. Akb je kur niča tako mrzla, da zmrzuje v njej voda, ki jo postavimo čez -noč v kozarcu ali drugi posodi, pa je premrzla. Zato pa tudi no veljajo kuruicc, ki jih vidimo časih tu in tam' po deželi in ki so le z remoljui obitc, tako kakor kaka vrtna ograja. Take kuruicc veljajo za poletni čas, nikakor pa nc za zimo. Živali trpe pod tako streho mraz kakor zunaj na planem. Skrbeti moramo pdzimi tudi za to, da se živali dosti prcgibljcjo. Troha jitrt je suhega prostora ali podstrošja. da se tatu' 'V Mariboru, (liie 14. lobruarja »iAiitiiU (-NAIlO-liNi LiSI«i. ■m««.. i . ----------------------------------—___-ii Eia&jj i. __ mude, čc Je zuiriaj polno snega. Tale pro-istor kaže nastlati z rezanico, plevam) irt zelenjem1, da po rijem' brskajo kokoši jri .iščejo pice. Prav jc, da se potrebno zobanje vrže kar po tleh, da ga kokoši sr brskanjem' iščejo med rezanico. V zimskem časti je prav, če pokladfa-mo kokošim po trikrat pico, zjutraj, o-poldne iii popoldne, preden’ gredo spat Popoldne naj se jim dajo zobanje (suha zrnja). S tako pičo se živali ponoči tudi bolj grejejo, kar je pozimi važno. Zjutraj se jim lahko poklada kuhani krompir, pomešan' z otrobi, in sicer v mlačnem stanju. Če jim hočemo dajali tudi peso, jc prav, da jo celo nataknemo od tal ali pa obesimo tako visoko, da so živali primorane skakati od tal, da jo lahko kljujejo in’ pikajo. S takim gibanjem se namreč živali tudi grejejo. Slednjič je jaSno, da skrijmo' tudi Vsak dan za redno napajanje kokoši. — Vodo jim je treba vsak dan' premeniti po enkrat ali dvakrat. Bodimo tudi pri tem delu točni in' živali nam bodo hvaležno vračale vež naš trud. TRŽNE CENE. g Na svinjski sejem v Mariboru dne 8- febr. sc je pripeljalo 129 svinj; cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 200—250 D, 7—9 tedn. 295—300. 3—4 mesece 400—650, , 5—7 950—1125, 8—10 mes. 1250—1300,’ 1 leto 1750—1875. 1 kg žive teže 22—22.50, j. kg mrtve 26.50—30 Din. Mariborski trg 13. £ebr* Mleko 1 liter 3.25—4, surovo maslo 1 kg 44—45, smetana 1 1 12—16, jajca 2—2.50, krompir 1 kg 1—1.50, fižol 1 1 4—4.50, zolje (gla-;ya) 0.75—3, kislo zelje 1 kg 2.50^-3.50, repa kisla 1 kg 2, jabolka 1 kg 6—10 D* Mariborski živinski sejem« Poročilo z dne 12. febr. Prignalo se je: 14 bikov, 190 volov, 279 krav, 7 konjev in 3 teleta, skupaj 493 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste 12. tm. so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 13.50—14.75 D, poldebcli voli 12.50 do 13-50, plemenski voli 10.50—14.75, biki za klanje 9.50—12.50, klavne krave debele 11.25—13.25, plemenske krave 10,25 do 11, krave za klobasat je S.75.—10 D, molzne krave 10—13.25, breje krave 10 'do 13-25, mlada živina 11—13-50. Mesne cene: Volovsko meso I. 24—26. 41. 