78. številka. Ljubljana, fcetrtek 7. aprila. XIV. leto, 1881. LOVENSKINAROD Izhaja vsak dan, izvzem&i ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati za avstro-o ger sk e deželo za celo leto IG gl., za pol lota 8 gl., ta ćetrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta .'5 gld. .'10 kr., za en mesoe 1 gld. 1<> kr. Za pošiljanju na dom se računa 10 ki. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje d e/e 1 utoliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelju na ljudskih šoliih in ta dijake vulja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. .r>0 kr., po pošti prejemali ga fotrl leta 8 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste ti kr., čc so oznanilo enkrat tiska, 5 kr., Se se dvakrat, in t kr., vv se trikrat, ali večkrat tiska. Dopisi naj se i/.vole tnnikirati. — Rokopisi ne ne vračajo. — Uredništvo je \ Ljubljani \ Franc Kolmanovj liiSi .gledališka stoll>au. O p r a v ni št v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmannvej hiši. Obravnava v jezikovnem odseku. Z Dunaja 4. aprila. [Izv. dop.J Dne 2. tek. mes. imel je jezikovni odsek sejo, v kate rej seje razpravljal predlog poslanca grofa \Vurmbranda, s katerim naj bi se vlada pozvala, da predloži na podlagi člena 19. temeljne postave o pravu državljanov postavo, s katero se ima s pridržanjem nemškega kot državnega jezika raba jezikov v uradih in šolah urediti Jako zanimiva razprava začne se z vprašanjem W, do vlade, na kakem stališči je ona glede proglašenja nemškega kot državnega jezika. Pričujoči predsednik ministrov grof. Taaffe, odgovarja na to, da po njegovem mnenji ne bi bila sedanja doba ugodna za predlogo zahtevane postave, ker bi se moralo poprej dognati poruzumljenje mej narodi in mej strankami; konstatnje, da dosedaj nemški jezik nij bil v vseh deželah niti državni niti uradni jezik; da ima ministerstvo pravico uradni jezik po naredbah urediti, kakor se je to dosedaj ravnalo; da bi bilo sicer treba posebne postave za proglašenje nemškega jezika za državni jezik, da pa za to sedaj nij ugodna doba. Slednjič stavi vprašanje do grofa W., kako da si misli državni jezik, kako in na kake korporacije naj bi se raztegnil. Na to se izjavlja grof Wurmbrand blizo tako: Navedeni Člen 19. obsega tri oddelke; prvi zadeva narodna plemena (Volks-stiimme) in ti naj bi imeli pravico do enakopravnosti samo v ljudskej šoli in ne drugod. K tem bi spadala naiodna plemena Rusinov, Reforme carja Aleksandra II. (Angleški spisala O. Kirčjeva Novikova.) (Daljo.*) Pri vseh teh reformah, posebno pri naj-važnejšej, pri osvobojenji, je car in carska obitelj v prvej vrsti sodelovala. Veliki knez Konstantin, carjev drugi brat, je predsedoval „Veli-kemu komitetu za osvobojenje kmetov" in dvajset rokopisnih lolijantov kaže, kako marljivo je delal in kako neumorno in pazljivo se je pečal z vsako stvarico omenjenega predmeta. Tej velikej društvenej spremembi v osvobojenji je sledilo posredno še mnogo drugih reform; marsikaj se je moralo predrugačiti; prejšnji sistem je zastarel. Posebno je to veljalo o pravdosodji; več kakor 400 let je bilo to v resnici žalostno. Namestnik vsake provincije je bil mogočen paša in njegovi služabniki, ki so opravljali sodnijske posle, neved- *) Glej št. "6 nSlovenskega Naroda". Rumunov, Slovencev in Ilircev v Dalmaciji, i katera netnajo nikakva literaturnega razvitka. ; Po njegovem m nt. nji so Slovenci še i le pred prav kratki m časom dobili i slovnico in slovar. i