Leto LXXL, st. 218a
LJaM
1938
Đbt
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN TJPBAVNI&TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica slov. 5
Telefon: 31-22, 31-23, 81-24, 31-25 In 2*46
Podružnice : MARIBOR, Grajski trgr št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska, cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Koce nova ul. 2, telefon S t. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351
Pred konferenco velesil v Monako v«:
češkoslovaška odklanja v naprej nove žrtve
DemarSa češkoslovaške vlade v Londonu, P arizn in Rima — Protestira proti temu, da se o njenih življenjskih vprašanjih razpravlja brez njenega sodelovanja ter zahteva, da po svojem zastopniku sodeluje na konferenci v Monakovu
LONDON, 29. sept. br. Včeraj je svetovna diplomacija razvila žilavo delavnost, da poskusi še v zadnji uri rešiti svetovni mir in preprečiti vojno katastrofo. Ta prizadevanja so res tudi rodila uspeh in je tako rekoč v zadnjem hipu, ko je bila že najavljena splošna mobilizacija v Nemčiji, prišlo do preokreta, ki upravičuje upanje, da bo mir rešen in Evropi prihranjena nova vojna morija.
Po objavi Rooseveltove poslanice kancelar ju Hitlerju so se dogodki razvijali z veliko naglico. Rooseveltov apel na Hitlerja, naj se odreče sili in omogoči nadaljevanje pogajanj za mirno rešitev češkoslovaško-nemškega konflikta, je izzval silen odmev po vsem svetu. Čeravno Rooseveltova poslanica v Nemčiji ni bila objavljena, je na merodajne Činitelje napravila velik vtis. Roosevelt je o svoji poslanici obvestil tudi predsednike angleške, francoske in italijanske vlade. Mussolinia je še posebej naprosil, naj zastavi svoj vpliv v Berlinu, da se prepreči vojna.
Na pobudo angleškega ministrskega predsednika so angleška, italijanska in francoska vlada izvršile nove korake v Berlinu. Dopoldne ob 11.15 se je zglasil pri Hitlerju francoski poslanik Poncet, ki je imel eno uro trajajoč razgovor, med katerim je sporočil nove predloge francoske vlade za mirno ureditev sudetsko-nemškega problema. Takoj za njim je prišel k Hitlerju angleški poslanik Hen-derson, ki je izvršil demaršo v istem smislu.
Istočasno je angleški poslanik v Rimu lord Perth izvršil demaršo pri italijanski vladi in jo naprosil, naj zastavi svoj vpliv v Berlinu ter pridobi Hitlerja za to, da odgodi nameravane vojaške ukrepe in pristane na mednarodno konferenco, na katero naj bi se povabili zastopniki Češkoslovaške, Anglije, Francije Italije in Nemčije.
O čem bodo razpravljali v Monakovu
Poleg češkoslovaškega vprašanja bodo govorili tudi o Španiji in Društvu narodov
V smislu te demarse je italijanski ministrski predsednik Mussolini stopil takoj v telefonsko zvezo s Hitlerjem. Hitler je pristal na to, da se ponovno sestane s Chamberlainom ter da se na ta sestanek povabita tudi Daladier in Mussolini. Odklonil pa je sodelovanje zastopnika Češkoslovaške. Obenem je Hitler poslal osebno vabilo vsem omenjenim državnikom, v katerem jih je pozval na sestanek v Monakovo. Daladier, Chamberlain in Mussolini so povabilo sprejeli.
Vest o tem sestanku je bila v vseh evropskih prestolnicah in v vsej mednarodni javnosti sprejeta z velikim olajšanjem. Konferenca v Monakovu se bo pričela po dosedanjih dispozicijah danes popoldne ob 15. Ker pa prispejo državniki že dopoldne, ni izključeno, da se bodo takoj po njihovem prihodu pričeli neoficielni razgovori.
Stališče Prage
V Pragi je bila vest o sklicanju te konference sprejeta sicer z upanjem, da se bo vendarle preprečil oborožen konflikt, nezaupanje pa zbuja dejstvo, da je Hitler odklonil sodelovanje zastopnika Češkoslovaške. Obstoja bojazen, da bodo v Monakovu sklenili sporazum, ki utegne naložiti Češkoslovaški še nove žrtve. Češkoslovaški poslaniki v Londonu, Parizu in Rimu so zaradi tega izvršili sinoči demarše in zahtevali, da se pritegne h konferenci tudi Češkoslovaška vsaj kot opazovalec, ker Češkoslovaška ne more dopustiti, da bi se brez nje razpravljalo in sklepalo o njenih življenjskih interesih. Češkoslovaški poslaniki so dobili zagotovilo, da bodo državniki skušali tej želji ustreči, vendar pa smatrajo, da je zaenkrat dovolj, da je sploh prišlo do te konference. Čim se bo pokazalo, da je sporazum možen, bo pritegnjen tudi zastopnik Češkoslovaške.
LONDON, 29. sept. br. V tukajšnjih diplomatskih krogih živo komentirajo
konferenco državnikov velesil v Monakovu in razpravljajo zlasti o tem, kakšen bo dnevni red te konference. Jasno je, da bo v prvi vrsti posvečena mirni ureditvi Češkoslovaško-nemškega konflikta. Zatrjuje pa se, da bodo na tej konferenci mimo tega načeli tudi vse druge pereče evropske probleme, ki so bili do sedaj kamen spotike in so ovirali uspešno in složno mednarodno sodelovanje med vsemi državami. V zvezi s tem se zlasti zatrjuje, da bodo na tej konferenci razpravljali tudi o nemških zahtevah po vrnitvi kolonij in pa o španskem vprašanju.
Vsa stremljenja gredo za tem, da se istočasno likvidira tudi špansko vprašanje, ki je dalo glavni povod za ločitev duhov med velesilami. Anglija bo predlagala, naj se španska državljanska vojna dejansko lokalizira in nevtralizira na ta način, da se vse tuje čete umaknejo iz Španije in pokrene skupna akcija velesil za obnovo miru v Španiji. Anglija je za to ceno pripravljena razpravljati o novi razdelitvi kolonij, da bi se tako zadovoljivo rešilo vprašanje surovin. Sinoči so se razširile do sedaj uradno še nepotrjene vesti, da je Mussolini tik pred svojim odhodom v Monakovo že odredil takojšnji umik vseh italijanskih čet iz Španije ter da bo isto storila tudi Nemčija.