22 do 24; meso od bikov, krav, telic 19—20, telečje meso T. 32, II. 26, svinjsko meso Sveže 30—40. Vrednost denarja. Na zagrebški borzi. sc je 12- tm. dobilo: 1 dolar za 82—83 D, 100 a vstr, kron za II Ji D, 100 čeških kron za 239.75—242-75 D, 100 švicarskih« frankov, za 1447.5—1457.5 D, 100 lir za j358-5—361.5 D. g Cene masti in slaiiiiic Ha domačem Irt tujem trgu. Zagreb: domača mast 38—39 D, slanina 35—38 D, suho Hieso 32 —■84 Tj* am eri kairska mast 35- 37 D kg (ria drrtbrio). Beograd: mast 35—38 D, slanina 31—31 D, suho meso 39-22 O (na debelo), Braailjanska mast v zabojčkih 29.50 D; M i I a3: elanih)# 9.30 lir, (mast 10.50 lir, amorikanska r*lalt.3a 9.30 lir^ mast 10.50 Ht, ritrieriikansičai slanina 7.5(/ Tar, amerikanska ritast 6.23 lir. D n n a j : prašičja mast v sodčkih. aK 33 000 .v zabojih 23.000 alv. Zagrebška vinska borza '(6. tm.) Posot zelo slab. Pouudtht Istotako maj lina. — Notirajo belo kmečko vino, 9%, iz Kriffj-ščirie, postavno Zagreb, 'Al hi, 3.75 D; staro, belo, 11%, Iz Subotiče, ’franko Zagreb, 625 D; novo belo 11.595, i-z Vršca, postav-Jho Zagreb", 3.75 D; staro belo, 6.5%’, iz iVršca postavno Zagreb, 3.75 D; Črno, dvanajsrtodstotnO, iz Vršca1, postavno Za-greh, 5.75 D; kmečko belo, 8 'do 8.5%, postavno Korij5č’na ali Zlatar, 500 lil. 3.75 D; črno dalmatinsko, 11 do 13%, mol o Bakar, po maligandu, 4.55 D; belo dal-ritatinsko, 11%, moio Bakar, po iiiačg.„ 3.55 D; belo, Sv, Ivah ZelhSa, okrog 9%, Postavno Sosvete, 4.5 D; brilo, Okič Plešivica, okrog 10%, postavjilo Jaška, 3.75 D; šilor riovi lločki, ]3 iriai !.*?•, postavno Vagon 80 hi Nova Palahka 5 D, K Znižanje tarlfov na Češkoslovaškem. Bric 1. marca stopi v veljavo nov železniški tarif za tovorrto blago. Pri nekaterih kategorijah' blaga bo tarif znižan'za 40%, pri drugih pa za 1144%, t Darujte za,Sklad otroške bolnice' v Mariboru Izpred sodišča. • ! Sili ogoljufal očeta. Dne 29. januarja je prišel triletni pekovski pomočnik Friderik Kajnih v Studencih pri Maribora k tvrdki Soher-bauiri y Mariboru in) predložil neki riaro-čilni list s podpisom' svojega očeta Al. Kajnfiiha, peka v Hočah, glasom katerega le-ta naročujo 6 do 7 vreč bele mOke in so zavezuje plačati m oko v par dneh. Kor je Alojz Kajnih naročeval moko za Svojo obrt pri tvrdki Scherbaum, niso imeli nastavljene! pomislekov in so izročili njegovem« sinu 6 vreč bele moko v skupni teži 510 kg in v vrednosti 3060 Dirt Moko je odpeljal z nekim' voznikom, ki ga je najel v Studencih. Ko pa je tvrdka Scherbaum) poslala račun' o dobavijani moki Alojzu Kajmihu v Hočah so je ta 30. januarja zglasil pri tvrdki Scherbaum’ in pri tej priliki se je ugotovila goljufija. Štiri vreče izvabljeno moke je njegov sin prodal peku Antonu GlaSu v Studencih, 40 kg pa Frideriku Gliniku. v Studencih. Friderik Kajnih, ki je že lkrat radi hudodelstva tatvine predkazriovan iri ki prizna goljufijo, jc bil pred okrožnim sodiščem' obsojen na 3 mesece ječe. Nepazljivi strojevodja. 471ctm strojevodja Hinko Kozolek v Mariboru jc vozil dinc 29. oktobra 1. 