Drugi oddelek člena 19. bi zadeval samo navadne de že'ne jezike (landesiibliche i Spraehen) in enakopravnost teh jezikov bi i imela veljati le v okrožji, v katerem so v navadi. Tretji oddelek istega člena pa naj bi zadeval pa tiste dežele, v katerih je več jezi- . kov v navadi, torej povsod, kjer bi bil tudi 1 nemški jezik v navadi. V teh deželah bi bilprimoranv sakate rile enega jezika i posebno nemškega učiti se, in nobenega druzega ne. Mej deželne jezike šteje on samo poljski, ; češki in laški, nemški se ve da čez vse. S 1 o« venski jezik pa naj bi bil le narečje (idiom) ker nij bil in nij deželni jezik, in ker pij bil vpeljan nikdar v urade in višje šole. — Državni interes pa zahteva državni jezik za vse urade, posebno za tiste, k' so zunaj dežele, torej za vse centralne urade, za vojno in za uradnike. Ta bi moral biti nemški! Grof C I a m - M a r t i n i c pravi, tla se jezika v vojni noben človek dotakniti noče, in da ta tudi ne spada v področje državnega zbora, ter da nemški jezik nij v vseh deželah uradni in državni. Kar se tiče uredbe enako pravnosti jezikov pri uradnijau, pripada'v pravico ministerstva storiti po naredbah; kar se pa tiče Avtonomnih uradov in zastopstev, pa zopet v področje dež. zborov. On je tudi neži in podkupljivi. Bili so res slabo plačani J in to jih je privajalo v skušnjave. „ Postavni j razsodki so se zavlačevali", o čemer se je tudi! na Angleškem tožilo. Važen vzrok tem sitnim razmeram je bila doku ba, da se mora vse pisati. Drugi vir krivici je bila naredba, da se tožnik in zatoženec pred sodnijo nikoli nijsta mogla v oči pogledati; zatožence so po več mesecev v uječah imeli in jih nijso pustili pred sodnika, kakor na Irskem, kadar je samovoljno ustavljena Habeas Corpus akta. Sodnij-skega izpraševanja in preiskavanja nijso poznali ; postave so bile sicer dane, a držali se jih nijso. Sodnik se je zakopal v 300 paragrafov in je sodil samovlastno; sodnijski red je bil zamotan in zavozljan; plača za uradniške posle nedoločena. Sodnijskih odlokov nihče nij smel objavljati. Vse to se je odprti vilo na mah. Reforme v sodnijskej upravi, s katerimi se drugi narodi dolgo ubijajo, so bile sprejete v celoti (en masse). Da začenjam s temeljem: uveden je bil mnenja da sedanja doba nij ugodna od W. Bahtevanej postavi, in da je njegov predlog nameravajoč povzdigniti nemški jezik nad vse druge deželne jezike zoper člen 11), zoper enakopravnost jezikov. Na to se oglasi poslanec dr. Tonkli in govori blizo tako: „Zahvaljujem se (ironično) gospodu predgovorniku grofu \V. za dobroto, ki jo je skazal slovenskemu narodu s tem, da je proglasil slovenski jezik za narečj e (idiom) in mu odločil pohleven kotič v ljudskej Soli! Jaz sicer ne vem kako daleč sega znanje slovenskega jezika in poznanje njegove literature pri gospodu predgovorniku: ako bi smel pa to soditi po sodbi, katero je izrekel razvitku slovenskega jezika, bi moral priti do sklepa, da gospod grof ne pozna čisto nič slovenskega jezika In njegove literature. Da pa se človek, ki kakega jezika ne u m e i n njegove literature ne pozna, usoja o tem jeziku soditi, to moram naravnost za predrznost proglasiti. Slovenski jezik sicer nema tako bogate literature kakor poljski in češki, vendar pa je tako obširna da za sedaj zadostuje našim pohlevnim potrebam. Gotovo pa je, da se je slovenski jezik v zadnjih 20 letih bolj razvil, kakor marsikateri drugi in to se skromnimi lastnimi močmi in vkljub groznim zaviram od vladine strani. In gotovo je tudi, da bode ras vitek slovenskega jezika 8e krepkeje napredoval, kakor hitro se lx.de zagotovljena enakopravnost v šolah m uradih dejansko izvedla in ako bode tudi vlada dobrohotno podpirala, kakor podpira druge jezike in pred vsemi nemški. I prost sodnijski red. Na mesto podkupljivih j starih sodirkov z malo plačo so prišli izbrani [sodniki (FriedenBrichter), ki so bili dostojno plačani in k "ter i m nij bilo treba voliti, bi li gladovali ali bo pa dali podkupiti. 