788. štev. V Ljubljani, sreda dne 25. februarja 1914. Leto III. Posamezna štev. „Dneva" stane 6 vin.; ravno 'j toliko posamezna številka »Bodeče Neže". ; »DAN“ izhaja vsahi dan zjutraj: tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično pri-; logo ,,HODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ s prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1*50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletne 5*50 K, mesečno 1*90 K. — Naročnina se pošilj&L '•uprnvnlStvu. :: ::: Telefon številka 118. ::: pr. " ■ "Tl~~ ■■ TJSSi T. S" JS i j Posamezna otev. „Diievaa stane 6 vin.; ravno Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo „Bodeča Neža“. toliko posamezna številka „Bodečc Neže". Uredništvo in npravniStvo: ::: ri ‘Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6 Dopisi se poSiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma r se nc sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase. ;' se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in:J> zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-r« ■“ pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: Odgovorni urednik Radivoj Korene. :::C ::: Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". ."a . Goriški deželni zbor. (Konec.) Samostojni predlog posl. Rojca lc na prvi hip obetal več. kakor se .ic iz niega rodilo. Govoril ie in čital o pangernjanski nevarnosti, čisto pravilno poudarjal avtohtonost Slovencev in Italijanov na Goriškem in pri-jepenstvo Nemcev, ki hočejo čez nas zidati most do Adrije. Skratka par luriunt montes med govorom in citatnem Rojca, nazadnje pa nascitur ri-diculus mus — predlog Rojca, naj se stvar odstopi kakšnemu odseku (kateremu najboljše. Rojec sam nc ve, (e pač novince), da o teh razmerah premišljuje in da se potem kaj naredi. Rojc še dolgo ne bo dosegel Koliskove slave. Lepo in hvale vredno pa ic vendarle od Rojca, da ic na to važno vprašanje opozoril: naj bi se ga poloti! spreten mož. da bi v doglednem času mogli pozdraviti tudi pri nas kak zakon a la Kolisko-Axmann. Dosti zabave ie prinesel Gidi samostojni predlog Roičev, naj se zviša število članov v finančnem odseku od 7. na 9. Rojc se bridko pri- !Ja deželnozborski aparat go- nh dn™k,’i'asi de!a: ^°ic ie mne-m preD°Casi delaio in da to nikakoi ne gre. ker so /borove lavne seje neznansko redke On menda nič dosti ne zaupa finančnemu odseku in misli, da sc godi trem no-vostruiarskim mandeljcem velika krivica, ker nimajo v finančnem odseku svojega zastopnika. Rojčcva izvajanja ic deloma pobijal predsednik glavar Faidutti ter poudarjal, da goriški deželni zbor pač ne more imeti toliko sej kakor drugi deželni zbori; kajti dedščina. ki lo ic dobil od prejšnjega zbora, je žalostna; poleg tega pa ie tudi mnogo novincev v novem zboru. Proti predlogu Roica ie nastopil Poslanec dr. Podgornik ter izvajal. . nikakor ne kaže sedaj ob koncu ^Sedanja izpreniinlati odsek in delo zavlačevati. O delovanju finančne«« odseka pa so itak vsi poslanci dobro informirani in se lahko posvetovanj udeležujejo vsi. To je spravilo Rojca pokoncu. Z gestami in patosom pridigarja je zatrjeval, da se novostrujariev ne sme soditi po njih številu, ampak po neznanski sili in moralni moči, ki jo imalo za seboj (smeh pri samostojnih). Bridko se ie pritožil Rojc, da ne vc, čemu hodi v Oorieo, če nima dela. zakaj dobi onih IG K če nn hala cel teden v Gorici brez dela' kar vzbudi v zbornici viharen smeh! Posl. dr. Podgornik Predlaga, da sc preko picdloga preide ?ia dnevni red. Predsednik odredi glasovanje. Vsi napredni poslanci na levi in desni glasujejo za dr. Podgornikov pred- log, Rojec gleda začudeno, potem pa z obupano gesto vzame to na znanje in 7 rameni migale toži: Jaz ne morem pomagati, če mi ne dajo dela. Ro izčrpanju dnevnega reda so stavili nujne predloge: posl. Pontoni za izpremembo nekaterih odredb lovskega zakona, posl. dr. Gregorin glede deželnega prispevka za podaljšanje ozkotirne železnice od Opčin do Sežane. Za to zgradbo je sežanska občina predlansko leto sklenila, prispevati ogromni znesek nad 200.000 K. Zveza s Sežano je vsekakor nujno potrebna, ker ie v Sežani vsako leto 16 semnjev, se nahaja tam tudi vojaštvo (zveze po južni železnici med Opčino in Sežano so pa v resnici skrajno pomanjkljive; na Opčini n. pr. ne stoji noben brzovlak in ni med 3. popoldne in 8. zvečer nobenega vlaka Opčine-Sežana). Dežela naj pristopi s primernim številom temeljnih delnic. Predlog je odkazan tehničnemu in železniškemu odseku. — Poslanec Dominko nujno predlaga izboljšanje učiteljskih* plač in sicer 25 % doklado plače učiteljem ljudskih.in meščanskih šol, dokler sc zadeva nc uredi definitivno. Izročeno finančnemu odseku. Interpelacij je bilo vloženih 12. Izmed teh omenjamo interpelacijo posl. dr. Podgornika zaradi nedo-slatkov in zdravju nevarnih razmer v prostorih višje realke v Gorici na naučno ministrstvo; dalje interpelacijo na justičnega ministra zaradi šopirjenja nemščine pri policiji in pri sodiščih v okrožju goriške okrožne sodnije — ter interpelacijo im železniškega ministra zaradi ravnanja načelnika na soriškem državnem kolodvoru Wieserja, ki postopa pristransko pri oddajanju služb na goriškem kolodvoru, meče brez vzroka na cesto Slovence, na njih mesta pa im-portira iz vseh krajev Nemce. Poslanec Mikuž interpclira trgovsko ministrstvo zaradi javne telefonske zveze po soški dolini med Gorico in Zago. Vladni zastopnik je sp::. Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk. jako dobro idoea samo K 4*10. Ljubljana, Mestni trg 25. Najbogatejša zaloga vseh vrst ni* kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine ~ po jako nizkih cenah. .-=zz=zi: Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto. Lastna prot. tovarna ur v Švici. : : Tovarniška znamka „1K0“. : : Zastopstvo tovarne ur „ZEN1TH“. M. ZEVAKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) Alisine oči so se razširile v nenadni grozi. Jeknila jc: »Saj sem vam povedala vse... Kaj trpim!...« »To še ne more biti veljaven razlog. Par ljubimcev, par izdajstev manj. to ne šteje v vašem raziog111' Da^e’ Povejte: mi pravi »Prisezam vam! ...« »Haha! Vidim sam izdreti vašo L, moram kazati brez vaše pfig ]lldm d?‘ ti A in Imricfnn 5n ***\ . • Kuko VtlZ- no in koristno jc za vas do T„ bodite... Ako se vam 'boče cvnhn" de, Alisa, ako čutite trpljenje v svn* jem telesu, ki ga skrunite in v svojem srcu, ki ga zalivate sramoto, trpite zato, ker ljubite zdaj resnično! Ker ljubite vendar že enkrat!... Ali m res? Ali vam naj povem ime njega, kj g?. izbite?... Ime mu je grof de Marijah!... Ako je to resnica, je gotovo potrebno, da se rešite iz svojega strašnega položaja « »No, da resnica je!« je dahnila vohunka m sklenila roke. »Ljubim! Prvikrat v svojem življenju ljubim z vsem srcem m z vso dušo!.. pustj me, naj ljubim, zate vendar ni več važno, kaj bo zmenoj! Osvetil si se že dovolj!... Trpela sem... pokorila sem se ... izginiti hočem iz tvoje bližine... o, Klemen moj... spomni se, da si me ljubil, spomni se, da je utripalo moje srce zale kljub svoji sramoti.. Reši me, daj mi oživeti ... daj mi vstati k novemu življenju v čistosti in ljubezni!...« Panigarola je molčal nekaj minut. Krik ljubezni, ki se je izvil spokornim je morda razbrzdal v njem vihar, ki ga je zaman izkušal ukrotiti. »Vi molčite?« je zaprosilo dekle »Odgovoriti vam hočem,« je dejal Karmelit s tako hripavim in strtim glasom, da ga je Alisa komaj spoznala. »Vi želite, da naj grem h kraljici Katarini in dobim'od nje ob-tožilno pismo, ki sem ji ga izročil? Kaj ne, da je tako. No, vidite, to je nemogoče. Kraljica mi ni tako naklonjena, kakor mislite in kakor sem vam rekel jaz sam, da vas osrčim in vam izvabim vso vašo misel. Zelo dolgo je že, odkar sem vidci kraljico zadnjikrat, in najverjetnejše se mi zdi, da se ne vidiva nikoli več. Zagotavljam vas svojega obžalovanja, da vam ne morem pomagati...« .Govorica menihova je bila trp-*• '.n, mrtv£*- Njegove misli so bile očividno drugje. Morda je hotel pomiriti samega sebe z dozdevno po-kojnostjo svoje besede... Alisa je strmela, kakor da je treščilo vanjo; težko ii je bilo razumeti vse to... »Torej me nočete rešiti!« jc zamrmrala. Nagel grohot jc udaril iz izpo-vedoice. »Rešiti vas!« jc zarohnel menili, ki sc ni mogel več premagovati. »Bilo bi toliko, kakor gledati iz globine svoje nesreče vašo blaženost, ki bi bila moje delo! Dati vam možnosti, da sc ljubite s tem Marijakom! Bežite no! Ali ste blazni?