Glede na Hitlerjevo izjavo, da Nemčija po ureditvi sudetskega vprašanja
nima več nikakih teritorialnih zahtev v Evropi, upajo, da se bo s splošno ureditvijo perečih evropskih problemov posrečilo zgraditi mir v Evropi na čvrsti podlagi in tako za daljšo dobo preprečiti vse nadaljnje spopade z orožjem.
V zvezi s tem se prav tako zatrjuje, da bodo razpravljali istočasno tudi o reviziji pakta Društva narodov v tem smislu, da se mirovne pogodbe docela izločijo iz pakta DN ter da se nanovo urede tudi vsi oni členi pakta, ki govore o kolektivnih akcijah in o sankcijah.
Vse to pa je seveda šele v načrtu in je v glavnem odvisno od načina ureditve češkoslovaško-nemškega spora, kako se bodo reševala ostala vprašanja.
RIM, 29. sept. e. «United Press« poroča: Kakor se v političnih krogih doznava, je Mussolini odredil, naj se italijanski dobrovoljci takoj umaknejo iz Španije.
Chamberlain: Z velikimi nadami odhajam na sestanek v Monakovo
»Nadejam se, da bom ob povratku lahko sporočil, da je vojna nevarnost preprečena44
London, 29. sept. br. Davi ob 7.30 je ministrski predsednik Chamberlain s svojim spremstvom odpotoval v Monakovo. Njegov odhod se je pretvoril v veliko manifestacijo za mir in mednarodni sporazum. Na letališču v Hestonu se je zbrala ogromna množica, ki je priredila Chamberlainu ob njegovem prihodu na letališče viharne ovacije. Množica je vzklikala Chamberlainu kot rešitelju miru, obenem pa je s klici »Ne zapustite Češkoslovaške!« dajala duška svoji zahtevi, da se mora v Monakovem skleniti pravičen sporazum in se ta konferenca ne sme pretvoriti v diktaturo velesil. Chamberlain je bil zelo dobro razpoložen in je zadovoljno    odzdravi j al    množici Predno je
vstopil v letalo, je nagovoril množico z naslednjimi besedami:
»Tretjič odhajam v Nemčijo na razgovore. Tokrat grem na pot z mnogo večjim upanjem na uspeh. Nadejam se, da vam bom mogel po povratku iz Mona-kovega sporočiti, da je vojna nevarnost preprečena.«
Množica je te besede, ki so jih prenašale tudi vse angleške radijske postaje, sprejela z velikanskim odobravanjem.
Chamberlaina spremljajo v Monakovo sir Horace Wilsont sir MalTrin, Aston Gwatkin, William Strang, lord Douglasin Chamberlainov zasebni tajnik Hayer.
Odhod Daladiera
PA&1S,29. sept. br. Ministrski predsednik Daladier je ob 8.45 odletel z letališča Le Bourget v Monakovo. Na letališču se je zbrala v. lika množica, ki ga je navdušeno pozdravljala. Daiadiera so spremili na letališče skoro vsi člani vlade. Z njim potujejo v Monakovo njegov kabinetni šef
Claquier, ministerijalni oir ktor Legrger, ravnatelj oddelka za Srednjo Evropo Ki-
chaird in še nekateri vas ji uradniki zunanjega ministrstva. Pred odnodocn je imel kratek razgovor z mimskim odpravnikcm poslov dr. Brauerotm, ki mu je želel srečno pot in obilo uspeha na monakovaki konferenci. Novinarjem je Daladier samo kratko izjavil, da jim o starni konferenci n^ more ničesar reci, upa pa, da jim bo po povratku lahko povedal samo zadovoljive reči. Daladieiii so slavili na razpolago posebno dvoraotorao letalo francoske letalske družbe, ki ga. vodi pilot Durmond, eden najboljših francoskih civilnih k talcev.
Prihod Mussolinija
BBENNEB, 29. sept. AA. (DJVB). Danes ob 6-08 je prispel rta nemško italijansko mejo o svojim posebnim vlakom predsednik italijanske vlade Mussolini v spremstvu zunanjega ministra dana. V duoejevem spremstvu se nahajajo še Šef kabineta minister Anfuso, marebes Da-iata, minister Baatiniani ter polkovnik Miletti iz zasebnega kabineta Mussolinija. Mussolinija je na meji pozdravil v imenu Hitlerja njegov nam^ etnik minister Rudolf Hess, ki ee je v njegovem spremstvu nahajal tudi vodja SS oddelkov princ Heasenski. Po pozdravu so vagon Rudolfa Heasa priključili MuosoBnijeivemu posebnemu vlaku.
Monakovo, 29. sept. br. Mi umiki I je prispel a vlakom ob 9.24 T Kuri-
Možje, na katere zre v napetem pričakovan]« ves svet
Edouard Daladi«
ste in, kjer ga je pričakoval HiUer. Oba državnika sta se  prisrčno pozdravila in nato skupno nadaljevala pot v Monakovo.
Priprave v Monakovu
Monakovo, 29. sept br. 2e od včeraj popoldne se Monakovo mrzlično pripravlja na sprejem državnikov, ki se zberejo danes na konferenco. Oblasti so že snoči zasedle več hotelov, v katerih bodo na-zasegle več hotelov, v katerih boao na-Mussolinija, ki prispe v Monakovo danes dopoldne ob 10. s posebnim vlakom, je rezerviran dvorec princa Karla Chamberlain in Daladier bosta prispela na *r\o-nakovsko letališče ob 10.30. Hitler je prispel v Monakovo davi ob 8., že ponoči pa so se pripeljali iz Berlina Ribbentrop, maršal Goring. propagandni minister Gdbbels in poveljnik policije Himmler V Monakovem se je zbralo tudi rekordno število novinarjev, tako da je zastopan poleg nemškega ves svetovni tisk.
Po zadnjih dispozicijah se bo konferenca pričela že danes opoldne Prva seja državnikov bo ob 12. V Mcnakovo so davi prispeli tudi angleški, francoski, italijanski in češkoslovaški poslanik Na poziv oblasti je vse mesto okrašeno z zastavami in zelenjem. Izdani so tudi obširni varnostni ukrepi.
