"GLASILOJLS. K. JEDNOTE** •117 St Clajr m. CLEVELAND, O. Tb« larfMt Slovenji« Weekly bi th« United States of America.' Sworn Circulation 14,300 Imned erery Wedneeday Subscription rit«. FW member« yearly For nonmemhera----$1.60 Foreign Countries___$3.00 Telephone: Randolph 628 8• b>ts(U@ J OFPICIAIi ORGAN [ OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as Second-Claea Matter December 12th, 1023 at the Poet Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of An(ust 24, 1912 = ;----——-—__________- ______________________________ ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 8, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. CLEVELAND, O., 21. JANUARJA (JANUARY), 1925. Leto XL — Volume XL CLEVELANDSKE NOVICE BOGASTVO ZJD. DRŽAV. Smrtna kosa. V Eddy Road bolnici je minulo nedeljo umrl dobro poznani rojak Peter Štefin. Se dne 10. januarja zvečer je šel Štefin precej pozno ponoči domov, ko ga je napadel neki rojak v obliiju E. 61. ceate in St. Clair Ave. ter ga udaril, oziroma sunil v glavo tako, da je Štefin padel nazaj in si prebil glavo. Kljub kritični poškodbi se je Šteffn vlekel proti domu, dočim je napadalec pobegnil; toda domov ni mogel priti, pač pa ga je na cesti pobrala policija IS. precinkta in ga spravila preko noči na varno, najbrž ne da bi opazila nevarno rano. Policija je bila mnenja, »da je pijan. Kasneje je policija spustila Šte-fina, a je bil tako slab, da so ga * morali z avtomobilom peljati domov. Tu se ni zavedal, krvavel je neprestano, in končno je dr. Kem odredil, da se Štefin odpelje v bolnico. Tu mu je postalo ulabše, in v nedeljo popoldne je zdihnii svojo dušo. Začela se je takoj preiskav«, in v nedeljo popoldne je policija zaslišala več rojakov, ki so bili s Stefinom dotičpi večer; obenem je pa pri jej* ta#~enega, ki ga je usodepobto udaril. Pokojni Peter Štefin je btf samski, star 48 let in doma iz Po* stojne (Pri šrangi). • V starem kraju zapušča enega brata, ki je postajni načelnik, enega pa ki je polkovnik v jugoslovanski armadi. N. v. m. p. Umrl je na 7908 Marble Ave. stanujoči rojak John Jene, star okoli 60 let. V Ameriki je bival 24 let. Doma je bil iz Škoc-jana na Dolenjskem. Bil je član društva sv. Janeza Krstnika, št. 37, J. S. K. Jednote. Lahka mu bodi ameriška gruda! - Letna seja slovenske banke. Pri generalni seji preteklo sredo so se vršile volitve direk-torija The North American Banking & Savings Co., za leto sedanji direktorji, le na resig-1925. Izvoljeni so bili vsi do-nacijo Mr. John Breskvarja je bil izvoljen Mr. Frank Cerne v direktorij. Pretekli četrtek zvečer se je vršila organizacijska seja direk-torija, da se izvoli odbornike banke. Na tej seji so bili soglasno izvoljeni prejšnji odborniki in v eksekutivo je bil izvoljen mesto Mr. John Breskvarja, Mri Josip Zalokar. Sedajni uradniki slovenske banke so: predsednik Dr. J. M. Seliškar, ftfvi podpredsednik Mr. Frank Paulin, drugi podpredsednik Mr. John Gornik, tajnik Mr. Frank M. Jakšič, blagajnik Mr. John J. Grdina, odvetnik Mr. Frank T. CulKtan. V eksekutivo so izvoljeni: Dr. J. M. Seliškar, Frank M. Jakšič, Frank Paulin, John Gornik, Jernej Knaus, Frank Kerže, Joseph Zalokar. Označena banka je lani napredovala pri hranilnih ulogah za $200,000. Njena rezerva sedaj znaša $250.000 ali toliko kot kapital, skupno premoženje z vlogami vred pa znaša $3.100,-000. Važno sa davkoplačevalce. Vsled sklepa mestnih komi-sarjev je rok sa plačevanje dav-ko na hiše podaljšan do 5. februarja t. L Kdor do tedaj ne NARODNO BOGASTVO ZNAŠA 320 MILIJARD DOK Washington, D. C — Zvezni urad za ljudsko štetje je izračunal, da je narodno bogastvo znašalo koncem meseca decembra, 1922., $320,806,862,000 To je tako visoka številka, da se še iste človek ne more predstavljati ; ako bi pričel računati, koliko časa bi mu vzelo, če bi moral šteti denar in če bi sestal iz endolarskih bankovcev. Dognati bi moral najprvo, koliko takih endolarskih bankovcev lahko sešteje v določenem času, na primer v eni uri ali v osmih in na podlagi tega rezultata bi izračunal, koliko časa bi moral šteti denar, da prešteje vsega. Pa še tak račun bi ne bil popolnoma natančen, ampak samo približen. Od leta 1912 do leta 1922, torej v enem desetletju se je narodno premoženje pomnožilo za 72.2 odstotkov. Največjo vrednost pri tej ocenitvi tvorijo zemljišča, posestva z vsemi poslopji, ki so podvržena obdavčenju in repre-zentirajo po tej ocenitvi vrednost $155,908,625,000. > Druga najvišja postavka tvori skupina, v katero spada' obleka, pohištvo, vozila in druga taka lastnina, kater« vrednost znaša $39,816,001,000. In tako nato slede druge postavke. Čez tri Četrtinke narodnega bogastva gospodari po izjavi senatorja Ladda. komaj pet odstotkov ameriškega ljudstva, nad eno četrtinko pa gospodari ostalo ljudstvo. bo plačal davka, se mu bo računalo 10 odstotkov zamudnih obresti. 15 letnica poroke. V nedeljo zvečer dne 18. januarja je povabil naš znani rojak Anton Kaušek v Hill Grove številno svojih znancev in prijateljev povodom 15 letnice njegove poroke. Tega večera se je vdeležilo 330 gostov. V sporhin so mu njegovi osebni prijatelji izročili krasno stoječo uro, vredno $250. Vršili so se tudi različni govori v slovenskem, hrvatskem in angleškem jeziku, nakar je sledil ples do ranega jutra. Mr. Anton itaušek in njegova soproga Mrs. Mary Kaušek sta lahko ponosna in vesela, ker imata toliko svojih prijateljev, kar se je očitno pokazalo pri njuni 15 letnici poroke. Mrs. Mary Kaušek je bila ustanoviteljica društva Marije Magdalene, št. 162 in prva predsednica. Zejimo jima, da bi dočakala še srebrno in zlato poroko. Popravek. V zadnjem naznanilu tajnika društva sv. Vida, št. 26 je bilo pomotoma poročano, da bodo ti-keti za prihodnjo veselico članom po pošti doposlani. Vstopnice se bo članstvu delilo na seji meseca februarja, marca in aprila in pa na tajnikovem domu. MLADA MORILKA. 16 LETNA DEKLICA USTRELILA LASTNO MATER. San Francisco, Calif- 16. januarja. — Tu so aretirali 16 letno dekle, ki je priznala, da je ubila svojo mater. Dekletu je ime Dorothy Ellingson. Izpovedala je pri policiji, da je ubila svojo mater, ker jo je mati ostro prijela radi njenega potepanja in pajdašanja s fanti po plesnih lokalih. Ko se je dekle pozno zvečer vrnilo domov, jo je mati ostro karala. Končno se je podala k počitku, in ko je drugo jutro vstala, jo je mati ponovno kregala. Dekle je šlo v 'drugo sobo, vzelo bratov revolver in ustrelilo na mater za hrbtom. Mati je bila takoj mrtva. Sprva je dekle tajilo umor, toda na oster pritisk policije, je končno Dorothy priznala umor. Dekle se vede skrajno čudno. En čas se smehlja, en čas se trese, kot se je tresla po raznih plesih, ki so jo pripeljali do umora lastne matere. Ko je podpisala svojo izjavo glede umora, se je dala večkrat zaporedoma fotografirati, pri če- VELIKA SLAVNOST. 20 LETNICA DR. MARIJE PO-MAGAJ, ŠT. 79, SIJAJNO IZPApLA. Policiji je povedala, da ko je umorila svojo mater, je pobrala skupaj svojo obleko, vzela mrtvi materi $8 iz denarnice in bančno knjižico za $25, nakar je najela sobo v drugem delu mesta in plačala za dva tedna naprej. Tu si je spremenila ime in preskrbela še druge zadeve, da je ne bi spoznali. Toda njena strast za ple3 jo je pogubila. V torek zvečer, ko sta njen oče in brat našla truplo matere, je šla Dorothy na ples. Plesala je do polnoči, potem pa jo je neki fant peljal domov, kateremu je pa rekla, da ne živi več tam, nakar jo je peljal v boarding hišo. Ponoči je telefonirala še drugemu fantu za sestanek drugi dan. Ker pa mu je dala napačno ime, katero je spremenila, se je fant v pogovoru z nekim detektivom izdal in Dorothy je blia aretirana. Dekle je pred policijo priznala, da prav nič ne obžaluje svo-[ jega čina. •The Catholic Charitfts Corporation v Clevelandu je imela lansko leto $201,000 dohodkov. Vsega skupaj je pa dobila ta dobrodelna družba dose-daj $802,000. LEPA PLAČA ODVETNIKOM. Chicago, III.—Odvetnik Clarence S. Darrow in brata Benja min in Walter Badhrach, ki so kot znano, srečno rešili smrti na vešalih Richard Loeba in Nathana Leopolda, so. dobili za zagovorništvo pri tej obravnavi 130 tisoč dolarjev. Pri odločitvi glede visokosti plačila so se pojavile nekatere težkoče, vsled česar je posegla vmes chikaška odvetniška zbornica ter izjavila, da je 180 tisoč dolarjev primer^ no plačilo za tri odvetnike. Ne ve se pa, kajco si bodo to stoto razdelili triji zagovorniki, kajti zagovorništve je bib ponajveč v Darrowih rokah. Waujte»an, III., 19. januarja.— Prvo spominsko slavnost v tekočem letu je nedvomno obhajalo tukajšnje vrlo društvo Marije Pomagaj, št. 79, K. S. K. Jednote, včeraj dne 18. januarja in to poyodom svojega 20 letnega obstanka. Tozadevna prireditev je bila prav velika in vsestransko zadovoljiva. Zunanje se je nastopilo z godbo in korakanjem, v cerkvi s peto sv. mašo z leviti, v dvorani je bil pa jako izboren program: petje, govori, predstava in sijajen banket; banket trajal čez 6. uro. Korakanja so se vdeležila vsa tukajšnja društva; v dvorani je bilo ves čas vse natlačeno. Vdeležilo se je tudi več Ameri-kancev, kakor državni pravdnik, mestni pravdnik, župan iz North Chicaga in policijski načelnik; zvečer je nas povabil Rev. Ažbe na večerjo; bili smo jaz, tajnik Zalar, nadzorniki Opeka, Jerič, Zplich, Germ, Šu-klje in Mrs. Jerič. H - 'A. Grdtes. -o— TR0CKY ODSTAVLJEN. KOMUNISTIČNA STRANKA GA VE Č NE MARA. Moskva, 18. januarja. — Vojnemu fninistru, Leonu Troc-kiju ne bo dovoljeno, da še nadalje ostane v sovjetskem vojnem komisarijatu in posvarilo se ga je obenem, da bo izključen tudi iz političnega urada in iz sovjetske ekeskutive, če bo še nadalje kršil disciplino v komunistični stranki. Ta dejstva so razvidna iz pol-uradnega poročila, ki je bilo danes tukaj javno .naznanjeno. Poročilo pravi, da je bil v petek na seji eksekutivngea odbora in komunistične stranke sprejet soglasen sklep, da se prvič *pozove Trockija, da se absolutno ukloni strankini displini, drugič, da je njegov nadaljni obstoj v vojnem koncilu nemogoč in tretjič, da se mora vprašanje, da-li naj Trocki še nadalje ostane član sovjetske ekse-kutive, odloži do prihodnjega strankinega kongresa s svarilom, da bo nadaljna neposlušnost z njegove strani imela za posledico, da bo odstavljen iz političnega urada in izključen POLOŽAJ V JUGOSLAVIJI RAZNE VESTL VLADA HOČE ZATRETI VSAKO REVOLUCIJONARNO GIBANJE. PLAČA ŽELEZNIČARJEV. Chicago, IIL, 19. januarja. — Vladni železniiki odbor je sklenil povišati plačo onim železniškim uslužbencem, ki delajo v pisarnah. Skupno zvišanje ša $3,740,000 na leto. v" , J J-- ' A £ »,/..'*■*•' .. Mggp1 . . } i-1 i.'' ' " V DELO IN NEZGODE V KOVINSKIH RUDNIKIH. Kovinsko rudarstvo Združenih držav je tekom leta 1923. zaposlovalo 123,279 delavcev, 17'< odsto več kot v prejšnjem letu. Število šift je bilo za 25 odsto večje kot 1. 1922. Razmerje smrtnih nezgod v rudnikih je bilo v splošnem manjše kot kadarsibodi poprej, ali število nezgod, ki niso smrtne, je čimdalje večje. Razmerje nezgod je bilo 301 za vsakih 100,000 delavcev, izračunjeno na podlagi 300 delovnih dni na leto za vsakega delavca. Dejansko število ljudi, ubitih vsled nezgod, je bilo 367, in ono poškodovanih 33,563, vštevši poškodbe, ki so povzročile onesposobljenje za en dan ali več. Manj smrtnih nezgod je bilo 1. 1923. v železnih, zlatih in srebrnih rudnikih. Nekoliko več smrtnih nezgod pa je bilo v rudnikih bakra, svinca, cinka in nekovinskih mineralov. Delalo se je I. v rud- nikih mnogo več kot v preji-nem letu, kar je razvidno-ji števila šift in delavcev, v V bakrenih rudnikih je bik) za 37 r več dela, v železnih za 357', v zlatih in srebrnih rudnikih 11^, v svinčenih in cin-kovih rudnikih držav ob Mississippi dolini 19% in v nekovinskih rudnikih 12^. Od 33,930 nezgod je 867 povzročilo smrt, 20 je imelo za posledico stalno popolno onesposobljenje, 414 stalno delno onesposobljenje, 8531 začasno onesposobljenje čez 14 dni in 24,598 začasno onesposobljenje, ki je trajalo več kot en dan, ali manj od 14 dni. Glavni vzroki smrtnih nezgod v jamah so bili usutje kamenja s stropa ali sten, vozički, razstreliva in padenje. -o- •V Monakovem je umrla Amalija, zadnja neapoljska kraljica. * Glasom poročila je Treckij poslal odboru izjavo, izražajoč obžalovanje, ker ne more prisostvovati seji radi svoje bolezni, izjavljajoč, da se je zadnji čas držal molka, ker ne želi škodovati komunistični stranki. Troe-kij je obenem odločno zanikal, da ima namen delati za revizijo "Leninizma" ali da podcenjuje ulogo, ki jo je igral pokojni Lenin v revoluciji. Resolucija, ki jo je sprejela komisija, izjavlja, da so Trocki-jeva antileninistična naziranja glede kmetov, posebno nevarna komunistični stranki, in da je njegovo stališče izpodkopalo zaupanje kmetov v sovjetsko politiko. Belgrad, Srbija. — Z velilto strogostjo se zapira po celi Jugoslaviji opozicija in aretiranih je bilo že na tisoče opozicijo-nalnih politikov. Ne zapirajo pa samo Hrvatov, temveč tudi Nemce in Madžare. Iz listin, ki so bile najdene pri Radiču, je razvidno, da je nameraval str moglaviti vlado. V srbskih časopisih se objavlja pogodba med Radičem in Ogrsko, da ji bo vrnil ozemlje, ki je prej .pripadalo Ogrski, in ki je bilo po vojni priznano Jugoslaviji. > Ta pogodba je bila sklenjena v Londonu. Radičevi pristaši zatrjujejo, da take pogodbe sploh ni in tudi z Ogrskega prihajajo slične trditve. Kot pravi poročilo, je Radič podpisal to pogodbo kot zastopnik neodvisne Hrvatska. Oblasti so našle to pogodbo pri Radiču. ko je bil aretiran. Medtem pa je Radič iz ječe oglasil oklic na hrvatski narod, v katerem napada vladni terorizem ter pravi: "Iti moram na Kalvarijo, to- da ta Žalostna.pot. bo vodila do j odprave I>RED VELIKO STAVKO PREMOGARJEV. \' - Wilkesbarre, Pa„ 18. januarja. — V tukajšnjem mestu in okolici se pripravlja okrog 60,-000 unijskih premogarjev na staVko; premogarji spadajo k District No. 1, United Mine Workers of America. Generalno -stavko nameravajo proglasiti v sredo, dne 21. januarja, ko se bo sestal eksekutivni pritožbeni odbor. Sinoči se je vršila zelo bur-na seja unijskih uradnikov; ni manjkalo dosti, da ni bila stavka že včeraj proglašena. Na tej seji je bila na dnevnem redu točka glede postopanja obtožnice napram nekaterim unijskim uradnikom; to zadevo se je pa še za nekaj dni preložilo. Tony -Panne, načelnik odbora sa pritožbe je omenil, da že danes stavka po premogovnikih Penna Coal Co. okrog 12,000 premogarjev. Apeliral je, da naj jim pomaga glavni, oziroma eksekutivni unfjski urad; v nasprotnem slučaju se bodo ti premogarji odcepili od gorio-značene unije in se sami borili za svoje pravice. ■ o- RUSKO NAROČILO. Detroit, Mich., 20. januarja. — Ruska vlada je naročfla pri Henry Fordu 2^000 traktorjev. osvoboditve. hrvatskega naroda."