« Zamolklo je jeknila Alisa. Menih je bil snel svojo krinko. To ni bil več menih Panigarola, človek, pomirjen z molitvami; to ni bil več sočutni redovnik... bil je slej ko prej marki de Panigarola, plemič z žarkimi strastmi, ki jih ie poznala le predobro!« Zbrala je vso svojo moč, da bi se ustavila obupu, zakaj popadala io je nova groza. Kako je izvedel Panigarola ime mladega moža, ki ga je imenovala svojega zaročenca? Kdo niti je bil odkril to ljubezen? A kmalu ji je odgovoril na to vprašanje menih sam od sebe. V razburjenju svoje prekipevajoče strasti, ne meneč se, ali ga kdo sliši, je nadaljeval s trpko silovitostjo, z glasom, ki se je razlega! čudno po molčanju prostrane bazilike. »Ali mislite, da sem vas izgubi! izpred oči le za trenotek? Iz zatišja svojega samostana setu vam sledil korak za J>orakom. Opazoval sem vaše geste, poslušal vaše besede; niti enega ni med vsemi vašimi dejanji, to je, med vašimi izdajstvi, ki vam ne bi mogel povedati njegove zgodovine; lahko vam naštejem vse vaše ljubimce po vrsti!... Toda ne mislite sj, da sem bil ljubosumen. Jaz sem tisti, ki sem ponujal vaše meso, kakor ponujajo meso vlačuge. Po moji volji in namenu ste padali iz sramote v sramoto. Vedel sem, kaj sem storil s lem, da sem vas izročil kraljici! In to je bilo moje maščevanje: sladkosti mi je trepetala duša ob misli na skrunitev telesa, ki sem ga obožaval. In jaz, ki sem bil prvi izdan, sem vas obsodil v večno izdajstvo ... V početku še sam nisem vedel, da bo moje maščevanje enkrat tako popolno, tako krasno! Ko vas je poslala kraljica na navarski dvor, sem bil poučen od dne do dne, kaj govorite in kaj delate! Poznal sem vse vaše misli! Vedel sem za vašo ljubezen! In blagoslavljal sem grofa de Marijaka od veselja, da mi prinaša možnost tem popolnejšega maščevanja!... Ah, vi ga ljubite — kolikor ste sploh možni ljubiti! Prav je tedaj, da spoznate ljubezen tudi v njenem najhujšem obupu! Da bi bil ta mož le resnično vreden te velike strasti: potem spoznate v vsej njegovi strašni grozi trpljenje, ki ste ga pripravili meni!...« Zasmejal sc je s strahotnim glasom; vohunka pa se je zrušila vase. zvijaje ,<>c od groze. »Kaj! Vi pridete k meni in hočete, da naj bom jaz kovač vaše sreče! Kaj! Razodenem vam, da vaš otrok živi, in izkušam vzdramiti v vašem srcu čuvstvo, ob katerem bi mogli pozabiti vse drugo, naj se vas jaz usmilim ali ne; vi pa mislite samo na svojo ljubezen! Brezumnica! Ti praviš, da si prišla semkaj po odvezo za tvoje grehe! Reci rajši, da si prišla iskat proklet-stva! Ako je Bog, ki ga oznanjujem, ako naju vidi v resnici, ako sliši gorečo molitev in prošnjo, ki se dviga iz mojega srca — makar če me pogubi iia veke — jaz ga prosim, naj te zasuje z nesrečo, s sramoto in z obupom!« Menih jc vstal. Stopil je iz spovednice. V roteči gesti so sc dvignile lljegovc roke proti glavnemu oltarju.. . In tako je odšel, splaval kakor prikazen, stresajo se v hripavem, ihtenju, iu izginil v globoko temo, pustivši Aliso ležečo vznak in nezavestno... Takrat pa je pritekla k Alisi stara Lavra z usmevom v kotičkih svojih tenkih ustnic in ji pomolila pod nos stekleničico z močno diša-vo. Dekletu sc jc hipoma vrnila za-, vest. Prepadena in preplašena se je vzravnala, pogledala blodno okrog sebe in se oklenila nato Lavrinega komolca. »Beživa,« je dejala z mrklim obupom. »Beživa! Tu biva groza zločina in pogubljenja!« (Dalje.) tičnemu društvu v Mariboru za dovoljenje odra in brezplačno garderobo; podružnico dramatičnega društva mariborskega v Ptuju za knjige. Posebej pa gre naša hvala vrlim gospem in ljubeznivim gospicam, ki so sodelovale pri naši predstavil Zavedni mariborski Slovenci so izdatno prispevali za našo prireditev, tako eks. knezoškof. gg. odvetniki in čč. duhovščina. Poseben znesek je dala gospa Jaklin z darom 4(1 K. Tako so vsi sloii pokazali, da jim je na srcu nar. slov. mladina. Hvala vam. naj-iskreneiša hvala! — Slov. gimnazijci iz Maribora. Iz Maribora. Javno predavanje bo zopet v četrtek, dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Govoril bo g. prof. dr. A. Medved o turških boiih na Spodnjem Štajerskem. Gospod predavatelj. ki ie znan. da ie dober zgodovinar in govornik, bo povedal mnogo zanimivega o našiti pradedih, Slovencih prejšnjih asov. kako so živeli in kako so branili svojo drago slovensko zemljo pred večnimi napadi divjih Turkov. To zanimivo in poučno predavanje bo pa tudi tako poliudno, da ga bo lahko razumel vsak. tudi najpriprostejši človek. Vsak Slovenec, brez razlike, je prisrčno vablien in ima prost vstop. Kdor pride enkrat, ne zamudi več nobenega takega predavanja. Torej na svidenje v četrtek! Narodna značaiuost. Nemški »Bergfest«, ki ima namen ponemče-vati naše gore. so v Mariboru pose-tili tudi — narodnjaki. Slov. žcustvo se ie odlikovalo. Na tem nemškem plesu so bile tudi družine, ki so znane kot čisto narodne. Zdaj se izgovarjalo. _da iili ie tja zvabiia vojaška godba. Žalostno! Goriško. Poročilo o zadnji seji deželnega zbora smo morali razdeliti za trikratno objavo. Prostor našega lista je tako tesen, da more priobčiti »Pan« le najnujnejša poročila. Kljub temu pa niso naši čitatelii prav nič oškodovani, ker imajo najbolj objektivno pisano poročilo, kakršnega pogreša vsak drugi slovenski list. Poskrbeli smo za prva poročila iz vseh krajev ob važnih priložnostih in prinašali jih bomo tudi zanaprej. Ker je pa treba za vse to ogromnih izdatkov. vedo vsi prijatelji našega lista, da jim ic potreba širiti »Dan«. Izrabite vsako priliko, pokažite ga prijateljem in znancem, da si ga na-ročel Potem bi se dalo mogoče urediti. da bi imel list več prostora, ki bi koristil dopisnikom in čitafeijem. Nikoli nismo obetali več kakor smo mogli izpolniti, celo nasprotno je bilo. Iu da ne pretiravamo, če govorimo 0 svojem delu. to nam lahko potrdi vsak uaš čitatelj. Zato pa na delo za »Dan«! ... Gorica. Dotični K. Bonutti. ki ie bil pred kratkim izpuščen iz tukajšnjih zaporov, je bil lanskega leta 16. septembra aretiran v Červinjanu zaradi veleizdajstva. Ž njim vred pa so zaprli še tri druge. Dva so kmalu izpustili. K. Bonutti in Justina Fogar pa so pridržali in sicer zaradi razža-Jjenla Veličanstva. Pri obravnavi sta bila oba oproščena. Ravno tako pri vzklicnem sodišču. Fogarja so izpustili, Bonuttija pa pridržali, ker ie laški podanik, in sicer zaradi ničnostne pritožbe državnega pravd-nika Jegliča. Navsezadnje je bil tudi ta oproščen, nakar so ga hoteli policijsko iztirati čez meio. Ker pa se ie Bonutti pritožil proti takemu postopanju. so ga znova pridržali. In šele čez 5 mesecev se ie mogel prosto vrniti v Italijo. Tako postopanje od strani oblasti more naši lusticl na zunaj prav škodovati. Zakaj toliko nepotrebnih obravnav, ako je že v začetku dokazano, da niso obtoženci vedoma zakrivili nobene hudobije? Vse kar je prav! Gorica. Radi posledic tiskarskega štrajka bo prenehal izhajati »Corriere Friuliano«. uradni list laškega niunicipija. Mesto njega bo izhaia! drugi list po dvakrat na teden. Tiskarski štrajk na Primorskem je končan. Delo v tiskarnah se je začelo znova. Gorica. (Občinske volitve.) ■ V nekem dnevniku iz kraljestva so priobčili laški klerikalci zanimiv članek glede občinskih volitev. Članek pravi, da bodo storili laški klerikalci vse, da ne bi trpela kake škode laška narodnost. Bojijo se slovenskega nastopa v narodnem oziru, drugače pa bodo skupno skušali vreči kamoro. Gorica. (Nova ulica.) Na predlog deželnega glavarja se ie govorilo v občinski seji. da se odpre nova ulica, ki bo vodila od Verdijevega tekališča do Nifnske ulice. Nova ulica bo zdatno povečala osebni promet. 1 Gorica. Danes. 