1. vlak štev. 221 Maribor—Kaniža. Pride-fjen mu je bil kot kurjač Ivarf Lorbek. V Veliki Kaniži jo postavil Kozelck svoj stroj na takozvani kanal, kjer ga je neki delavec očistil iri nato ria tračnice zraven’ kanala, kjer je kurjač Lorbek mazal stroj. Čez nekaj časa jo prišel spremljevalec vlaka po vlak 111 dal strojevodju znamenje, da odpelje vlak. Da-siravno strojevodja po svojih predpisih ne sme odpeljati z vlakom brez svojega kurjača, sc Kozel e k ni držal teli svojih predpisov. Kadi tega se jc zgodilo, da jo prišel kurjač Lorbek, ki jc mazal stroj, med stiskače, ki so mu zdrobili dostno nogo. Ponesrečeni je mislil, da strojevodja ne bo odpeljal prej vlaka, dokler rie pride on na stroj. Ker se strojevodja i&vo-jiih' predpisov ni držal, se je zgodila nesreča. Kozelck jo bil pred okrožnim’ sodiščem obsojen’ radi pregycška zoper varnost življenja na 14 dni strogega zapora, j , . ... S škafoiri ji jc izbil zob! 191etrii hlapeč Ivan Ciglar y Pobrežju pri Maribora, se je dne 26. novembra I. 1. isprl z Marijo Dominko v Rogozi. Tekom' prepira jo Ciglar pobral v kuhinji na tlieh stoječ škaf ter udaril svojo nasprotnico pa ustih. S tem ji je priza-djal samo na sebi težko telesno poškodbo, namreč odlomljenje prvega levega zgornjega Seikavca. Cigler, ki svoje dejanje prizna, jc bil obsojen na 1 mtesec ječe. 1 p' Stara sraka. Dne 14. avgusta 1. I. so Toiilo Stefanu Mohorku, zaviraču jirž. žel. v Mariboru, ki stanuje v Krajnikovi hiši ria Državni oesti, ukradene iz stanovanja Tjavc sukneno hlače v vrednosti 1500 K. Istega dine 'je bilo Francu Roznianu, ko je bil na delu pri Kresniku cdricšerio gotovino 376 K iz aUaišnih knjižic, katero jc pustil; ležati ria Kresni ko-veni vrtu, kjer je delal. Kritičnega dne je'bila videna v hiši kjer Mohorko stanuje 471etria delavka Marija Meglič iz Pobrežja, k! jc dela-mrižna iri že 7krat predkazriovan a. ■— Osumljena jc, da jo izvršila obe tatvini. Meglič je bila kljub" tajen ju obsojena ria 2 meseca težko ječe.- 1 1 Nahujskana razbijača. Posestniški siri Jožef Breznik in delavca-Karl Zavcrnik iri Jožef Kamer vsi iz Močne, okraj Maribor, so bili pred senatom) obtoženi /adi hudodelstva javnega riasilstva. — Zakonska Mihael iri' Apolonija Irgolič, želarja v Močni, živita v sovraštvu z Jožefom Ranarjem radi nekih pravd. Ranar so jc zato hotel maščevati. nad Irgoličem'. Nahujskal je Breznika in Zavcrnika, da naj nekaj prizadeneta zakoncema Irgolič. Vsled tega napeljevanja sta razbila v noči ria 20. novembra 1. 1. Irgoliču hi era o duri. V rioči na 22. novembra pa sta porušila del steno hleva v širokosti 3 m iri v višini 2 m, tako da je hlev sedaj brez ene stene ter popolnoma neporabljiv. Breznik iri Zavcrnik priznata, da sta porušila ste no, tajita pa, da bi razbila hlevrie duri. Sodišče je obsodilo vso tri radi prestop ka zoper varnost tujo lastnine in sicer Breznika na 14 dni, Zavernika na 10 dni, Ranarja pa na 3 tedne zapora, ; t *?» V,-f« Bogati berači. >! A* V Catauiji v Italiji jo policija preiskala stanovanje tamOšnjih beračev. Pri enem izmed njih je riašla hranilno knjižico, glasečo se ria 81.000 lir; ugotovljeno je nadalje, da jo ta bogati pro-sjak