Kaj pričakuje Berlin
BERLIN, 29. sept. DNB. Vsi današnji nemški listi prinašajo obširne članke v zvezi z monakovsko konferenco. Nekateri listi prinašajo tudi slike Chamberlaina, Daladiera, Mussolinija in Hitlerja.
»Berliner Borsenzeitung« pravi med drugim: Oči sveta so danes uprte v Monakovo, kjer se bodo sestali vodilni državniki največjih evropskih narodov da odstranijo ovire miru. Nadejamo se, da se bo sedaj popolnoma pojasnilo stanje, zlasti pa da bodo državniki uvideli, kako zmerne so bile nemške zahteve in cilji. Mi ne zahtevamo ničesar, kar nam ne pripada. Nemci j a si je v svesti svoje časti ter zahteva, da se prizna pravica samoodločbe sudetskih Nemcev.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi: V Monakovu obstoji še možnost da Daladier in Chamberlain prevzameta s svoje strani obvezo, da bo ČSR brez odlašanja izpolnila svoje obljube in obveznosti. Razgovori ne bodo take vrste, kakor jih je predlagal Roosevelt. Tu se bodo zbrali vodilni državniki evropskih velesil, ki so si v svesti, da sedaj ni čas za besedičenje, temveč za delo. Ti štirje možje predstavljajo silo in moč, proti kateri ne more ničesar niti Rusija.
»Berliner Tageblatt« povdarja, da se bodo državniki v Monakovu razgovar-jali pošteno in odkrito, ne tako, kakor so se svoj čas državniki razgovarjali v Versaillesu. Ta konferenca naj popravi krivico, ki jo je Versailles povzročil Nemčiji. Proti tem se ne bo niti Moskva upala voditi vojske. Ti štirje državniki so poklicani, da avtoritativno go-vore v imenu svojih držav in da vetva-rijo pravi mir.
Poljske zahteve
Varšava, 29. ški spor je dobil značaj dapk>mafasHh pogajanj. Včeraj je posebni poljski kurir odnesel v Prago konkretni predlog poljska vlade ta rešitev spona. V zvezi s tem načrtom objavlja službena »Gazeta Rofjska«, da pričakuje Poljaka hitro In ja«x ki je lahko amo ▼ toritoriafcri Po informacijah gib je Poljska zahtevala, naj sa takoj od-stopita Poljaki dsa rihisji v tjjfcal um področju ali pa naj se iz teh okraje* amakoe češkoslovaška vojak«, in da jamstvo, da bosta oba okraja pscpsJBsaa Porjski. Mislijo, dabopeaska alsda j isiiish na sno aH <fcu*> raJHii i m to is jutri ali !■ ^ist i saiajisn. da na sastopflo nepredvideni dognriki. Z ga strani pa po "
' 9 tO
se na bo popolnoma
voh dna^b ukiajea ki maje z Msifiaistij. Car sta tf oNa Feaaoa • psvkn, kaae, da se Foft-n jfi> na ho hotiaLa prenagliti, tem-
bo
»SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 29. septembra.
• 218
tja pod
strani grada v Belge«. V
^"m^afcjrio ^     ^ ^ Jb^os*sv*
primeru, da bi msešo ceafcoslosiBsfeo vprašanje za posledico ohorokem mpupm t? Po paktu Mate antante Je Atfos^M kakor tudi Rumuneka, ubimrmta, da pohiti Češkoslovaški na pomoč, ako jo napade Madžarska. To svojo obveznost bo Jogosmavija izpolnila, ako bo potrebo, hm prav zato, ker ieU zate* topotom ime svoje obveznosti, se jo Jttgosiovija atomo pemOsaja, da bi me razširil pakt Mah antante tudi na primer morebitnega spopada ČeŠkoatovaeke In Nemčije. Beograd me je pred teti oofočil, da sklene liberalne pogodbe s sosedi in na ta način remi vprašanja, ki jo se preje zdela nerešljiva in ki mo neprestano ogrožata mir, Beograd more samo obžalovati, da Praga ni uporabljala istih metod pri reševanju svojih posebnih vprašanj. Nedavno je dr. Stojadinovič napravil na Bledu Češkoslovaški veliko m realno uslugo, ko je skušal doseči, da bi Budimpešta uredila svoje odnošaje z državami Male antante. Sedaj, ko &e za obmtanek bratske države, ki je vezama z rasnimi m prijateljskimi vezmi, žeti Jugoslavija najiskreneje, da se spor reši z najmanjšimi žrtvami za integriteto države, ki je n jene zaveznica,. .*
„Složni smo močni, razdvojeni — žrtev sovražnikov
(Pomembna izjava  sofijskega mitropolita Štefana)
V Beogradu je na posetu pri patrijarhu dr. Gavriiu poglavar bolgarske pravoslavne cerkve sofijski mitropolit Štefan. V patrijarsi ji je sprejel urednika »Vremena« in mu dal vele pomembno izjavo, ki jo je list objavil v včerajšnji številki. Mitropolit Štefan je v svoji izjavi poudarjal med drugim:
»Naša naroda bosta srečna in blagostanje se bo naselilo med njima, ako bosta živela zares v bratski slogi, povezana z ljubeznijo, ki nikdar ne ugasne in nikdar ne umre. V današnjih burnih in mračnih časih, polnih splošnega strahu, se vsem nam še bolj vsiljuje ta misel. Naša zveza mora postati večna, realna, da preko nje postanemo ena usta in eno srce, ki slavi gospoda Boga. Spomin j ajoč se težkih tragedij, ki smo jih preživeli, me navdaja samo ena želja, da bi mi vsi imeli skupno in bratsko bodočnost ker kadarkoli smo šli roko v roki. smo bili močni in silni, živeti smo v blagostanju in uživali smo duhovno in materialno srečo. Kadarkoli pa smo se vdajali vplivom od zunaj, smo se prepirali in prelivali kri, postajajoČ žrtev svojih sovražnikov. Združeni v bratski ljubezni in slogi smo nepremagljivi, brez vsake moči pa, kadar smo razdvojeni in sprti. Naša dolžnost Je, da vsestransko in požrtvovalno delujemo za duhovno blagostanje in dobrobit naših narodov in s tem dosežemo, da postaneta naša naroda ena volja, eno srce, ena misel — en narod. Zavzemajoč se za te ideje, vstaja pred menoj svetli lik srbskega pro-svetitetja sv. Save. Preživljam svete trenutke, ko se spominjam njegovega imena, njegovega bivanja v Velikem  Trnovu na predvečer njegovega življenja in na njego-ve besede, namenjene našemu takratnemu carju Ivanu Asenu 11.: »Jaz se tu počutim kakor v svojem domu, kakor se ti. sin moj, počutiš v svojem domu pri prihodu v mojo 2ičo in kakor ti. sin moj. z isto ljubeznijo greš na naš Jadran in kakor si mi ti prav dobro rekel, da so Bolgari in Srbi eno. ker ni ničesar, kar bi jih razdvajalo: ne jezik, ne vera. Zato mi je tudi drago, da tu živim in zategadelj je tudi moja volja, da bom tu pokopan.