1'(»stave ieodex) so se uvele pri vseh sod-njili dvoiih; sodnijski red je postal prost; izpraševanje in preiskavanje se je postavno določno; tožnik in satoženec sta se sličila (con-frontirala). Pričevalo se je jasno; veljala je mož beseda. To upravo ,,the palladium of British libertv" je v despotično Rusijo presadil car Aleksander, samo kot jeden del mnogih in važnih reform; ravno to pa pozabljajo tisti, katerim i nare vgaja reformatorsko delo carjevo. Na drugej strani odgovarja ta sodnijski red angleškemu Habeas Corpus-aktu. Skrbelo se je zato, da se je hitro preiskavalo, če je kdo bil prijet zarad postaVoloma. Vsled nihilističnih zarot se včasih teh naprav nij držalo z ozirom na pomoč sebi samemu. Da se je na Angleškem le polovico teh umorov zgodilo, bi uže zdavnaj bili klicali po Loris-Meli kovu — za Irsko. Resnica nij, če pravi gospod predgovor-nik \\\, da slovenski jezik nij bil uveden v urade! V dokaz temu hočem povedati, da so 88 vršile pri c. kr. okrožnej sodniji v Gorici od leta 1863 sem vse kazenske končne obravnave v slovenskem jeziku nasproti slovenskim ob dolžencem; da je pri vseh takih obravnavah tožil in govoril državni pravdnik le v slovenskem jeziku in da so se proglašale tudi razsodbe v slovenskem jeziku! Menim torej, da je na podlagi tega slovenski jezik vendar nekaj več kot samo narečje. Nadalje moram povedati, da so se tudi pravde v mnogih slučajih na Goriškem od leta 1863 sem vršile v slovenskem jeziku. Mnogo takih pravd prišlo je do c. kr. nadsodnije in do c. kr. najvišje sodnije, in vse so bile meritorično rešene in nikdar nij bila kaka pravda za ničevno izrečena zaradi tega, da se je vršila v slovenskem jeziku! Menim torej še jedenkrat, da je vendar le slovenski jezik nekaj več kot narečje. Jednako se je godilo na Kranjskem; tudi tam so se vršile in se vršijo končne kazenske obravnave pred c. kr. deželno sodnijo v Ljub Ijani glede slovenskih obdolžencev v slovenskem jeziku, v katerem so tudi sledili in še slede sklepni govori. Jaz vem to iz lastne skušnje, ker sem pred malo leti sam v Ljubljani pred porotami zagovarjal moža, ki je bil obdolzen hudodelstva ponarejanja papirnatega denarja. Cela obravnava se je vršila le v slovenskem jeziku. Ta slučaj spada gotovo k najtežjim zločinstvom, a vendar nij napravljal slovenski jez;k nikake težave, niti sodnikom, niti državnemu pravd-niku. niti zagovorniku, niti porotnikom. Tudi po Kranjskem in južnem Štajerskem bo se obravnavale pravde v mnogih slučajih v slovenskem jeziku, v katerem se. se izdajale tudi razsodbe; mnogo takili razsodeb je prišlo vsled nieritoričnih pritožb do c. kr. najvišje sodnije v Befi, in vse te pravde so bile rešene meritorično ne da bi se bila kedaj izrekla ni most razsodbe in pravde zarad rabe slovenskega jezika. Visoki odsek mi bode torej priznal, da je slovenski jezik uže davno prestopil meje narečja. Znano je, da govorijo od nekaj let vsi slovenski poslanci v deželnem zboru kranj-skein le v slovenskem jeziku, da izdelujejo v