25.. je seja deželnega zbora. — Pri sejah pravno-poljedelskega odseka ie navzoč ba-'ron Unterrichter kot odposlanec poljedelskega ministrstva, Gorica. Aretirali so mizarja Josipa Žlogar zaradi tatvine v vrednosti okoli 200 K. O gibaniu novočasariev na Goriškem smo prejeli z Zgornjega Krasa članek, na katerega opozarjamo že danes. Članek izide v »Dnevu« te dni. Proti samostojni stranki so priredili mladostrujarji zadnli čas več shodov. Naravnost smešno ie. kar so ti ljudie na zborovanjih obravnavali. O vsem so govorili, samo o predmetu. ki jih ie za nastop tako razburil. so molčali. Nas to ni presenetilo, ker vsi vemo. da ie izogibanje v resnih slučajih postalo pri klerikalcih že neobhodno potrebna navada. Kranjski deželni zbor. Včeraj se ie vršila v deželnem zboru kranjskem zopet enkrat — politična debata. Na dnevnem redu sta stali namreč dve zanimivi točki: poročilo odseka za socialno reformo in poročilo verifikacijskega odseka, ki je sklenil anulirati volitve v notranjskih in dolenjskih mestih in trgih. Ti dve točki sta dali povod za zanimivo politično debato, ki so se je udeležile vse tri stranke, in sicer so imeli naprednjaki prvo besedo, klerikalci so se v glavnem zadovoljevali z medklici, v imenu graščakov je pa grof Barbo podal samo par kratkih izjav — toliko, da je opozoril zbornico na prisotnost privilegiranih ostankov iz srednjega veka, kateri ostanek ima pa pravico in moč preprečiti vsako volilno reformo, ki poslancem — brez volilcev )grofom in baronom) ne bi bila po volji. K včerajšnji seji ie prišel tudi ljubljanski knezoškof (virilist), ker je en klerikalni poslanec bil odsoten in se je bilo treba bati. da klerikalci ne bi imeli večine. Tudi deželni predsednik baron Sclnvarz je prišel takoj v začetku seje. Deželni glavar dr. Šušteršič ie otvoril sejo ob 10. uri in 25 minut in odkazal samostalne predloge in poročila deželnega odbora itd. dotičnim odsekom. Od poročij deželnega odbora omenjamo posebno načrt zakona o ljudskem šolstvu na Kranjskem, poročilo, s katerim se predlaga deželni proračun za leto 1914 (znatno povišanje doklad!) in predlog. da najame dežela novo posojilo v znesku šest In pol milijonov kron. Povišanje učiteljskih plač, ki ga vsebuje načrt novega zakona o ljudskem šolstvu, ie Kotovo akt pravičnosti in nihče se ue bo spodtikal nad 'tem. nasprotno, vsi pravični ljudje bodo priznali, da je bil žc skrajni čas zato, Ampak kako sprejmejo volilci glas o novih dokladah in novem dolgu! Razveselili se temu gotovo ne bodo, ampak to ie stvar deželnozborske večine, kako se bo pred volilci opravičevala. S povišanjem učiteljskih plač se ne bo mogla izgovarjati, ker zato se porabi komaj pol milijona, dobi oa dežela v to svrho od države 850.000 K, tako. da ji 350.000 K še ostane. Ostala poročila deželnega odbora se nanašajo po večini na občinske zadeve. Narodno-napredni poslanci so vložili naslednje interpelacije, oziroma predloge: Samostojni predlog poslanca E. Gangla in tov. glede na oddajo del pri nameravanih gradbah rudniške uprave v Idriji. Rudniška uprava v Idriji namerava v bližnji bodočnosti izvesti več gradbenih del. Odpira se torej doba zaslužka delavskim slojem, obrtnikom in podjetjem. Dana le prilika, da se domačim ljudem zagotovi delo in zaslužek in da se vsaj deloma prepreči brezposelnost. Zato predlagajo podpisanci: Deželni zbor skleni: C. kr. ministrstva za javna dela, oziroma rudniška uprava v Idriji, se poživlja, nai se ob oddaji nameravanih zgradb ozira v prvi vrsti na domače. to ie idrijske ponudnike, da morejo predvsem naši ljudie priti do dela in zaslužka. Samostojni predlog poslanca Julija Mazelleta in tovarišev v zadevi ustanovitve strokovne šole za domačo lesno obrt v Ribnici. Deželni zbor skleni: C. kr. vlada se poživlja, da ustanovi Čim preie v Ribnici strokovno šolo za domačo lesno obrt. Interpelacija poslanca Josipa Lavrenčiča in tovarišev na Njega ekscelenco deželnega predsednika gospoda barona T. Schwarza glede zboljšanja učiteljskih plač, oziroma dragirijskih doklad na cesarja Franca Jožefa L jubllejskl meščanski šoli v Postojni. Deželni zbor kranjski je v svoji seji dne 13. iuliia 1901 soglasno sklenil. da zagotavlja meščanski šoli v Postojni redno letno subvencijo s tein, da prevzame dežela plačeva- nje učiteljskega osobja. ali, da se izplačuje šoli denarna podpora do zneska. ki je potreben za pokritje plač za učiteljsko osobje. Glasom § 40 zakona z dne 9. marca 1879, dež. zak. št. 13, določuje plače za meščanske šole deželni šolski svet po nasvetu dotičnega okrajnega šolskega sveta in v smislu naveden postavne določbe je c. kr. deželni šolski svet v svoii seji dne 31. januarja 1907 sklepal tudi o učiteljskih plačah na meščanski šoli v Krškem. O sklepu, oziroma nasvetu, c. kr. okrajnega šolskega sveta v Postojni, da nai bodo plače učiteljstva na meščanski šoli v Postojni enake, kakor na meščanski šoli v Krškem, obrnil se ie c. kr. deželni šolski svet do deželnega odbora, da sklepu pritrdi. Toda deželni odbor se ie tej regulaciji učiteljskih plač uprl in tudi deželni zbor ie v svoii seii dne 1. svečana 1910 zavrnil prošnio učiteljstva. da nai bi se mu dovolilo 25% draginjsko doklado, kakršno se je priznalo Ijudskošolskim učiteljem. Le katehetu, ki ie nameščen na meščanski šoli, je deželni odbor priznal 25% draginjsko doklado. Upoštevajoč vsa ta dejstva in opirajoč se na člen IX. zakona z dne 19. decembra 1874. dež. zak. št. 37. ki določuje, da imajo za vse stroške meščanskih šol skrbeti dotični šolski okraji, ie sklenil c. kr. okrajni šolski svet v Postojni, v seji dne 13. janu-vara 1914. da naj se izplačuieio učiteljstvu. razun katehetu, ki 25% draginjsko doklado že dobiva, draginj-ske doklade toliko časa, da se učiteljske plače regulirajo, iz okrainega šolskega zaklada. Toda c. kr. deželni šolski svet ie iz okrainošolskega proračuna za leto 1914 omenjeno postavko za draginjsko doklado črtal, češ, da c. kr. okrajni šolski svet ni opravičen, dovoljevati take doklade. In tako ie prišlo učiteljstvo meščanske šole v Postojni v »čuden« položaj, deželni šolski svet neče urediti učiteljskih plač. ker se baje temu upira deželni odbor. c. kr. okrajni šolski svet pa ite sme dovoliti za-časnih draginjskih doklad, ker mu to c. kr. deželni šolski svet ne dovoli. Tako postopanje se nikakor ne ujema z zakonitimi določbami in zato se usojamo vprašati: 1. Je-li Vaši ekscelenci vse to znano? . 2. Kaj hoče ekscelenca kot predsednik c. kr. deželnega šolskega sveta ukreniti, da se čim preje uredi vprašanje glede učiteljskih plač, oziroma draginjskih doklad na meščanski Soli v Posloiiu.- Interpelacija poslanca Josipa Lavrenčiča in tovarišev na gospoda deželnega glavarja dr. Ivana Šušteršiča zastran uvrstitve ceste, ki pelje čez Koče in Slavino. med deželne ceste. Županstvo občine Slavina je že opetovano prosilo pri deželnem odboru kranjskem, naj se uvrsti cesta, ki se odcepi od državne ceste pod postajo Prestranek, pelje čez Koče in Slavino in se potem zopet zveže z državno cesto, v vrsto okrajnih cest. Ta cesta je kake 4 metre široka in odgovarja širokost postavni določbi; speljana pa ie tudi brez klancev, med tem. ko ima državna cesta v tej razdalji 4 prav strme klance. Ker se vrši na tei cesti, ki vodi skozi dve obljudeni vasi, precejšen promet, ima vse sposobnosti, da sc uvrsti med deželne ceste druge vrste. Županstvo do sedaj ni na tozadevne prošnje Še dobilo nikakega odgovora, tudi se niso še vršile nobene na to se nanašajoče poizvedbe. Z ozirom na to stavijo podpisani na gospoda deželnega glavarja vprašanje: 1. Ali mu je znano, da je županstvo Slavina vložilo tozadevne prošnje opetovano na deželni odbor, m 2, kaj namerava ukreniti, cla se tej opravičeni želji tamošniega okoliša čim preje ustreže. Interpelacija dr. Frana Novaka in tovarišev na gospoda deželnega glavarja v zadevi obravnav nujnih predlogov. Poslanci narodno-napredne stranke vložili so v tekočem zasedanju več nujnih predlogov. Kliub določilom § 22. poslovnika ti nulni predlogi niso prišli koncem sej- pred začetkom katerih so bili vloženi, v razpravo. Ker smatramo podpisani to postopanje za kršenje poslovnika, usojamo si gospoda deželnega glavarja povprašati, kako misli spričo določb § 22 poslovnika utemeljiti in opravičiti svoje postopanje glede nujnih predlogov, vloženih od poslancev narodno-napredne stranke. Dež. glavar ie čital to interpelacijo, potem io ie pa vrnil poslancu dr. Novaku z izjavo, da vsebuje — hudo žaljenje njegove osebe. Dr. Novak se je nasmehnil in odšel na svoie mesto. Posl. Suklie prosi besedo k poslovniku in izvaja, da § 33 poslov- nika pravi, da morajo priti nujni predlogi v obravnavo koncem izčrpanega dnevnega reda in da imajo nujni predlogi prednost pred navadnimi predlogi. Do sedaj pa še ni prišel v razpravo noben nujni predlog nar.