« Car Ivan Asen je zaplakat, kakor sin za očetom, ko je izvedel, da je umrl sv, Sava v Trnovu. Zapustil je bojišče, kjer se je boril proti Grkom, prišel v Trnovo in priredil sv. Savi veličasten pogreb. Ob grobnici je car Ivan Asen spregovoril te-te besede: »Tu leži ključ, ki za večne čase veže dve bratski zemlji, dva bratska naroda in to mesto je blagoslovljeno in sveto tako za Srbe. kakor ra Bolgare.« Evo, takšna vez spaja nas in postaja vedno močnejša, neposrednega in čvršča in ako Bog da — za večne čase neskaljena. Slovanska vzajemnost, bratska ljubezen in naša pravoslavna cerkev bodo navdahnile naše narodne predstavnike in vse nas, da bomo tvorci svetle usode in svetle naše bodočnosti.«
„Ml$el in delo"
Kulturna in socialna revija »Misel in delom za avgust in september je pravkar izšla v dvozvezku. Posvečena je to pot predvsem socialnim vprašanjem. Vsebina: Članki: Slovanska socialna politika. Prof. 1. Ja-nulov: Socialna zakonodaje v Bolgariji. Dr. A, J. Jindrich: Glavne smeri češkoslovaške socialne politike v prvem dvajsetletju češkoslovaške republike. — Dr, M. Born^tein-Lychowska: Osnove in uspehi socialne politike Poljske. — Dr, J. Bohinjec: Socialni gospodarski ogledi po naši vasi. — Dr. M. Obersnel: Razvoj našega rudarskega zavarovanja. — Dr, B. Alujevič: Naloge socialnega skrbstva za vajence. — Dr. S. Bajič: Poljedelski delavci (delovno-pravna studija), — Obzornik: Vihar nad Srednjo Evropo, — Notranjepolitični pregled. — Vsak napreden inteligent bodi naročnik revije, ki jo izdaja Zveza jugoslovenskih naprednih akademskih starešin.
fZrušltev človešhc&i reda"
»Tudi pri nas se stranke že od nekdaj izživljajo tako, da vplivajo izključno na čustvo sovraštva. Svoje delo usmerjajo bolj v rušenje nasprotnikovih postojank, kakor v ostvaritev lastne stavbe... Strup nekdanjih sramotnih let se je znova vazlil po narodnem telesu... Pristaš je avtomatično prijatelj, nasprotnik je avtomatično sovražnik, človekove vrednost postaja žrtev divjega nasilja. Pristaš je kljub morebitni osebni nevrednosti vreden človek, nasprotnika je brez ozira na njegovo osebno veličino treba preganjati in uničiti. Tako- rav-
(Mi naši meji poje klopotec • • •
■* Leteinje vino to sok tarji tal verttnlki na delu
Maribor, 38. saptsmbra
Bo naših vinorodnih goricah, ki mm pozove jo Slovenske gorice, preko ka-celo piadvofril Šovinistični garmani-ni mogel, saj so jih nazivali »Wlndi-Buechemc. kamor pa so ss salo radi naseljevali rasni Is opetovano popisani >Wetogarti nfissltaiii JU, že prepeva čriček, ki k trgatvi veleva, ta višji ton od črička, te ljubke živalce, pa daje legendarni klopotač, ki je tako svojsko naš, da niso tu-jarodci še do danes našli sanj dragoga izraza. Vso »nemskoc literaturo, ki obravnava lepoto naših Slovenskih goric, sem prebrskal, pa sem ugotovil, da še Hans Dartach nima za naš klopotač primernega nadomestna.
Naš obmejni vinogradnik, ki je zvest stražar nase severne meje. je letos v izredno srečnem položaju, da so toča in utrne šle mimo njegovih, skrbno negovanih goric. Slovesno se pripravlja za praznik trgatve: Sodi se perejo in čistijo po vseh pravilih higiene, ker nova »božja kapljica« mnogo obeta. Gospodinje pa pitajo purančke, kokoške in prašičke za ta veliki praznik trgatve, ki traja ponekod nekoliko dni. 2e so povabljeni tudi zastonj-karji, le da pridejo med delovno ljudstvo s prijazno, vedro in šaljivo besedo, ki tako ubrano spada v veselo praznlenošt trgat-venega razpoloženja. Nič manjša skrb pa ni posvečena gibanicam s sirovim in orehovim nadevkom. Na tisoče skrbi se podi po glavah pridnih, skrbnih gospodinj, gospodar pa medtem hladno računa, kakšna bo konjunktura, koliko bo moral odriniti za kmečko zaščito, koliko za hčerkino do-
to, da ns bo zetu pisjf tmn obraz, koliko davkariji. . .
Po hramih in zidanicah Je pravcata »mobilizacija«. Izredno ugodno vreme s s rojim soncem, ki daje grozdja sok in zrelo aUo. to razpoloženje še povišuje, saj se grozeče toče ni vso bati.
To idilično predtrgatvaao razpoloženje in delavnost pa motijo rasni kupci, špekulanti in mešetarji, ki U Že vnaprej hoteli diktirati cene za trudapolni pridelek naših goric Kakor medveda z rešetko strašijo nalaga vinogradu ka s poplavo dalmatinskega vina. ki je cenejše, naš vinogradnik pa ponosne odgovarja: Naše vino ima svetovni sloves. Ne bojimo se Špe-kulantnih groženj.