- - r Mnogo oseb, ki so ponoči nabijale ta oklic po zagrebških ulicah, je bilo aretiranih. Vsled napetega političnega položaja je prišlo v Kariovcu do velikih izgredov, v katerih je bilo več oseb ubitih. Aretacije se nadaljujejo po celi deželi. -o- SLOVAŠKO VPRAŠANJE V ČEŠKOSLOVAŠKEM SENATU. Češkoslovaški senat razpravlja te dni o proračunu za lato 1925. V seji je v imenu slovaške ljudske stranke govoril sen. dr. Kovalik. Izjavil je, da je njegov klub sklenil, da se proračunske razprave ne bo udeležil, ker vlada Slovaško popolnoma zanemarja. Na bratislavskem poštnem Vavnatelj-stvu je 197 glavnih uradnikov Čehov in samo 24 Slovakov. Slovaško upravljajo češki uradniki, ki ne poznajo ne razmer ne duše ljudstva. Slovaško ljudstvo je globoko verno in gorje mu, kdor se drzne njegove verske svetinje rušiti. Hu-sjtstvo je Slovake oplenilo in izropalo. — Na te besede sen. Kbvalika, ki so ga Čehi že veB čas prekinjali, je nastal silen vihar ,da so morali sejo prekiniti. Po zopetni otvoritvi so zahtevali ,naj Kovalik svoje besede o husitstvu prekliče. Kovalik je izjavil, da je s svojimi besedami mislil husitsko solda-tesko, drugače pa se sklicuje na Jira8eka in Palackega. Na viharno zahtevo večine je končno senatni predsednik Kova-liku vzel besedo. GRO OSEMKRAT OKRADEN CER K VITA. YoungBtown, O., 20. januarja. — J. P. Riley, ki ima groce-rijo blizu pannsylvanske državne meje, je naznanil včeraj, da bo opustil trgovino, ker je bil terfom treh mesecev osemkrat oropan. "Vsake stvari je enkrat konec," se je izjavil jezni Riley. Generalni poštar New je do* ločil kurzno ceno angleškega funta šterlinga na $4.87 pri pošiljanju denarja na Angleško. Tako visoke cene že ni imel ta denar več let, oziroma od pred« vojne dobe. Najkrajše ime na svetu ima nedvomno neki slušatelj medicine na Hopkinsovi univerzi v Baltimore, Md. Njegovo ime obstoja samo iz ene črke, I. Mr. I je doma. iz Kitajske. Trgovinski department poroča, da kajenje cigaret v Združenih državah zelo narašča. Leta 1913 se je tukaj pokadilo 15 bilijonov svalčic, leta 1923 pa 63 bilijonov; k tej ogromni vporabi cigaret so pripomogle tudi ženske. * V St. Louis, Mo., so tamkajšnji trgovci ustanovili posebno dri'ž 1 K) za omejitev ropov in umorov. Vsak policaj, ki aretira nevarnega roparja, bo dobil od te družbe $100 nagrade; za usmrčenje roparja pa $500. Delavski tajnik Davis se je te dni posvetoval z uradniki na zdravniške preiskave priseljencev na označenem otoku. Vlada namerava * najeti več zdravnikov in nadzornikov, ki naj bi novodošle priseljence že pred prihodom v luko na pamiku pregledali. V Londonu nameravajo zgraditi pod reko Thames 2V£ milje dolg tunel za tovorni promet (vozove), Gradba tega tunela bo trajaia štiri leta in veljala 6 in pol milijonov funtov šterlingov. Srečo v nesreči sta imela dne 19. januarja letalca Albert Ha<-ley in .Alfred Amline v New Lexington, O. Označeni dan sta oba padla pri poskusnem poletu 1,200 čevljev globoko, a se ni pri tem nihče poškodoval. V mestu Piqua, O., je te dni umrla Mrs. Elizabeth Fowls stara 101 leto. • Dne 19. januarja je papež Pij podelil dvema (duhovnikoma iz države Ohio častni naslov, monsignorja in sicer Rt. Rev. Daniel Buckley iz Cincinnati, ter Rt. Rev. Louis Neu iz Cleve-landa. Slična čast je doletela tudi Rt. Rev. John Neal-a v Hartford, Conn. V New Yorku sc je osnoval posebni pripravljalni odbor žensk, katere nameravajo v do-glednem času prirediti v Chics-gu veliko svetovno razstavo. Na tej razstavi bodo zastopap*> same ženske. Cv V mestu Waterbury, Conn., sta se zakonska, Mr. in Mrs. Charles Loomis podala na nek radio koncert, pustivši doma štiri nedoletne otroke. V t' m ■ ZAHVALA. Jaz nižje podpisani John Gaj-dek, član društva sv. Petra in Pavla, št. 64, Etna, Pla., se lepo zahvaljujem vsem cenjenim društvom K. S. K. Jednote, kateri ste mi priskočili na pomoč v moji hudi bolezni. Da bi vam Bog stoterno poplačal vašo dobrosrčnost in vam dal ljubo zdravje. Tukaj navajam imena društev in darovano svoto: Josip Dunda, bivši glavni tajnik K. S. K. Jednote, Joiiet, Ifl., $5; društvo Marije Device, št 33, $3.66; društvo sv. Barbare, 23, $2; društvo Marije Sedem Zadosti, št. 50, $4.50; društvo sv. Štefana, it. W7 $&26; društvo sv. Alojzija, št. 52, $5; društvo sv. Jeronima, it. lfcS, $2.60; društvo sv. Ane, št. lfS, $5; društvo %v. Reka, št 15, $6; društvo sv. Mihaela, št. 1«*, $21.75; društvo sv. Jožefa, it. •41, 5; društvo sv. Cirila is Metoda, $6.21; društvo sv. Jožefa, št. $5; društvo Marij« Čistega Spočetja, *t 86, $10; društvo Marije Sedem Žatasti, št. 81, $5; drsštvo sv. Joftefa, št. 148, $5; dmšCvp sv. Barbare, it. if8. $t; droštvo 8V. Petra in Pavla, 8t. 64, $6.3*; društvo #osip in Marija, N. H. Z. $5; društvo Angjeo Csvmr. tor. 4 N. & g. Vsega sksp*j $117.31, Še enkrat topu hvala vsen skupaj! hvaležni »obrat M* Gaj**, 4824 Blackberry Alley, " Pittsburgh, Pa. nuje žegnanje pri sv. Trojici in ko vse, najsibo staro ali mlado, vre na prijazni hribček. Po vojni je ostal še prijazni hribček in ljubka cerkvica, toda vse •je tiho, mirno in žalostno. Cerkvica ne more dati glasu od sebe, ne zamore klicati vernikov k pobožnosti in temu je treba nemudoma od pomoči. Prijatelji in ljubitelji sv. Trojice so osnovali odbor, v katerem se nahajajo cerkveni in posvetni člani, katerega namen je nabaviti cerkvici prepotrebne zvonove. Proračun za zvonove znaša približno 200,000 dinarjev. Ker je odboru znana požrtvovalnost Američaipv, se tudi tem slučaju obrača do vas # z uljudno prošnjo, da pomagate kolikor je največ mogoče in da tako zadostimo naši dolžnosti napram cerkvici sv. Trojice Prosimo, agitirajte v ta namen pri vaših društvih, pri prijateljih in zrtancih; vsak cent nam bo dobrodošel. Zneske izvolite vpošiljati na blagajnika ^ Ffon Jurca, tajnika kmetske posojil sioe na Vrhniki. Izkaz o vplačilih bo točno objavil v vseh vaših in naših časoRisih. Odbor goji željo, da b\ zvonovi prvič zapeli na kvaterno nedeljo leta 1925, zatorej stavi na darovalce uljudno prošnjo, da bi nabrano svoto vsaj do konca svečana poslali. Vrhničani in, Vrhničanke, pokažite, da ljubjte še vaše naj dražje, to je cerkvico sv. Trojice. ^ Odbor. (Advert i s.) Vrhničan- Ameriška zgodovina v januarju. Forcian Larqru««e Information Scrvice Jugoslav Cureau I. januarja- 1752. Rojstni dan Betsy Rom, legendarne stvoriteljice prve ameriške zastave. Ona je baje dobila od Washingtona naročilo, da se stavi prve ameriško zastavo i progami iAzvezdami. S. januarja 1609. Ta datum oznkčuje dogodek v ameriški zgodOviftn, ki je dal povod popularni ameriški legendi o indijanski princezinji Pocahontas hi kapetanu John Smith. Ta-le je bil eden izmed angleških "gentlemen", ki so se 1. 1686. vkrcali za Ameriko v svfho eksploracije Virginije. Smith je bil vojak-srečolovec, ki je prepotoval mnogo sveta tn doživel marsikatero pustlov-ščino. V aprilu 1. 1607. so pustolovci zagledali obal novega sveta in ^ripkili v Chesapeake zaliv. Takoj se je krdelo pod povejlstvorm Smitha i>odat$| notranjščino v svrho "eksplo-^acije"; upali so najti polno zlata. Bili pa so ujeti od Indijancev in pre<|vedeni pred poglavarja Powhatan. Indijanci so hoteli pokončati Smitha s svojimi bojnimi sekirami, ali poglavarjeva ^či,. Pocahontas j« skočila vmes in 8 svojim telesom zaščitila ogroženega be-iokožca. Izposlovala sei je njegovo rešitev. Smith jo je poročil i« odpeljal s seboj na An glesko. Ta dogodek je bil večkrat obdelan v literaturi in slikarstvu. L . > II. jantarja, 1757. Rojstni 4an Alefciondia HuiBton^, enega najodličnejših mož ameriške revolucije in prvega ameriškega finančnega ministra. Rojen je bil v Zapadnl Indiji 11. januarja, 1757. Mlad je prišel v New York, kjer je, študiral v Kings College,-današnji Columbia University. Se kot dijak je zaslovel | Čih o velikih političnih vprašanjih, ki so dovedli do revolucije. Služil je pod Washingto-nom in 1. 1782. je bil izvoljen v kontinentalni Jcongres kot zastopnik New Yorka. Bil je zopet izvoljen v konvencijo, ki se je sestala v Philadelphiji v svrho, da se izdela konstitu-cija Združenih držav, in je bil eden izmed podpisalcev ameriške ustave. Potom svojih spisov v listu "Federalist" je baje pridobil večino izrSed onih, ki so se protivili ustavi. Ko je bil 1. 1789. ustanovljen Treasury Department, ga je Washington izbral za tajnika. Njegova slava podiva na uspehih v svojstvu finančnega ministra. Organiziral . je department, uvedel zdrav davčni sistem in uredil ameriško novčanstvo; on je tudi oče ameriškega carinskega sistema. 14. januarja, 1639. Sprejeta je bila tega dne prva pisana ustava na svetu. Nikdar poprej ni bil sestavljen dokument, pripravljen od ljudskih zastopnikov,, s katerim se določijo temelji ljudovlade. Ta prva konstitucija je bila sprejeta vjHatford, Conn., dne 14. januarja 1639. in je veljala za tri najstarejša mesta doline ob Connecticut reke Hartford, Windsor in Wetherfield, ki so s tem formalno, ako ne dejanski postala prva republika. Ustava je natančno ustanovila trojico vsporednih panog republikanske vladavine: zakonodajno, izvršilno in sodno. Na splošnem je bila ta ustava pred očmi onih, ki so 150 let kasneje sestavili konstitucijo Združenih držav. 19. januarja, 1809. Rojstni dan Allen Poe-a, slavnega ameriškega pesnika. Njegova slava se naslanja na malo kratkih pesmi, "Gavran" (The Raven), "Annabel Lee", "Zvonovi" in par drugih. Njegove povesti zrcalij6 njegovo nior-bidno narav, čudhe-eo, polne neverjetnosti in pošastnosti. Kot pisatelj bolehnih in zmu-čenih duš je Poe nedosegljiv, zlasti v svojem kremen-delu "Propast Usherjeve rodovi-ne". 24. januarja, 1848. Odkritje zlata v Californiji. James Wilson Marshall je tega dne odkril zlato pri Culmun ob reki American River v Californiji. Gradil je mlin ob reki, ko je po golem naključuj našel zrna zlata. Sam se je le malo okoristil s tem odkritjem, ali vest o zlatu se je urno razširila po vsem svetu. Začel se je zgodovinski naval za zlatom (gold rush); mnogo tisoč ljudi na vzhodu je ob prvi vesti pole telo v daljni in divji zapad. Največje število zlatoiskaleev je odšlo v Californijo 1. 1849. in ti šo znani v zgodovini pod imenom "Fortyniners", Odkritje zlata je kmalu privedlo do naseljevanja Californijo. ki je bila 1. 1850. sprejeta v Unijo kot država 29. januarja, 184£. William McKinly, 25. predsednik Združenih držav je bil rojen v Ni-les, Ohio, (dne 29. januarja 1843. L. 1876. je bil izvoljen v poslansko *zbornico (House) in kot vodja republikancev v zbornici je 1. 1890. uspel, da je bil sprejet dobroznani carinski zakon, t. zv. McKinley Bill. Ta zakon je uvedel jako visoke protestivne carine in je tedaj vzbudil velik šum po vsej Evropi. L. 1896. jfe bil imenovan za predsedniškega kandidata republikansko stranke. Svojo volilno kampanjo je osredotočil na zlato podlago noVčanstva, d oči m je njegov demokratski protikandidat William Jennings Bryan zagovarjal svobodno kovanje srebra. McKinley je bil izvoljen. Najbolj pomembni dogodek tekom njegove administracije je bila vojna s špansko; v mirov ni pogodbi, ki je sledila Španija p v: čim je bila Kuba postavljena pod ameriško upravo do časa, ko bo mogoče organizirati tam samostojno vlado, — kar se je kasneje zgodilo. Za časa predsednika McKinleya so bili tudi otoki Hawaii anektirani k Združenim državam. L. 1900. je bi! McKinley v drugič izvoljen za predsednika in je dobil največ ljudskih glasov, kar jih je kak kandidat pred - njim dobil. Njegov protikandidat je bil zopet W. J. Bryan.! Na panameriški razstavi v-' Buffalo je dne š. septembra 1901. imel velik govor. Naslednjega dne, dne 6. septembra je obiskal glasbeni paviljon razstave in stiskal roke vsakemu, ki je bil tam. Pri tem sprejemu je bil tudi neki Leon Czolgosz, dozdevni anarhist, katerega roka je bila obvezana z robcem kot radi rane; v resnici je robec zakrival revolver v roki. Ko je Czolgosz prišel na vrsto za pozdrav, je dvakrat ustrelil. Ranjeni predsednik je SOLNCNI MRK 24. JAN., 1925. umrl 14. septembra. Sledil mu Vsi časniki so že obvestili je kot predsednik tedanji pod- SVoje čitatelje, da se bo dne 24. predsednik Theodore Roose-1 januarja zjutraj pojavil solnčni velt. Malokteri predsednik i mrk. Označeni dan bodo soln-Združenih držav je v svojem j Ce, luna in zemlja v nekaterih življenju užival teko osebno delih Severne Amerike pokaza-potfularnbst kot McKinley. ; li, kako zanimiva je naša nara- -o--va. Popolnoma bo videti mrk v SLAVNI AMERIŠKI PISA- razdalji 120 milj od Dulutha, TELJ O PLEMENSKIH j Minn., ko bo solnce že izšlo. To PREDSODKIH. j bo delalo osobito petelinom do- —-— sti preglavice, ki s isvojim pet- Washington Irving, proslav-, jem pozdravljajo pričetek dne-ljeni ameriški pisatelj, kate- va. Trinerjevo zdravilno gren-rega mične povesti se bodo; ko vino je tudi pomembno v vsaj ene dežele na svetu, ki ne pozna narodnostnih sovraštev m ki ni le navidezno gostoljubna, marveč ki se diči z ono bolj redkd in plemenito uljudnost-jo, kakoršna izvira iz liberalnega mišljenja." "Kaj pravzaprav imamo itii v Ameriki opravka z narodnimi predsodki? Ti so zakoreninjena bolezen starega kraja, kjer narodi znajo le malo drug o dragem in gledajo čez svoje meje z nezaupanjem in sovraštvom. Mi, na drugi strani, smo se kot narod rodili v razsvetljeni in filozofični dobi, ko so vsi razni deli naseljenega sveta in razni člani človeške družine postali predmet globokega proučevanja in smo efe medsebojno spoznali. Zapravili bomo svojo dedščino, ako se ne otresemo narodnih predsodkov, ravno kot bi se otresli krajevnih starokrajs-kih vraž. vedno čitale z veseljem, ni bil le izredno nadarjen novelist, marveč tudi pisateljski je razumel duh Združenih držav in ga znal Izražati kot ga ni nikdo pred njim znal izražati. Irving je bil oni pisatelj, s katerim je začelo ameriškD slovstvo v pravcatem zmislu reči: tem mrku, kajti to sloveče zdravilo je zatemnelo vse druge želodčne tonike na ameriškem trgu. Mi dobivamo vsak dan pohvalna pisma: "ik>yd, W!s., 21. decembra. Jaz sem stalen odjemalec vašega neprecenljivega zdravila, Jos. Zais.'""Har-leigh, Pa., 22. decembra. Tri- pred njim je bilo le ameriških nerjevo zdravilno grenko vino imitacij angleške literature, 'je izborno zdravilo, Paul V onem delu, ki je morda nje- Smieth ." "Mineapolis, Minn, govo najboljše, "1 he Sketch 23. decembra.. Jaz jemljem Book", še nahaja neki odstavek, ki govori o plemenskih Trmer5^Vo "^rčhko vino, katero sem . pronašel kot izborno za predsodkih. Kar je rekel pred I zdravje. Bronislav Bachul." sto leti, velja še danes in bo vedno veljalo. Za to ni ta odstavek nikdar preveč ponovljen. "Ker smo odprli vrata tuj- Nič ni boljšega zdravila za slab okus, zabasanost,' sape, glavobol in druge sliene želodčne ne-; prilike. ; Ce ne morete tega | zdravila ali Trinerjev Cough cem iz vseh delov sveta, jih Sedative (za kašelj) dobiti pri moramo sprejeti vse z nepris- vašem bližnjem lekarnarju, pi-tranostjo. Moral bi biti naš po- Site naravnost na Joseph Tri-nos, da pokažemo svetu zgled |ner Co., Chicago, 111. (Adver.) NAZNANILO IN ZAHVALA. pomočil pisatelj knjižic, razpravlja S tužnim srcem naznanjam, da mi je due 31. decembra kruta smrt vzela dragega soproga I • 17' 1 Jerneja Kukman Pokojni je bil rojen pred 45 leti v Družinski vasi, fara Belacerkev na Dolenjskem, kjer zapušča eno sestro, ter v Ameriki pa žalujočo ženo, dva brata in tri sestre. Spadal je k društvu sv. Antona, št. 87. K. S. K. J., k društvu sv. Jernej*, št. 81. J. S. K. J. in k dr. sv. Družine, št. 1. JoRel, L', Zahvaljujem se mojim sestram, ki so prišle na pogreb iz Chicaga in Aurora, 111. in Joe Zoretu in John Gregorčiču iz Jolieta in sploh vsem tukajšnjim Slovencem, ki so spremili pokojnega na pokopališče. Posebno se zahvalim dr. sv. Jerneja in dr. sv. Drsžine za krasne vence in pa družinam Mr. in Mrs. John Knkee, Mr. in Mrs. Tony Kovich, Mr. in Mrs. Jerry Zurc, Mr. in Mrs. Frank Ambros, Mr. fn Mrs. Jerry Miheve iz Omenta, 111. in sorodnikom iz Joiiet za krasne vence tn cvetlice. Torej še enkrat lep* hvala Vsem skupaj. Ti, predragi mi soprog, pa počivaj v miru in sveti naj ti nebeška ltrč! - > * H ' _ , ' Žalujoča ostala: Terezija Kukman, žena. West Frankfort, 111. 17. jan. 1S26. _ PREKMURJE. Spisal dr. M. STrrlfi (Ntdiijertnje.) 