-naprednih poslancev, razpravljalo se je pa žc o navadnih predlogih, ki so jih vložili poslanci večine. Narodno-napredni poslanci odločno protestirajo proti takemu postopanju. Dež. glavar pravi, da ta očitanja niso opravičena in da prihajajo predlogi v razpravo po oni vrsti, po kaleri jih on dobi. On je nad vse kulanten in hoče to pokazati tudi s tem. da bo danes celo protežiral dva napredna nuina predloga. Posl. Ribnikar: Ne potrebujemo nobene protekcije, samo našo pravico zahtevamo. Dež. glavar: Gospod poslanec Ribnikar, vi nimate besede; kličem vas k redu. Odsek za ljudskošolski zakon. Na vrsto pride poročilo deželnega odbora z načrtom zakona o ljudskem šolstvu na Kranjskem. Poslanec Lampe predlaga, da se izvoli poseben odsek iz dcsetili članov. kateremu naj se odkaže to poročilo. Predlog je sprejet in v odsek so bili izvoljeni poslanci: Reisner, Škulj, dr. Zajec. Gangl. Perhavc, Dimnik, dr. Pegan. Ivan Lavrenčič, grof Marglieri in dr. Eger. Odsek se je takoj konstituiral in sicer je bil Izvoljen za predsednika dr. Zaiec, za podpredsednika grof Marglieri in za zapisnikarja Škulj. Debata o volilni reformi. V imenu odseka za volilno reformo ie na kratko poročal dr. Pegan, ki le rekel, da se stranke niso mogle združiti In da je izvedba reforme radi tega nemogoča; predlaga da vzame zbornica to poročilo na znanje. K besedi se oglasi posl. Gangl, ki le izvajal približno sledeče: Udeleževal sem se vseh sej volnorefor mnega odseka, ko poslušalec ker me ie stvar posebno zanimala še z ozirom na moje volilce. Odkrito priznavam. da so bile razprave zelo zanimive in da so se vršile strogo stvarno in objektivno, tako. da so napravile najboljši vtisk. Pri razpravah pa je morala tudi narodno-na-predna stranka skušati uveljaviti svoja principijalna načela, ki jih ima glede vsake bodoče volilne reforme. Oba zastopnika narodno-napredne stranke sta bila do skrainosti popustljiva, kolikor sta le mogla biti z ozirom na koristi volilcev. ki jih na- rodno-napredna stranka zastopa in z ozirom na čast in ugled stranke same. Zastopnika narodno - napredne stranke sta skušala najprej uveljaviti načelno stališče narodno-napredne stranke, ki je jasno izraženo v njenem političnem programu. To načelo ic. da ie edino sprejemljiva in dobra volilna reforma, ki sloni na principu splošnosti. enakosti, tajnosti in direktnosti ter na proporciio-nalncni sistemu. Dokler taka volilna pravica ne bo uvedena, ne bo miru z naše strani ne v tej zbornici, ne zunaj v javnosti. Mi bomo skušali spraviti vso deželo iznova v boi za uveljavljenje teh najprimitivneiših pravic. Zaradi tega. ker je padla akcija volilnore-formnega odseka v vodo. ne smemo prenehati in ne bomo prenehali. Žal. da se volilni red ni vsaj deloma izpremenil z ozirom na aktualne predloge zastopnikov naše stranke, potem bi bilo vsaj deloma po-magano onim slojem, ki so danes brez direktnega zastopstva v tej zbornici. Na eni strani ie narodno-napred-na stranka priznala S. L. S., da v kmcčkili okrajih uredi razmere, kakor odgovarjajo njenim strankarskim in ljudskim koristim, na drugi strani pa je zahtevala naša stranka isto pravico za sebe v mestih in trgih, v svojih volilnih okrajih. Ta zahteva z naše strani ie skoz in skoz utemelie-na in to bi nam bila večina prav lahko priznala. Če bi se bila priznala ta pravica, bi prenehali takoj vsi boji. ki se vrše v tei zbornici vedno ob razpravah glede verifikacije posameznih mandatov. Dalje ie narodno napredna stranka zahtevala, da nai se s povišujem kmetskih mandatov poviša tudi število mandatov narodno napredne stranke za en mandat. Ta zahteva ie izvirala iz želle. da bi se s pridobitvijo novega volilnega okraja dalo doslej brezpravnim slojem zastopstvo v tei zbornici. Hoteli smo združili vse industriialne kraje, kjer prebivajo po večini delavski sloji, in dali bi tako tudi delavcem svojega zastopnika. To bi bilo popolnoma odgovarjalo programatičtiim določbam in modernemu socialnemu na-ziranju, ki je hočemo kazati pri vsaki priliki. Zaradi prekinjenja pogajanj ie padla tudi ta želia v vodo in brezpravni sloji bodo ostali še nada- lje brez svojega zastopnika v tel zbornici. o *l,d« Sln0 stavili zahtevo, da se s 35. deželnega reda spremeni tako, da bi mogel disciplinarni odsek skleniti izključitev kakega poslanca samo. ako bi za to glasovali štiri člani odseka, tako. da bi morale združiti za tak sklep vedno dve stranki, med tem ko sedai odloča o tem navadna večina in tako dela ena stranka karkoli hoče. Stavili smo vse te zahteve, da čuvamo koristi iti interese naših volilcev. ampak vsi ti predlogi so bili odklonjeni in volilna reforma ie padla v vodo. Stalno lice pa more dobiti volilna reforma, kakor sem že uvodoma rekel še-le tedaj, ko se bodo vršile volitve na podlagi splošnosti. enakosti, tajnosti, direktnosti in po proporciji. Imeli smo priliko govoriti o tem tudi že v prejšnji poslovni dobi in smo poudarjali, da ie samo tisto zastopstvo pravo, ki je zgrajeno na taki podlagi. V tej zbornici interesno zastopstvo ni prišlo do veljave, ker so iz nje izključeni delavci. Vidi se pa to tudi iz dejstva, da ima 30.000 volilcev splošne kurije samo enega zastopnika, 50.000 volilcev S. L. S. pa kar 10 zastopnikov, tako, da je 37% volilcev brez zastopstva! Večina se izgovarja na vlado, češ. da ona ne bi pripustila splošne in enake volilne pravice za deželni zbor. Ampak večini radi vladnega stališča ne bi smel upasti pogumI Vlada ie enako odločno nasprotovala tudi splošni in enaki volilni pravici za državni zbor in I. 1905. se je ministrski predsednik Gautsch odločno izjavil proti taki volilni reformi. Ljudstvo vendar ni odnehalo in že I. 1907. ie dobilo splošno in enako volilno pravico! Posl. Ribnikar: Saj izgovor na vlado je čisto prazen! Posl. Gangl konča svoja ižva-jan ja z besedami: Deželni zbor. kakršen je sedaj, ne odgovarla interesom volilcev, zlasti ne delavskim sloiem. Ta deželni zbor pa niti ne odgovarja programu obeh slovenskih strank in ne modernim sociialnim zakonom ter je končno tudi v protislovju s členom II, državnih osnovnih zakonov. V deželnem zboru bi morali imeti vsi sloji priliko sodelovati, kadar se sklepajo zakoni, obvezni za vse sloje. Tudi ne bo prej v tei zbornici miru. dokler se taka volilna reforma ne izvede. Končno stavi govornik naslednji predlog: 1. Deželni zbor se izreci v principu za splošno, enako, direktno it? tajno volilno pravico po proporcionalnem sistemu. 2. Deželnemu odboru se naroča, da izdela do prihodnjega zasedanja nov zakonski načrt glede volilne reforme. 3. Z ozirom na obstoječe razmere naj ostane kurija veleposestva kakor do sedaj; 4. Za ostale stranke se uredi volilna pravica v zmislu deželnega reda, kakor je rečeno pod točko 1. (Napredni poslanci živahno odobravajo.) Grof Barbo izjavlja, da bodo zastopniki veleposestva onemogočili s tem da zapustijo dvorano, vsako volilno reformo, ki bi šla za tem, da se volilna pravica posploši in poena-či. četudi samo v mestni In kmetski kuriji. Klerikalci so bili vsi srečni, ko so to slišali, saj se lahko še vnaprel izgovarjajo na — vlado in grofe, češ. mi smo za splošno in enako volilno pravico, ampak vlada in grofi se temu upirajo! Posl. dr. Lampe ie odgovarjal Ganglu ves razburjen in je rekel, da ie bil predlog uarodno-naprednih po-poslaucev. da se uvede splošna in enaka volil, pravica za njih (t. j. za klerikalce) pravljica------------J^leri- kalci navdušeno ploskajo.) Večina ie prišla z drugačnim, realnejšim jrned-logoni---------- Posl. dr. Novak: Ta ie bil pa za nas pravljica. Posl. Lampe končno izjavi, da bo glasovala večina proti vsakemu predlogu narodno-napredne stranke. Ta izjava izzove pri klerikalnih poslancih pravi vihar navdušenja. Poročevalec dr. Pegan pravi, da naprednjaki niso šli pri zahtevi po še enem mandatu za tem. da bi pridobili en mandat delavstvu, temveč za tem. da bi priborili en mandat socialni demokraciji. Napredni poslanci: »Pa kaj ie na tem slabega?« Končno pove dr. Pegan, da bi se naprednjaki zato radi iznebili disciplinarnega paragrafa, ker se bojijo — »močne roke sedanjega predsednika dež. zbora.« Pri glasovanju je bil sprejet po večini predlog odseka in izpolnilo se je prerokovanje dr. Trillerja: volilna reforma ie bila pokopana na pustni torek Proti Mazelletu iti .los. Lavrenčiču. Na vrsto pride poročilo verifikacijskega odseka, po katerem naj se ne potrdi izvolitev posl. Mazellcta v dolenjskih in posl. Lavrenčiča v notranjskih mestih in trgih. K besedi se oglasi posl. dr. Ravnihar, ki je ob splošni pozornosti izvaja! v glavnem sledeče: Hočem precizirati pravno ^stališče našega kluba in sicer sine ii a et studio Gospoda, zavedaite se. kaj hočete s svojim predlogom storiti. Kai takega še ni storil niti ogrski parlament, kar namišlia storiti večina kranjskega deželnega zbora. Samo pruski dež. zbor je iz istih razlogov razveliavi! mandate štirih so-ciialnodemokratičnih poslancev. Ali nal kranjski dež. zbor v tem oziru posnema Pruse? Sicer pa, ali ie takšen sklep, kakršnega ie storil verifikacijski odsek, utemeljen v zakonu? Smelo trdim, da ne. S 3. dež. reda za Kranisko pravi, da volijo mesta in trgi 12 poslancev in se pri tem poziva na deželni volilni red. S 3. dež. volilnega reda izrecno določa, da volijo v mestni kuriji mesta in trgi in nikjer ne mestna občina ali trška občina. Iz tega ie jasno razvidno, da zakonodaiatelj misli samo na mesta in trge in ne cele krajevne občine. A ne samo te točke, ampak tudi še razni drugi paragrafi kakor § 13.. 