Pravijo, da bo cena letošnjemu vinskemu mostu po kakovosti od 2.90 do 3, največ iz kleti. Pa tudi to zatrjujejo, da ni bilo takšnega pridelka že osem let. Dobava iz kleti pa ne predstavlja izvirne cene. saj pride k temu še banov:nska in občinska doklada. kar pomeni znatno podražitev vinskega soka, ki pa ni še vino.
»Ni žvenka. ni plenka, pa bati se nič, stri se brez cvenka ob petju ko ptiče.
Tako je prepeval očak Valentin Vodnik, glasnik velike Ilirije, jaz skromni Jurij Pika, pa sem si vzel gornje geslo starega barda kot dogmo, ko sem se te dni napotil v naš valoviti svet, kjer raste grozdje, kjer se pečejo gibanice in cvro žmah-tni prulenki. Ugotovil sem torei sledeče:
Prav veseli so naši vinogradniki v Slovenskih gor*"cah v ubranem predtaktu tr-gatvenih slovesnosti. Slovenske gorice so naše domovine svetla dika, to vztrajno zatrjuje — Jurij Pika.
Mariborske in okoliške novice
— Na 8 let robije je bil obsojen 35-letni posestnik Josip Težak, ker je 22. junija ustrelil svojega tekmeca Josipa Suhača, o čemer smo poročali v včerajšnji Številki. Razen tega je bil Težak obsojen na trajno izgubo častnih državljanskih pravic in plačilo pogrebnih stroškov v znesku 2500 din. Odškodninski zahtevki 125.000 din za pokojnikovo ženo in 4 nepreskrbljene pokojnikove otroke se zavrnejo na civilno pravno pot. Težak je ob razglasitvi sodbe dejal, da ni zaslužil takšne kazni in je prosil za tridnevni rok glede odločitve o sprejemu kazni. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Tura to, prisedniki so bili s. o. s. dr. Ku-der, dr. Germovšek, dr. Čemer in Lečnik, obtožbo je zastopal višji državni tožilec dr. Zorjan. Obtoženca je branil dr. Reis-man, pokojnikovo ženo pa je zastopal odvetnik dr. Sluga iz Ptuja.
— Usodna prometna nesreča. V neposredni bližini Rakuševe trgovine na Aleksandrovi cesti se je včeraj ob 11. pripetila težka prometna nesreča, katere žrtev je postal 58-letni vini car Anton Babic iz Pekla, uslužben kot viničar na posestvu Mestne hranilnice v Košakih. Ko je vozil s kolesom proti mestu po desni strani ceste, mu je v bližini Rakuševe železnine privozil nasproti tovorni avto, ki vozi papir za tvrdko Pibernik. Avto je zavil preveč na levo in je radi ozkega prostora, ki sta ga imeli obe vozili na razpolago, postal karambol neizogiben, šofer je sicer vozilo močno zavrl, nezgode pa ni mogel preprečiti. Kolesar se radi obcestnega kamna avtu ni mogel izogniti. Prednja kolesa avtomobila so pokopala pod seboj kolo in ga zdrobila, dočim je avto stisnil kolesarja s toliko silo, da je ta za dobil težke notranje poškodbe v prsih in trebuhu ter odrgnine po obrazu, rokah in nogah, da je obležal nezavesten. Sreča v nesreči je bila,
. da je sprednje kolesje avtomobila zagrabilo najprej kolo in s tem preprečilo neizogibno in takojšnjo kolesarjevo smrt. Nesrečnega kolesarja je neposredno po nezgodi odbilo na cesto, kjer je obležal v krvi. Mariborski reševalci so ga prepeljali v bolnico, kjer so mu zdravniki nudili takojšnjo pomoč. Kljub skrbni zdravniški negi je malo upanja, da bo ostal pri življenju, ker ima ponesrečeni stisnjen prsni koš in težke notranje poškodbe.
— Iz malega Beograda. Beograjska pevska zveza je odlikovala neumornega ruškega pevca in predsednika ruškega pevskega društva g. Antona Požarja, trgovca v Rušah, s krasno diplomo in zlato kolajno za zasluge na pevskem torišču ob naši severni meji. Z istim redom js bil odlikovan tudi društveni pevovodja tov. Ivan Knuplež.
— Na zimovanju Maistrovih borcev pri Sv. Marku niže Ptuja sta poročala o svs-zinem delu tovariša Lipuš in Petrovič.
— Riziko dala. Stavbnemu mojstru Juriju Cebeju iz Hotinje vasi 20, ki je zaposlen pri delih tovarne svile v Sp. Radva-nju. je spodrsnila sekira tako nesrečno, da si je odsekal prst na levi roki. Prepeljali so ga v bolnico.
— Tatovi koles pridno na delu. Mehanik Ivan Vrus iz Sv. Miklavža je naznanil policiji, da mu je nekdo odpeljal moško dvo-kolo izpred Grajskega kina. Kolo nosi znamko »Rekord« in je vredno 1500 din.
— Neosnovane govorico o razpusta Sokola. Zadnja dni širijo razni temni elementi po Mariboru vesti o razpustu sokolska organizacije. Vse te govorice so brez vsake podlage in naj jim javnost ne naseda. Vsa sokolska in nacionalna mladina se poziva, da se pri morebitnih svojih javnih izjavah vzdrži vsakršnih vzklikov in dejanj, ki bi mogla kakorkoli škodovati sokolski organizaciji in nacionalni misli.
— Spor v rrttah mariborskih spakajsa-cey. V nedeljo dopoldne jo bil v Narodnem domu izreden obfini zbor mariborskih upokojencev. Kakor znano, os rs ni udeležilo predsedstvo, ki opažanja tedaj BUne, da je bilo to zborovanje protizakonito m neveljavno. TudJ jo praaasdstop radi toga interveniralo pri raerodajnlh oblastih.
— Na mariborskem dolovatm trga. Tukajšnja Borza dela lice za takojšnji nastop mlajšeca knjijioveakega pomoMfas.