12. in | Prekmurska geografija , topografija, a) Razna imena za Prekmurje. Ime Prekmurje se je šele v teku časa razvilo v to, kar nam sedaj pomeni. Prekmurci sami tega izraza niso potrebovali; kajti za nje njihova domovina ni bila prek (preko)* Mure. Nasprotno. Prekmurci še dandanes pravijo ljudem, ki so prišli k njim iz Štajerskega ali ostale Slovenije, da so prišli iz "Preka." Istotako so z belgraj-skega stališča Jugoslovani na levem bregu Save in Donave ali sploh iz bivše Avstro-Ogrske "Prečani." Prekmurci so svojo domovino imenovali "Slovensko" sebe "Slovene," svoj jezik "slovenski" ali "stari slovenski." Po obeh županijah, v katerih so stanovali, so bili "železni in žalski (zalajski, zalavski, zalad-ski) Sloveni." Bolj geografski in etnografski določen je bil izraz "Sloveni med Muro in Rabo" ter "Slovenska okroglina" in "Slovensko krajina." V tem zadnjem pomenu so pravili tudi Madžari "Totsag" (Slovenska krajina). Namesto besede sag so rabili Madžari tudi besedo videke — okolica, okroglina, pokrajina, na primer v imenu društva "Slovenske krajine vo-' grščino šireče (razširjajoče) društvo" je bilo "A Vendvideki Magyar Kozmuvelodesi Egyesu lte" in tiskarna v Murski Soboti se je do jugoslovanske dobe imenovala "Vendvideki Kpnyv-nyomda Muraszobbat," zdaj pa se podpisuje "Slovenske krajine tiskarna v Murski Soboti." V decembru, leta 1918. je obljubljala kot pesek v oči mad-žaronska strnaka Prekmurcem posebno županijo brez označbe njenih mej z imenom "Murska župani ja" (Muravarmegye). Slovenska stranka pa je zahtevala posebno avtonomno pokrajino od Mure do Rabe, vštevši Monošter (Sv. Got hard), z imenom "Slovenska krajifia." ' Izraz Prekmurje se nahaja že v omenjenih virih iz srednjega veka. Takrat pa je zaznamoval ta izraz samo nekaj župnij na levem bregu Mure, ki so spadale pod zagrebško Škofijo. Samo to je bil "districtus ex altera part Murae" (pokrajina na drugi strani Mure). Pokrajina na nasprotni strani Mure jim je bila "insula Murana' (Murski otok, Murinsel, Mura-koz) t. 1. Medjimurje med Muro in Dravo do bivše štajerske meje. Za oba dela skupaj so imeli izraz "archidiaconatus Muracensis" (Murski, pomurski arhidiakonat). Štajerski Slovenci so rabili izraz Prekmurje v širšem pomenu za vse Slovence, ki so jim bili znani onkraj ali prek Mure. Med Slovenci vobče je bil do sedaj tudi v rabi izraz "ogrski Slovenci." Pri avstrijskih Slovencih je to značilo toliko, kakor Slovenci, ki žive pod krono sv. Štefana. Izraz "ogrski Slovenci" ni bil točen, ker je izključeval prekmurske Slovence v peterih pristno slovenskih vaseh radgonske okolice. "Razglasi Slovencom med Rabov in , M uro v," ki so se širili po prevratu v Prekmurju, so poudarjali pripadnost Radgone k prekmurski Slovanski krajini. V enem takem razglasu se pravi: ''Ščemo Jugoslavijo, more do-niti vse od Rabe do Mure, od Radgone prek Lendave, to more kričati vsaki, ki ljubi sebe in svoje drage." Razen tega izraz "ogrski Slovenci" ni celo primeren. Prekmurski Slovenci enačijo namreč izraza ogrski in madžarski. Do-čim je služil avstrijakim Slovencem izraz "ogrski" za državljanstvo in "madžarski" za narodnost, govorijo Prekmurci o ogrski državi ,o ogrskem jezi-Jcu, o ogrskem narodu. V s!> venščini izraza "madžarski" sploh navadno ne rabijo, ampak jim znači "ogrski" za vse, kar imenujejo, če govofijo madžarski, mayar." To miselnost, da je na Ogrskem samo ena "narodnost," so gojili madžaroni in njih "Vendske pokrajine ogr-ščino šireče društvo," ki je še 14. oktobra, 1918 izjavljalo, da v Prekmurju ni "ogrskih Slovencev" (magjarorszag szlove-nek), ampak so le "vendski govoreči Ogri" (vendul beszelo magyarok). Po novem letu 1920. se je vršila v Narodnem domu v Mariboru neka siavnost, ki so se je vdeležili tudi prekmurski Slovenci. Ko je neki štajerski govornik mimogrede rabil izraz "ogrski Slovenci," je izjavil vrl prekmurski govprnik iz Bogo-jihe: "Mi nismo več ogrski Slovenci, ampak prekmurski Slovenci P Zato je sedaj obveljal izraz "Prekmurje," ki so ga nekako sankcionirale tudi petere velesile-in njim pridružene države na mirovni konferenci v Parizu. Točen je potem tudi izraz "prekmurščina" namesto "vendski" ^li "stari slovenski" jezik Prekmurju, ampak tudi, česar za posebno narečje, ki se govori ne j samo v jugoslovanskem ne smemo nikdar pozabiti, v štajerskem «. ali radgonskem Prekmurju ter rabskem ali mo-nošterskem Prekmurju, onkraj razdvoja med Rabo in Muro. b) Zemljepisne črtiee. Natančne meje za jugoslovansko Prekmurje še niso določene, ker še razmejitvena komisija ni začela svojega dela. Kakor pa se je videlo pri razmejitvenem delu na Štajerskem, se ta komisija drži točk, ki jih je določila pariška konferenca. Zato se pri tej razmejitveni komisiji more le to določiti na licu mesta, kar je izrekla mirovna konferenca. Radi tega navajamo prekmurske meje po prej citiranem sklepu mirovne konference z dne 1. avgusta, 1919 s takimi imeni, ki jih je sama rabila, ker se nahajajo na general-štabnih kartah. Določitev meje se začenja pri izlivu Mure v Dravo. (Meja je bila v Parizu določena zlasti po citirani etnografski karti, kjer je šla tako, da ni trgala skoro nikjer občin.\ Meja gre po Lendavi navzgor (le thalweg od vrha 266. Odtod proti seve-de la Lendva) do točke južno ro-severovzhodu črta, ki se določi v terenu do vrha 209 (3 kilometre zapadno od Nemesnep) tako da pusti pri Jugoslaviji kraje Pincze, Csente, Hidveg, Gonterhaza, Zsikocz, Kebele-Szentmarton in pri Ogrski kra je Lendva-Ujfalu, Dedes, Ga-borjanhaza, Bodehaza, Lendva-jakabfa. Odtod proti severovzhodu do vrha 295 vobče (d' une maniere general) • greben med Nemesnepi-potokom na severu in Kebele-potokom na jugu. Odtod proti severu do vrha 313, okrog 10 kilometrov južno od St. Gotharda, črta, ki se določi v terenu, tako da gre skoz vrha 291, 319 ter pusti pri Jugoslaviji kraje Kisszerdahely, Domonkosfa, Kapornak, Doma-fold z njegovo železniško postajo in Nagydolany in pri Og^ki kraja Szomorocz in Kotoi many. Odtod proti zapadu do točke, ki se določi okrdg 2 kilometra vzhodno od Toka. razvodnica med Muro in Rabo. To je skupna točka tfreh držav. Od te točke naprej je meja določena, kakor še omenjeno pri avstrijski mirovni pogodbi, nam-k vrhu, 400 pri Sv. Ani na (Schirren Kogel) in odtod navzdol po Kučnici, po izgubi Radgone, do skoro njenega izliva v Muro. Malo pred izlivom se namreč bivša državna meja med Avstrijo in Ogrsko, ki je tukaj določena za novo državno mejo med Avstrija in Jugoslavijo, loči v prid Jugoslavije od Kučnice in pride pri Meleh, vasi gomjeradgonske župnije, k Muri. . v- Od tega jugoslovanskega Prekmurja (970 kilometrov) je skoro ena tretjina popolna ravnina, kakih 15 kilometrov iya široko severno od Mure, in kakih 48 kilometrov na dolgo od Kučnice do izliva Lendave v Prekmurja, v Ravence v Muro. Ta ravnina je jako rodovitna, ima obširna, ponajveč veleposestniška polja, vmes soč-nate travnike in bujne gozdove. ru Ves svet je tu jako nizek. «Pri Kučnici je ta ravnina povprečno 200 metrov nad morjem, približno v sredini ravnine, pri Murski Soboti, 187 metrov, pri Dolnji Lendavi 161 metrov, pri izlivu I^endave 151 metrov. Zato je svet jako vlažen; nekdaj, ko še vode niso bile tako regulirane, je povodenj Mure in Lendave napravila mnogo, škode. Ta ravnina ima dve dobri cesti, zlasti prva, ki gre iz Radgone v Mursko Soboto, Beltince, Črensovce in Dolnjo Lendavo, je široko nadelana, večinoma ravna cesta. Druga gre iz Can-kove skozi Puconce, Moravče, Bogojino, Dobrovnik v Dolnjo Lendavo. Vmes je več prečnih cest, zlasti dobra je cesta, ki pelje iz Murske Sobote skozi Martijance v dveh smereh gornje Prekmurje. Skoro dve tretjini jugoslovanskega Prekmurja sta brego-vito-valoviti, kakor štajerske Slovenske gorice, z bregi, hribi in hribčki ter ^talinami, doli in dolički. Pri Bodoncih, Bogojini in Dobrovniku se začne svet dvigati ter je poprečno v naj višjih vrhovih med 300 do 400 metrov visoko nad morjem. Na razdvodnici med Rabo in Muro doseže s tremi 413 metrov, 416 in 418 metrov visokimi vrhi na zapadni razvodniški meji in v sredini te razvodnice v Srebr nem bregu z njegovimi 404 metrov, in v bregu Sv. Katarine njegovimi 365 metrov nad morjem največjo višino. To seveda ni huda strmina. In ta razvodnica tudi ne loči sveta, ampak župnije so bile urejene tako, da so imele svoje vasi na obeh straneh razvodnice. Tik mimo vrha Srebrnega brega se vzpenja krasna cesta, ki pride iz Radgone skozi Grad (Gornjo Lendavo) in pelje skozi Gornji in Spodnji Sinik ter Rabsko Slovenskb vas v Monošter (Sv. Gothard). Zato ta razvodnica za državno pripiso\-la v Parizu. Onkraj- razvodnice je istotako gričevje s povprečno nekoliko nad 300 metrov višine, ki preneha šele tik pred Rabo, kjer je ozka, rodovitna Rabska dolina z 227 metrov višine nad morjem pri Monoštru. V tem rabskem bregovitem svetu imamo še celo na specijal-nih kartah polno lepih slovenskih imen za vrhe, skupine hribovja, gozdove, polja in potoke, kakor Stavljenica, Črna mlaka, Komlovje, Stara Celina, Velika Celina, Gornja Celina, Habov-je, Na Koponjo, Priboj, Jurko-ve, Gnojnica, Duga Zemlja, Podrastek, Celin-potok, Giaj-ka-potok. Istotako so imena ob razvodnici. Hribovite Prekmurje ni tako rodovitno kakor Slovenske gorice. Neobdelane zemlje pa tudi ni; povsod so njive, travniki, pašniki fh razsežni, večinoma veleposestniški gozdovi. Ljudje tam sami pravijo, da je pri njih zrak dober, a zemlja slaba. (Kalendar najsv. Srca Jez. na 1919 leto, članek "Prekmurski Slovenci" str. 51 pravi: "Zemlja kre Mure je dobra, nego malo je v bregah pa je tak kropna, da prebivalci so odšli v tihin-sko, so se ponemčili, pomagjari-li, od slovenskoga stebla so vkraj spadnoli. Dosta jih je v Ameriki.") To seve ni povsod enako, ker so jako različne lege, in svet različen . Vinogradov ni veliko nikjer, nekaj več jpi je na južni legi gričev precr Mursko ravnino. Pač pa ato sami vinogradi vzhodno od Dolnje Lendave, kjer se vrsti viničari-ja za viničarijo po strmini ne ravno visokih hribov (od 200 do 300 metrov nad morjem). Prekmursko vino je kot "Tcytsa-gi bqjrok," Slovenske krajine vino, pri Madžarih na dobrem glaau. V geografskem ozira se Prekmurci sami delijo v Goričance, prebivalce goriškega, hribovite* Murski ravnini od Cankove do Murskp Sobote in v Dolence v dolnjelendavskem okraju s središčem v Turnišču in Crenaov cih. "Domaesa versztvena sztranka" (versztvo, vortiti-go-spodarstvo, gospodariti), ki je nastopila pri volitvah za usta-votvorni državni zbor 28. novembra, 1920, nima v svojem oklicu izrazov Prekmurje, prekmurski, Prekmurci, ampak je pisala "Szlovenszkomi ludsztvi szevemo More," pač pa je nagovorila svoje volilco z "Goricsan ci, Ravenci, Dolinci!" Po te; razdelitvi razločujemo tudi go-ričansko, ravensko in dolensko narečje. • -o- ZromVmr Kosem: J Tovorščina. V najlepšem kraju naše Dolenjske, v trikotu Radeee-Mo-kronog-Krško, kjer živi narod zdrav-in nepokvarjen, znan po svoji šegavosti in ljubeznivosti, pa tiidi po svoji kremenitosti in lepi književni slovenščini, se vrste na prisojnih krajih vinogradi za vinogradi, z ljubkimi belimi zidanicami na holmih, pod razgledno patronanco častitljivega Kuma, njegove svete Neže in svetega Jošta. Jag njeniške, murniške, orehovske, šentjanške, veselogorske in tudi druge vinske gorice slove po svoji izborni kapljici daleč po Dolenjskem in ne zaostajajo prav nič" za "metličanom" ali ljutomerčanom," dasiravno o-stali svet ne ve dosti zanje, ker se domačini ne brigajo za izvoz in primerno reklamo. Vino se prodaja navadno samo bližnjim krčmarjem; čim bližje je kupec, tem bolj všeč je to vinogradniku. Ce je kupec v tri ure oddaljeni vasi ali trgu,- se mora požuriti, da se vinogradnik navsezadnje ne premisli in ne proda svojega pri delka komu drugemu, ki mu je za dve ali eno uro bližji. "So same šitnosti s prevažanjem po teh klandh in rebrifc, razlaga vinogradnik' v svoji kleti v zidanici, vrteč se pred stiskalnico, dokler ne obesi "kam na-" in ti natoči v Čašo še prsne ga mošta izpod preše in se veselo posmeje: "Veste, najlepše je, če vino ne gre daleč od hiše^ da ga hodim pozneje tudi sam lahko pit, kadar se mi poljubi in zaželi kapljice, o kateri vem, da je zares pristna in dobra. Pa tudi zaradi tovorščine imamo tod navado, da vina ne prodajemo daleč . . ." Tovorščina! To je bil svoje dni pred svetovno vojno, velik praznik našega vinogradnika. Sedaj, v teh težkih časih, se praznuje tovorščina v zelo, zelo zmanjšanem obsegu, ne več s tako častjo in slavo. Ali takrat ... J Sedaj nas tarejo različne skrbi, med katerimi materijalne niso najzadnje. Takrat pa, ko je sijalo pod soln-cem ljudem z obrazov vendarle še nekaj veselja, tistega srečnega veselja, ki ga sedaj zaman iščeš ne samo pri odrastlih, ampak tudi pri otrocih, ki so se komaj izkobacali iz plenic in se igrajo po dvoriščih "mance." Takrat je bilo v tem pogledu vse drugače. Tovorščina • sc imenuje tisti čas, ko se natovarja vinograd-nikovo vino na kupčeve vozove, in se s tem v zvezi prirejajo gostije v počaščenje kupčevo na vinogradnikovem domu. Medtem, ko se vrši natovarjanje, ko se pretaka vino iz domačih v kupčeve sode na vozovih, cvre mamica v kuhinji in pripravlja vsa mogoča jedila, da bo gostija zvečer čim lepša in okusnej-ša. Domače dekle ali dekla Čisti Veliko družinsko sobo, briše s cunjo prah z oken, klopi, miz in okvirov velikih svetnikov na stenah, a otroci čepe stisnjeni v kotu za pečjo in težko pričakujejo večera, ko bo zaigrala'harmonika in se bo razlegalo po sobi petje . . Ena izmed takih tovorščin mi je živo ostala v spdmhiu, ko sem bil še otrok. Jagnjenica je zatonila v mraku, nad Jatno je ugasnila poslednja dnevna svetloba, ko so bili sodi našega kupca — sbsedk in kramarja Medveda iz doline napolnjeni. Zunaj so hrzali pred vozom konji, slišal sem hlapca Loj za, kako jih miri, in veseli, potem' juce-joči se glas strica Martinka: "Spravi mrhe v hlev, ti hlamu-dra . . . saj še ne gremo, sedaj se tovorščina šele prične, ali si slišal? Pa koj, koj, koj!" Mati je prižgala v sobi petrolejko. Miza, svečano belopo-grnjena, je čakala, šibeča se od polnih skled, krožnikov in steklenic. In gostje so pričeli prihajati. Oče Medved, mamica Medvedova, "stric" Martinek, dekleta iz doline in fantje; nazadnje je prišel Rasperškov Polde s harmoniko, katero je spel s hrbta že v veži in jo pričel raztezati. V sobo je priple-sal igraje, v lica pleč, bijoč s petami ob tla. Harmonika v njegovih rokah in veselo hre-. ščala, dekleta in fantje so za-vriskali, "sttic" Martinek je vrgel klobuk v strop, oča Medved je veselo mežikal z očmi in že je donela po sobi tista vino-gradška: En hribček bom kupil, bom trte sadil . . . Zaevenketaii so kozarci, tako veselo, prijazno — oča Medved pa se je odkaŠljal in še vedno mežikaje rekel: "Tisto zapoj-mo: Mi smo štiri jagri, smo zgodaj vstali ..." In vsi so poslušali že sivolasega a čilega moža in zapeli pesem o "štirih jagrih." "Mmmm-m-mrha, še nikoli ni ustrelil nobenega zajca — sedaj je pa že 'jager' in še kakšen! 