dal svojim' trem hčerami po 27.000 lir. Pri nekom dragem pa je odkrila, da poseduje pod drugim imenom) deset hiš v mestu. Oba berača-bogataša sta se še do zadnjega dne nastavljala po ulicaliii nadlegovala ljudi v hišah. Zavidanja vredna revščina! -CH " Wilsoii in Čelioslovaki, Neki češki list poroča, da je na Češkoslovaškem1 113 prostorov imenovanih po W ilson ovc m imenu in sicer: 38 mestnih delov, 27 trgov, 26 ulic, 6 parkov, 4 obrežja, 3 mostovi, 2 gori, 1 cesta, skala, gozd, vas in lipa svobode. Preziderit Ma-sarVk 'jo dal vse te prostore fotografirati iri. ziratl v ^krasno opremljenem albumu, ki ga je izročil \Vilsonu češkoslov. minister dr. Šrobar, ko se je mudil v Ameriki. IVilsori se je zelo razveselil pre-zidentovefea darila, ki ga je neprestano spominjalo hvaležnosti naroda, kateri nikoli ne pozabi njegovega imena. _D_ ’ ’ ' Modemi plesi. Java, Blues, Samba. —Dne step zgini trie*— Foxtrot se še pleše. — PomlajeHie Starega valčka. Nova plesna sezona je Se V polnem teku. Dan ria dan so zabave, plesni veri-čki in redute iri Ha njih se pleše iri zopet pleše. Kaj se to leto pravzaprav pleše? Kakor vsako leto, tako ima tudi sedanje svoje novosti. Vsaka sezona ima svoj nov ali (nekoliko novih’ plesov. . VESELJE IN ZADOVOLJSTVO sije z obraza vsako gospodinje, ko vidi snežno-belo perilo. Z lahkoto in malo denarja doseže to, ako kupuje vedno le milo »GAZELA* . Katerega se doba v v s a K e trgov'**?? Ako hočenio podati kratko sliko modernih plesih, ni merodajno samo to, kar se pleše nekaj časa v kakšnem klribui ali ria kakšni zabavi, ampak to, kar pri-« de k nam iz velikih’ plesnih salonov internacionalnega sveta. Tu bomo videti! in spremljajočo godbo, kakoršne nam- trt noben1 plesni učitelj in1 tudi pri najbolji' volji n c taorc pokazati. Zanimivo je, da 'je sedaj Ha Nemškem! jako v modi takozvani ».Tava«, katerega godba izvira iz neke francoske pesmice, katero vsak pobalin v Parizu po cesti žvižga. Ta ples jo v % nem taktu’ prišel’ iz Berlina v Nizozemsko, kjer jc budi: jako priljubljen, a ni se mu še posrečilo, da bi prešel preko kanala La Munche na Angleško, kjer je še gotovo popolnoma nepoznan'. \ Angleška iri Amerika so pa za to iznesle novo plesno senzacijo in to je ples »Blues«, o katerem1 je še nedavno pisal »Dadly Exprfts«. Ta list je odkrito pisal: Blues triumfira — fortrot je mrteV, To' jc jako neusmiljena obsodba za ta ples, kateri je skozi več let navduševal mladino po vseh plcsriih dvoranah’ sveta. — Ameriško »darlicc«, katere imajo smisel' za ritem; so prave izumiteljice tega plesa, ki je bil od začetka samo ime za tiekoi vrsto glazbo. Pozneje so v Londonu iti' Newyorku amaterski plesalci predelali ta ples za dražbo, dokler ge ai pomalcnril tako razvil iri usovršil, da ga 'je Irii'pe-rial Society of Dances-Tceeber Ha velikem Londonskem kongresu opremdi z žigom salonsko sposobnosti iri ga tako uvedel v salone Iri društva. Ples je jako mamljiv, kadar ga plešejo vitke hčerka Abiona pri lahki