— Primanje Mariboru. slad letošnjim Mariborskim tednom te !• modti v našem mestu glavni urednik trotednOca »Trgovina, industrija in delo*, ki izhaja t Sofiji. 6. Simeonov se le podrobno zanimal za nrnrr* borske razmere, predfazm za nase gosoo-darske prilike. V številki 161 omonjanoga lista je priobčil izčrpen prikaz Maribora,
nanje pelje z železno doslednostjo v popolno zrušitev človeškega reda. Človek ne uničuje le sočloveka, marveč samega sebe, človeka sploh.« — »Dejanje« it. 7.
njegovega kulturnega rn ^ospodarske-ia razmaha v zvezi s poučnim poročjilom o lepih uspehih letošnjega VII. Mariborskega tedna. V okviru tega članka so objavljene tudi slike predsednika zadruge Mariborski teden dr. Lipolda, zadrugineg^a tajnika Josipa Loosa rn mestnega župana dr. Juvana.
— Nezavestnega »o prepeljali v bolnico 10-letnega posest niškesja sina Ivana Kacja-na iz Partinjs v Slovenskih goricah. Konj ga je brcnil v glavo in mu prebil lobanjo. Poškodbo so preceu resne.
— Prenovljena >PrešernOTa kleU. Znani mariborski gostilničar e. Karol Trafenik je udobno in okusno o prem i svoje prostore v Gosposki ulici. Ta gostilna je ena najstarejših v Mariboru in je bila prenovljena v skladu s peJoknim slogom poslopja.
— Ob motorno kolo. Iz CaTove ulice so odpeljali motorno kolo g. Antonu Slugi. Motorno kolo je znamke >Puchc 250 ccm. Evidenčna Številka motornega kolesa je 2—643. Motorno kolo ima rumen okvir z rdeče pobarvanimi blatniki, reflektorjem ter pokromanim tankom. Za izsleditev tatu |e predvidena posebna nagrada.
Pohorski praznik bo v Mariboru 16. oktobra. Na unjonski č*okols*ki verandi bo slikovita revija iz živL-enja pohorskih drvarjev, splovarjev in ogljarjev. Doslej so - imeli v Mariboru svoje praznike le naši »Priekic. ki jim sedaj slede pohorski oglar, drvar in splavar.
— Plačilne naloge sa 10f/» cerkveno «*©-klsdo je pričel pošiljati stolnicni cerkveni konkurenčni odbor za kritje stroškov za pop navilo stotoiee, o čemer smo že poročali. Doklado morajo plačati oni, ki so 12. septembra stanovali na področju stolne župnije, oziroma, ki so imeli tukao kakšen obrat.
— Skrčen obrat v tekstilni tvornici Doc-tor Jn drug. Delavci tekstilne tovarne Doc-tor in drug so prejeli 14 dnevno odpoved z obvestilom, da lahko sicer zopet nastopijo delo, vendar pa samo tri dni tedensko. Vodstvo tvornice utemeljuje ta svoj korak s poman [kan j cm surovin.
Mariborsko gledališče
Sobota, 1. oktobra: ob 20. uri: Otvoritvena predstava: »Kar hočete«. Premiera, Bloki
Nedelja, 2. oktobra: ob 20. uri: >Dva ducata rdečih rož« Znižane cene. Bloki
Ponedeljek, 8. oktobra: zaprto
Torek, 4. oktobra: ob 20. uri: »Hudičev učenec«. Premiera. Bloki.
— V otvoritveni predstavi »Kar hočete«
to soboto nastopi skoro vse dramsko osob-je in statlsterija. Vseskozi napeto in zabavno komedijo spremlja tudi godba, ki jo js nalaič za to uglasbil voj. kapelnik Jiranek.
_ Statisti t »Hadičevom   učencu« se
opozarjajo na vajo. nocoj v sredo ob 19.30 uri Točna udeležba.
Mariborska beležnica
KINO TJNION: Vzorni soprog.
GRAJSKI KINO: Uspavanka.
DBBURNI LEKARNI: Maverjeva v Gosposki in Vaupotova na AMksandrovi cesti.
Iz Celja
—« ZatamaJtsv mssts Celja. Po naroČilu hnnako uprave bo v torek 4. in sredo 5. oktobra v območju mestne občine celjske dvodnevna vaja za zatemnitev, ki bo trajala obakrat vso noč. Mestno poglavarstvo v Celju je odredilo skupno s predstojnistvom mestne policaje za to dvodnevno vajo naslednje: Vaz reklamna razsvetljava napisov, hdosb m sUBnaga mora tdtf odklopljena. Vsa privatna, trgovska in industrijska poslopja morajo Wtt popolnoma zatemnjena, tako da \% notranja razsvetljava od zunaj popolnoma nevidna. Pri vhodih v razsvetljena prostote neposredno s ceste js treba namestiti dvome svetlobne zastore. Za označbo popravil na cestah je treba uporabiti rdeče svetilke, ki so zgoraj ln ob straneh i Mjsnosns. Žaromete in zadnje luči vozil ie treba tast roti s stieiif mi. ki usmerjajo žarka poievoo navzdol. Zunaj mesta se vključi srednja samica (luč za daljavo), v mesta pa mala lamica (luč za blizino). Uporaba kasah mu smeri je dopustna. Predpisi za zasenčenje žarometov vozil vetja Jo samo zs teafla iz osi jake mastna občine. Zunania vozila morajo voziti « kičmi m parkiranje. V ton vaja bo vaz jama razsvetijsiz ukinjena, prav tako movajo biti odklopljene luč* na dvoriščih, vrtovih itd. Dovajanje toka ta svetilnega pMna podjetjem m privatnikom ostane neprekinjeno. Za vse prestopke je dotocena globa do 1.000 dm odnosno zapor do 20 dni.
—c Prdavanje s sssčitj pred napadi is sraka bo priredilo sokolsko društvo Celje I dve v i ob osmih v Sokolske m domu s Materjo. Prikazani bodo mod dragim t odi vsi moderni protiplinsta pripomočki m njih praktična aporaba. Kar je predavanje zelo aktualno, je vabljeno tudi isrše občinstvo, zlasti iz Gsnenja. Za članstvo m narasti j js predavanje strogo obvezno- Vstopnine ai.
—c Tri sisu Tr V nedeljo zvečer js padla 81 -lelncame preužitkarja Andreja Po-lakn pri Sv. Rozaliji v Šentjurski okoMoi goreča sveča s nočne omarice na tis. Ko jo je hotel Pola k pobrati, js izgubil ravnotežje m padel na ssasb. Ker se ni mogel takoj dvigniti, ga js plamen svece oigsi in mu prizadejal hude opekline na žogah. Ičtees dne je padel 20-letni rudar Aloiz Bevc iz Studene pri Hrastniku pri skoku čez cestnj jarek tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Na Sv. Joštu nad Dobrno si je enoletni kočarjev sinček Frane G robe ki ik v ponedeljek pri padcu s stopnic zlomil levo nogo. Ponesrečenci se zdrsvijo v celjski bolnici.