'Hop'!" je poskočil šaljivec Martinek, pograbil očaAca Medveda za ramena in se zavrtel ž njim po sobi. Ko sta upehana obstala, je prijel za kozarec in ga izpraznil do dna: "Tako-le lovimo mi zajce ... in nobeden nam ne uide . . . Zivio!" "Jupejdija, j j upqjda, jupejdij»sia Tako je pričel prepevati Ras-prškov Polde, kobacaje s svojo hreščečo harmoniko po vseh štirih na klopi, da bi priplezal na zapeček. "Br . . . br . . . ha-ha-ha! En^etrette jupejdija, jupejda , jupejdija . . ." je hotel žvrgoleti za njim neu gnani šaljivec Martinek in vle^ kel izza mize debelo mamico Medvedko, da bi zaplesal še njo. Sledile so zdravice, ki jim ni bilo ne kraja ne konca. "Zdravičko dajmo zdaj napit zavoljo kompanije. Maričko pa tam zad' nabit če vinca ven ne izpije . . .' Ves večer in vso noč do zore so zveneli kozarci in se je razlegalo petje. Dekleta in fantje so plesali, a godec Polde na za-pefcku je neumorno .igral na svojo harmoniko. Jutro se je zalesketalo v sobo—a nikogar še ni bila želja, da bi vštal od mize. Tovorščina se je nadaljevala Čez dan in potem'zopet vso noč. Šele drugo jutro je pognal Lojze konje in Medvedov voz z našim vinom je izginil za ovinkom. Tovorščina je bila končana . . . Tako je bik) s tovorščino nekdaj, v tistih "starih, blaženih" časih. Kako je sedaj — Bog pomagaj! Saj smo se še smejati pozabili, kaj šele da bi prepevali po cele dneve in noči — pa tudi skopuhi smo postali vrhu vsega in pijemo vino samo še za potrebo. Kdo Je odkril Ameriko? Dve tezi o odkritju Amerike — poleg Normanov ali Vihin-gov je bilo že objavljeno. Prvi odkritelj je Left, 500 let pred Kolumbom. Nansen navaja v svoji knjigi "Dežela megle" tudi poročilo islandskih letopisov o potovanju nekega grenland-akega ribiča v Ameriko, leta 1347. A to se je pozabilo. Kolumb je Ameriko nanovo odkril. Španci in Portugalci pa navajajo sedaj svoje lastne od-kritelje, par let pred Kolumbom. Gre samo za prioriteto, posledice je imelo itak samo Kolumbovo potovanje. Prav te dni pa trdi dr. Sofus Larsen, knjižničar v Kjobenhavnu, da je odkril Severno Ameriko Danes Scolus, leta 1476 ali pa par let prej." Larsen govori o poskusih 15. stoletja, kako bi prišli po morju v Indijo, zlasti o Portugalcu Henriku Brodarja, brata kralja. Henrik Brodar je imel družinske zveze z danskim dvorom in je zato'v svoje s vrhe izbral enkrat tudi Danca, dočim je sicer pošiljal v svet samo Portugalce. Clavius je spisal o Grenlandiji knjigo, ki jo je Henrik gotovo poznal, in tam beremo: "Polotok Grenlandija je del dežele, 4ci je na severu nedostopna in vsled ledu neznana. Vendar pa prihajajo poganski Kareli, (misli na Eskime) v velikih skupinah na Grenlandijo, gotovo iz krajev na drugi strani severnega tečaja. Torej ne obliva ocean obale kontinenta ob tečaju, kakor so trdili stari pisatelji. Prav tako pa lahko Verjamemo tudi plemenitemu angleškemu vitezu Mandenilu, ki pravi, da j^ prijadral is Se-rike (Kitajske) na otok .pri Norveški (okoli Azije ali Amerike)." Po tej poti bi lahko prišli tudi v Indijo, in zato je bila potrebna pomoč danskega kralja. Prvi poskus se je ponesrečil. Nato so pa deset let po smrti Henrika (1460) poslali novo ekspedicijo v ledeno morje; misel je sprožil portugalski kralj Alfonz V., ekspedicijo je pa opremil danski kralj Kristijan I. Takrat se je prehod res posrečil, in sicer DaAcu John Sco-lusu. V angleški listini iz leta 1575., po Nanaenu uverovljeni, beremo^ "Ta prehod (fretum arctic-um) se imenuje ozki preliv alf preliv treh bratov; v njem včasih ni ledu in sicer vsled modnega toka od morja do morja. Na severni strani preliva je bil John Scolus, danski mornar, leta 1476." Cornelius Wyifliets piše leta 1597: "Prvi, ki ima čast odkritelja teh krajev, je Danec John Scolus, ki je leta 1476. objadral Norveško Islandijo na . severu, prišel v ta preliv, ravno pod polarnim krogom, in prispel na Labrador in v deželo Estoti." • I • Poročilo o tem potovanju se je žalibog izgubilo, a velik del vsebine, tičoče se Islandije in Grenlandije, se je ohranil na zemljevidu Charta marina Ola-fa BMagnusa iz leta 1539 in na pridejanih posebnih zapiskih, v italijanščini in nizozemščini^; deloma pa tudi v zgodovini tega pisatelja iz leta 1555. Pismo kielskega župana Car-stena Griba na kralja Kristijana III., 1551 omenja zemljevid danskih kolonij Islandije in Grenlandije, ki je izšel tega leta v Parizu in na katerem je bilo zapisano, da je Islandija dvakrat tako velika kakor Sicilija, ter da sta admirala Pinning in Pothorst imela hude boje s«grenlandskimi morskimi roparji./ Ta dva admirala je poslal na željo portugalskega kralja danski kralj Kristijan I. odkrivat dežele v severnem morju. Isto pripoveduje (z majhno izjemo) Olaf Magnus dobesedno. Njegova karta in wia, ki jo omenja Grib, sta imeli gotovo isti vir, portugalsko poročilo. To poročilo je napisal prav gotovo znani odkritelj Joao Cer-te-Real, ki je bil šel na kraljevo povelje odkrivat "deželo pole-novk6," to se pravi, izliv reke sv. Lawrencija. Corte-.Real je bil nagrajen za syoje odkritje leta 1474., in Johna Scolusa ekspedicija se je vršila torej 1473 ali 1472-1476 je gotovo pisni pogrešek. O tej zanimivi ugotovitvi bo izdal dr. Sofus Larsen s pomočjo danskega odbora v angleščini opisano knjigo z naslo- vom: "Odkritje Amerike 20 » let pred Kolumbom." Zanimivo je tudi, da imenuje Wytfliets^j Scolusa "Polnus," torej Polja-ka. Storm pa pravi, da je to J zamenjava z besedo "pilotus." ; -o--• Več ljudi bi lahko dospelo do . vrhunca svojih ciljev, če bi pri- \ čeli stvar že pri pritličju alL.~ dnu. Ne tarnaj danes o neprilikah, katere morda lahko preložiš na jutri. * Edina stvar, katero ljudje ra->-di zastonj dajejo, so navodila., in nasveti. * Bodi zadovoljen s kako dobro stvarjo, če že najboljše stvari ne moreš dobiti. ' • . O osebi, katere ne poznaš, imaš lahko najboljšo sodbo. * • Zuljeva roka je najboljši do-.. kaz pridnosti in marljivosti. * Samo prijatelji dela najdejo čas za izvrševanje potrebnih stvari.** ♦ Kdor se skrbno drži svojega lastnega posla, se drži -stalne službe. Obiskov in nasvetov naj bi se ljudem nikdar ne usiljevalo. * • Težavno je za moža, povspeti se do visoke stopinje, še težje je pa dospeti s te stopinje zopet načaj. * Dosti je takih ljudi na svetu, katere bi lahko primerjali živim, nabasanim oblekam. • • Pri kaki veliki nevarnosti ali nesreči postane marsikateri po-gumnež, strahopeten in bojazljiv. * ,, Nevidni vzrok izvaja večkrat vidni uspeh. Bordenovo Eagle Mleko ni nova hrana za otroke. Matere ga uporabljajo že nad sedem in Šestdeset let. Matere, ki so bile same vzrejene z Bordeno vim Eagle . Mlekom, hranijo danes ž njim svoje otroke.. t Če pošljete ta o-glas The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom. Dept. 2 i1. Finančno poročilo K. S. K. Jednote zadecemb. '24. St OaiTSkl paberkl Asesment št, 12-24. (Piie urednik.) ""-N«š hišni čuvtj "Rjavče 2.. 767.79 ...S 1,000.00.... 100.00 \ si je vzel pet tednov zimske uiiiii»iiiM»i»Miiiiiiniiii»iii>nmrnTTTrmTmt«tmnrnn:: r^i rrv?. GLASILO K.S.K. JEDNOTE Lastnina Kranjsko-Slovenske KatoHlke Jednote v eeertUdh. Združenih državah V «17 St Oair Ar Uredaifttvo in upnrvniitvo; Telefon: Randolph 828. QLKVaUND, OHIO. > ... . • Za Bane, na k* Za nečlane ........ Na/očnfm: ............ Za Inoisuistfu >. OFFICIAL ORGAN of thf GRAND CARNIQUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION UNITED STATES OF AMERICA. Maintained by and la the intend of the Older. Issued every Wednesdsy. OFFICE: 9117 St Clair Ave. Telephone: Rando^h 628. CLEVELAND, OHIO. ■ '' ---: USPEHI KAMPANJE MESECA DECEMBRA. : V •— \ Tretji mesec naše jubilejne kampanje je potekel koncem minulega leta. Prav je in umestno, da pri tej priliki pregledamo kake uspehe smo dosegli pretečeni mesec, tako tudi tekom prve polovice te kampanje. Kdor se hoče prepričati o lepem uspehu pridobivanja novih članov, katerega smo imeli meseca decembra, ta naj pregleda danes priobčen£«uradno naznanilo na 5. strani. V resnici, december je bil zelo srečen, kajti označeni mesec smo dosegli rekord vseh rekordov. Decembra je pristopilo pod zastavo nase K. S. K. J. 165 novih članov(ic) ali za 63 več kot novembra in za 92 več kot oktobra. Dalje je pristopilo v decembru nepričakovano veliko število (297) Čl. v Mladinski oddelek. Decembra smo torej v obeh oddelkih napredovali za 462 članov (ic). Zanimivo je tudi dejstvo, da tvorijo v aktivnem oddelku pretežno večino ženske, ozir. članice. Istih je decembra pristopilo 92, članov pa 73. če pojde tako dalje, se bomo morali moški ukloniti našim sosestram, ker bodo sčasoma morda dosegle prvenstvo. Gotovo se bo število glavnih uradnic na prf-hodnjj konvenciji pomnožilo, kar bo v priznanje za njih agilfitist Poglejmo še malo, kako članstvo glede starostnih razredov smo v dec. pridobili: 3*7 starih 16 let, 17 starih 17 let, 6 starih 18 let, 11 starih 19 let, 4 stare 20 let, torej v teh prvih %peterih razredih 75 skupaj ali 45% izmed celokupnega števila. V razredu 21—30 jih je pristopilo 34, y razr. 31—40 smo jih pridobili 28, v razredu 41—50 pa 27. Nad 50 let star je pristopil samo 1 član. Tudi to pot se je rojstna država naše Jednote, — Illinois najbolj postavila z 39 novimi čl. Isti sledi Colorado z 34, Pennsylvania je na tretjem mestu 29, dalje Ohio 26, Wis. 16, Minn. 6, Conn. 3, Ind. 3, Mich. 2, Mont. 2, Wyo. 2, Kans. 1, Neb. 1," N. Y. 1; skupaj 165. Vse kaže na to, da bo država Illinois v tej kampanji odnesla palmovo vejico. Dalje navajamo tukaj kratek pregled uspeha kampanje zadnje tri mesece in sicer po vrsti držav: Država I1L .... Pa. .... Ohio Colo. Wis. . Minn. Ind. . N. Y. Kans. Mont. Wyo. Neb. . Oktober ... 21 ... '17 ... 10 ... 5 ... 6 6 ... ^ Novemb. \ Decemb. 25 24 18 7 6 7 2 5 3 2 1 2 39 29 26 34 16 6 3 1 1 3 2 2 2 1 Skupaj 85 70 54 46 28 19 8 7 6 "5 5 4 2 1 b Skupaj iad. oddelek Skupaj 168 305 935 Dne 31. dec. je štel* naša Jednota v aktivnem oddelku 14,780 čl., v mladinskem pa 8,564. Ako hočemo zmagati v tej kampanji, moramo pridobiti do 31. marca še 1,656 članov ,v obeh oddelkih, potem bo štela K. S. K. J. 25,000 članstva, če bomo imeti vsak mesec tak uspeh kakor minulega decembra, pa bo naš cilj dosežen. Vprašanje nastane, če bomo dosegli zaželjeni uspeh? Gori je navedenih 14 držav, kjer ima K. S. K. J. svoja podrejena agilna društva. Pogrešamo še društva iz 6 držav, katera se ne morejo ponašati niti z enim novim članom. Apelirano na vsa ta prizadeta društva, da naj nam ne naredijo necasti. V prihodnjih 3 mesecih stopite na noge še društva iz oni\ držav! Ker je med državo Illinois in Penna. samo majhna razlika (15), svetujemo našim sosednim sobratom v Pa., da naj sc te .tri mesece pomujaje. Zadnjič nam je pisal tajnik nekega društva iz Pa., da mora Pennsylvania zmagati. Sedaj vam manjka samo še 15 novih članov. % Kaj je pa z našo slavno državo Ohio? Za celih 31 članov smo zadej! Da bo malo več zanimanja med ohijskimi društvi, razpisuje s tem uredništvo "Glasila" $25.00 posebne nagrade, če bo država Ohio "bitala" drž- Illinois, ozir. če bo imela ob zaključku kampanje največ novih člat^v v aktivnem oddelku. Nagrado borao poslali onemu krajevnemu društvu, ki bo pridobilo tekom kampanje največ novih članov. Cleveland, Col-linwood, Newburg, West Park, Lorain, Bridgeport, Barber-berton, Youngstown, — na noge! Posebej razpisano nagrado bo urednik "Glasila" dotičnemu društvu na seji meseca aprila osebno izročil. Kdor hoče imeti posebno izdane kampanjske reklamne j pife sobr. gl. tajniku. Razdelite te Jbrošurice med prijatelje, znance in sosede, redni smo, kako se bo glasilo naše kampanjs-ji mesec? Upamo, da bo mesec januar mesece. , hjkji&i . "GLASILO K. .t' TT„ ~ S. K. JEDNOTE/' 21.»JANUAR J A 1925. 4 5 7 8 • U 12 13 14 15 16 17 20 21 23 24 25 29... 30 32 33 3d . 40 41 41 42 43 44 46 46 47 51 52 53 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 69 70 71 72 73 74-75 77 - 78 80 81 83 83 84 85 86 87 .88 90 91 92 93 94 95 97 101 103 104 105 % ne m 112 113 114 115 118 119 120 *w 123 124 128 130 131 132 133 134 135 136 140 143 144 145 146 147 148 150 . 150 152 153 154 154 156 157 158 160 161 162 163 164 .90 ....$ 1,000.00....$ 100.00....$ 99 93.98 S 2,000.00...... 'V':- 63.00 t ..$250.00....$! 00.00 75.00 250.94 167.45 45.91 201.06 135.40 142.85 8.52 1,074.43 794.14 398.50 126.44 216.59 22.44 164.72 341.15 346.10 397.18 182.68 326.38 113.54 132.02 165.45 75.02 243.61 181.44 367.03 257.30 142.45 514.31 100.25 185.97 37.04 363.83 310.50 252.57 59.81 138.67 9.98 251.56 45-97 120.02 85.43 237.76 331.09 338.77 .........$ 250.00 201.50 1,000.00.........................J$ 48.00 ..S 1,000.00 ................. ....$ 200.00 -----------------s 231.00 naroo 42.00 i „...$ 100.00....$ 130.00 1,000.00. ..$ 1,000.00 ..........S 33.00 .....3 51.00 ...................$ _$ ............j$ 50.00 15.00 65.00 "7.66" 60.00 ...$222.41 : -"i V* 'V/ ...$ 100.00....$ 180.00 26.00 ..$ 1,000.00 .........................$ 100.00 ..$ 500.00 317.68 .......—.........„..„$ 100.00 67.62 69.38 "» 25.61 343.66 143.63 174.4« 69.16 63.11 162.26 156.49 452.12 74.93 144.30 66.19 1964)1 300.11 145.69 83.12 195.65 V 70.17 165.09 208.43 150.48 186.92 102.01 190.87 3820 64.42 305.77 52.70 125,71 ...$ 47.00 99.00 75.00 29.00 ..4 141.00 ......S 150.00 . n i ii i j 11 i III^ 69.00 i4 ..............S 28.00 ..........,.„n,Miiiiiiiiil .......... 31.00' • k " i.............................. ......... 66.00 Jft v; ................1..........S 100.00 & t ................................ —.....«$ 15.00 i 5». ....................-....X 100.00 ■ ;«J 90.34 11.28 210.92 132.87 39.77 109.16 182.26 160.39 37.47 39.72 233.21 80.54 206.78 80.99 15723 140.99 146.36 105.93 179.47 20,82 25.5 7 292 59 126-23 38.82 73.17 43.41 645.73 152.77 165 103.79 ..$ 91.00 50.00 .............i 100.00 $ ________.".".$ .........:........$ 50.50 62.00 89.00 15.00 446.50 500.00 ...................................$ 96.00 __________S 10.00 1,000.00 .....1................$ 50.00....$ ....S 53.00 28.00 166 167 163 169 170 171 472 173 174 175 176 177 178 179 180 181 182 183 184 185 186 187 138 !£ h s 68.18 13.85 213.68 300.00 30.08 63.50 149.05 107.43 43.26 25.38 120.44 26.26 32.37 14.40 85.15 55.16 23.00 26.44 68.97 30.71 «83 27.45 4446 48.12 35.13 .........$ 50.90 100.00 .............S .........s 100.00 ............ ............s 36.00 35.00 100.00 .....J$ 35.00 38.00 S24.442.17»...$l 1.996.50...^.000.Q^. 42J579^00...^250.00...31,50.0(X_..4i22ž.41 Preostanek 1. decembra 1924 ...........................................—.^...$1,246,137.01 decembre ^_ Prejemki tekom od društev Najemnina gl. ufada za drugo polovico Prenos iz Mladinske, ga oddelka za leto 192*..!'....!"" " .00 $ 43,456.47 Izplačali: Posmrtnine .................,........................... Poškodnine ................................,.,.,........... Cemraine bolniške podpore ..................Z " 1® ............................................... $1,289,593.48 ........SI1 podpore naravni ... 8,550.47'$ 2S,mJSi .............J$1,269;84S.tO i .V..;1 & 4» JolI*,lU. 1. lan. '1925. Naš hišni čuvaj "Rjavček" si je vzel pet tednov zimskega dopusta. Popihal jo je od hiše dne 2. decembra, 1924, vrnil se je -pa šele dne 9. januarja. Kje se je mudil toliko časa, je nemogoče zvedeti; za kazen smo mu določili cel mesec areata v pritličju feiše. ' • • Naši cievelandski fantje niso samo korajžni v moči; nimajo samo trdih pesti in žil, ampak se lahko postavijo tudi s trdim želodcem. Te dni je "Plain Dealer" poročal o nekem Slovencu, ki je poleg naše pisarne v biljardnici tekom 45 minut použil 25 kosov čokolade in iz-pil 24 steklenic popa. Dobil je stavo! Ubogi želodec! Eden izmed mojih prijateljev je pa neko opoldne v Jeanette resta-vrantu použil šest velikih mesenih klobas. Dober tek! * V »Grdinovi prodajalni pohištva imajo izložene importirane stole iz Jugoslavije. Zdaj si človek lahko privošči sledečo zabavo: Sedeč, pri večerji na stolu iz Jugoslavije poleg mize iz Michigana se krepča s švicarskim sirom, kruhom slovenske (Habjanove) pekarne, Noe-tovo kapljico iz države Ohio, italijanskimi salamami, istri-janskimi sardinami, kranjskimi suhimi klobasami, ribniškim fižolom, brazilsko kavo in cigarami iz Havane. • Tudi naši Cievelandčani se zelo zanimajo za besedne uganke (Crossword Puzzle). Ko se peljem v poulični železnici domov z dela, stika ameriška mladina svoje glave skupaj pri reševanju teh ugank. Nekateri prijatelji tega športa nosijo s seboj pod pazduho velike angleške besednjake. Mislim, da bo tudi naš znani Dr. Kernov besednjak kmalu pošel. • * Ko se rt voziš ob pondeljkih zvečer v poulični železnici, lahko spoznaš vsa ona dekleta, ki so prijateljice plesa. Ce je v nedeljo prečufat noč v plesni dvorani, drugi dan v poulični kari smrči in dremlje, kar nikakor ne spada k njeni modi in eleganci. * Radoveden sem, če je neko prosvetno društvo v Ohio že prodalo svojo zastavo z rdečo bakljo, katero je nedavno kupcem ponujalo potom oglasov. Stara društvena zastava naprodaj, — to je nekaj novega med ameriškimi Slovenci. * V Cleveland u velja pol galone distilifane vode 20 centov, oziroma 40 centov galona. Zdaj jo zopet slastno pijemo, ker so nam jezersko vodo z phenolom parfumirali. . Včeraj zjutraj nam je pa še "distillate" zmanjkalo pri hiši, tako sem si skuhal nekaj črne kave na Noetovih kapljicah. • V glasilu slovenskih komunistov v Milwaukee, Wis., čitam o neki posebni prireditvi. Dne 24. januarja bbdo ti vrli? ameriški slovenski domoljubi obhajali obletnico smrti ruskega komunista Lenina. Pravijo, da je bil to njih učitelj? in voditelj? Cemu ne gredo na Rusko? Radoveden Sem, Če bodo obhajali tudi Lincolnov in Was h ing tonov rojstni dan? Dotično številko "Delavske Slovenije" bi bilo dobro poslati poštnim oblastim, ker se v nji ljudstvo sili k delovanju za razširjanje revolucionarnega mišljenja; tudi priobčevanje članka o neki kontroli je prottpostavno. ——o—- Ne maradi bi dosti za naše feo^ majhne neprilike, Če bi vfci^d tistih ne delaji naši prijatelji toliko opazk: ' • Pri pasjem dvoboju imej vedno sočtlbje z psom, ki je zdoiej; stavi pa na onega, ki je pri Velike jubilejne kampanje Ka S. Ko J. KAMPANJA OTVORJENA 1. OKT. 1924. ZAKLJUČEK ISTE 31. MARCA J925. STARE veljavnO nagrade za ČLANE (ICE) i POSAMEZNE A. Za vsakega novega člana (ico) odrastiega (aktiv-l) oddelka prejme član(ica), Id pronica $1.00. B. Za vsakega novega člana (ico) mladinskega od« datira prejme član(ica), Id ga predlaga 50c. C Stare veljavne nagrade za KRAJEVNA DRUŠTVA za OBA oddelka, aktivni in mladinaki: L nagrada $25.00 za ono društvo, ki bo od 1. joL do 31. dec. L L pridobilo največ članov ali članic. ' II. nagrada $15.00. III. nagtada $10.00. NOVE nagrade za KRAJEVNA DRUŠTVA, veljav-m za pridobivanje članstva za aktivni in mladineki oddelek t D. PRVA skupina društev, kroječa do 100 članovi L nagrada $50.00, IL nagrada $25.00, 1IL nagrada $15.00. E. DifcUGA skupina društev, kroječa od 100—200 članov I. nagrada $50.00, II. nagrada $25.00, III. nagrada $15.00. F. TRETJA akupina društev, kroječa nad 200 ČU- novi L nagrada $50.00, IL nagrada $25.00, IIL nagrada $15.00. KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE! PRISTOPAJTE K NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KATOL. PODP. ORGANIZACIJI: K. S. K. JEDNOTI! katoliško časopisje med Slovenci v Ameriki. Kajti, kolikor več dobrega tiska bo med nami, toliko močnejša bodo naša društva in organizacije! "AMERIKANSKI SLOVENEC IN EDINOST" izhaja itirikrat na leden, ki prinaša podutne in iuteresantne delavske in politične članke-za ameriške Slovence. V njem najdete najnovejše vesti in poleg "teh krasno in zanimive povesti. Za celo leto stane $4.00 in za pol leta $2.00. Naročite si ga za poiz-kušnjol I "AVE MARIA" le edini slovenski nabožni li.st v Ameriki. Prinaša kresno nabožno čtivo in zanimive zgodovinske povesti. 