14.. 2tk. 24. itd. govore točno in precizno samo o mestih in trgih, nikjer pa. o krajevnih, oziroma političnih občinah in izrecno razločujejo o obeh pojmih. Iz dež. in drž. volilnega reda je razvidno. da ni najmanjša politična enota občina, marveč kraj. Besedilo zakona ie čisto jasno in more se tolmačiti samo tako, da volijo v mestni skupini samo čista mesta in čisti trgi brez predkrajev, ki morda tvorijo z dotičnim mestom ali trgom eno politično občino. Stališče narodno-na-nredne stranke ukrepljuje tudi znana razsodba državnega sodišča. dež. Poldnem vedf pravcato kiparijo, ker se je v0h£ red vedno samo površno sestavlia in sproti krpal. Ce hočcio klerikalci sedaj nekaj mestnih mandatov razveljaviti. nimajo za to nobenih zakonitih razlogov. Teh razlogov pa se jim tudi ne zdi vredno navajati, ker hočejo brez vsakega pravnega razloga izvršiti samo golo nasllstvo. t(Dr. Tavčar: Tako je. ničesar drugega kakor nasilstvo!) Toda takšna nasilstva rode samo anarhijo. Zen-ker pravi: Avtonomija sloni na svobodi. enakosti in pravičnosti. Ako večina tepta z nogami svobodo in Kazj pravičnost napram manjšini. KQSarna prot* deželni avtonomiji. §§ 22. in 25. vol. reda določata, Hf ,)e razsodba dež. vlade proti volilnim imenikom pravoveljavna in inapclabclna. Dež. vlada je v smislu citiranih paragrafov razsodila, da imajo v mestni kuriji voliti samo oni volilni upravičenci, ki imajo volilno pravico v dotičnih mestih in trgih. Volilni imeniki v mestih in trgih so postali torej pravomočni in na podlagi teh veljavnih volilnih Imenikov so se vršile volitve in sta bila izvoljena Lavrenčič in Mazelle. Jasno je torei. da bi bilo razveljavljenje teh volitev protizakonito. Sicer pa ako bi z mestno skupino volili tudi raztd predkraji. bi mestna skupina izgubila svoj znacai m bi Uostala druKa kmetska kurija. Na stališču, da mo-raio v mestni kuriji voliti samo čista mesta in čisti trgi, ič stal kraniski dež. zbor celili 50 let in šele 1. 1908. je prišel odrešenik, ki je jel interpretirati zakon drugače. Toda še pri prvem noveliranju dež. volilnega reda par let pred 1908 še ni nihče mislil v klerikalnih vrstah na takšno interpretacijo. dasi so gospodje večine naravnost moistri v frižiraniu raznih nrprinPv-’ (Viharna veselost med na-i\„ . ni1 poslanci. Posl. dr. Tavčar: a. nnenitni frizerji so res!) Govornik jc naglašal. da ne vo-oito klerikalne večine stvarni razlogi, kar dokazuje zlasti dejstvo, da hoče večina razveljaviti dva napredka mandata proti zakonu, dočim bredlagate potrditev izvolitve posl. kuija, ki nima niti aktivne niti pa-volilllc Pravice. (Dr.' Pegan: har sJlf: podlagamo! Dr. Ravni- ° IS ££££$<&^ na stranka ie kul-mt, •loda na9red-ua. zato tudi ne bo n5,£0rtes iifera,‘ trditvi Skuljeve izvolitvea P°' Govornik jc naglasili da na rodno-napredna stranka resna Ih ka. ki hoče iz ljubezni do ožje domn" vine pošteno sodelovati, četudi je dež. glavar v svojem nastopnem govoru to sodelovanje odklonil, da sc obrača za podporo samo večino in na velepostestnike. .R,avar: To ie žalitev moje osebe. Kličem vas k redu. .J,.1; Ravnihar: Ne moremo se iate inšc sodolIei)ri?a,lia’ da odk,an‘ id žal sodt|°vanje, za kar nam pa ! Bež. glavar: Kličem k redu. Govornik je dokazoval, da se boi na nož. ki so ga začeli klerikalci, ni obnesel, to so pokazale zadnje volitve. Že tri tedne sedimo tukaj in večina ni storila drugega kakor mislila. kako bi ubila »te proklete liberalce«. Germanizacija se širi povsod. večina kranjskega deželnega zbora pa misli samo na to. kako bi ubiiala rodnega brata. (Klerikalci se krohotalo!). Govornik stavi končno predlog, da se odobri izvolitev posl. Jos. Lavrenčiča. Jul. Mazellcta in dr. Trillerja. verifikacija mandata dr. Gregoriča pa se odgodi do končne razsodbe državnega sodišča. Govor poslanca dr. Ravniharja, ki se ni nič razburjal in ie ostal na vse medklice klerikalnih poslancev miren, resen in stvaren, je napravil globok vtis. Napredni poslanci so mu živahno oddobravali in mu. ko je končal, čestitali. Deželni predsednik baron Schvvarz prečita daljšo izjavo, v kateri nastopa nroti stališču večine v vprašanju volitev v dolenjskih in no-traniskih mestih iu trgih. Vlada namreč stoji na stališču, da volijo v mestni skupini samo mesta in trgi kot taki in ne kraievne občine. Posl. Jos. Lavrenčič ie zavračal trditve, češ. da so se vršile pri volitvah v notranjskih' mestih in trgih ne pravilnosti, oziroma godile so se, ampak — od strani klerikalcev. Posl. dr.Triller pravi, da ie imel predlog verifikacijskega odseka od svoiega začetka namen, prisiliti na-rodno-naoredno stranko, da bi sprejela volilno reformo, kakor jo je predlagala večina. Ainoak od leta 1908. smo postali previdnejši, ker takrat smo sodelovali pri volilni reformi z najresnejšo in naibolišo voljo. dosegli smo pa najneugodnejši usneh. Predlog verifikacijskega odseka ie zakonolomstvo. ampak na-rodno-napredni poslanci bodo vklittb nasilstvu in terorizmu večine delovali za uveljavljenje svoiih načel in končno bo zlomljen terorizem sedanje večine. Grof Barho se izjavi proti predlogu verifikacijskega odseka. Posl. Lampe ie govoril strastno, kot ie njegova navada, izzival ie in žalil, ampak napredni poslanci so videli, kam pes taco moli. videli so. da bi imeli klerikalci radi' škandal in zato so se samo pomilovalno posmehovali izbruhom onemogle ieze. Posl. Jos. Lavrenčič ie imel še, kratek govor o osebni zadevi — re agira! ie na trditve dr. Lanmcta. da* kot žunan ni vzdrževal reda v Po-f stojni dan med volitvami. Poročevalec dr. Pevan je v prav dolgem govoru prav nerodno branil stališče verifikacuskesra «*»seWa-. člnnc državnega sodišča in juriste snloh. končno pa predlagal, da zbornica snreime njegove predloge. Pri glasovanju sprejme večina predloge verifikacijskega odseka in tako razvel*avl mandata Jos. Lavrenčiča In Tul. Mazelleta. Napredni poslanci zapustijo z glasnim protestom dvorano. Prihodnja seia bo v petek, 27. t. m. ob 10. uri dopoldan. vas drugič Dnevni pregled. Nemški knezi ua Balkanu. Balkan |e bil prizorišče velikih narodnih bojev. Skozi Balkan se ie vršilo veliko preseljevanje narodov. V onih časih so šli tudi germanski narodi preko Balkana, toda za njimi ni ostalo nobenega sledu — k večjemu da so marsikaj podrli, kar so preje Rimljani sezidali. Pozneje niso imeli Nemci na Balkanu nobene besede, Ie nemški križarji so šli skozi te dežele v Jeruzalem. Pred navalom Turkov so branili Balkan slovanski narodi. Ko pa se je začelo osvobojevanje izpod turškega jarma, so začeli Nemci balkanskim državam ponujati in vsiljevali svoje prince. Na Nemškem imajo namreč toliko princev, da ne vedo kam z njimi. Zato je treba ustvarjati vedno nove državice, da pridejo princi do prestola, oz. zaslužka. Nemci potrebujejo torej Balkan, ne samo zato, da nanj izvažajo svoje izdelke, ampak tudi da tja pošiljajo svoje brezposelne prince. Tako bomo imeli na Balkanu sedaj že v štirih državah nemške dinastije, ki so vse kolikor toliko v sorodu s pruskimi Hohenzollerji. Na Balkanu je zdaj sedem držav Rumunija, Bolgarija, Turčija, Grška, Albanija, Crna Gora In Srbija. Med temi imata samo Srbija in Črna Gora domače slovanske vladarske hiše. V Ru-mumji, Bolgariji, Grški in Albaniji vladajo nemški princi. Ako se pomisli, da hoče Nemčija tudi v Turčiji imeti prvo besedo oz. svojo vojaško komisijo potem se lahko vidi, kako ugodna tla so tu za nemško politiko m kako težek je boj slovanske Rusije za upliv na Balkanu. Na Balkanu prebivajo dandanes slovanski narodi, romanski (rumunski) grški, turški, albanski — torej niti en german- ski narod — m vendar vladajo tu — nemški knezi. Dasi ustava raznih balkanskih državic precej omejuje svojevoljno politiko posameznih vladarjev in imajo narodi po zakonu sami odločevati o svoji usodi, vendar zmaguje upliv vladarske hiše, pogosto na škodo naroda (n. pr. v Bolgariji). Po nemških knezih se dela nemška politika na Balkanu — zato so tudi Albanijo nazvali — trdnjavo pangermanizma ob Adriji. Kmalu bo red; novi neredi na obzorju. Nered, ki je na balkanskem poluotoku ostal še izza balkanske krize, se bliža svojemu koncu. Albanija ima že svojega kneza, princa \Vieda, ki jc le dni prvič prišel v stike z albanskimi notabli. Prebivalstvo v Valoni jc bilo vso navdušeno, ko je slišalo, da ima že kneza. V tem oziru se torej upa, da v Albaniji nastane red. Grčija je tudi pomirjena, kar se tiče južne