glasbi iri v počasnejšem!' taktu. Godba jo pri tem plesu: za eno četrtino počasnejša kakor pri fostrohn, 7 Pa vzlic triumfu »Bluesa« še foxlrot po Angleškem) vedrio živi Svoje staro življenje iri se pleše kakor poprej, iri jc še vedno suvereni vladar v večini hotelov! iri v oddaljenem svetu, To dolgp življenje ima zahvaliti edirio svoji jedriostav-riosti v koraku iri v kretnjah, a: rasni! tega tudi popularnemu ritmu. Tango, za katerega so 'je fnMflo, dal je že izumrl, se pleše Več, kakor kedaj poprej. Ta novi impufe Ima zahvaliti tenor, ker so njegove šTike popolnoma poenostavljene, pa je radi tega še vedno priljubljen ples ljudem!, kateri imajo količkaj smisla za glazbo. Na Angleškem ni bil Tango nikdar popularen', ker H«-odgovarja tranperameritir Ariiglosasa. 1' 0’ue-step je gotovo popolnoma propadel kakor večina povojnih pfesoV, g katerimi so je pojavil. Stari, zelo stari valček se je spet pomladil in st dobiva vedrio Voč zanimanja. Njega zopet plešejo, Haravrilo Me premnogo in v nekoliko hitrejšem! tetopri kakor njegovega bliznmca bostori. Razufri »Jave« je obdarila Francoska plesne dvorane šo z enliml plesom', tako-zvaniiri vLn. Gatuiba«. Pravzaprav so dve »Gamie«; El Negrito iri Le FriSoo. PrVi: se pleše bolj odprto. Glazba je pisala $ dvečetrtiinSkeriS taktu. v,i-r-r.^,,;. r □ , i " ; - ' "■ r 1 ( Zakonsko življenje nekdaj In sedaj. (Po spisu Heriria d’ Almeras). (Nadaljevanje. — Glej »Narodni list"« Y z dne 31. januarja tl.) Prepovedan je bil zakon med bližnjimi sorodniki, zlasti z ženino sestro, (dokler žena živi), z bratovo vdovo (če je zapustil otroke); toda zakon levirata je nalagal svaku cjolžnost, da si vzame svakinjo za ženo, če je njen mož umrl brez otrok. Ako se je svak zoperstavljal, ga je lahko dotična ženska zatožila Pri svetu starejšim smela mu je tudi pljuniti v obraz in vzeti sandale z nog, kar jc pomenilo, da jc bil one čaščen, in. .o-sramočen za vse življenje. ’ »’ . Kakorkoli so Mojzesove postave’3h-jale ženam zelo razsežne pravice* so jih v slučaju prestopkov kaznovale na najstrožji način* Mladi zakonski mož jc lahko peljal svoj ženo pred starešinski svet, če je dvomi! o njeni nedolžnosti. Ako so jo spoznali za krivo, tedaj je W-la pred pragom svojega očeta kamenjana. Videli bomo. kako so kaznovali zakonsko nezvestobo. ' Mnogoženstvo je bilo boljinbolj omejevano in na njegovo mesto je stopilo cnoženstvo. Ob tem času je kralj Salamon nao-avii ’ ".o '-'oiuAAnje ,y Iz,ra» več štirimi ženami- Ako pa se bojite, da jih ia fririranje dam, negovan]« obraza in rok, masaža m parna kopelj obraza, barvanj« las, Izdelovanje vsako vrstnih iasnicanskih del. P«-straib« pod v«dstvo«n g. Maly prvovrstna. Abonma v in ii-vtoMbsku sprejemni o, Posebni vhod skozi vežo. Obisku se priporoma IVsm Kovak, bri-vno—ftiser, Aleksandrova era ta Nev. .12. 