'Rojaki naročite si ga I Stane za celo leto: $2.50 in za pol leta $1.25. KRASNE STENSKE SLOVENSKE KOLEDARJE ZA LETO 1925 smo razposlali vsem našim zastopnikom in zastopnicam, ki jib bodo razdelili'»atom predplačnikom. Vsak, ki se naroči za celo leto na "Amerikanskega Slovenca in Edinost" ali "Ave Maria", ga dobi brezplačno. Do tega so upravičeni tudi vsi naši naročniki, ki ponove naročnino. Koledarji imajo za vsak mesec posebno stran in aa vsaki strani je krasna nabožna slika. Koledar ata izdala skupaj oba lista "A. S. in Edinost" in "Ave Maria". Za ne naročnike stane ta krasni stenski koledar 40c. s poštnino. "Za v stari baj je ista cena. Naročite enega ža Vaše domače v starem kraju. Lepšega daru jim ne morete poslati 1 DRUŽINSKO PRfTKO ZA L. 1925. smo pravkar prejeli. Krasna knjižica je za vsako slovensko hišo. Stane 25c. Dobi se pri naših lokalnih zastopnikih in zastopnicah. Ker smo jo prejeli le omejeno število, jo naročite takoj, da ne poide predno Vaše naročilo pride. NftročHa naslavljajte na: Anerikanski Slovenec in Edinost 1S4* W«t 22md Street Chicago, III- K« S* K« "GLASILO K. S. K. JgPNOTE," 21. JANJJARJA, 1925. - - ." i i H'lti' ,■ ',' .J. .■ ■ ,. ■". r,- =---- Ustanovljena r Jolietu. IU., dne 2. aprila 1894. Fnkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarija, 1898. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. Solventnost aktivnega oddelka znaša 100.18%: solventnost mladinskega oddelka znaša 121.43% Od ustanovitve do L januarja, 1925 znaša skupna izplačana podpora 52,450,160.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East 62nd St., Cleveland, Ohio. I. podpredsednik: Matf Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo. II. podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Mirtn. HI. podpredsed.: Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, HI. Pomožni tajnik: Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L * Blagajnik: John Grsbek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Luka Gladek, 396 So. Second St., Steeltoc, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. GraHek, R. 303 Amer. State Bank Bldg. 900 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, 26—10th St., North Chicago, I1L • ' ' John Jerich, 1849 W. 22nC St., Chicago, 111. ' John Germ, 817 East "C" Sl, Pueblo, Colo. . , John Zulich, 15301 Watertoo Rd., Cleveland, Ohio. * Martin Shnkle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. Martin Kremesec, 2004 Coulter St., Chicago, 111. / Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. PRAVNI ODBOR: John Dechman, Box 529 Forest City, Pa. JOhn Mara, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo. N UREDNIKf'GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 628. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR. 1004 N. Chicaao St., Joliet, III., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. PREMEMBE ZA MESEC DECEMBER, 1924. Pristopili. K društvu sv. Štefana, št. 1 v Chicago, III., 11771 Falle Mariji. roj. 1908, R. 16, flOOO; 25604 Gottlieb Viktor, roj. 1908, R. 16, 11000; 25605 Jazbec' Albin, roj. 1884, R. 41, $250. Spr. 6. decembra. Dr. šteje 242 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 2 v ger Marija, roj. 1897, R. Joliet, 111., 25606 Vidmar Ivan $500 ^ 11786 Starašinič Terezija, Gabrenja Edward, roj. 1898, R. 26, $500; 25625 Gabrenja Frank, roj. 1873, R. 52, $250. Spr. 7. decembra. Dr. šteje 488 čl. f K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 v Joliet, 111., 11782 Puncar Marija A., roj. 1907, R. 17, $1000; 11783 Ter-žič Ana, roj. 1905, R. 19; $1000; 11784 Ivnik Marija, roj. 1899, R. 26, $1000; 11785 Smithber- 28, L., roj. 1908, R. 16, $2000; 25607 Kambič Alojzij, roj. 1906, R. 19, $1000; 25608 Ko-relc Ivan, roj. 1905, R. 19, $1000. Spr. 9. de<$embra. Dr. šteje 466 čl. K društvu sv. Družine, št. 5 v La Salle, IU., 11772 Bildhauer Marija, roj. 1908, R. 16, $1000; 25609 Bučar Ivan, roj. 1907, R. 17, $1000. Spr. 7. decembra. Dr. šteje 137 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 7 v Pueblo, Colo., 11773 Jerman roj. 1895, R. 29, $500; 11787 Groslej Neža, roj. 1884, R. 41, $500; 117788 Krall Ana, roj 1882, R. 42, $1000; 11789 Lo-bas Elizabeta, roj. 1882, R. 42, $500; 11790 Zalokar, Marija, roj. 1881, R. 43, $500 ; 25626 Klobučar Frank, roj. 1908, R. 16, $1000 ; 25627 Matesevac Nikolaj, roj. 1907, R. 17, $1000; 25628.Završen Ivan, roj. 1884, R. 40, $500; 25629 Kozlevčar Josip, roj. 1885, R. 40, $250. Spr. 7. -decembra. Dr. šteje Mae, roj. 1907, R. 18, $1000; 514 čl. 11774- Germ Kristina, roj. 1908, R. 16, $1000; 11775 Tekaučič jšt. 38 Jožef ina, roj. 1900, R. 25, $500^25630 K društvu sv. Petra in Pavla, v Kansas City, Kans., Klobučar Vinko, roj. 11776 Butkovič Ana, roj. 1892, 1888, R. 36, $1000. Spr. 7. de-R. 33, $1000; 11777 Slak Mari- cembra. Dr. šteje 118 čl. ja, roj. 1890, R. 35, $500 ; 25610 K društvu sv. Alojzija, št. Trontel Frank, roj. 1908, R. 16, 42 v Steelton, Pa., 11791 Segi-$1000; 25611 Smerker Albert, na Terezija, roj. 1894, R. 30. roj. 1908, R. 16, $1000 ; 25612! $1000. Spr. 24. decembra. Dr. Gerfn Ivan, roj. 1906, R. 19, j šteje 245 čl. $1000; 25613 Perko Alojzij J., j K društvu Vitezi sv. Fiorija-roj. 1903, R. 22, $1000 ; 25614 na, št. 44 v So. Chicago, III.', Germ Anton, roj. 1902, R. 23, 25631 Kučič Edward, roj. 1908, $1000. Spr. 21. decembra, šteje 524 čl. K društvu sv. Cirila in Meto- Dr. R. 16, $1000. Spr. 7. decembra. I Dr. šteje 201 čl. K društvu" sv. Cirila in Me- da, št. 8 v Joliet, 111., 11778 toda, št. 45 v East Helena, Skrinar Marija, roj. 1908, R. Mont., 11792 Hudoklin Ana, roj. 16, $1000 ; 25615 Mustar Frank, 1908, R. 16, $1000. Spr. 14. roj. 1899, R. 25, $1000. Spr. decembra. Dr. šteje 46 čl. 21, decembra. Dr. šteje 116 čl. K društvu sv. Petra fn Pavla, K druMvu sv. Janeza Krstni-[št. 51 v Iron Mountain, Mich., ka, št. 11 v^Viirora, 111., 11779125632 Stuppnig Vincent, roj. Verbič Mafija R., roj. 1908, R. 1900, R. 25, $1000. Spr. 7. de-16, $500. Spr. 10. decembra, cembra. Dr. šteje 46 čl. Dr. štej« 81 čl. K društvu sv. Alojzija, št. 52 K društvu sv. Jožefa, št. 12 v Indianapolis, Ind., 25633 Du-v Forest City, Pa., 25616 Drass- gar Alojzij, roj. 1906, R. 18, ler Anton, roj. 1902, R. 22, $1000. Spr. 7. decembra. Dr. $1500 ; 25617 Rakuba Harry, šteje 124 čl. rj. 1893, R. 31, $1000. Spr. K društvu sv. Jožefa, št. 56 . decembra. Dr. šteje 235 a.Iv Leadville, Colo., 25634 Russ K društvu sv. Janeza Krstni-, Martin,N roj. 1896, R. 2$ $500. fl ka, št 14 v Butte, Mont, 25618 Strizi Ivan, roj. 1895, R. 30, $1000. Spr. J7. decembra. Dr. šteje 173 čl. ' ' Spr. 15. decembra. Dr. šteje 165 čl. * K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 59 v Eveleth, »-Minn., K društvu sv. Roka, št. 15 v 11793 Peterlin Neža, roj. 1908, Pittsburgh, Pa., 25619 Mance R. 17, $500; 25635 *Lushin Mi-Joaip, roj. 1896, R. 28, $1000. | hael, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 21. decembra. Dr. šteje j Spr. 14. decembra. Dr. šteje 151 čl. 227 čl. K društvu sv. Vida, št. 25 v K društvu sv. Janeza Krstni-Cieveland, O., 11780 Antončič ka, št. 60 v Wenona, 111., 11794 Frances, roj. 1908, R. 16, $1000; j Oršen Alice, roj. 1906, R. 19, 11781 ^Gruden Terezija, roj.;$1000. Spr; 22. decembra. Dr. mm, R. 36, $1000 ; 25620 Pajki šteje 46 čl. Frank, roj. 1908, R. 16, $1000;. K društvu Vitezi sv. Mihaela, 25621 Gabrenja Viktor, roj, j št. 61 v Youngstown, O., 11795 1908, R. 16, $500; 25622 Zupan- Radojčič Doroteja, roj. 1908, R. čiČ Frank, roj. 1908, R. 17, 16, 1000; 11796 Mazi Neža, roj. $1000; 25623 Zupančič Anton, 11907, R. 17, $1000. Spr. 2Ude-roj, 1905, R. 19, #1000 ; 25624 ] cembra. Dr. šteje 113 čl. K društvu sv. Janeza Evangelista, št 65 v Milwaukee Wis., 25636 Gnader Anton, roj 1908, R. 17, $1000 ; 25637 Seka Frank, roj. 1905, R. 20, $1000 Spr. 18. decembra. „ Dr. šteje 179 čl. K društvu Marije Pomagaj št 78 v Chicago, 111., 11797 Vid mar Jožefina, roj. 1908, S. 16, $1000; 11798 Šmid Antonija, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 24. decembra. Dr. šteje 236 čl K društvu Marice Pomagaj št. 79 v Waukegan, 111., 25638 Nagode Janez, roj. 1886, R. 38, $1000. Spr. 21. decembra. Dr. šteje 73 čl. K društvu Marije Čistega Spočetja, št 80 v Chicago, 111., 11799 Cajukšič Barbara, roj 1892, R. 33, $1000. Spr. 21. decembra. Dr. šteje 202 čl. K društvu Marije Sedem Žalosti, St 81 v Pittsburgh, Pa., 11800 Medved Barbara, roj. 1899, R. 25, $1000. Spr. 24. decembra. Dr. šteje 195 čl. K društvu Marije Čistega Spočetja, št 65 v Lorain, O., 11801 Svet Marija, roj. 1908, R 16. $1000; 11802 Verbanek Helen, roj. 1907, R. 18, $1000. Spr. 14. decembra. Dr. šteje 72 čl. K društvu sv. Srca Marije, št 86 v Rock Springs, Wyo., 11803 Zaveršnik Marija, 1908, R. 16, $500; 11804 Bož-ner Angela, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 14. decembra. Dr. šteje 67 čl. K društvu sv. CirUa in Metoda, št. 90 v So. Omaha, Neb., 11805 Krasovec Cecilija, roj. 1908, R. 16, $500. Spr. 6. decembra. Dr. šteje 43 čl. K društvu Friderik Baraga, št. 93 v Chisholm, Mifin., 25639 Zgonc Karol, roj. 1908, R. 16, $500. Spr. 14. decembra. Dr. šteje 193 čl »• K društvu sv. Jožefa, št. J03 v Milwaukee, Wis., 25640 Luk-sich Frank, roj. 1908, R. 16, $1000 ; 25641 Pugel Frank, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 6. decembra. Dr. šteje 143 čl. v K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 104 v Pueblo, Colo., 11806 Ruzich Marija, roj. 1897, R. 28, 1500. Spr. 17. decembra. Dr. šteje 75 čl. K društvu sv. Genovefe, št. 108 v Joliet, 111., 11807 Bogataj Marija, roj. 1905, R. 19, $1000. Spr. 7. decembra. Dr. šteje 153 čl. K društvu sv. Družine, št. 109 v Aliquippa, Pa., 25642 Žagar Josip, roj. 1882, R. 43, $500. Sp£ 14. decembra. . Dr. šteje 32 čl. K društvu sv. Jožefa, št 112 v Ely, Minn., 25643 Tkalcich Iyan, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 4. decembra. Dr. šteje 64 čl. K društvu sv. Roka, št. 113 v Denver, Colo., 11808 Kumar Marija, roj. 1908, R. 16, $1000; 25644 Baudek Alojzij, roj .1909, 16, $1000; 25645 Bohte Stefan, roj. 1907, R. 17, 500; 25646 Bohte Matija, roj. 1906, R. 19, £500. Spr. 11. decembra. Dr. šteje 83 čl. K društvur sv. Ane, št. 120 v Forest City, Pa., 11809 Osolin Valerie, roj. 1908, R. 16, $1000; 11810 Starich Jennie, roj, 1908, R. 17, $1000. Spr. 21. decembra. Dr. šteje 226 čl. k društvu sv. Ane, št 123 v Bridgeport, 0„ 11811 Simončič Albina, roj. 1908, R. 16, $500. Spr. 21. decembra. Dr. šteje 74 čl. * K društvu sv. Ane, št. 134 v Indianapolis, Ind., 11812 Urban-čič Johana, roj. 1885, R. 40, $500; 11813 Qyalica Marija, roj. 1884, R. 41, $500. Spr. 9. decembra. Dr. šteje 54 čl. K društvu sv. Cirila in Mc* R. 88, $1000. Spr. 21. decembra. Dr. šteje 118 čl. K društvu sv. Ane, št. 150 v Cleveland, O., 11817 Lokač Frances, roj. 1905, R. 19, $1000; 11818 Gundič Marij«, roj. 1887, R. 36, «50; 11819 Lu-$kač Frances, roj. 1885, R. 40, 1000. Spr. 29. decembra. Dr. šteje 117 čl. K društvu sv. Ane, it. 156 v Chisholm, Minn., 11820 Virant Ana, roj. 1908, R. 16, $1000; 11821 Mahne Ana, roj. 1904, R. 20, $1000. Spr. 7. decembra. Dr. šteje. 141 a K društvu Marije Magdalene, št. 162 v Cleveland, O., 11822 Gornik Marija, roj. 1908, S. 16, $1000; 11823 Modič Frances, roj. 1908, R. 16, $1000; 11824 Simončič Marija, roj. 1883, R. 42, $500; 11825 Papež Terezija, roj. 1880, R. 44, 500. Spr. 1. decembra. Dr. šteje 462 čl. K društvu sv. Mihaela, št. 163 v Pittsburgh, Pa., 11826 Pribanich Ana, roj. 1907, R. 18, $1000; 11827 Draškovič Marija, 1906, R. 18, $2000; 11828 Robich Ana, roj. 1903, R. 22, $1500; 11829 Vitunjac Ana, roj. 1892, R. 32, $1500 ; 25650 Mile-tich Tomaž, roj. 1898, R. 27, $1000 ; 25651 Orehovič Nikolaj, roj. 1895, R. 30, $2000; 25652 Kovačič Vinko, roj. 1892, R. 32, $1500; 25653 Burič Vinko, roj. 1879, R. 46, $500 ; 25654 Jakšič Peter, roj. 1875, R. 49, $500. Spr. 27. decembra. Dr. šteje 311 čl. K društvu Marije Pomoč Kristjanov, št. 165 v West Allis, Wis., 11880 Schwigel AUce, roj. 1906, R. 18, $1000; 11831 Be-witz Marija, rqj. 1906, R. 19, $1000; 11832 Schwigel Marija, roj. 1881, R. 43, $1000. Spr. 14. decembra. Dr. šteje 78 čl. K društvu Kraljica Miru, št. 167 v Thomas, W. Va., 25655 Zadnik Ivan, roj. 1879, R. 45, $500. Spr. 20. decembra. šteje 9 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 168 V Bethlehem, Pa., 11833 Hor-wath Irma, roj. 1904, R. 20, $1000; 11834 Mankos Marija, roj. 1901, R. 24, $1000; 11835 Horwath Terezija, roj. 1894, R. 30, $2000; 11836 Horwath Terezija, roj. 1893, R. 31, $2000; 11837 Maries Terezija, roj. 1892, R. 32, $1000; 11838 Kiš Doroteja, roj. 1890, R. 34, $1000; 25656 Hekač Ivan, roj. 1892, R. 32, $1000. Spr. 1. decembra. Dr. šteje 83 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 169 Cleveland, O., 25657 Znidar Frank, roj. 1894, R. 30, $1000. Spr. 23. junija, in 25658 Pavzin Frank, roj. 1888, R. 36, $500. Spr. 16 oktobra. Dr. šteje 92 čl. K društvu sv. Ane, št. 173 v Milwaukee, Wis., 11839 Rop Marija, roj. 1908, R. 16, $1000; 11840 Lukšič Rozalija, roj. 1907, R. 17, $1000; 11841 Lukšič Ana, roj. 1905, R. 19, $1000; 11842 Lukšič Marie, roj. 1904, R. 21, $1000; 11843 Udovič Rozalija, roj. 1894, R. 30," $1000; 11844 Lukšič Marija, roj. 1886, R. 38, $1000. Špr. 21. decčm-bra. Dr. šteje 45 čl. , K društvu Marije Pomagaj, št 176 v Detroit, Mich., 25659 Gorshe Rudolf, roj. 1903, R. 22, 11500. Spr. 21. decembra. Dr. šteje 64 čl. K društvu sv. Antona Pado-vanskega, št. 180 v Canon City, Colo., 11845 Koze Margareta, roj. 1895, R^ 2§, $500; 11846 Strubel Marija, roj. 1892, R. 33, $500; 11847 Hovaten Frances, roj. 1889, R. 35, $500; 11848 Javornik Angela, roj. 1888, R. 36, $1000^ 11849, Adamič Marija, roj. 1884, R.