—c Umrla je v sredo v celjski bolnici 62-letna Ana Dekleva, žena upokojenega železniškega zvaničnika iz Debra pri Laškem.
Iz Ptuja
— Otvoritev nove avtobusne proge. Včeraj je bila svečana otvoritev nove poštne avtobusne proge k Sv. BoLfenku v
Slov. goricah. Poskusne vožnje so se udeležili zastopniki oblastev, kakor tudi mestni župan g. dr. Remec. Z otvoritvijo nove avtobusne proge so Slovenske gorice na gospodarskem pel j u veliko pridobile. V kratkem bo napeljan tudi telefonski vod.
— Obleka ga. je izdala. Nedavno je nekdo ukradel obleko, perilo in obutev posestniku Klepu Jožefu iz Grajene pri Ptuju v vrednosti nad 1.500 din. Oni dan pa so orožniki ustavili na cesti pri Teznu Franca Strmška iz Pobrežja pri Ptuju, ki se je zelo sumljivo vedel. Mož je bil prepeljan v Ptuj, kjer se je izkazalo, da nosi Klepovo obleko.  Izročen je bil sodišču.
— Dramsko društvo se že prav pridno pripravlja na otvoritev nove gledališke sezone. Domači igralci že pridno študirajo igro »Matiček se ženi« in bo otvoritvena predstava nekako sredi oktobra. Letos proslavlja Dramsko društvo 251etnico obstoja in bo ob tej priliki izdalo brošuro, v kateri bo opisano vse njegovo delo.
— Občni zbor »Dijaške kuhinje«. Pred kratkim se je vršil občni zbor »Dijaške
kuhinje«, ki je bila doslej v prostorih Narodnega doma. Dijaška kuhinja se je vzdrževala iz subvencij mestne občine in prostovoljnih prispevkov meščanstva. Na občne mzboru je bilo sklenjeno da se kuhinja preseli v prostore Dijaškega doma. Kakor je bilo posneti iz poročil funkcionarjev, je Dijaška kuhinja v težkem smotnem položaju. Odbor se zato obrača na javnost s prošnjo, naj jo podpira. Dobrot Dijaške kuhinje so deležni predvsem sinovi kmečkih revnih staršev, ki nimajo sredstev za študij svojih otrok. V odbor so bili izvoljeni kot predsednik dr. Matej Senčar, odvetnik, podpredsednik gimnaz. ravnatelj Mlakar, tajnik prof. Canjkar Stanko, blagajnik Janko Šegula, odvetnik, kot odborniki pa prof. v pok. Anton Kolarič, dr. VI. Vrečko in dr. Horvat Anton. V odboru pa pogrešamo nekaj starih odbornikov, ki so dolga leta nesebično
delovali za Dijaško kuhinjo in za njo ml veliko žrtvovali.
— S Uzelom se js zastrupila 18letna possstnikova hči Marija Goljat iz Cir-kovc na Dravskem polju. Prepeljana je bila v bolnico.
Opozorilo
vinogradiiikom
Krško, 27. septembra Is vrst vinogradnikov se sliši, da se nekateri pripravljajo na splošno trgatev trs-negs grozdja. Vtekako je to mnogo prezgodaj. Prerana trgatev, posebno letos, ne prinese dobrega, zdravega, okusnega ta stalnega vinskega pridelka, temveč slabo, ra prodajo nesposobno blago, ki se le težko vnovči.
Zato naj se začetek trgatve no pospeši, temveč odloži na poznejiš čas. posebno, ker se obeta lopo, toplo in solnčno vreme, ki bo pridelek zelo zboljšalo, da se bo novo vino mnogo lažje prodajalo po ugodni ceni.
V ^ 8 zakona o vinu z dne °. decembra 1929. stoji dc4>escdno: »Prepovedano je trgati grozdje za pripravljanje vina pred rokom, ki ga v to določi pristojno občins»ko oblastvo po navodilu kontrolnega organa.« Pravilnik o izvrševanju zakonu o vinu z dne 24. VII. 1930 določa: Dovoljenje za začetek trgatve. Trgati gro/die za zohanje jo po čl. 8. zakona o vinu treba ob času, kadar je kaka sorta zrela. Obča trgatev za pripravljanje vina sc ne sme vršiti pred rokom, ki gs ugotove občinska oblastva v sporazumu z najbližjimi za to pooblaščenimi strokovnimi državnimi ali samoupravnimi poljedelskimi organi.
Vinogradnikom, ki imajo razne sorte grozdja, sme občinsko oblast vo dati dovoljenje za začetek trgatve rudi pred začetkom obče trgatve in sicer »amo za zgodnje vrrrske sorte in v sporazumu z vinogradniki ter mora o tem takoj po izdaji odločbe obvestiti pristojnega driavnepa kontrolnega organa. Zato vinogradniki ne smejo pričeti s trgatvijo, dokler jim občina tega ne dovoli. Kdor ho trgal grozdje za pridelovanje vina pred od občine določenim rokom sli terminom, ga zadene ka/en po § 30 zakona o vinu do din 1000 ali do 14 dni zapora.
Pripomniti je treba, da zatadi letošnje pozne zrelosti trsnega grozdja se ne bo »melo pričeti s trgatvijo pred 1. oktobrom, v nekaterih krajih ne bo smela občina dovoliti začetka trgatve pred 10. oktobrom. Vinogradniki, naiboljše je, da pričnete s trgatvijo okrog 15. oktobra. Preden pa občina določi in razglasi termin začetka trgatve, se mora sporazumeti s kmetijskim referentom v Krškem.
Iz Rimskih toplic
— Gradnja oove banovinske ceste le po-oasi napreduje. Želeli bi pa, da bi se delo §e pospeštlo. S to cesto bo odstranjen nevaren klanec, ki veže Rimske toplice in Šmarjeto. Nova cea4a se pričenja blizu kolodvora ter gre po privatnih parcolah mimo travnikov in njiv in šmarjetske osnovne šole. Nova ce^ta bo doVsra okrog 500 m in jo gradi banska uprava.