5823 50-25 trgovska hiša v Mariboru na zelo afodnem prostor* naprodaj. Pojasnila pri upravifelfn A. Skasa, Maribor, Krekova nliea 16, in pri lastniku Robert smbr, St. Pftlten, SchisB- , »tattpromenade 3, Ostertciok. »ra to-a 'PREMOG iz svojega premogo-kop«. pri-Veliki Nedelji prodaja .korenska premogokopna dražba“ z o, z. v LjubijRni, Wo]fo*a ulica *t. 1/1, 290 Dvs prazni sebi, ali eno veliko »z predsobo, iSče mlad so-lidsn trgevoc, za takoj ali pozneje. Parket in elektr. pogoj! Ponudbe prosim ja upravo pod »Lep stan*. 314 3—3 A Ulm dtbraga mlaka na dan želi dobivati na dom rodbina v Maribora. jz snažne kmsike hite. Kje, se izv« v Bpravi',Tabora*. * 8—3 Mtefforn« In hfgijcnsko urejeni brivski šalim Pr. Novak, Aleksandrova cesta 28, se cenj. občinstva priporo«*, prvovrstna postrežba, gg. geslom in abonente« na razpolage predalniki za laatp« brivao orodje. Orad-aikatn m podnradnikom v predplačilu popast. 2612 50-35 1 Prodam dobro ohranjeno kolo s pomožnim motorjem D. K. W, po ngodni ceni. Naslov v upravi. , 2—2 vseh vrst sprejme reduciran, zanesljiv uradnik na dom; urejuje vse izvensodne in daje informacije v všeh sodnih zadevah. Delo točno, zanesljivo In pod jako ugodnimi pogoji! Cenjene dopis^ pod »Gospodarska pisarna* Maribor I, 325 poštni predal štev. JO. 3—1 v meril« Ih 600.000, priredil »vgatelj učiteljišč« Matija Pirc, risal učitelj Slavo] Dimnik, tisk litografija 'm založba Mariborska tiskarne d. d. Maribor. Zemljevid ja izvršen v štirih barvah in obsega rsa ozemlje, na katerem bivajo Slovenci, ter je na, menjen predvsem šolski mladini. Cena Dia 10*— Naročaje se pri Mariborski tiskarni d d. k 5 in 9 letnim fantom, katera bi lahko pomagala o-trokom v učenju srbščine. Ponudbe ž navedbo plače na EMANUELA S TE IN, Alibunar, Banat. 326 3—1 Najugodnejši nakup modnega in galanterijskega blaga Jakob Lah - Maribor - davni trg 1 Naročam DNEVNIK „TABOR in 2414 po niških cenah vedno v zalogi pri tvrdki K. Worsche, Maribor Gosposka ulica 10 Podpirajte slovenske tvrdke! Pristopajte k Jugoslovenski Matici, « ; — ..................... ------------------------- Priložite poštno položnico1, da polijem naročnino VILIM PICK Maribor Tei. 334 Aleksandrova cesta 26 T»i. 334 ponuja ra, no tekstilno in manu fakturno blago po najnižjih cauah. 808 lutnocočnl podpis. ' v. Izreži In nalepl na dopisnico, katero naslovi ima le, kdor rabi STO - kremo! 2671 Prodaja na veliko le za trgovce. Laatnik in iidaiatelj': Konzorcij »Tabor«, Odgovorni urednik; Rotolf Qaija* ■ Tiska; -Mariborska tiskana d, 4 • VfVW' f*TABORV (»NAEOCNT ETSTD: 'V MhFnmrtf/crne IT. feoruarja 1921.' •) tefo- Ustanovil 'je harem, Id je po številu Jepotic tekmoval s haremi egiptovskih 'in asirskih .vladarjev. Do tistega časa si ni drznil nihče v Izraelu imeti 700 žena in 300 priležnLc, Tirank, Moabitk, Armenk« došlih z vseh strani Jutrovega; ene so bile ko mleko/ druge črne kakor eben, vse .pa izbrane lepotice. Vsaka izmed' teh žena je prinašata v, harem svoje verske nazore; če se jim je hotel Salamon prikupiti, je moral tudi on rna-jMkovaiti. Umrl je napol blazen. Tako ga [ge pekla vest, da je s svojo pokoro bolj koristil odpravi mnogoženstva nego dVe ali' tri sto moralnih knjig. V dobi, ko je začel Jezus oznanjati v; Palestini novo .vero, je prevladovalo enoženstvo. Koran sicer še ne daje ženi pravega mesta, ne priznava ji, da bi bila enakopravna hi resnična tovarišica sv.ojcga moža — menda zato ne, ker po takratnih običajih to ni bilo dovoljeno. Vendar pa je prerok dejal »Častite telesa, ki so vas nosila!