Albanije in Egejskih otokov. Grška se jc podvrgla razsodbi velesil in tudi Turčija je prenehala oponirati, ker vidi, če bo prekorajžna, da ne dobi nikjer posojila. Ker se Turčija pomirja, se bo kmalu morala pomiriti tudi Bolgarija, ki še sedaj ne ve nič bolj pametnega, kakor žugati Srbiji. Po teh straneh nastaja torej na Balkanu mir. — V svojem odgovoru na noto velesil jc Grčija odgovorila, da se podvrže velesilam; opozorila je pa tudi na južno Albanijo, na Epir, kjer stanujejo Grki. Epirsko prebivalstvo ni nič kaj zadovoljno, da pride pod Albanijo, to pa zato ne, ker iz izkušenj ve, da Albancem, po večini roparjem in tolovajem, ni zaupati. Grška vlada ne zakriva velesilam, da je v Epiru jako nevaren vir za nemir v Albaniji. Predlaga pa tudi sredstva, ki so sposobna, da pomirijo prebivalstvo Epira. To prebivalstvo bo takoj mirno, kakor hitro bodo dane garancije za osebno varnost in za varnost premoženja tudi potem še, ko zapusti epirsko ozemlje grška vojska. Takšne garancije bi bile dane pa le v slučaju, če bi biie v albansko žandarmerijo prevzete tudi grške čete iz Epira. Dopisniku »Daily Tclcgraph« — so ■ Epiroti sami izjavljali, da bi ta ukrep popolnoma pomiril prebivalstvo. Razen tega predlaga grška vlada velesilam tudi, da naj onim grškim epirotskim občinam, ki so imele že pod turško vlado posebne privilegije, te privilegije priznajo. — Od evropejskih velesil torej jc odvisno, ali bo nastopil na Balkanu mir ali ne, kajti Epiroti bodo čakali, kakor »Times.; poroča, samo nekaj dni še, dokler velesile ne store od Grške zahtevanih korakov. Nevarne razmere v Meksiki. Vslcd neprestanih nemirov v Mcksi-ki. kjer se čete ustitvnili generalov Vilic in Carcnze bore proti uzurpa-torju, predsed. republike Hucrti, je varnost Uijcev silno mala. 17. t. m. je bil ustreljen po obsodbi vojnega sodišča po naročilu generala Vilic, angleški državljan Ben ton, ki ima velika posestva v Združenih državah. Obenem z Bentonom sta izginila še dva druga Angleža in en Atnc-rikaucc. Kaj jc bilo vzrok smrtne obsodbe bogatega Angleža, tega ne ve nihče. Uporniki (ustavoverni) trdijo, da jc hotel Bcnton ustreliti generala Villa iu je bil postavljen kot izdajalec pred vojno sodišče. Edini, ki bi lahko povedal, kaj sc je odigralo med generalom Villo in Angležem Bentonom so bile zgoraj omenjene osebe, ki so pa brez sledu izginile. 'Fe osebe so bile v predsobi generalovega stana istočasno,, ko se jc pri generalu nahajal Anglež Bonton. Zdi se, da je bil Ben ton po nedolžnem ustreljen. Njegov umor je spravil predsednika Združenih držav v zagato. Predsednik Združenih držav je hotel podpirati uporne generale proti Huerti. Sedaj bo odkar je Villa postal morilec, je čisto gotovo, da amerikansko javito mnenje ne bo dovolilo, da bi prišel general Villa na njegovo mesto z amerikansko pomočjo. Združenim državam sedaj ne preostaja druzega, kakor začeti z oboroženo intervencijo, ali pa priznati Huerto kot predsednika. Razmere v Meksiki postajajo za Evropejce. ki tam žive, zelo nevarne. Albanci ga lomijo. Za ta pred-pust so Albanci dobro skrbeli, posebno deputacija oblečena v frak in cilinder. ^ Ta deputacija je nesla s seboj v škrniceljhu albanske zemlje in vode in oboje podala princu Wie-du, rekoč, da to store ker je to že več stoleten albanski običaj. Delali so se, kakor bi bili albansko krono že neštetokrat ponujali, a ne prvič. Hudo neurje po zapadni Evropi. One dni so listi poročali o velikanskih sneženih viharjih, ki so zasuli Nc\v York skoro popolnoma s snegom, tako, da je bil vsak promet onemogočen. Sedaj prihajajo poročila o viharjih na Angleškem, Škotskem in Irskem ter Francoskem, Ob škotski in irski obali je bilo razbitih več ladij in mnogo oseb je v valovih poginilo. Na Francoskem je vihar povzročil velikansko škodo, ki znaša miljone in miljone. Izpod Sv. Primoža nad Kamnikom. Tukaj v Kamniku bi potrebovali nujno meščanske šole. Marsikateri mestni, kmetski in delavski fant bi se rad izobrazil za svoj prihodnji poklic bolj temeljito, kakor do zdaj, pa nima prilike. Ako imata Dolenjska in Notranjska svoje meščanske šole, zakaj bi jo tud! ne imela Gorenjska. Za takoimenovane višje poklice imamo na Gorenjskem gimnazijo v Kranju in Št. Vidu, za meščanske, kmetske in delavske fante pa samo ljudsko šolo, katera vendar v vseli slučajih ne zadostuje. Kamnik tako lep kraj, katerega jc g. profesor Seidl v geologičnem oziru tako krasno popisal, bi ne ime! svoje meščanske šole. — Ves kamniški, brdski in deloma kranjski okraj, potem sosedna Štajerska in Koroška gravitirajo v Kamnik. Poglejte le enkrat semnje dneve, koliko različnega naroda pride v Kamnik. Delati moramo z vsemi postavnimi sredstvi na to, da dobimo meščansko šolo, kajti v izobrazbi leži napredek. Ne korak nazaj, ampak naprej! Prosimo g. poslanca Ribnikarja, da stavi v deželnem zboru primerne predloge. Tudi v Krško meščansko šolo hodi dosti mladeničev iz sosedne Štajerske. Rešitev življenja. C. kr. finančne straže paznik g. Ludovik Osterc rešil je gotove smrti dne 21. februarja t. 1. vaškega slepca SOlctncga Janeza Čolnarja, da ni utonil. Gospodu rešitelju vsa čast, da jc stavil na telmico uc samo svoje življenje, ampak tudi svoje zdravje, da je skočil v tem času v polni opravi v naraslo Pšato, ter potegnil omenjenega reževa do obrežja, ker so prihiteli ljudje, pomagali reveža dvigniti na suho. Kranj. Izjavljamo še enkrat, da g. Ivan Pirc ni v nikaki zvezi z notico o razmerah na trgu v Kranju, ki jc izšla v »Dnevu« še marca leta 1913. Prosimo torej gotove ljudi, da vzamejo to na znanje in da dajo že enkrat mir. Glede dopisa iz Krope se nam poroča, da je stvar z lovom nekoliko drugačna in da igrajo pri tej stvari osebne intrige, ki jih seveda mi ne bomo podpirali. Občni zbor Obrtne zadruge na Bledu se vrši dne 1. marca 1914, v nedeljo popoldne ob 2. uri v hotelu Triglav na Bledu. Iz Krope se itaui poroča. V nedeljo igrala se je-igra »Občinski tepec« v prostorih žrebljarskc zadruge. Igra vršila se je hvalevredno lepo in je zelo ugajala gledalcem. Po igri so domači in tujci, šli v vazne gostilne, da si privoščijo kozarec vina in kaj malega za južino. Nabito polna pa je bila gostilna ge. Marije .Juhu p. d. pri Jarmu. Tja so prišli večinoma tujci iz okolice Cešnice, Orsiš, Rovt, Dobrave, Misač, Kam-ncgorice in iz okolice Pri časi dobrega vina pričel se je pogovor in med tein stopita dva godca v nabito polno hišo. Pričelo se je plesati in je precej živahno postalo. Kar naenkrat pa prileti v hišo in prepove, da se ne sme plesati v tej gostilni. Neki-tuj plesalec pa mu mirno odgovori: »Dokler mi plačujemo godce., toliko časa nimate vi nič govoriti.« Na to je pričel gospo Jalenovo opominjati, da naj neha s plesom, ker drugače ne bo njega v njeno gostilno nikdar vec. Kmalu na to oglasi se neka gospodična, da jim je veliko ljubše, da ne pride nikdar v gostilno, ker hoče mirne goste s silo pregnati iz lokalov. Povemo pa samo to, da je ta gospod učitelj tisti mož, kateri se spreminja kot kameleon, kateri ima A?e k&rvc ua seb’ samo prave ne, Ako pa nam še ne miruje z njegovo usiljivostjo, mu izprašamo vest do zadnjega kotička. Nesreča. V vasi Goriče pri Kranju je podiral predvčerajšnjem v nekem tamošnjem gozdu drva 151etni posestnikov sin Ivan Koštrun. Pri delu se mu je izmuznila sekira iz rok in ga vsekala tako nevarno v zapestje, da je bila velika nevarnost, da Koštrun izkrvavi. Le z velikim trudom so prepeljali fanta na železniško postajo Kranj, kjer je dobil prvo zdravniško pcmoč. Takoj nato so ga prepeljali v deželno bolnico v Ljubljani. Desno nogo si je zlomil. Ko je šel te dni 431etni posestnik Anton Goreč iz Brezja iz neke tamošnje gostilne domov, je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Demon alkohol. Te dni je popival v Mehletovi gostilni 54letni posestnik in zidar Martin Klun iz Podgrada. Okrog pol desete zvečer se je dvignil iz gostilne močno vinjen in kolovratil domov. Med potjo se je izpodtaknil in padel tako nesrečno, da si je zlomil desno roko. Ljubljana. — Roman Vodiške Johance 11. kupujejo prav pridno ljudje ter ga bero z velikim zanimanjem. Potujoče občinstvo opozarjamo, da se ga dobi tudi na južnem kolodvoru v tra- fiki. Med vožnjo jc- ta brošurica prav primerno in kratkočasno čtivo. Torej le pridno segajta po njej. — Pri včerajšnjem plesu se je zgodilo nekaj nenavadnega. O polnoči se je naenkrat dvignila sredi dvorane dolga ženska postava, ki je segala do stropa. Njene roke so segale preko cele dvorane in zopernc oči so se svetile kakor pri hinavski mački. Pari so obstali in so ugibali, kdo bi to bik Eni so mislili, da je to »usoda naroda«, ki opozarja ob dvanajsti uri Slovence, da sc zavedo svojega položaja. »Ne plešite, kajti časi so resni. Pomislite na svoj jubilej, na domovino.