Napeto pričakovanje rezultatov
Z izločitvijo češkoslovaške in Rusije se je položaj znatno spremenil
London, 29. sept. e. Razpoloženje Londona se je včeraj temeljito spremenilo. Dočim se je Se dopoldne smatralo, da je vojna neizogibna, je zdaj vse prepričano, da je nevarnost vojne že odstranjena. Angleški minister notranjih del je zato smatral za svojo dolžnost, da opozori prebivalstvo, da je pretirani optimizem neutemeljen in prav tako nevaren. Po radiu je opozori prebivalstvo, naj ne zametava plinskih mask, ki so bile zadnje dni razdeljene. Vsi varnostni ukrepi ostanejo še nadalje v veljavi in bodo v prihodni:h dneh še pomnoženi. Minister notranjih del, ki mu je tudi poverjena organizacija za obrambo pred letalskimi napadi, je smatral za potrebno, da je svetoval prebivalstvu, naj ne opusti gradnje podzemskih zavetišč na svojih vrtovih in v javnih parkih.
Optimistično razpoloženje je prevzelo tudi odgovorne politične kroge, ki mnogo razpravljajo o novo nastalem položaju, ki je dokaj različen od prejšnjega. Dočim so bile poprej združene Francija, Anglija, češkoslovaška in Rusija, sta zdaj Rusija in Češkoslovaška popolnoma izločeni. Zato se je zdaj popolnoma spremenilo težišče situacije. Pričakujejo, da bodo na današnjih razpravah v Monakovu vsi spori rešeni na miren način v duhu nemških prizadevanj, toda brez nadaljnega poniževanja Češkoslovaške. Snoči so mislili, da bodo našli izhod na ta način, da se bodo 1. oktobra češkoslovaške čete umaknile z ozemlja, ki ga jo bila Češkoslovaška pripravljena odstopiti po francosko-angleškem načrtu in da bodo to ozemlje začasno zasedle mednarodne čete.
Bruselj, 29. sept e. V belgijskih krogih so z največjo radostjo sprejeli vest o sestanku štirih državnikov v Monakovu. V merodajnih krogih smatrajo, da je zdaj znatno večje upanje, da se bo vse uredilo ns miren način, vendar se varnostni ukrepi nadaljujejo. Varnostni ukrepi so popolnoma zadostni, da zavarujejo Belgiji njeno varnost. Belgija ima zdaj dvakrat večjo vojsko pod orožjem kakor v začetku vojne 1914. Zanimivo Je, da so poveljniki nemških ladij, ki so zasidrane v Anversu, prejeli nalog iz Nemčije, da takoj zapuste pristanišča, pa naj si bodo natovorjens ali ne ln ss takoj vrnejo v Nemčijo. Belgijci so popolnoma mirni in so prepričani, da so vojaški in gospodarski ukrepi popolnoma zadostni za primer vojne nevarnosti.
Bukarešta, 29. sept e. V tukajšnjih krogih in v vsej javnosti je vladalo pesimistično razpoloženje, ki je trajalo do snoči, ko so izftlc posebne izdaje listov, ki so objavile vest o sestanku v Monako vem. Vest je izzvala splošno ola)šsnje. Upanje, da bo mir resen, je znsno poraslo. V tukajšnjih službenih krogih vlada mirno razpoloženje, vendar je splošna skrb ie vedno posvećena pospešitvi oboroževanja in vseh ukrepov, potrebnih zs primer vojne.
Budimpešta. 29. sept. e. Vest o konferenci štirih državnikov v Momakovem je izzvala veliko olajšanje. Upajo, da bo kon-
ferenca pripomogla k rešitvi sedanje krize. Madžari verujejo, da bo zaradi udeležbe Nemčije in Italije tudi Madžarska glede svojih zahtev, ki jih je stavila Pragi, prišla na svoj račun.
Olajšanje v Nemčiji
Berlin, 29. sept. e. Posebni poročevalec »Politike« poroča iz Berlina: Vest o »e-atunku štirih državnikov v Monakovu je izzvala v Berlinu in v Nemčiji občutek, ki se sicer ne more imenovati občutek olajšanja. To ni olajšanje, temveč se je milijonom Nemcem odvalil težak kamen od srca. Nemci niso več Šteli dnevov, temveč samo še ure do 1. oktobra. Snočnje posebne izdaje listov so bile hipoma razprodane.
V Rimu smatrajo, da je vojna nevarnost minila
Rim, 29. sept br. Današnji italijanski listi na uvodnem mestu komentirajo sklicanje konference državnikov velesil, pri čemer poudarjajo .da je prav za prav Mus-solini rešil mir in preprečil vojno, ker je še ob pravem Času pridobil Hitlerja za sestanek v Monakovu. Mussolinijeva zasluga bo, piše »Giornale d* Italia«. Če se bo sedaj v Monakovu dosegel sporazum ln sklenil mir pred vojno, ne pa šele po vojni. Lahko ss reče, piše list da je vojna nevarnost minila.
Odmev na newyor!ki borzi
N©w YOr", 29. sept Vest o Hitlerjevem povabilu na konferenco v Monakovo je napravila izreden vtis v newyoršk:h horz-nSh m finančnih krogih. Posledica tega je bila, da so se bcaji tako dvignili, kakor to ne pomnijo že več let. Angleški funt se je dvignil od 4 60 na 4.70.
Ameriška intervencija v Tokijn
Washintton, 29. septembra. Veliko pozornost v vseh tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih je zbudilo sporočilo zunanjega ministrstva, da je ameriški poslanik v Tokiju na posebno željo prezi-aenta Rooaevelta interveniral pri japonski vladi s prošnjo, naj bi se tudi Japonska zavzela pri nemški vladi za mirno rešitev sudetakega spora v duhu Roose-veltovega poziva Hitlerju. V imenu japonske vlado Je zunanji minister Ugaki pozdravil to ameriško pobudo in izrazil tudi sam upanja, da se bo našel miren izhod iz sedanje kriza.
Sorzna ooročila.
borne
CLTRIH, K. septembra. Beograd 10, — Parte 11.775, London 21.10, Naw Tork 443. —- Bruselj 75. — Milan 23.26, Am~ »ardarn 289. — BtaSu — Praga — Varšava 83.25, Bukarešta U&. Vsa Je nominalno.