slovenskem jeziku poročila, da se postavni predlogi razpravljajo in sklepajo tudi v slo- venskem jeziku, in da zadobivaju taki sklepi tudi najvišjo sankcijo. Ravno tako je znano, da občuje deželni odbor kranjski se strankami in občinami tudi v slovenskem jeziku. Tako hočem tudi konstatovati, da se vršijo od leta 1868 sem v deželnem zboru goriškem vse razprave v laškem in slovenskem jeziku; da se od nekaterih slavenskih poročevalcev sestavljajo poročila le v slovenskem je ziku, da se obravnavajo in sklepajo vse postave v laškem in slovenskem jeziku, da nij bila še nobenej tako sklenenej postavi najvišja sankcija zarad slovenskega jezika od-rečena. Goriški deželni odbor občuje z vsemi slovenskimi občinami in strankami izključivno le v slovenskem jeziku in rešuje vse pritožbe slovenskih občin in strank le v slovenskem jeziku. Enako se godi pri deželnem šolskem svetu v Gorici, kateri občuje se strankami in podložnimi uradnijami po slovenskem Goriškem samo v slovenskem jeziku. Mej postave, ki jih je sklepal deželni zbor goriški v slovenskem jeziku, spadajo tudi vse jako obširne šolske postave. Ako je tedaj za tako rabo v postavodajstvu za u radovanje deželnih odborov slovenski jezik popolnoma sposoben in v dolgoletne j vaji, menim da mi bo pritrdil visoki odsek, da je slovenski jezik tako deželni jezik kakor vsak drugi in daje smešno ga mej narečja metati. Kar se tiče vprašanja, ali bi se imel nemški jezik proglasiti za državni jezik, moramo se glede na pojasnilo g. grofa W., vsled katerega bi se imel vpelpiti nemški jezik v vse urednije in celo v deželne odbore, temu predlogu odločno upirati, ker vsled tega bi se gotovo naš jezik potisnil ne le v ljudsko 3olo ampak celo v kotie za peč. Gosp grof W. zahteva v svojem predlogu, da bi se imel nemški jezik ohraniti kot državni. Iz tega sledi, da bi moral uže sedaj ta jezik biti povsod državni ali vsaj uradni jezik. To pa nij istinito, ker c. kr. nadsodnija v Ttstu in Zadru občuje s centralnimi uradi večinoma v laškem jeziku ; deželni odbor v Gorici občuj eje z nainestništvom in ministerstvom le v laškem ali slovenskem jeziku. Isterski odbor v laškem in deželni odbor v Zadru v laškem in ister-skem jeziku. Menim da tudi v Galiciji ne občujejo uradi in dež. odbor s centralnimi oblast-nijami v nemškem jeziku. Iz tega sledi, da nema predlog \V. nobene pravne podlage, ker dosedaj nij nemški jezik niti izključ-1 j i v o u r a d n i n i t i i z k 1 j u č 1 j i v o d r ž a v n i jezik. Kar se tiče izpeljavne postave k členu 10 glede enakopravnosti jezikov, moram izreči, da je treba to stvar prav nujno glede Slovencev urediti, ker sedaj ne velja več naredba, da se imajo slovenske vloge le po mogočnosti v slovenskem jeziku reševati, ampak čas je, da naredbe ministerstva naravnost nalože uradom, da se imajo vse slovenske vloge v slovenskem jeziku reševati. Glede na ministrov odgovor na naše interpelacije upam, da se bo posrečilo minister-stvu vpljivati na c. kr. najvišjo sodnijo tako, da popusti upor proti rabi slovenskega jezika v sodnijah. Ako bi pa se to ne posročilo, moral bi tudi jaz za to biti, da se za okrožje tržaške in graške nadsodnije izda posebna postava, ki bi uredila enakopravnost slovenskega jezika v šolah in uradih. Polanec grof Ilohenvvart konstatira, da je bil na Kranjskem uže v preteklem stoletji pod cesarico Marijo Terezijo domači jezik priznan za deželni jezik, kar se lahko dokaže s tiskovnimi uradnimi spisi. Na to je bila seja sklenena in v