^40, $500; 11850 Adamič Hannah, roj. 1884, R. 41, $500; 11851 Legan Alojzija, roj. 1863, R. 42, $1000 ; 25660 toda, št. 144 v Sheboygan, Wis„ Strainar Jožef, roj. }908, R. 17, 25647 Machtig Anton F., roj. 1908, R. 17, $1000 ; 25648 Brul-la Josip, roj. 1895, R. 39, $1000; 25649 Kovač Josip, roj. 1884, R. 41, $500. Spr. 8. decembra. Dr. šteje 169 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 148 v Bridgeport, Conn., 11814 Skvortz Matilda, roj. 1900, R. 25, $1000; 11815 Bohnecs Magdalena, roj. 1897, R. 27, $1000; 11816 Malacsics Ana, roj. 1887, $1000 ; 25661 Prehavec Andrej, roj. 1895, R. 29, $500; 25662 Pokaš Tomaž, roj. 1881, R. 44, $1000 ; 25663 Legan Johan, roj. 1879, R. 45, $500 ; 25664 Mos-ser Simon, roj. 1878, R. 47, $500; 25665 Kopic Frank, roj. 1875, R. 50, $500. Spr. 29. decembra. Dr. šteje 50 čl. K drjjštvu Marije Vnejx>vze-te, št. 181 v Steelton, Pa., 11852 Cunjak Barbara, roj. 1907, If, $1000; 11858 Cunjah bara, roj. 1681, E. 43, $1000; 11864 Rovisanac Jela, roj. 1878, R. 46, $500. 'Spr. 15. decembra. Dr. šteje 43 čl. K društvu Marije Pomagaj, št. «B8 v Homer City, Pa., 11855 Zele Katarina, roj. 1888, R. 87, $4500; 26666 Roeanc Ivan, roj. 1677, «. 47, $260. Spr. 24. decembra. Dr. šteje 18 čl. K društvu Marije Pomagaj, št. 190 v Denver, Colo., 11856 Abzetz Rozalija, roj. 1882, R 48, $1000; 11857 Pozelnik Helena, roj. 1877, R. 47, $250; 11858 Peketz Katarina, roj. 1875, R. 49, $500. Spr. 15. decembra. Dr. šteje 18 čl. Pristopili p razred "C;" 20 let- na zavarovalnina. K društvu sv. Jožefa, št. ' v Pueblo, Colo., 81 Uhernik Ci ril, roj. 1908, R. 16, $1000 ; 82 Mohorčič Josip, roj. .1908, R. 17, $1000. Spr.- 21. decembra. Dr. šteje 524 čl. K društvu sv. Barbara, št. 23 v Bridgeport, O., 83 Aubrij Francis J., roj. 1898, R. 26, $1000. Spr: 14. decembra. Dr. šteje 55 čl. K društvu sv. Vida ,št 25 v Cleveland, O., 84 Lustik Ivan, roj. 1908, R. 16, $1500 ; 85 Lav-rič Viktor, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 7. decembra. Dr. šteje 488 čl. K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 v Joliet, BI., 86 Zelko Joseph W., roj. 1908, R. 17, $1000 ; 87 Dombrowski Ka-rolina, roj. 1907, R. 17, $1000; 88 Lobas Ana, roj. 1907, R. 17, $1000 ; 89 Vidich Anton, roj. 1902, R. 22, $1000 ; 90 Dombrowski Stanley A., roj. 1897, R. 27, $1000 ; 91 Boiič Frances, roj. 1888, R. 37, $500 ; 92 Vi-cich Josip, roj. 1875, R. 49, $500. Spr. 7. decembra. Dr. šteje 514 čl. K društvu sv. Treh Kraljev, št. 98 v Rockdale, IU., 93 Gospo-darič Frank J., roj. 1898, R. 26, $1000. Spr. 7. decembra. Dr. šteje 61 čl. K društvu Marije Magdalene, št. 162 v Cleveland, O., 94 Posch Josephine, roj. 1895, R.v 30, $1000. Spr. 1. decembra. Dr. šteje 462 čl. Člani z dvema certifikatoma. Dosmrtna zavarovalnina. • K društvu sv. Jožefa, št. 7 v Pueblo, Colo., 5982-A Germ Marija, roj. 1892, R. 32, $1000. Zav. 21. decembra. Dr. šteje 524 čl. K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 104 v Pueblo, Colo., 10961-A Kocman Marija, roj. 1907, R. 17, $1000. Zav. 26. decembra. Dr. šteje 75 čl. K društvu sv. Družine, št 109 v Aliquippa, Pa., 7794-A Simunič Rozalija, roj. 1893, R. 31, $1000. Zav. 16. decembra. Dr. šteje 32 čl. K društvu sv. Mihaela, št. 163 v Pittsburgh, Pa., 10985-A Brozenič EmUy, roj. 1907,R.17, $1000. Zav. 27. decembra. Dr. šteje 311 čl. Suspendovani zopet sprejeti. K društvu sv. Štefana, st. 1 v Chicago, IU., 20410'Stariha Anton, R. 17', $500. Zopet spr. 17. novembra. Dh šteje 242 čl. K društvu sv. Jfžefa. št. 2 v Joliet, II., 23341 Dolinšek Frank, R. 25, $1000. Zopet spr. 13.' decembra. Dr. šteje 466 čl. K društvu sv. Cirila in Metoda, št 8 v Joliet, IU., 6105 Terlep Frank, R. 32, $1000. Zopet spr. 6. decembra. Dr. šteje 116 ČL Prestopili. Od društva sv. Petra, št 30 y Calumet, Mich., k društvu Marije Pomagaj, št. 176 v Detroit Mich., 21762 Medved Ivan, R. 16, $1000 ; 23463 Medved Frank, R. 16, $1000; 23420 Medved Martin, R. 18, $1000; 6478 Gazvoda Ivan, R. 45, $1000. Prest 15. novembra. 1.' dr. šteje 172 čl., 2. dr. šteje 64-čl. Od društva sv. Alojzija, št. 42 v Steelton, Pa., k društvu Marije Milosti Polne, št. 114 v Steelton, Pa., 9210 Pavlovič Terezija, R. 27, $100d. Prest. 21. decembra. 1. dr. šteje 245 čl., 2. dr. šteje 65 čl. Od društva sv. Alojzija, št. 42 v SteeltonTfca., k društvu Marije A^bovzete, št. 181 Steelton, Pa., 10816 Plut Ana, fl. 16, $500; 1905 Plut Katarina, R. 34, $500. Prest. 12. decembra. 1 dr. šteje 245. 2. dr. šteje 43 čl. Od društva Marije Sedem Žalosti, št. 50 v Pittsburgh, Pa., k društvu sv. Antona Padovan-skega, it. 185 v Burgettstown, Pa., 24699 Janko Štefan, R. 36, $1000. Prest. 21. novembra. 1 dr. šteje 828 čl., 2 dr. šteje 15 čl Od društva sv. Jožefa, št 56 v Leadville, Colo., k društvu sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O., 3091 Cerček Frančiška, R. 32, $1000 ; 4644 Cerček Mihael, R. 41, $1000. Prest. 22. decembra. 1 dr. šteje 165 čl., 2 dr. šteje 488 Čl. Od društva sv. Jožefa, št. 56 v Leadville, Colo., k društvu sv. Roka, št. 113 v Denver, Colo., 5337 Mežnar Terezija, R. 32 $1000; 18340 Mežnar Anton, R. 38, $1000. Prest. 11. decembra. 1 dr. Šteje 165 čl., 2 dr šteje 83 čl. Od društva sv. Jožefa, št. 56 v Leadville, Colo., k društvu sv Antona Padovanskega, št. 180 v Canon City, Colo.,19586 Stru bel Frank, R. 23, $1000. Pres.t 14. decembra. 1 dr. šteje 165 čl., 2 dr. šteje 50 čl. Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 59 v Eveleth, Minn., k društva Marije Pomagaj, št. 176 v Detroit, . Mich., 23878 Hreščak Frank R. 30, $1000. Prest. 21. decembra. 1. dr. šteje 227 čl., 2 dr. šteje 64 čl. Od društva Marije Čistega Spočetja, št 85 v Lorain, O., k društvu sv. Cirila in Metoda, št. 101 v Lorain, O., 10153 Re-sek Marija F. D., R. 16, $1000; 3607 Hribar Karolina, R. 29, $1000. Prest. 18. decembra. 1 dr. šteje 75 čl., 2 dr. šteje 85 čl. Od društva sv. Barbare, št. 92 v Pittsburgh, Pa., k društvu sv. Valentina, št. 145 v Beaver Falls, Pa., 8918 Flajnik Barbara, R. 31, $1000. Prest. 19. decembra. 1 dr. šteje 91 čl., 2 dr. šteje 59 čl. Od društva Friderik Baraga št. 93 v Chisholm, Minn., k društvu sv. Ane, št. 156 v Chisholm, Minn., 8376 Drečnik Franca, R. 24, $1000; 1602 Gornik Neža, R. 51» $500. Prest. 22. decembra. 1 dr. šteje 193 čl., 2 dr. šteje 141 čl. Od društva sv. Ane, št. 105 v New York, N.. Y., k društvu Marije Pomagaj, št. . 184 v Brooklyn, N. Y., 10696 Vardi-jan Marija, R. 21, $1000; 8880 Moc Aha, R. 23, $500; 8859 Klun Marija, R. 30, $500; 10240 Žagar Neža, R. 32, $1000 ; 8882 Delač Katarina, R. 33, $500; 10241 Rauch Katarina, R. 33, $1000 ; 8860 Rovtar Ana, R. 34, $500; 8986 Vesel Johana, R. 35, $1000 ; 8835 Cik Marija, R. 39, $500. Prest. 1. decembra. 1 dr. šteje 63 čl., 2 dr. šteje 23 čl. Od društva sv. Jožefa, š.t 110 v Barberton, O.,- k društvu sv. Štefana, št. 1 v Chicago, 111., 22663 ' Brunski Albin, R. 16. $1000. Prvst. 6. decembra. 1 dr. šteje 78 čl.. 2 dr. šteje 242 čl. Od društva sv. Roka, št. 113 Denver, Cola, k društvu Marije Pomagaj, št. 190 v Denver, Colo., 8405 Marolt Ana, R. 32, $1000. Prest 15. decembra. 1 dr. šteje 83 čl., 2 dr. šteje 18 čl. Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 135 v Gibert Minn., k društvu sv. Ane, št. 156 v Chisholm, Minn., 9588 Dolhar Fran čiška, R. 25, $1000. Prest. 13. decembra. 1 dr. šteje 88 č., 2 dr. šteje 141 čl. Od društva sv. Jožefa, št 146 v Cleveland. O., k društvu sv. Jožefa, št. 110 v Barberton, O., 24746 Bombach Anton Rev., R. 27, $1000. Prost 21. decembra. 1 dr.. šteje 151 čl., 2 dr. šteje 78 čl. O društva sv.?Jerqnima, št. 153 v Canonaburg, Pa., k društvu g v. Jožefa, št 169 v Cleveland, O., 23910 Recelj Ludvik, R. 16, $500. Prest. 8 oktobra. 1 dr. šteje 99 čl., 2 dr. šteje 92 čl. Od društva sv. Ane, št. 156 v rije Pomagaj, št. 78 v Chicago, Iti., 7378 Živalic h Katarina S., R. 27, $1000. Prest. 23. de-* cembra. 1 dr. šteje 141 čl., 2 dr. šteje 236 čl. Suspendovani. Od društva sv. Jožefa, *št. 2 v Joliet, I1L, 19557 Košir Ivan, R. 19, $1000. Susp. 29. decem-tya. Dr. šteje 466 čl. Od društva sv. Alojzija, št 42 v Steelton, Pa., 2448 Berjak Elizabeta, R. 50, $500. Susp. 16 novembra. Dr. šteje 245 čl. Od društva sv. Frančiška Se-rafinskega, št. 46 v New York, N. Y., 23656 Kral Frank, R. 40, $500; 10668 Kral Jennie, R. 17, $500. Susp. 14. decembra. Dr. šteje % čl. Od društva sv. Jožefa, št. 64 v Etna, Pa., 19725 Kireta Stanislav, R. 27, $1000 ; 24110 Požar Ivan, R. 28, $1000 ; 21415 Martiškovič Ludvik, R. 33, $1000. Susp. 12. decembra. Dr. šteje 205 čl. Od društva- Marije Pomagaj, št. 78 v Chicago, IU., 11457 Pi-ber Ivana, R. 38, $500 ; 3770 Kupres Ana, R. 30, $1000. Susp. 21. decembra. Dr. šteje 236 £1. Od društva Marije Čistega Spočetja, št. 80 v So. Chicago, IU., 10683 Mosetič Ivana, R. 22, $1000. Susp. 27. decembra. Dr. šteje 202 čl. 04 društva sv. Cirila in Metoda, št 144 v Sheboygan, Wis., 22609 Grandlič Ivan, R. 16, $500 ; 20256 Starič Anton, R. 18, $500. Susp. 23. decembra. Dr. šteje 169 čl. Odstopiti. Od društva sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O., 7772 Baznik Marija, R. 32, $500. Odstop. 30. novembra." Dr. šteje 488 čl. Od društva sv. Alojzija, št. 12 v Steelton, Pa., 44 Jakofčič Marija, R. 16, $2000. Odstop. J 21. decembra. Dr. šteje 245 čl. Od društva sv. Jožefa, št. 148 v Bridgeport, Conn., 21252 Rit-lop Ludvik, R. 20, $5000 ; 7551 Ritlop Apolonija, R. 23, $500. Odstop. 21. decembra. Dr. šteje., 118 čl. Od društva Kraljica Majnika, št. 157,v Sheboygan,-Wis., 7718 Petrin Jožefa, R. 18, $500. Odstop. 12. decembra. Dr. šteje 118 čl. Od društva Marije Magdale-^ ne, št. 162 v Cleveland, O., 9277 Hrovat Angela, R. 18, $500. Odstop. 30. novembra. Dr. šteje 462 čl. Od društva Marije Pomagaj, št. 174 v Wijlard,. Wis., 10998 Zupane Marija,* R. 42, $500. Odstop. 30. decembra. Dr. šteje 22 čl. Izločeni.. Od društva sv. Frančiška Se-rafinskega, št. 46 v New York, NT Y.. 10885 Zupane Marija, R. 18, $1000. Izloč. 8. novembra. Dr. šteje 96 čl. Zvišali zavarovalnino. Pri društvu sv. Vida. št. 25 v Cleveland, O., 6787 Kostanj- . šek Anton,. R. 45, z $500 na $1000. Zvii. 9. decembra. Pri društvu sv. Alojzija, št. 42 v Steelton. Pa., 24191 Segi-na Nikolaj, R. 39 z $500 na -$1500. Zviš. 22. decembra. Pri društvu sv. Janeza Evangelista, št 65 . v Milwaukee, Wis., 20945 Urankar Ivan, R. 30, z $500 na $1000. Zviš. 16. decembra. Pri društvu sv. Jožefa, št 110 V Barberton, O., 25548 Bel-čič Frank, R. 16, z $500 na $1000. Zviš. 21. decembra. Odpravnina. Od društva sv. Družine, št. 5 v La Salle, IU., 369 Jurešič Marija, R. 51, $500. Odstop. 16. decembra. Dr. šteje 137 čl. 70 let starostna podpora. Od društva sv. Jožefa, št. 57 v Brooklyn, N. Y., 1783 Stalcer Marija, R. 55, $500. Odstop. 19. decembra. Dr. šteje 132 čl. JOSIP ZALAR, glav. tajnik. o- Država Colorado hoče dobiti glavne nagrade? Društva v državi Ohio bi rada dobila prv e nagrade. Deluj ruo za močnej|o in več-Chisholm, Minn., k društvu Ma- jo K. S. K. Jednoto! Morilec svoje žene pred porote. — Dne 12. dec. s$ je vršila zadnja porotna obravnava v tem zasedanju. Obravnaval se je grd, umazan in grozen .slučaj. Zakonski mož je pomagal najetemu tovarišu; domačemu fantu, katerega je napojil z žganjem in mu dal 300 dinarjev, da je izvršil nasilje nad njegovo ženo. Cez nekaj dni nato pa je mož to revo na polju, kjer je žela ajdo, ustrelil do smrti. Obtoženec Simon Naglič, po domače "Blažetov", priženjen posestnik iz Sp. Brni kov, št. 45, občina Cerklje na Gorenjskem, je šel 1911 v Ameriko, kjer je ostal do 1921. Prinesel je s seboj, kakor pove sam, okrog pol milijona kron. Kmalu ko se je vrnil, se mu je ponudila lepa prilika in prjžer.il se je na lepo Blažetovo posestvo. Ker so bili namreč tam žte vsi otroci preskrbljeni, je ostala doma samo Se najmlajša hči, kateri je ostalo tudi posestvo. Po ženitvi fe ženk izročila svoje domače posestvo priženjenemu možu, današnjemu obtožencu, — svojemu morilcu. Obtoženec pravi, da mu je nekoč padlo v Ameriki nekaj na glavo in da ni preko 14 dni t saj je bil vedno po gostilnah), ničesar delal. Trdi tudi, aa je I "Ali ste res ženi grozili, da jo imel grdo spolno bolezen, za boste ubili ali zadavili ali pa kar pa nima nobenih spriče- ustrelili?" — "Ne". — "Rekli val. Predsednik je z ozirom na ste, ta cimper ne bo zame in ne eebi, pa ga je čudaški gostitelj grdo ozmerjal, največkrat pa s* pretepel. Njegova žena je bila pri njem silna reva. Bila pa je, kakor pove cela soseska, jako pridna, pobožna, marljiva, delavna in skrajno potrpežljiva žena. Zagovor obtoženca. Ciničen, miren zagovor obtoženca popolnoma odgovarja njegovemu zgoraj opisanemu značaju. On pravi: žene nisem ustrelil. Kaj je imela z Janezom žnidarjem ne vem, jaz ga nisem peljal k svoji ženi. Ce sem pa komu drugemu kaj napravil, sem se gotovo le branil, ker so me vedno napadali. Revolver sem kupil in res sabo nosil. Kar govore od Amerike ni res, kar pa mi očitajo, je iz-rodek nevoščljivost* ker sem se priženil na posestvo in si postavil novo gospodarsko poslopje. Z ženo sva se v začetku razumela, bila pa je slaba gospodinja, ni znala kuhati, raz-našala je razne stvari iz hiše in je imela druge. — Nato mu je stavil predsednik, višjesodni svetnik, dr. Kaiser, več jako značilnih vprašanj kakor: "Ali imate še kaj denarja iz Amerike?" — "Nič!" — (domači iz dvorane: ker je vse zapil. njegov zagovor, da včasih ne vf, kaj dela in da je posebno kot hud alkoholik duševno manj vreden, ugotovil, da je aa vprašanja glede rojstvenih in družinskih godatkov vedno premišljeval, preden je odgovoril, na vprašanja glede bolezni in predkazni pa je popolnoma gladko brez najmanj lačlt laša sega pomisleka odgovarjal. Na' tudi kmalu zvonilo." Dvajset U> dejstvo je opozoril predsed- minut pred uiporom pa je rekel Aik tudi navzoča psihiatra dr. sosedu Jenku: "No, kmalu mi Qoetzla in dr. Robido, ki sta bo zvonilo, še prej bp pa nekoga povabljena k obravnavi ne mu drugemu." Na pomirjeva od sodišča, marveč le na zah- nje pa je odgovoril: "Vi me še tevo obtoženca. O njegovem ne poznate. Jaz dobro vem, obnašanju v Ameriki so pripo- kaj delam. za te, otroci ga bodo uživali. Ti boš šla na britof, jaz pa v Gradiško. Za druzega nisi kot za ubiti, poglej ga tu revolver, ali ga boš poduhala. (Pri tem ga ji je pomolil pod nos). Kar naenkrat boš padla — to bo lahka smrt. "— Zadnji dan, štiri ure pred umorom, ko je zvonilo, je rekel : "Pri nas bofkako bo to končalo." — Priča Česen je povedal, da je obtože- Vedovali njegovi tovariši jako sumljive stvari. Pravili so in še vedno trdijo, ČM.je obtoženec, ki je bil bolj delomržen, večkrat kar nenadoma izginil in to brez denarja, čez nekaj časa pa se je vrnil in je prinesel, Bod ve od kod, veliko všote, katerih ne bi mogel zaslužiti z nobenim delom. Dajal je za pijačo in popival, da je vse zapil. Nato pa je zopet izginil neznano kam. Bil je tudi obsojen, ker je posilil v Ameriki neko žensko* česar pa on ne prizna. Obtoženec pripoveduje d« Ije, da je bil tako pijan, da ne ve, kako je prišel na njivo in pravi, da je pil vino, žganje in cvet. del je žet ajdo, vzel pa je sabo mesto srpa — revolver, "Ko sem prišel na njivo, me je začela ona zmerjati. Skočila je s srpom v me in me je pograbila za roko, s katero sem držal v žepu revolver. Ona je potegnila, pa je počilo; če sem jaz kaj streljal, ne vem. . Potem sem zbežal." Predsednik, ga je vprašal, če ga ie mogoče žena Poleg umora svoje žene dol-j cel čas vlekla za roko, ko je ži jako obsežna obtožnica Simona Nagliča še šest hudodelstev in prestopkov radi telesne poškodbe in sicer, da je težko poškodoval Franceta česna na temenični grbici, Janeza Glo-bočnika je poškodoval na glavi in mu je težko ranil levo! oko, Alojzija Pregleda je obr-cal in osuval in mu zadal več poškodb, Jožefa Stareta je d-daril s stolom po glavi; pred umorom je večkrat pretepal ženo z roko, bičem, gorjačo in s stolom in končno, da je nosil brez dovoljenja samokres. — Predstavlja