« — Drugi so mislili. da predstavlja ženska »denarno krizo«, ki opozarja ljudi k varčnosti —: »Pojmite, čla so prazni vaši žepi, kdaj boste plačali dolgove?« Tretji so mislili, da ta prikazen predstavlja »pepelničnega mačka«. Toda v tem je nekdo žensko spoznal in zaklical: Kamila! Vsi plesalci so takoj pobegnili iz dvorane, kajti vsak se je bal, da bo ovaden zaradi veleizdaje. — Gospod Ignacij Borštnik igra v četrtek prekrasno veliko in zelo hvaležno ulogo vrtnarja Selkava v drami »Stari paviljon«. S to ulogo je imel v Zagrebu uprav velikanski uspeli. Že danes govore v Zagrebu, da je bil Borštnik malokdaj večji v svoji zreli umetnosti, kakor baš v tej efektni drami. Ljubljaneanje so še nedavno javkali, da naša drama nima več prvovrstnega igralca dra-niatske umetnosti, Borštnika. Zda.: ga imajo že več mesecev, a gledat ga ne hodijo. Ali so bile res vse tožbe le hinavsko neodkritosrčne? Vsak izgovor je zdaj odpadel, torej naj zdaj pokažejo, da je drama res najvažnejša gledališka stroka, ne pa opera in opereta! V četrtek igra naš največji dramski umetnik sijajno ulogo zares briljantno. Komur jc pri srcu obstanek naše drame, ne izostani v četrtek zvečer, ko se uprizori imenitna noviteta! Tudi ga. Bukše-kova, g. Skrbinšek in gdč. Gjorgjc-vieeva imajo prelepe vloge. — Ljubljana je na II. mestu, kar sc tiče brezbrižnosti za dramske predstave. Nedavno sem govoril z odličnim drainatskim umetnikom, ki pozna občinstvo vseh jugoslovanskih večjih mest in sem ga vprašal, kako sodi o ljubljanski publiki. Dejal mi je: »Ljubljana ima najmailjc zmi-sla za drainatsko umetnost. Edini Spljct jc morda še brezbrižnejši! V zanemarjanju dramskih predstav stoji Ljubljana vsaj na drugem mestu. Zato je delovanje za dramo v Ljubljani bob ob steno!« Sporočam »Dnevu« to sodbo odličnega strokovnjaka igralca, ker je še dober mesec časa, da Ljubljančani to sramotno kvalifikacijo popravijo. Da naša drama ne more evesti, ni krivo niti vodstvo, niti igralstvo, niti ni kriv repertoar, nego je kriva vseli žalost, razmer edino le indolentnost publike. V četrtek se uprizori prekrasna moderna drama, ki ima veliko literarno ceno, a tudi veliko gledališko privlačnost. Snov je zanimiva, vsi značaji polni krvi in resnice, zapletki efektni. Gustav Wicd je prvovrsten dramatik in »Stari paviljon« je repertoarna igra vseh resnih gledališč. Pojdite si jo pogledat! Zadovoljni morate biti, če ste kulturni ljudje, vredni umetnosti! — Nečuvena nakana ua gostilničarsko obrt. Raznesla se je vest, da namerava deželnozborska večina ustvariti zakon, po katerem bi sc zvišala užitnina na vino v mestih baje celo na 24 vin. od litra. Do tega ne sme priti, magari ženemo stvar do skrajnosti. Proti tej nakani moramo nastopiti tako gostilničarji kot konsumenti složno in vehementno. Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem sklicuje zato protestni shod v četrtek dne 26. februarja t. I. v veliko dvorano Mestnega doma v Ljubljani ob štirih popoldne. Zadeva je nujna, ker hoče dež. zbor baje še ta teden o tem obravnavati. • Pridite na shod vsi brez izjeme! Vabljeni ste tudi nego-stilničarji. — Načelstvo. — Športni prostor v Ljubljani ob Lattermannovem drevoredu nudi zadnji čas izredno žalostno sliko, ki nam jasno kaže, kako malo upoštevajo naši merodajni činitelji važnost in pomen športa. V vsakem, količkaj modernem mestu skrbi mesto za dostojen športni prostor in to celo v mestih, ki so manjša od Ljubljane; treba nam je pogledati samo v Celovec ali Celje. Pri nas se pa uporablja športni prostor za nekako smetišče. Prostor pokrivajo velikanski kupi snega in blata, vmes pa se opazi razbito steklo, kamenje, cunje itd. Vrhu vsega tega pa je prostor še popolnoma razvožen od voz. Lahko si mislimo, da slične stvari ne napravijo prostora privlačnejšega in boljšega ali primernejšega za gojenje športa. Po našem mnenju bi odgovorni magistratu! urad pač lahko izbral za odlaganje snega in smeti primernejši prostor, ker to enkrat za vselej ne gre, da bi se naš edini športni prostor, ki itak ne odgovarja zahtevam, povrhu še smatral za smetišče. — Upamo, tla ho to zadostovalo 1 —• Redni občni zbor »Društva nižjih mestnih uslužbencev«, se vrši dne 28. svečana 1914 ob 7. uri zvečer v mestni posvetovalnici. Dnevni red: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo društvenega odbora o delovanju in denarnem poslovanju društva. 3. Poročilo računskih preglednikov. 4. Volitev predsednika in 6 odbornikov, o. Določitev društvenih prispevkov. 6. Volitev dveh računskih preglednikov. 7. Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi svoje člane društveni odbor. V slučaju nesklepčnosti se Vrši občni zbor pol ure pozneje proti vsaki udeležbi. - Zveza jugoslovanskih železničarjev, podružnica Ljubljana, vljudno vabi na III. redni občni zl;or, ki sc vrši v nedeljo dne 1. suš-ca 1914 ob pol 3. popoldne pri Moharju v Spodnji Šiški. — »Ples v maskah« je privabil sinoči vse vesele plesalce na sokolsko maškarado v »Narodni dom \ Po 9. uri se je začela dvorana polniti in kmalu se jc razvilo veselo rajanje mask. Nekatere maske so bile krasne — v šunnii radosti jc trajal ples do jutra. Pustni torek v predmestjih. Včeraj proti večeru so prišle maškare v Šiško in so privabile mnogo gledalcev. Tudi drugod so se pojavljale maske. V Mostah je šla ena z napisom »Bodeča Neža« na glavi. Na Blcvvcisovi cesti smo videli mlado družbo maškar, ki so pele: Prej pa ne gremo dam... Sploh je bil dan oživljen, k čemur jc pripomoglo krasno vreme. Bil je pravi pomladanski dan, goro sp sc videle krasno in vse jc hitelo na ulice. — Opozarjamo p. n. občinstvo, da so denarni zavodi v Ljubljani ob sobotah in dnevih pred prazniki odprti za le stranke od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne. Od 1. ure dalje sc v nobenem zavodu ne uraduje. — Našli sta se dve klinji od noža za cepljenje vrtnic. Dobita sc v uredništvu »Dneva«. — »V divjine najgtobji grozi«, najkrasnejša džungeldrama, kar sc jih je dosedaj predvajalo, dosegla je včeraj v kinematografu »Ideal« najlepši uspeli. Tudi druge slike sporeda so prvovrstne. V petek, 27. speei-jalni večer z Nordisk-dramo v 3 delih »Sin jetnice«, v glavnih vlogah Valdemar Psy.l&ndev in Elsa Froh-fich. !' Trst. Odkar se je tržaško slovensko delavstvo organiziralo na narodni podlagi, se vrši vsako leto v »Narodnem domu« veliki ples, ki ga uprizarja pod praporom »Narodne delavske organizacije« združeno slovensko delavstvo. Včerajšnji ples je bil VIII. te vrste. Vsako leto je uspel najsijajneje. Tržaško slovensko občinstvo je vedno pokazalo, da simpatizira z nižjimi sloji slovenskega naroda in jih je tudi podpiralo. Tako je bilo tudi letos. Dohodki plesa gredo v podporne fonde, iz katerih prejema ubogo slovensko delavstvo razne podpore v slučaju brezposelnosti, bolezni, izprtja, stavke itd. Zlasti v preteklem letu je imela organizacija veliko izdatkov. Brezposelnost tržaškega slovenskega delavstva morda še nikoli ni bila tako velika kakor v lanskem in letošnjem letu.'O vzrokih brezposelnosti, ki jo povzroča na eni strani pritisk od strani italijanskih importirancev, na drugi pa neumna avstrijska politika, posebno v balkanskih vprašanjih, se je že mnogo govorilo. Vlada ne podpira v bedi se nahajajočih slovenskih delavcev, občina tudi ne, torej so odvisni edino in samo od svojega lastnega prizadevanja, od organizacije. Kdor čuti z njimi, ta jim gre tudi na roko. Kakor pospešujemo razna druga društva, tako in še bolj je potrebno pospeševanje organizacije najzatiranejših članov slovenskega naroda, slovenskih delavcev. Kdor res čuti ljudsko, narodno, ne sme iti preko tega vprašanja. — To z ene strani. Z druge strani p* je na tem plesu zelo zabavno. Ta ples ima skoz in skoz demokratičen značaj. Sicer ni na tem plesu toliko lišpa, kakor na marsikaterem drugem, kajti to je pač prireditev delavstva. Ravno zato pa napravi (udi večji vtis. O plesu še poročamo. Zadnja pustna nedelja v Trstu. Kakor vsako leto, tako je bilo tudi na pustno nedeljo na tisoče ljudi po glavnih tržaških ulicah. Na korzu se jc pokazalo tudi nekoliko pustnih vozov, ki pa niso bili tako bogato opremljeni kakor druga leta. Morda ie kriva temu poleg deževnega vremena tudi denarna kriza. Včeraj na pustni torek, je bila pustna promenada živahnejša. Stotaki na ulicah. Vsakemu ie dobro znauo, koliko denarja pogol-*"o