prihodnje j seji se bo razprava nadaljevala. — O tej odsekovej debati smo uže včeraj obširneje poročali. Ker pa se nam zdi gospod dr. Tonklijev govor jako važen in tehten, priobčimo tudi to izvirno poročilo. Politični razgled. V Ljubljani 6. aprila. V včerajšnjej seji dr/avme^a zl»c»ra je predložil trgovinski minister baron Pino načrt zakona glede zidanja še ne izdelanih črt galiske transverzalne železnice. raiiivovvTci so jako pozabljiva vrsta ljudij. Ker je državni zbor v svojej predzadnjoj seji odobril volitev poljskega poslanca Puzvne, zoper katerega je bilo nekaj reklamacij vloženih, očitajo desnici, da pravico tepta z nogami, da si je poročevalec Čerkavski dokazal, da je volitev bila legalna. No, mi se spomiuamo volitve g. Hočevarja za kranjski deželni zbor. Kaj se je tačaa dokazalo z notarskimi akti? In ali je bila volitev bogatega g. Hočevarja zavržena. Nij dobro tedaj, da hodi po sobici, kdor nosi maslo na glavi. Jezikovno vprašanje dela „N. Fr. Pr." dosti preglavice posebno še za to, ker grof Taafle v jezikovem odseku nij hotel definovati, Sodnijski red je bil jednak francoskemu. Malenkostne reči so sojevali izbrani sodniki. Prizivi so se delali na mesečne seje krajevnih sodnikov; redni sodnijski dvori so bili ustanovljeni za preiskovanje važnh stvarij in od teh se je moglo prizivali na „Priziven dvor'. Najvišji sodnji dvor je „senat". Vsled tega se je vse čudovito spremenilo. Sodniki so postali neodvisni in dr. Ekhard, kateremu se gotovo pretirana ljubav do Ilusov ne more očitati, pravi dovtipno, da so sodnik^ svojo neodvisnost tako daleč tirali, da so na roko hodili revežem proti plemenitašem in se državnemu blagru sami ob robu postavljali. Gotovo je zadnje bolje, nego splošno mnenje, da je naše pravosodje poslužee služabnik despot izm u. Drugo veliko delo, katerega se je lotil car, je bilo čiščenje uprave (administracije). To delo, prav radi priznavamo, še nij dokončano. Govorice o podkupljivosti drže se dolgo, posebno tam, kjer je plača slaba; pa priznati sc mora itak, da zdaj ide na bolje; gotovo so nas podjetniki v zadnjem boji, kolikor jih je bilo zidov, sramotno ogoljufali, pa gotovo ima VVallace prav, ko trdi, da {e uprava ruska bolja, kakor v prej š njej dobi svoje zgodovine. Uuttler-Jolmstone, čegar antipatije do Rusov so dovolj znane in kateri še nikoli nij poskušal splezati na Olimp nepristranosti, trdi: »Podkupljivost dasi ne popolnoma iztrcbljena, je it ik tako potlačena, da ne more več ponosno glavo povzdigniti". Ali ne vzbuja to lepe nade v prihodnjost, v to prihodnjost, ko bomo imeli tiskovno svobodo, da bomo mogli osvetiti vse te nagote svoje uprave? Ne zamerite mi, če vam Angležem obisti nekoliko neuljudno preiščem. Vi imate tiskovno svobodo — jako obširno. Vselej očitate revnim Rusom njihovo podkupljivost. Če je kakov bogat tuj potnik dacarskega uradnika v skušnjavo dotiral, potem kričite: „Ti Moskvičani so podkupljivi". Kako je pa pri vas na Angleškem? Nedavno so bile splošne volitve. Osoda grofovine, države, miru v Evropi je bila odvisna od izida volitev. Vsak državljan je sodeloval pri velevažnej odločitvi ob angle-škej in svetovnej prihodnjosti. Povejte mi tako odkritosrčno, kakor jaz govorim, so se vaši državljani vredne skazali tako vel.kega zaupa nju V Čitala in slišala sem o tej stvari reči, ki mi, to vam odkrito povem, rudečico v obraz ženejo. Zagotavljalo se je, da ne jeden aH dva, dvauajst ali sto, da jih je po tisoče prodavalo glasove „za ročkico