« in je pristavil: »Nebesa so pri materinih nogah.« Ko je nekega dne sedel pred .vratini svoje hiše, se mu je približala neka starka in ga je vprašala, ali se lahko nadeja, da bo prišla v nebesa. »Stare žene,« je odvrnil prerok smehljaje, »ne .vstopijo v edenske vrtove«. Ko, pa je .videl njeno globoko žalost, je dejal: »Ne, nebesa niso ustvarjena za stare žene, zakaj Bog jih pred vstopom v Ude n rziprcmeni v Očiščenje zakonskega življenja sej mlade, lepe deklice. (Arabsko izročilo.) je Izvršilo vi narodu, ki je bil izredno na- j Mohamed je vrnil zakonu njegov ver-darjen in :ka se je povsod, kjer sc je na-j ski in državljanski značaj- Uredil je razselil, odlikoval po čistejšem življenju in . poroko, prepovedal krvoskrunstvo in da plemenitejših idealih. j bi od te pregrehe kar najbolj'odvrnil o- Arijskim narodom gre zasluga, da sob ne, ki so jo zagovarjali, je postavil krvo-povečali očetovsko avtoriteto, ustanovili ] skrunstvo ,v isto .vrsto z bratomoril-patrijarhalno obitelj, naložili ženam dol-j stvora. »Eva«, je pravil, »je rodila Kaj-žnost zakonske zvestobe: da so se na- na (Kabila) in ono hčerko, potem pa A-dalje bojevali zoper surovo malikovanje, bela (Habila) in eno hčerko. Adam je ki je w;bujak> in razdruževalo strasti. pozneje zaukazal Abelu, da si vzame Najbolj je ta zmaga nad žensko moč- Kajnovo sestro. Ker pa se ta ni hotel loja, zmaga duha nad telesom, zmaga čiti od sestre, ki jo je ljubil, je ubil nove civilizacije vpodobljene v enetn S svojega brata«. najslavnejših mitov starega veka: v j Harem bi imel 'biti po Mohamedovem zmagi Oedipa nad Sfingo z žensko gla-. mnenju nekako žensko zavetišče, lokavo in prsi in s telesom zveri; prav tako [kor pa ne ječa; tu je žena mogla imeti je poltnost zaustavljala človeka na nje-j.vse one pravice, ki jih v sejamliku — govj poti k napredku in svetlobi. f moževem delu hiše — ni smela uživati. Ako se je mnogoženstvo ohranilo pr! j Francozinja bi ne izgubila mnogo, če manj civiliziranih, zaostalih narodih, tedaj ni čudno, da ga nahajamo še danes v mohamedanskem svetu. »Vstopite v zakon«, pravi koran, »če se vam zahoče, z dvema, tremi ali naj- bl sc rodila v muslimanski deželi. Arah ske in turške žene imajo pravice, ki jih ■naše žene nimajo- Njihova dota je dobro zavarovana pred’ moževo zapravljivostjo. Zakon o razporoki sc glasi v njc- zapraVfjajo svoj denar v, tožbah, Židje ob Veliki noči, muslimani pa, ko sc možijo. Njih svatbe so .v. resnici zelo ' pompozne in potratne. • Ženinov prijatelj, ki lina podobno vlogo kakor pri nas starejšinu, ima pripraviti za