vsako leto pustni čas, ali boljše rečeno, ljudska lahkomiselnost. In to posebno v velikih mestih. Spominjam se, da sem vedno premišljeval 0 nespametni potratnosti, ko sem stopal o pustnem času skozi ulice. Kamor pogleda človek, vidi vse polno papirnih trakov; po vseh ulicah so celi kupi razmetane »konfeture« in drugih neumnosti, ki jili jc kupil človek za precej drag denar, da jih zmeče brez vsakega pomena na ulico. Pametnemu človeku sc zdi škoda tc potratnosti, ki oškoduje ljudstvo gotovo za več tisočakov. Ali ne bi bilo veliko pametnejše, ko bi položil denar, ki ga misli razmetati o pustu, na stran, ter ga obrnil v bodisi katerikoli dobri namen? Nespametno trošenje naj bi odpadlo vsaj pri nas, ki smo reven narod ter zato tudi najbolj potrebni varčevanja. Pameten in zaveden Slovenec, ki sc že hoče zabavati, obišče le prireditve, ki so narodu v korist, drugi naj mečejo denar na ulice. — Delavec. Veliki ples »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. V soboto, dne 28. t. m. se vrši v veliki dvorani »Narodnega, doma« v Trstu »Veliki ples« Z. J. Z. Med plesom svira vojaška godba c. in kr. bosenskega pešpolka. Pričetek ob 9. uri zvečer. Vstopnina l K 20 v. V predprodaji 1 K. V predprodaji se dobivajo vstopnice v društveni pisarni ulica Sv. Frančiška št. 2 in pri posameznih zaupnikih. — Cisti dobiček je namenjen podpornemu skladu Z. .J. Z. Odbor Z. J. 2. pričakuje, da se te prireditve ne samo slovenski železničarji, temveč tudi ostalo slovensko občinstvo udeleži v čini največjem številu. 34kraina vlomilca in mednarodna tatova. (Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.) Včeraj sta sedela na zatožni klopi pred ljubljanskim porotnim sodiščem dva vlomilca in mednarodna tatova, ki imata na vesti nič manj kot štiriintrideset vlomov in tatvin. Ta dva prekrasna fanta sta: Janez Pavlič, devetindvajsetletni igralec brez posla in stalnega bivališča, rojen v Kosezah in pristojen v Vodice ter enaintridesetletni Leopold lereb, delavca brez stalnega bivališča, rojen v Nevljah irr pristojen v Podgir. Oba falota sta tudi mednarodna tatova, ker sta imela svoj »delokrog« ne samo v Avstro-Ogrski, ampak tudi v inozemstvu. Skoda, Ui sta jo napravila s svojimi štiriintridesetimi vlomi, znaša 4686 kron 89 vinarjev. Zgodba obeh vlomilcev je tale: Janez Pavlič in Leopold Jereb sta skrajno nevarna vlomilca in tatova. Oba sta bija žc neštetokrat kaznovana zaradi velikih in nevarnih tatvin. Kradeta, kjer le moreta. Kakega poštenega dela ati posla sploh ne poznata. Če nista v zaporih, se pa klatita okoli po svetu ter živita le od tatvine. Lahko torej rečemo, da sta takorekoč mednarodna tatova, ker je tatvina edini vir njunih dohodkov in ker potujeta v svrho tatvin nele po Avstro-Ogrski, ampak tudi po inozemstvu, kakor smo že omenili. Krasti jima je tedaj prišlo v navado. Janez Pavlič je prestal dne 28. maja preteklega leta daljšo kazen v Gradiški, Leopold Jereb pa je dne 15. julija preteklega leta pobegnil iz prisilne delavnice v Ljubljani. 2e prej je hotel Pavlič večkrat stopiti v zvezo z Jerebom in posrečilo sc je, da sta se pismeno zmenila. Ko je Jereb pobegnil, sta se takoj napotila po svetu, dokler nista bila dne 13. oktobra preteklega leta slučajno aretirana v Celovcu. Najprej sta jo mahnila na Primorsko, kjer sta v lki, Lovrani in Opatiji izvršila več tatvin. Nato sta se pojavila v Celovcu, koncem meseca avgusta zopet v Opatiji, na kar sta izginila iz Avstro-Ogrske ter sta živela baje eii mesec v Srbiji. (Konec jutri.) Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. ČEŠKO-NEMŠKA POGAJANJA. Dunaj, 24. februarja. Vlada si še vedno prizadeva, da prepreči razld češi, o-ne niških konferenc. Če bo zbor nemških poslancev v nedeljo v Pragi sklenil, da se ne gre za konferenco. tedaj bo vlada še nekaj poskusila; predložila bo namreč izpre-meinbe vladnega načrta (ta bo pa iz-gleda), ta!) Šele. če ne Pride do kompromisa, bo vlada izjavila, da opusti pogajanja. Glede deželne upravne komisije pa ostane še vse pri starem. MEKSIKA. Frankfurt, 24. februarja. Iz Meu-sike se poroča, da bo prezklcut Hu-erta še pred volitvami, ki se vrše v juliju, odstopil in bo vodstvo republike vzel v svoje roke general Lopez. Vašington, 24. februarja. Japonska in Francija ste sklenili, da izkrcate v Meksiki moštvo ladij, da varujejo poslaništva. GRŠKA IN BOLGARIJA. Atene, 24. februarja. Grška vlada je razglasila aboluciio nad vsemi osebami, ki so bile dosedaj v preiskavah radi političnih zadev; nanaša se to na Bolgare. Diplomatični odno-šaji so vzpostavljeni. 40.000 DELAVCEV ŠTRAJKA. Pariz, 24. februarja. Od 140.000 delavcev v pretnogokopih, jih štrajka 40.000. BREZPOSELNOST V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 24. februarja. Brezposelni delavci so imeli zborovanje, kjer so zahtevali dela. Na ulici ie prišlo do žalostnih izgredov. NOVI NEMIRI V ALBANIJI. Pariz, 24. februarja. Iz Skadra i prihajajo sem poročila, da so med 1 katoliškimi in mohamedanskim} Ma- I lisorl izbruhnili novi prepiri, vsled { katerih so si medsebojno puščali kri. Atene, 24. februarja. Prebivalci Epira so si izvolili provizorično vlado, ki jo je prevzel Zografoz. Poročilo se uradno še ne potrjuje. MESTO POPRAVKA. Esad-paša nam je poslal brzojavno uradni popravek, ki ga pa ne priobčimo v celem obsegu, ker se ekscelenca Esad ne sklicuje na 8 19, temveč na nož. — Zanimivo bi bilo samo to, da trdi Esad, češ »Rkof Skgyenie« pomeni »auf permejduš«. ne pa »Slava Albaniii«. — Toda dasi ie Esad Albanec, se vendar moti! Omenjeni vzklik princa Vida ne pomeni namreč v albanščini sploh ničesar!! Bog ve, če ni Vid hotel s tem vzklikom konštatirati, da ne bo ničesar pomenil... Za iliosliMa in pMarsfa Jela se slavnemu občinstvu priporoča Fran Keber, Trst, ul* Chiozza 59. Dobro upeljaftiv veliko let obstoječa, prvo vrstna krojaško ob z obširnim krogom najboljših stalnih naročnikov, na najbolj prometnem kraju v Ljubljani, sc vsled bolezni za fakturno vrednost takoj proda. — Pismene ponudbe na »Prvo anonCno pisarno". !! Tržaški Slovenci !! Svojo zalogo oglja in druge kurjave priporoča Ivan Gcrniek, ulica S«|noro trnovo šl, 15. (Tils g-lo/vaa© pošte.) SP Golša bzgavke, debel vrat (Blah-und Satthals) se odstranijo hitro z največji m uspehom z Sv. Jurija golšnim balzamom kozarec K 4. Sijajna zahvalna pisma. Regina Laboratorium Karl Remmel, Landshut štev. 887, Bavarsko. Pri nakupu različnega manufakturnega blaga, = se blagovolite obrniti na tvrdko ----— A. & E. Skaberne Mestnl ffg10- =rrrr-=^^L-., — ;----—obstoji od I. 1883. Na debelo in drobno! Izredno niabe cene« Prenočišče. - Cio^ilEia. - Bttflet. TKMT Hinko Kosič [ TRST ulica Carrailori 15 (vogal Cteppa) se priporoča cenjenim tržaškim gostom in v Trst prihajajočim potnikom. FRAN KRAIGHER lsxo jasici mojster G-cspcska "u-llcsu šteT7\. S se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblelr po nieri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izfccro. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile In blaga, trpežne tudi za eksport po morju. .229 IFtEt. X=>. ZAJEC izprašani cptils. Zalagttlelj c. Id kr. armade, vojne mornarice, domobrancev itd. ljubijo im, ari trg !). V tej stroki najzanesljivejša tvrdka. Edino pri meni na razpolago zelo podučljlvi prvi slovenski optični ceniki, dobi ga vsakdo zastonj. Specialist za očaln »n šžipalnike. Toplomere, barometre, daljnoglede itd. Z električnim obratom moderno urejena delavnica. Za prvovrstno optiko se jamči : SANATORIUM • EMONA j ZA- NOTRANJE ■ IN- KIRURC- !CNE • BOJ-EZNI. •PORODNIŠNICA, 11 .ril IBI.rlANA KOMENSKEGA-ULICA A SEF-ZDRAVNiI<:PRlR.'WJ- DR FR. DERGANC1 »Zdravnik želodca” je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Edna posebnosti likerja je 1 i k želodca. • v , r -rV ' . . EM TA 5$ Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v I....... ...... .......in«, m... A. & E. Skabernč Memtni trg števi lO* : eliJsa. izbiral Solidna postrežba! ( ODVETNIK 3 dr. Ignacij Malnerič uljudno naznanja, da je otvoril svojo pisarno v Novem mestu. (Glavni trg.) Učiteljska tiskarna v Ljubljani sprejme mladega fanta, ki je dokončal ljudsko šolo z dobrini vspehom kot ■■■■■■"■ slugo. Predstaviti se je v Učiteljski tiskarni vsak dan od 4.—G. ure popoldne. — Prinesti je seboj zadnje šolsko izpričevalo in pismeno priporočilo šolskega vodstva, kjer je bodil nazadnje v šolo. fx Radi prešle sezije se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-■ . ‘ . Žanih cenah. . ' . Angleško skladišče oblek o. Bernatovič, Ljubljana, Mesini trg 5.-6. Telephon 182. %