piva". Brez dvombe se je v Oksfortu, v glavnem mestu, v vseuči-liščnem mestu, v velikej tvrdnjavi pobožnosti in odgoje, hujše podkupovalo, kakor v kakej zakajenej vasi „barbarične Rusije"; učeni in pobožni profesorji so se posebno odlikovali. Ali nij v tem slučaji angleški volilec mnogo nialovredniši, nego ruski uradnik, če zamiži, ko petice v žep vtakne? Ali ne vganjate tar-tiferije, če se hudujete nad rusko podkupljivostjo? — (Daljo prih.) kaj da je državni jezik. „N. Fr. Pr.u pomaga si iz velike zadrege s tem, da naj bi Magjari podučili grofa TaanVja, kaj da je državni jezik ter pride do logičnega sklepa: ker je pri nas državni jezik nemški, zato naj bodo tudi vse šole nemške, da dobomo nemških uradnikov. Ali nemške blage duše nič druzega ne tišči V V u nji" <8r/. »ve. Srbeli š budget za leto3 broji: dohodkov 25 miljonov, stroškov 24,766.745 dinarov. Evropski poslaniki ho baje določili naslednjo grsko-turško mejo: Meja gre od Kara Dervena ne da bi se dotaknila Olimpa mej Tirnovem in Elassono ob gorah Aspri Elisijo, Zamburinja in Kasija, prekorači Bul-garis pri Vlahojani in Epiru ter gre po dolini Aractos; Arto izpustivši, gre črez kelberinske gore in otospe v Jonsko morje pri Nikopolisu. Socijaiist ftKost. katerega je angleška sodnija zaprla, je bil v svojih mladih letih knjigovez. On je silno fanatičen človek in pri-diguje, da se imajo vsi vladarji pomoriti. Nij Čuda, da se ga zdaj nemški socijalisti otre-sajo, njih pristaš je vendar bil in je še, in se del je tudi mej socijalisti v nemškem „rajhs-tagu." Mosta so zaprli zaradi navadnega zločina, kakor bo je Harcourt izjavil v angleškej spod njej zbornici. On je ščuval na umor in to je po angleških zakonih kažnjivo, ki ne poznaj-razločka mej umorom kneza ali kakega navadnega delovca. A tujci se pa imajo temu zakonu bnš tako ukloniti kakor domačini. V aiifjrjc*»lt«kj spodnjej zbornici je imel Gladstone svoj budgetni govor. Minolega leta je imela Anglija dohodkov 84,041.000, stroškov pa 83,108,000 funtov. Za letos je pro-računjenih stroškov 84,705.000, dohodkov pa 85,990.000 funtov. Gladstone predlaga dohodninski davek zmanjšati za 1 penny, col na srebrnino po vsakoletnem znižanji popolnem odpraviti in isto tako col na vvažanje piva znižati, naposled dedovinski davek refoi niovati. Zbornica je vse to odobrila. Svoj govor je Gladstone končal z opazko, da je prej ko ne zadnjikrat, da on zbornici predloži letni budget. O bojih na alfr«»rijMko - tiiul»koJ meji je francoski vojni minister general Farre 4. aprila v francoskej zbornici to-le povedal: Dne 30. marca so Kumiri vpadli na francosko ozemlje, a bili so odbiti. Druzega, dne so svoj napad obnovili; dve francoski kompaniji sta se borili osem ur in izgubili 4 mrtve in (• ranjenih. Nekaj ranjenih in mrtvih pa so imeli tudi algerski rodovi, ki so se na strani Francozov bojevali. Francoska vlada bode strogo postopala in energično, kakor hitro bode zbrala potrebne moči. — Javno mnenje francosko in časopisi zahtevajo, da se tuniski uporniki kaznujejo in sicer s tem, da Francija anektira ves Tunis. In za gotovo se poroča, da seje francoskemu vnanjemu ministru obljubilo, da se Evropa ne bode vmešavala, »ko bi Fran cija lotila se skrajnih sredstev. Nemčija se je baje celo Izrazila, da je protekcija Francije nad Tunisom logična in potrebna. — Videli bomo, kaj Italija k temu poreče. l)opi>si. 4% Celja 2. aprila. [Izv. dop.] Pretekli teden je stal pred tukajšnjo porotno sodnijo zatoženec Kranjec. Dve priči