gostijo .vse, kar. je treba/ Osem dni pred poroko mora biti nevesta popolnoma zagrnjena. Zvečer pred ženito-.vaiijem gre v kopelj; tu jo namažejo z raznimi dišavami, nje nohte, dlani, pete, stopale in lase pa pobarvajo, z rjavožol-tim praškom. Iz kopelji prihaja z velikim pompom in sc vrača v očetovo hišo. Pred njo nosijo sveče in plamenice, godca pa udarjajo v bobne jn cimbale- Na poročni dan pride vodja svatov v dom nevestinega očeta v spremstvu svatov in godcev. Čez eno uro mu dajo nevesto, ki je skrbno zagrnjena, da je ni spoznati. Nevesto posade na konja ali pa na voz in jo vodijo ,v, ženinovo hišo. Spremljajo jo očetove žene, služinčad in dojilja. V nekaterih mestih, na pr. ,v Carigradu, sem videl, da je ob strani neveste korakal sluga z izdrtim mečem v roki- Sorodniki in svatje stopajo zadaj, oblečeni res po svatovsko, ob koncu sprevoda pa peljejo balo. Pri durih ženinove hiše, ki bo od danes njen doni, stopi nevesta s konja ali z voza in jo izročc ženinu, ki jo odpelje v prostore, kateri so določeni za žene. Navadno jo ob tej priliki prvič vidi, zakaj zakoni se sklepajo po rodbinskih ali premoženjskih razmerah in so često ravno zaraditega srečnejši nego zakoni, ki jih je sklenila naglo se izhlapevajoča poltna strast. Zvečer sc gostijo1, pojo in plešejo. V Alžiru je slišati po noči nekake žalostne in Zategnjene vzklike. To je arabska go- ju blagoslovi in jima da piti iz skodelice posvečenega .vina, iz katere je najprej poskusil sam. Nato se zaročenca vrneta domov, in ne smeta osem dni nikamor iz hiše- Večer pred poroko se nevesta koplje v mrzli vodi, okoli nje pa njene znanke pojo in plešejo. Naslednje jutro sc zopet začne ob prepevanju in plesu; tedaj oblačijo nevesto- Na glavi ji napravijo visoko frizuro in plepletcjp lase z zlatimi nitkami in z dragulji. Oblečejo jo v dolgo belo obleko s kratkimi rokavi in s srebrnim pasom, ki je podoben ženinovemu pasu zlate barve. Poročni blagoslov dajejo najpogosteje na vrtu, tik hiše. Ženina in nevesto u-vedejo ob prepevanju svatov: Bodi blagoslovljen, ki prihajaš! Nevesta se zavrti trikrat okoli ženina, ženin pa okoli neveste. Nato si ipodasta roke, stariši pa jima trosijo na pot žitna zrna, .včasih tudi srebrni novec, ponavljajoč svetopisemske besede: Rastite in množite se! Zaročenca se postavita na določeno mesto; nevesta stoji na desnici- Oba sta obrnjena proti. jugu. Rabin vzame med prste enega izmed koncev, taleda, tkanine, ki jo nosi žonin na vratu in ga položi na nevestino glavo. Nato vzame čašo yina, blagoslovi, poskusi in da poskusiti' zaročencema. Potlej sname zaročna prstana z njunih prstov, vpraša, ali sta iz pravega zlata in ju natakne na drugi prst leve roke. Nato čita poročno pogodbo, vzame zopet čašo vina in da: piti poročencema. Potem se čaša razbije vi spomin na razdejanje Jeruzalema. Ženitovaujska pojedina se začne r. dolgo molitvijo, ki jo vodi žonin, a drugi mu odgovarjajo- Pečena kura in surovo jajce kot emblema rodovitnosti se nos ta-