se nam ta mož kot skrajno nasilen in sirov človek, zraven pa zahrbten in če treba tudi hinavsko sladak. Tudi v celi soseščini ne vŽiva prav nobenih simpatij ker se ga vsi boje in mu nihče ne zaupa. Pripetilo se je večkrat, da je povabil svoje tovariše v hišo, kjer jim je ponudil kot prijatelj in dober sosed jesti in piti, ko pa je bilo čas oditi. je zahteval- plačilo, če je dotičnik se botavljal plačati tako ceho — marsikdo si je tudi mislil, da se mož šali —ali če tudi res ni imel denarja pit petkrat ustrelil vanjo. Na to vprašanje je molčal. — Nekatere priče trdijo, da je fco umoru pel proč grede pjesem: "Oj kako je težko, ločiti se!" Po zločinu je šel v šumo ležat, kjer je premišljeval. Tam se je spomnil, kaj se je zgodilo in šel je k bratu. Prosil ga je, da naj mu prinese obleko in denar, češ, da gre v Kranj k orožnikom. Toda orožnik ga je že med potjo aretiral. Pri aretaciji je orožniku na vprašanje, zakaj je ustrelil ženo, odgovoril : "Zato, ker me ni rada imela." čez osem din pa je pri pre iskavi rekel, da se je zgodila nesreča in pri tem zagovoru tudi danes vztraja« — Glede zlorabe Žene po najetem Janezu Žnidarju pa je rekel: "Mislim, da to ni mogoče!" Nato ga je predsednik vprašal, zakaj se je poskušal v zaporu obesiti, nakar je obtoženec odgovoril, da je napravil to samo za ialo in da »e mu'še ni dopadlo umreti. Končno jt predsednik še ugotovil, da je bila pokojnina v začetnem šta-diju nosečnosti. Obtoženca je aretiral orožnik JHi*J Zabu- kovšek. Zdravniški ogled pravi, da je bila pokojna močna čedna ženska. Pod desnim oče som je bila močna krvava lisa v truplu pa so našli S krogle izmed katerih je prodrla pljuča ena in srce in je bil ta strel smrten. Obtoženec odgovarja na vse obremenilne izjave in očitke da se na posamezne dogodke ne spominja. Pričevanje. Zaslišanih je bilo 19 prič Prve priče, ki so najvažnejše so priče, ki so opazovale cel dogodek na polju, ostale pa so bile zaslišane, glede doma razmer in njegovega pon nja. Trezija Ves je bila kakih 70 korakov od mesta umora Obtoženec je prišel okrog pol 4 popoldne v sami srajci in brez klobuka na polje. Ona mu ni nič storila. Napadel jo je na lepem dvakrat in jo je za čel neusmiljeno pretepati po glavi in po prsih. Ko pa jo je tretjič podrl na tla, ji je pokle knil na prsi .potegnil iz žepa re volver in je petkrat ustrelil na ženo. Pred umorom je še čula priča klic jt>oo po preteku 40 let človeškega življenja: Izmed 100 povsem zdravih mož, starih 25 let je postal čez 40 let; eden bogat, štirje so postali srednje premožni, pet jih je še delalo za svoj prežitek, 36 jih je. umrlo, 54 je bilo pa odvisnih od svojih sorodnikov ali v kakem dobrodelnem javnem zavodu. Te številke nas uče, da moramo že v mladih letih skrbeti za našo starost. Ce hraniš v to svrho denar, ga lahko po neprevidnosti zapraviš. Radi tega se okleni kake ugledne jfod-porne organizacije. Pristopi h K. S. K. Jednoti ter se zavaruj za 20 letno ali 70 letno starostno podporo. Ko boš onemogel, ti bo Jednota izplačala zavarovalnino, da ne boš trpel pomanjkanja. i ' -O—- IVERI. Poučevati napake drugih, je najbolj prikladna šola k izobrazbi. Dosti tatov je zaprtih vsled tega, ker niso bili dovolj je-tični s svojimi zagovorniki. . > * '' Ako reče ženska: "Jaz bom" ali "Jaz hočem," je predlog enoglasno sprejet in potrjen. RESTAVRATEJ* IZ JOHNS-TOW NA PRIPOROČA Johnston, — "liad ient.let sun trpel »s-led nek« čudne bol«uit. sa katero mislil, d« »ploh ni sdravila. Ril setn ie docela obupan prnlč, ker bi nerad tak« kmalu zapustil svdjo (fruiino te krr noji trg®-vina ni uspevala. Bolehal seat pa vr.ak dan hujie. Jemal »An zdravila sa jetiko, raka. Mi. čne bolezni. jetgte na mehurju in zoper revma-tizem; vse to mi pa ni« pomagalo. Nekega dne sem briil orla k, kako ie t rs k ulja mučila neko leno več let; čitel >rln tudi snake .halami. ki ao bili povsem ulični mojim. Odlomil sem se naročiti zdra\i!o zoper trakubo. Tedaj s« pa danes njemu smejem. Revno tako j« bilo z menoj vsa ta le-V ta. Jas sely nekoč aftv. ti! nekaj nekuhanega svinjskega mesa. in sem s tem dobil veliko traknljo; če s leta j« na ras tla na 1M čevljev. Odkar sem v«el to sdravUo, sem zopet »drav kot riba. Kdaj opravljam sopet svojo trgovino, ki vedno bolj in boji uspeva. P. K. Chaijko. D tisti moikih. ien in otrok se sdrai po n<-petrebnem ker ne znajo kaj je vzrok njih bolezni; muči jik pa trakulja. Pradcnaki tru-kulje so; mali kosi trakulje se prikažejo, is-«uba teka. otošnoet. belkast jesik. koieanje, zca^a. bolečine v hrbtu, glavobol, omotica in črnkar.ti obrobki pri očeh: teiave v ie-lodcu. rm en kasta koia, izguba na teii, slaba 1 sapa is ust. airinja do dela in do iivljeaja ni hoijastni napadi. Vse to kaie da imate trakuljo v sebi. ki ie včasih do N čeljev dolga, Ae trakulja zleze čloeka v sapnik ga lahko sadusi. Radi tega pazite pravočasno. da ae te nadleinoeti bnebite. Naročite Laz lan zdravilo ie dane*, keje vam ta. koj dopošljemo po prejemu S10.48. Naslovi The Uaxal Med. Co. 94S Lazal Bldg. Box 9CS Pittsburgh. Pa. — Lasten je popolnoma nedolžno zdravilo, toda uspeta«. Na prodaj v leka-aah. Navedite pri naročilu svojo starost.^ Da se potUjatev zavaruje pri-itejte zrav-p ie 2» centov. X KOTIČEK OTROŠKOZDRAV« OSKRBA MATERINSTVA OTROŠKEGA ZDRAV3A članek 9«. pot ne ■ Izkušen ribič ne meče trnka in vade na ravno isti prostor v vodi kakor njegov tovariš. • Ne obsojaj moža, če ima morda zakrpane hlače. Morda je dotičnik nedavno kupil novo obleko svoji ženi in za sedem svojih hčera. ■M-«- * Modrost se da doseči samo na en način; če se pa hočeš morda norčevati iz samega sebe, imaš zato vedno 1,000 načinov na razpolago. Čim manj stane kak ženski klobuk, tem večjo vrednost ima tak klobuk pri možu. Samo en pravočasni zbodljaj z iglo v hlače, ti lahko prihrani veliko krpo ali uknjo na istih, r Ne trati Časa z opravičevanjem, Če si grešil. Požuri se in postani zopet dober človek. • Okradeno poštenje in ukraden ugled je težko popravljati • Marsikak mladenič in mož je ves naudušen za vojno; in vendar sedi najraje doma pri* peči. • Ženske bi se Veliko bolj zanimale za enakopravnost, ako bi bilo ipogoče isto javno nositi na klobukih. v • Ce si vsak din prihraniš samo 1 'cent, se ti ne bo treba koncem leta zameriti kakemu prijatelju„*ko bi ga skušal prositi $1 posojila. ♦ - Ne mrmraj, Če ti tvoj gospodar pri delu daje kake poučne nasvete. Mlad zdravnik se veliko rajši poslužuje latinskih besed, kakor ducat starih zdravnikov skupaj; • Kdor se je odločil, da bo sam sebe varal, ta ima brezštevilno lepih prilik za to. VEŽ BANJE IN NAVADE. Otrok ni ifrača. On je človek s pq-polnoma organiziranim telesom, upravičen do gotovih pravic, katere je treba uvaževati. Pod nobenim pogojem, •ie sme mati dopustiti, da bi bile otrokove pravice ignoriraae z ozirom na zabavo ali na razmerje, ki ga ima napram svojim starBem. Ce s« z otrokom pr*več igrate, se tega hitro nav«iiCa in mu slednjič postane tako "igranje" naravnost zoperno. Tudi njegov telesni razvoj lahko ovira. Jako slabo navado imajo nekateri, ki zibajo otroka in ga pr*na$ajo, ko se je enkrat najedel. Nekateri mislijo, da tako postopanje pospeSi otrokovo prebavo. e bi vas kdo po jedi tako preobračal in tako zibl, bi vm brez dvo-m hrana silila nazaj v usta kot pa da bi ostala v želodcu. V programu glede otrokovega vežba-nja ima oče določen prostor. Sodelovati, mora z materjo, če ne bo veibanje po-* polnoma ničvredno. Večkrat se bo o-trok v navzočnosti matere dobro obnašal, kakorhitro pa bo zagledal očeta, bo svoje obnašanje popolnoma i«-premenil. Očetje in stari stariši imajo navado preveč siliti svojega otroka. S tem skušajo obrniti njegovo pozornost sami nase. Tako vzbujanje pozornosti je največji sovražnik pravilnega vežbanja. Otrok se temu kmalu priuči in v njem se pojavi zahteva po tem. če se nihče ne zmeni zafnj, začne • jokati. On hoče, da bi ga dvignili iz postelje in ga prenašali naokoli. Razvada pa narašča, če hočete naučiti o-troka jokati, mu dajte vse, kar med jokom zahteva. Nihče noče otroka, ki se vedno cmeri. Temelj vsega vežbanja jc red. Otrok hitro sprejema in opušča navade. Zgodnje vežbanje bo jako olaj- 1 šalo materno 'nalog«. Imela bo dosti ča- L sa za svoje gospodinjsko delo in za svoj počitek, če bo otroka točno ob času kopala ter ga devala ob času spat, se bo otrok hitro naučil "živeti po uri". Druga važna točka i«pa U: če otroka v mladosti pravilne vežbate. ga boste v drugih ozirih lažje vefbali, ko bo dorasel. adovoljen zdrav otrok jt veliko veselje vsake hiše. Vsled njegovega veselja so vsi člani v družini veseli. Redne navade in skrb st* potrebni za o-trokovo zdravje in zadovoljstvo. Na nikogar nima otrokova bolezen tak hitrega vpliva kot na mater. Mati bo kmalu izprevidela, da je sistematično vežbanje neobhodno potrebno za dobrobit otroka ter dobnSMt matere. Mati je večkrit nervozna. To nervoznost povzročajo v več slučajih slabe razvade otroka. Navada je železna srajca, —4 pravi na pregovor. — Navade je težko odpraviti, pa naj bedo dobre ali slabe. . ■ Večkrat ni otrok zadovoljen s hrano. To je posebno v slučajih, če je otrok hranjen z umetno hrano. Najbrž se taka hrana ne etrlnja z njegovim želodcem ter mu povzroča želodčne bolečine. Ko izbirate umetno hrano, je treba pametno izbirati hrano, ki je lahko prebavljiva In ki bo istočasne preskrbela otroka s potrebnimi elementi, ki pomagajo naravi rasti Eagle Brand Konden-zirano Mleko je izvrstna umetna hra-, Poslužujejo se ga že več let, ker sc je izkazalo, da je najboljša hrana za otroke, kar je je mogoče dobiti. čitajte te članke vsak Um*, ter jih spravite i Agitirajte za naif Jednoto! Agkirajte toobito za Mladinski oddelek* K. S. K. Jednote! GLASILO K. S. K. JEDNOTE," JANUAR J/, 1925 m t ut t " .iiM^imimii^u; USTAVITE KAŠELJ TAKOJ; VZEMITE SEVERA'S COUGH BALSAM Pravi odpomoček - prijetno zdravilo — 23c in 50c. Severa'8 Cold and Grip Tablets povzročo takojSno od pomoč od prehlada. 80c. — Poskusite najprej pri lckarju Severov Almanah 1928 za razpečevanj* v lekarnah, ali pa od W. F. SEVERA C0„ - CEDAR RAPIDS, IOWA NAŽNAMLO LIFE AND LABORS First Bishop of Marquette, Micb. TO WHICH ARB ADDED SHORT SKETCHES OF THE LIVES AND LABORS or OTHKS INDIAN MISION-ARIE8 Or THE NORTHWEST. BT P CHRYSOSTOMUS VERWYST, O. F. M., 0». LOS ANGELES. CAL. - Našim trgovcem D fh ^^B^ ste lahko istih deležni ako ^ imate ULOŽEN DENAR ^^MO D * ČEKOVNI RAČUN ter bi nas wffl^wfi* T. ^ s 3frtU veselilo vam dati nadaljna BmSMl^ž rtS^Ei M fl) rt ' pojasnila v ti zadevi. Mnoga I• " f" II3 na5a društva plačiljejo svoje s Ccki, pot Baše potniške čeke, katere navadni papirnaft denar Vendar so bolj *varn i *k ot' den a rf'kcMe vsak tek regiatrovan z Vašim podpisom, ako bi ga v slučaju izgubili. Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000, Je tank varnosti za vaS denar. trt ta mri-vratne, dva, tri In štirikrat, nemško ta kranjske Uglašene kakor tudi kromatitne ta pa kovtefce. Harmoniko ae najboljšega deta ta epremljeM ■ zaporo za zapreti. Im«n v zalogi tudi te rabljene i harmonike vs ako vrstnih i*, delkov po aizkih cenah. < ALOJS SKULJ, S2S Epailoa PL, Breakfe* H* T. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON STSL it JOLIET, ILL. Wm. Redmond, preda. Cbas. a Peerog, kaalt. Joseph Doada, potnoi. ka?ir. NAJVEČJA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA V Zjedinjenih državah je vedno pripravljena postreči društvom vseh Jednot, trgovcem in posameznikom za vse vrste tiskovine. NAJNIŽJE CENE TOČNO POSTREŽBO LIČEN IZDELEK Mesec januar, deba četrt letnih sej je tukaj. Na teh sejah boste gotovo kaj ukrepali o izboljšanju finančnega stanja društva in njegovem napredku. Velike važnosti pri tfefti je vpraŽanje, "kje in kako imate društveni denar naložen? Na veliko obrestno mero ter varno, ali ne? Mi vam svetujemo, da za denar, kar ga imate na razpolago, kupite pri nas take vrednostne papirje sli bonde, bodisi že mestne, okrajne aH aolake, ki vam do-našajo vsaj 6 odstotkov obresti ali ae veš. Bonde lahko vsak dan prodate, »iT zamenjate v denar. K S. K. Jednot« je skoro vse bonde, katere lase tuje pri aaa kupila in jih še vedno kupuje, ker jo vedno solidno postrežemo. Sledite K. S. K. Jednoti tudi Vi! Za pojasnila pišite nam v slovenskem jfeziku. A. C. ALLYN & CO. 71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. dobite vselej , v naši tis-karpj. ^ijisfeimo "Glasilo K. S. K. Jednote" in mnogo drugih časopisov . v raznih . jezikih. 2& letna skušnja tiskarstva je naša učiteljica. AMERIŠKA DOMOVINA TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 St. Clair Ave. - 1053 E. 62. St Cleveland, O. V svojem lastnem poslopja 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. Telefonska služba dan in noc: Randolph 1881 ali pa Randolph 4550 Podružnica: 15303 Waterloo Rd. Eddy 5849. IZDAL SEM NOVI CENIK Domačih Zdravil katere priporoča Msgr. Knetpp v knjigi "Domači zdraynik". Pišite takoj po brezplačni oenik, da ga'Hnate v slučaju potrebe pri rokah. - V ceniku so še razne druge koristne stvari. " , ? . MATH PEZDfR, Box 772, City Hall Sta. _ New York, N. Y. Najlepša zavest za vsakega človeka je, ako ima za slabe čase in starost kaj prihrankov. S trdno in dobro voljo si pa to lahko vsakdo omogoči, ako hrani in -četudi pomalern vlaga svoje prihranke v sigurni zaved, kjer mu "denar dela denar". Taka prilika r.udi se Vam pri nas, kjer sprejemamo vloge na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT", in jih obrestujemo po 4% na leto. Svojim rojakom cmo tudi glede denarnih pošlljatev v staro domovfno, kakor tudi glede potovanja radi na rarp&lfcgo ter |im vsled naših dolgoletnih skušenj lahko Ceno in dobro postrežemo. Established 1857 .j—| PRIDRUŽITE SE NAŠIM 1925 božičnim hranjeval-f J nim klubom. f^Bl O 925 Christmas Savings Clubs) ^yW I Isti se zdaj ustanavljajo. " Sledeči klubi ao vam na razpolago S tedenskimi vplačili: ^ .25 klub ste izplača $ 12.50 in obresti $ .50 klub se izplača $ 25.00 in obresti $1.00 klub se izplača $ 50.00 in obresti $2.00 klub se izplača $100.00 ii* obresti $5.00 klub se izplača $250.00 in obresti Pristopite danes. SLOVENSKI FOTOGRAFIČNI ZAVOD. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St. New York, N. Y. F. OBLAK 4995 Better St. Pittsburgh, Pa Slovencem in drugim Jugoslovanom v Pittsburghn in okolici naznanjam, da sem preuredil in na-otrvo opremil svoj fotografični atelje, ki odgovarja vsem modernim svrham. Pose"bno prikladno je za slikanje večjih skupin, poročnih, družinskih slik, itd. Kadar se torej telite slikati, obrnite ae na domače podjetje, ki vas hoče brezdvomno, v vseh ozi-rfti zadovoljiti. PRISTNI BULGARSKI ZELIŠČNI ČAJ. Pijte vroocf« m ordravljenje prehladov h> preprečite influence, gripe 'in pljučnice. Sumu opomnite »i. tl» i>ripr»vljam Bjl-KawVi U. Kolut ljudi tc nad 25 H <" da Ulaga dane* rabijo nilHp.nl sa odpora«* rcvmaUima, rapctja in ielocjiifa, jetrnih iu obii,tirih ner«d^v. VpraiajV leWnsrja po mojom pristnem liul*»r»k.n čaju *• mojm intnum na vb»-rde^m n rmcncJn r. a boju. Priporočan l ud *drn*nikuy In na prodaj v lekarnejr vje-puvuvd, S Se., 7Se. h ?J.S5. V^" .k*: Velike dr«|inc si naj nabavijo vcffito tfruilnrto Hfatlfc, gostuje ' n.eaecev. Pošljite mf in iam- vim jo oijpoiljem taVoj. Neaio/iVe: H. H. Vtoo KeMiek/ President. <7 Marvel Uaildin«, PremoŽenje te banke sns&s $12.000.000.00 ZAStk\% ftANI>ERA, R KG ALI JE in ZLATE ZNAKE aa diWtvn ter člene K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 & ttamMa Ave. Ckka^o. 111. SVOJI K SVOJIMI Podpisani toplo priporočam , rojakom Slovencem in bratom > Hrvatom v Pueblo, Colo, svoje 1 trgovino * obleko sa moške ir otroke i v zalogi imam tudi ve liko izbero čevljev za ženske sprejmem tudi naročila z» ne ve moške obleka po mori ' . JOHN GERM, j Slovenski trgovec. «17 East Č. St. Pvehlo, Colo 1 i- "OLIVER" pisalni stroj, vreden |50, cena s strešico-vs slovenske črke č, 5, ž, cena $24.50. Oliver pisalni stroj je najbolj trpežen. Takoj lahko vsak piSe. f^k Hitrost pisanja dobite z vajo. •/- MATH. FEZ DIR, BOX 772. CITY HALL ST*. NEW Y6RK, N. Y. (Nadaljevanje) To enoglasno drdranje vlaka in neko duševno obnavljanje vzvišenih vtisov v njegovi duši je prvsadilo Požarjeve misli iz njih pijane višine v nekako utrujenost in bolestno otožnost. Njegove misli hite nazaj v bolnišnjico. V duhu je že v sobici na št .18. "Zakaj ste nas zapustili?" sliši govoriti Marijo Svetec. "Ker je tako bilo najbolje," ji odgovarja. "Za koga najbolje?" sliši vpraševati deklico dalje. "Za vse štiri," reče Mirko. - "Kdo so ti štirje?" vpraša Marija iznova. "Bogdan, Ernest, Marija in jaz," odgovori Požar. In ko je drdral vlak venomer naprej preko tračnic in je udarjal trdi ropot rata« ratatata v enakih presledkih in s taktu podobno natančnostjo na pol sanjajoče Požarjeve možgane, ga neka otrpla utrujenost prisili, da prekine in uklene svoje predstave in misli. Rata, ratatata . . . drdra in ropota vlak. Mirkova duša spesni na ta enakomerni-, ropot čuden stih, natančno v taktu drdranja in ropotanja, in ta stih se glasi: "Bogdan, Ernest, Marija in jaz . . . Bogdan, Ernest, Marija in jaz!" Rata; ratatata . . . "Bogdan, Ernest, Marija in jaz!" Ko ni potem več imela čuječa Požarjeva • duša zadosti moči, da bi napravila red v vsem tem, kar se je nanašalo na te štiri osebe, tedaj je dalje pesnila v njem podzavest, ki kakor skrivni pa j k prede niti v najbolj skrivni mreži naše duše. Mirkova duša pesni nesmiselno in neubrano pesem o človekoljubju in svetovni boli, pesem, katero spremlja le ena edino uporabna godba: bronasto bobnenje vlaka, ki pelje toliko ljudi v smrt. Štiri osebe Stoje pred Mirkovo dušo: dve izmed njih sta morali oditi, ako sta hoteli drugi dve priti do srčče. On sam, Mirko Požar, je moral iti in Ernest Svetec, ali pa on in Bogdan Jelovec. Kakorkoli je računal, zmiraj je bil tudi on zraven. On je moral iti proč za vsako ceno. .. Dcbro — šel je! On zdaj že več ne odhaja, marveč že drdra proč. Rata, ratatata . . . drdra in bobni vlak. Radoveden pa je, kdo bo izmed drugih dveh moral še iti: Ernest Svetec ali Bogdan Jelovec. Ako gre Ernest Svetec, potem se pogrezne nekdo. To sklepa Mirko iz vsega, kar mu je namignil dr. Nelting. Toda potem pride Bogdan Jelovec do sreče. Ako gre Bogdan Jelovec, potem se bo za vedno pogreznil, ker mu je* iz oči in duše bral, da bi se tako rad povspel kvišku in da le nekoga potrebuje, ki bi mu ponudil rešilno roko. Toda če se pogrezne Bogdan Jelovec, potem ne sme propasti Ernest Svetec. Karkoli so se Požarjeve misli združevale, eno je bilo gotovo: razen njega mora iti še- eden, ako hočeta druga dva priti do sreče. Da, trda pesem je to, katero poje njegova duša in pristoja ji samo ena primerna godba: ta železni rata, ratatata, v čigar bobneče zvoke so "Venomer padale besede: "Bogdan, Ernest, Marija in jaz." Pa čimbolj razmišlja Mirko, ki je na pol čuječ, na pol v sanjah, toliko bolj mu postaja jasno, da se v danem slučaju ne smeta odpovedati sreči samo dva, ampak še tretji. In ta tretji je Marija Svetec ... ta je Marija Svetec — in naj Mirko Požar lie n*j se mislim ali ne. V polsanjah, v katere še vedno udarja ropota nje in prasketanje vlaka, vidi zopet Bogdanove pomoči proseče oči. Mirko ne ve, da pride dan, da je morebiti že prišel, ko bodo tudi ustnice mladega častnika prosile to, za kar so že dolgo beračile oči In potem? Potem bo usoda življenja položila železen zapah tudi pred srečo Marije Svetec, ki ne sme zapustiti svojega brata in ki bi tudi gotovo ne mogla zreti, tako se brez upanja na rešitev pogreba osamel človek, ki je zaman poskušal okleniti se njenih rok. Kaj, č^ bi Ernestu pisal premišljuje Mirko Požar. Pa saj ga ne pozna, sicer bi pa nasprotja le poostril! Ali naj piše Mariji? O solnce, o ubogo solnce, si misli; kako naj piše iz daljave, ko ne ve, kaj sta v sobi na št. 18 dve osebi že meti seboj govorili? Ali naj pošlje pismo Bogdanu? Toda pismo nanj bi v vsakem slučaju prišlo prepozno. Ali naj piše dr. Nel-tingu ? "Da, dr. Neltftig mora pisati." govori samemu sebi Požar "Doktor mora ogovoriti z mladim častnikom, ali se drzne navezati t življenje Marije Svetec na svoje, na pol pohabljeno živ-I jen je; govoriti- pa mora tudi z Marijo Svetec, ali sm eona zve-zati svoje življenje s polživlje-njem svojega brata." In Mirko Požar, katerega je bobneči vlak venomer tresel, je pisal dr. Neltingu poslovilno pismo. Pisal je, da( je -dr. Nelting pač znan globlji razlog, zakaj da je on, bolniški kaplan, zapustil drage ranjence. Gotovo se še spominja tiste poslovilne ure., ko sta govorila o nedosegljivi sreči. Tako je pisal Mirko Požar. Tresljaji železniškega voza.so predpisovali njegovi roki, ki je držala svinčnik, poteze črk, tako da ni poznal svoje lastne pisave, zdelo se mu je, da je nekdo drugi pisal na papir . . . neko bitje, katero je vlak" tresel in majal in ravno tako tudi roko, ki je bila na videz samo pisalno sredstvo za neko tajno tujo silo. • "Se eno prošnjo imam, ljubi (Jpktor,'/ je pisal dalje Požar. "Bila bi lepa zavest za me, če bi mogel v življenju, čigar meja je najbrž že blizu, še nekomu napraviti srečo. Midva oba veva, ljubi doktor, da sva stala ob bolniški postelji nekega ubogega človeka, -kateremu more pomagati ena, ki jo oba poznava. Združite ta dva človeka, gospod doktor! Jaz sem vam povedal, zakaj sem šel." "Vendar bi rad, da bi se mi vsaj eno upanje izpolnilo: 'Solnce ne sme ugasniti s svojo svetlobo naj zdravi, izvablja c^et in zori. Vi me razumete, ljubi doktor, saj ste mi bili zmiraj očetovsko prijazni. Dovolite, da vam povem na kratko: ako se več ne vidiva, potem se zvesto spominjate tega, kar vam je o pisal — Mirka Pažarja!" Mirku se je res zdelo, da je tujčeva pisava to, kar je sam napisal. Napravil je še naslov m dostavil na zadnjo stran opazko: "Odpošlje naj se po moji smrti—" in potem je vtaknil pisnpo v listnico. Mirko meni, da je zdaj še dobro delo napravil, ker kdo ve, če se povrne. * * s In ni se več-vrnil domov. jTretji dan po prvem odhodu v strelne jarke mu je drobec prebil lobanjo. V vožnji pod neprestanim _ . sovražnih topov je avtomobil prepeljal nezavestnega v bližnjo poljsko Tam je WW še dva dai v po- , ■■ VitJ^iHSSfcj ?>olni nezavesti. Enkrat se. je prebudil in odprl smrtno medle 0$. Ob njegovi postelji je sedela postrežnica. Tedaj je šinil nasmehljaj preko voščeno belega obraza umirajočega in za-klical je popolnoma glasno, kakor da je dal iz sebe zadnji ostanek moči, ki jo je bičala mrzlica — "Marija!" Na sosednji postelji je ležal težko ranjen vojak — v tem iddelku so vsi imeli strel v glavo. Požarjev glasni klic je povzročil v njegovih možganih neko gotovo zvezo misli; z glasom, ki je na pol ^blebetal in ubiral popolnoma napačne presledke, je začel težko ranjeni peti: "V domovini, v domovini, tam se zopet snidemo P' Nato je umrl Mirko Požar. 1 Poročilo o njegovi smrti so poslali njegovemu staremu očetu. Tega je štiri tedne pozneje zadela kap, pokopali so ga ob strani njegove žene na pokopališču majhnega podeželskega mesta. Sorodniki so dali ob tej priliki grob na novo popraviti in na grobnem spomeniku iznova pozlatiti napis, ki se je lesketal od solnčnega svita: "Tukaj nimamo stalnega mesta, ampak iščemo prihodnjega." Mirka Požarja se pokopali na pokopališču neke rusko-poljske vasi. V njegovi listnici so dobili pismo z natančnim naslovom, to so odposlali, kakor je želel umrli. * IV. Nekako ob istem času, ko je ležal Mirko Požar v bolnišnici in bil smrtni boj, sta sedela v zdraviliški verandi v Davos dva moža in se razgovarjala: bila sta grof Cirnski, vestfalski ve leposestnik in Ernest Svetec, aovoimenovani b reški kaplan. Grof ova lahko pohabljena desnica se je igrala z zlato verižico pri uri. "Morala se bova torej ločiti, Tospod kaplan," reče grof. 'Svojega sinčka vzamem s seboj, morebiti shira in umre — in vi odhajate v življenje. Zakaj hoče imeti Bog tam gori od mene to žrtev? Povejte mi, zakaj ?" Vse žrtve, ki jih Bog zahteva od nas, dragi grof, imajo namen, napraviti nas zrelejše za božje načrte — in ti so drugačni kakor naši. In žrtve moramo doprinašati Bogu vsi. Vi pravite, da odhajam jaz v življenje, koliko načrtov, koliko vi-sokoletečih načrtov sem pokopal! In kaj mi bo prineslo življenje v tej od sveta pozabljeni gorski vasi ?" Vprašal bi vas rad še enkrat, gospod kaplan: ali nočete iti z menoj? Vaša naloga bi ne bila težka, poučevali bi, kakor sem vam že rekel, mojega bolnega sina. Tu bi udobno živeli in pazili na svoje zdravje in se tako morebiti vendarle oprijeli svojih starih načrtov." "Vi ste tako dobri, gospod grof, da v svojih skrbeh še na me mislite. Toda na me Čaka sestra, ki smatra za svojo živ-Ijensko nalogo, da me ozdravi. Vi pač poznate njeno vero; tisti otroški greh, ki sva ga skupaj napravila, misli, je kriv moje bolezni."" Pozno je že," reče grof Cirnski, medtem, ko vstaja, "urediti morava oba še zadnje stvari za odhod." In jaz hočem še svoji sestri Mariji pisati, da pridem v kratkem in da skupno odideva na najin novi dom." Jaz," reče grof Cirnski z lahko trpkostjo, "jaz bom pa pisal materi, ki je vsa v skrbeh, da prideva . . ." Ko sta si še voščile lahko noč, sta se ločila. Tri dni pozneje. V bolnišnici, v kateri je še vedno bival Bog-Jelovec, je prinesel poštar pismi: eno sestri Mariji drugo dr. -- Marija Svetec je ročilo odjn-ata, da tem ž njo na Breg. bilo kratko, vendar tako prežeto od hrepenenja po domu in od veselja po upanju, da Marija danes prvikrat ni občutila tiste lahke otožnostl, ki" je sicer prevevala bratova pisma. Doktor Nelting in poročnik Jelovec sta ravno sedela v zdravnikovi sobi in se razgovarjala, ko dospe pismo. Odkar je bil odšel Mirko Požar, se je bil Bogdan zopet privadil hoditi. Hodil je še počasi in stežkama, vendar pa je bil že toliko okreval, da je bilo mogoče misliti na odpust iz bolnišnice, da si v kakem zdravilišču utrdi moči. Z Marijo Svetec ni po tistem prizoru v .sobi št. 18 več govoril o notranjih zadevah. Odkar jo je prosil, da naj postane njegov angel varih, je dobila zanj vedno več nadzemskega, nedotakljivega in to spoštovanje -se je polagoma tako povečalo, da je kazal Bogdan Jelovec tudi v svojih besedah pred mladim dekletom skoro otroško sramežljivost, * Doktor Nelting- odpre pismo, ki je dospelo iz neke vojne bolnišnice na Rusko-Poljskem. Bogdan Jelovec kadi lahko cigareto in spušča višnjeve valjčke v zrak. V neštetih trenotkih, ko je zaviselo življenje ljudi od' mirnosti njegove roke in hladnokrvnosti njegove duše, se je bil naučil zdravnik premagovati samega sebe. Nič ni izdalo Častniku, da je dr. Nelting ravnokar prebral poročilo o junaški smrti Mirka Požarja. Vendar pa se ni zdaj upal odpreti še pisma, na katerem je bila opazka: "Odpošlje naj se ..t po moji smrti!" , . # Rekel je, tla mora obisk&ti nekatere bolnike. Bogdan pa naj ostane v sobi, dokler se ne povrne. Doktor Nelting položi neko knjigo pred okrogel stol, na katerem je sedel Jelovec. Ta prebere naslov: "Nesrečna smrt," in začrije po njej listati. Dalje prihodnjič -o- Lažje je spoštovati ih ljubiti sovražnika, kakor pa prijatelja, Če imate od prvega več dobička in koristi vsleti tega. -i---L HARMONIKE Predse se odloČite kopiti har-loniko, •lovensk tnoniko, pišite po cenik največji nski trgovini in izdeloval-niči harmonik v Kovini In izdel ■Hi Združenih državah in gotovo boste zadovoljni kakor ;o bili ie vsi drugi, kateri so le naroSili, Importirane nemške harmonike na eno, dve ali tri vrste, pripravne za mlade fante, od $4.00 do $45.00. PIANE GRAMOFONE kakor tudi pdpohia zaloga slovenskih rol in .ploifi. Pri meni teste dobili vsak muzikalieni inštrument, audi ali veliki, ca nizko ceno. Blago razpošiljam po seli Ameriki. Se uljodno priporočam rojakom. ANTON! MERVAR 1 Music Store, •Ml ST. CLAIft ITk CLEVELAND, OltlO ZAHVALE. jI. Aberdeen, Wash., 1. jan., 1925. Gospod Anton Mervar, Cleveland, O. Cenjeni rojak! Javim vam, da sem sprejel harmoniko. Kar se tiče, kako je narejena, tako, kakor sem zahteval ter spni Ž njo povsem zadovoljen. Je lepa in lahka za igranje. Tudi poslane note mi služijo izborno pri orkester igranju tako natančno, da ne morejo bolje ysled fine harmonike. Vas iskrenp pozdravljam in vam želim srečno Novo leto. Hvala za poslali mi stenski koledar. Nick Turk. IL j Melrose Park, 111., 14. jan., »25. Cenjeni rojak-Anton Mervar Naznanim vam, da sem rem stanju vam zahvalim m sove imajo take, da se jih ne morem nikoli dosti naigrati. Prepričan sem, da nisem zavrgel svoj težko zasluženi denar, ker so jako močne in trpežne in zato bi vas tudi rad nekaj naprosil. Moj sin ima tudi harmoniko "Drava," od Vogriča, pri kateri je počil oni les/okrog tipk pri glasovnih luknjicah; harmonike so Šele: od maja meseca, 1924. Torej cenjeni Anton, prosim vas, če mi odpišete, če morete harmoniko mojega sina popraviti; pa še najrajši bi vam ono harmoniko pustil, seveda proti gotovemu plačilu in naročil bora še eno vašo harmoniko, ker vem, da so vaše harmonike najboljše. Prosim hiter odgovor. Z rojaškim pozdravom, Louis Slejko. Bolečine bodisi revmatične, nevral-gi&ne ali krči hitro olajšate, če rabite, SEVERA'S G0THARD0L Izvrstno lokalno sredstvo za hrbtno hromost, okorelost in otrplost mišic, imejte ga vedno ptf rokah. Cena 40 ali 60 centov. ZahUvaJt« pri sva*mm Ukarjn. W. F. SEVERA CO CEDAR RAPIDS, IOWA ZELO VAŽNA STVAR Zelo važno je za slednjega, da zna na pamet telefon številko; to se je že mnogokrat izkazalo. Med mnogimi slučaji rta bila dva v kratkem. Neko nedeljo zjutraj smo bili poklicani na glavno policijsko postajo. Dva rojake sta čakala odrešenja. Ko sta bila oproščena, sta izjavila, da bi morala še eno noč prenočiti med neprijetnimi gosti, ako se ne spomnila na našo telefon številko. ______ To je ene vrste slučaj. Za take nam ni toliko; pomaga* ' mo pa tudi, če je le mogoče. So pa še razni drugi slučaji kakor nezgode v vaših hišah, pride nagla bolezen in potrebujete bolniški avtomobil, se dogodi kakšna nesreča, potrebujete ambulanco, ali kdo umre in ste oddaljeni itd. V fakih slučajih pa ste navadno vsi zmedeni in ne morete iskati po knjigah telefon številke, tedaj je prav dobro, ako jo znate na pamet. Mi imamo sedaj prav izvrstno urejene telefone kakor še nikdar poprej. Dva telefona sta izpeljana na vse prostore, kjer imamo obrt in stanovanje, in na vsak klic zvoni na treh straneh; govorite lahko s komur hočete vsak čas. Ako ni v enem kraju, vam se oglasi iz drugega. Na naših koledarjih pa imamo samo eno telefon številko, ker takrat, ko so se isti tiskali, še nismo imeli vse tako urejeno. V resnici pa imamo vsega skupaj tri, dve od teh številk rabimo za enako uslugo trgovine in pogrebnega zahoda, vendar ako je za'poslen (busy) eden, se nas lahko obenem pokliče na drugega: Randolph 1881 ali pa Randolph 4550. Podružnica v Collinwoodu pa Eddy 5849 tudi vsak čas. Zapomnite si to-le: "Kakor daleč vam je do telefona, tako daleč je nam do vas!" Ali pa: "Kakor blizu telefona ste vi, tako blizu vas smo mi." A. GRDINA IN SINOVI. i .. • ** si Se nikdar v zgodovini elevelandskih Slovencev se ni dalo kuriti moške in deške oprave po tako izredno znižanih cenah kot ahko kupite na tej razprodaji. Pridite in prepričajte se! Ne od-ašajte! ' RAZPRODAJA TRAJA DO SOBOTE, 31. JAN., 1925 NE POZABITE PROSTORA, 6217 ST. CLAIR AVE. V vaso lastno korist je, ako si nakupite dobrega zimskega blaga za mali denar. Izplačalo se vam bo, da kupite sedaj, ker so izvanredno znižane cene. Velika zaloga moške in deške oprave mora biti razprodana, ker potrebujem denar. Pri nas je redko kedaj razprodaja, in kadar je, se vrši v vašo korist. Izplačalo se vam bo, ako pridete in se prepričate. Opomba: Pri tej razprodaji se bo računala mala odškodnina za morebitna popravila oblek in hlač. Gornik, tine-sefli val* KROJAČ IN TRGOVEC Z MOŠKO OPRAVO. 6217 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. ' - "GLASILO K. Sji. JEi>N