sta bili zarad njega zaslišani pri c. kr. okrajnej sodniji v Litiji, in v pohvalo litijske sodnije moramo tu omeniti, da sta se pisala zapisnika s pričama slovenski. Predsednik porotne sodnije g. Heinricher je imel nalogo, ta dva zapisnika pred porotniki in zatožencem čitati. Ko se je to zgodilo, vpraša zatoženca, je li on razumel, kaj se je ravno čitalo, in ko zatoženec na to odgovori, da nij razumel, pravi g. Heinricher z zaničljivim posmehom: „No, to je tedaj sad nove slovenščine, tega jezika še rojen Slovenec zatoženec sam ne razume!" Toda počasi gospod predsednik! Zapisnika pisana sta v čistej gladkej slovenščini, verjamemo pa prav radi da zatoženec vašega „ričeta" nij mogel razumeti, kajti vi ste to slabo čitali, da vas res nij bilo moč razumeti. Ne vemo, ali ste nalašč tako slabo čitali zapisnika ali pa res slovenskega še čitati ue znate. Če tedaj slovenščine čitati ne znate, se je morate ali učiti, ali pa iti mej „uemške brate", nikakor pa nemate pravice slovenščine, katere menda ne razumete, iz sodniškega prestola zasmehovati! Tempora mutantur . . . ! Iz Ptuja 4. aprila. [Izv. dop.] Evo jedenkrat vesela vest iz črnega Ptuja! Narodna večina tukajšnjega okrajnega zastopa sklenila je denes po viharnej debati osnovati okrajno hranilnico. Mislil bi kdo, da je to samo ob sebi razumno, da glasuje vsak ud okrajnega zastopa, kojemu je blagor okraja količkaj mar, za imenovani zavod. Toda motil bi se. Vedno prijazni „rechtsconsulent" tukajšnje hranilnice, bivši predsednik črnomeljske čitalnice, govoril je se ve da proti ustanovljenju navedenega zavoda, čujte! slovenski. Mož je priznal, da je rojen Slovenec ali govoril je da vzamem najlagije izraz, strastno. Toda naša stranka ga je takoj srdito zavrnila. Nij je premoti gospod Breznik, niti gospod Strafela, naša stranka glasovala je kot en mož za ustanovljenje denarnega zavoda. Zaznamovati pa imamo tudi odpadnike, katerih imena pa raje zamolčimo, Nij še vseh dnij konec! — Do sedaj Slovenci nijsmo Imeli niti jednega denarnega zavoda tu, a sedaj ga imamo. Penezi so jedro! Mesto je celemu okraju vojsko napovedalo, hotelo je našega kmeta uničiti, ali spodletelo mu je. Naš kmet pa bode sedaj vedel, katerih se ima držati, zapomnil si bode, katerej stranki je na njegovem blagru ležeče. — O tej jako važnej stvari prihodnjič več. Slava narodnim zastopnikom našega okraja ! laško m«*i«' 1. aprila. [Izv. dop.| Sprejmi, dragi „Narod", še nekoliko vrstic v pojasnilo zadnjega dopisa, kojega si nam nekoliko preveč oskubil; kajti prečrtal si nam skoraj vse najzanimivejše. Dobro vemo, da si slovensk list in torej podvržen ostremu gospodarju: državnemu pravdništvu; zato pa ti lehko srčno odpuščamo. Veseli nas, da si sprejel vsaj to, kar nam jasno znači in dokazuje tvoje voščilo k srečnemu napredovanju. Zadovoljni sprejmemo nalogo, ki si nam jo odmeril, namreč: delovanje in uplivanje na beneške Slovence, da se ne poitalijančijo, da spoznajo nas svoje brate, ki moramo vsestransko in energično delovati, da jih obvarujemo tujega upliva, da jih otmemo tujej sili in je sebi priklopimo. Naše moči so sedaj še male; storili bodemo, kar moremo, želeči vedno še več storiti, ako bo mogoče, ako nam pora stojo moči in ako nam bo sreča mila in ugodnu. Prva naša pozornost bodi torej obrnena beneškim Slovencem! Vi pa skrbite v severnej Sloveniji za jednako nesrečne Korošce in Štajerce: pozivajte slovensko mladino tamošnjih krajev na delo k vzbujenju; kajti prvo nam je potrebno vedeti, kdo smo, potem kaj bi morali biti in kaki po naravnem in ljudskem zakonu. Kar se tiče splošne omike, so beneški Slovenci zadostno naobraženo ljudstvo; večina zna čitati in pisati — a le laško! Slovensko knjigo ljudstvo radostno srJrcjme, ali dobiti je ne more. Razen nekoliko uže starejših molitvenih knjižic ne najde se v slovenskej Benečiji malo ali nič slovenskega. So nekateri zavedni narodnjaki tam, ki prejemajo slovenske časopise, a teh je jako malo in so tako raztreseni, da ne morejo nikakor uplivati na maso. Sklenilo je torej tajno društvo (koje po imenu poznate), poslati knjig tamošnjim znancem in razdeliti je mej prosti narod, koji po njih željno roke steguje. To so nekateri rodoljubi uže poskusili in stvar je obrodila dober vspeh, pa malo je malo. Tudi mi smo uže nekaj odposlali in upamo spet dober vspeh. Nabiramo knjige — zlasti so nam knjige družbe sv. Mohora jako všeč, ker te ljudstvo rado bere in lehko razumi — vsaka pride prav nam, še bolj pa tem nesrečnim zapuščenim. Mnogo Slovencev ima po kotih oprašene knjige, koje so prebrane tja vrgli; zlasti bi se tega blaga pri Častitej duhovščini jako dosti nabralo. Ona bi nam zelo ugodila in delo pospešila. (O tem prihodnjič kaj več!) Želimo tudi prav prisrčno, da se nam pomnoži število rodoljubov pri beneških Slovencih samih. Ti bi nam pomagali pri razpošiljanji in razdeljenji; kajti tudi tu se nam stavijo zapreke od laške strani; nam bi tako delo olajšali, onim pomagali k hitrejšemu in dobrodejnemu vspehu in napredku. Na noge torej, beneški Slovenci, bratje naši po krvi in rodu; jedna mati, mogočna mati Slava je porodila nas in vas in «e mnogo družin nebrojnih narodov. Ako vas je nemila osoda od nas odtrgala, sezite sedaj v prijateljsko našo roko, da si skupno olajšamo sedanje duhomorno naše stanje. Nevarnost vara preti, bojimo se, da se nam izgubite; zaslonite se torej na nas in objemite se nas, koji hočemo vse žrtvovati, da vas odvrnemo od propada, v kojega ste se nesamovoljuo uže nagnili. Podpirali vas bodemo moževno in vstrajno; sami pa ne držite križem rok, sprejmite naše nasvete, ravnajte se po njih ter posnemajte končno svoje rojake, kojih rodoljubnost in požrtvovalnost poznate! Čas je tu, ne obotavljaj mo se, da nas zopet ne preteče. Imamo može, koji se svojo duhovitostjo tujcem dokazujejo, da nijsmo take reve, kake nas oni smatrajo. Pokazati hočemo tujcem, da nijsmo to, kar se o nas basnikuje, kakor o kakem nepoznatem narodu srednje Avstralije. Hočemo in terjamo, da se nam odkaže tako stališče, da se bomo mogli vsporedati duševno in gmotno z druži m i svobodnimi narodi. Delajmo torej raznotero vsak po svojej moči, da pridemo kmUu do zaželenega konci! Ali kje je zaslomba vsem tem željam in terjatvam V Sedaj še vlada, ako nam takoj brez odloka pomore; dalje naši poslanci, narodnjaki, domoljubi in rodoljubi in sploh vsi, koji napenjajo svoje sile domovini v blagor. Domače stvari. — (Blag dobrotnik.) I/ Loke se nam piše: V Velikovci na Koroškem je umrl pretočeni mesec France Vidie, penz. davkarski uradnik, rojen v Skoljejloki. V svojej oporoki je zapustil tisoč gld. za loške uboge in tisoč za loško bolnišnico, tisoč in petsto gld. za dija-ko ustanovo. Ves denar je naložen v velikovškej hranilnici, kjer mora ostati toliko časa, da naraste 2000 na 3000 m 1500 na 200O. Slava vrlemu dobrotniku! — (Um g a n g s s p r a c h e v L o k i. ) Loka šteje 2293 duš; izmej tj ima nemško „um-gangssprache" 140 preb., slovenski pa govori *(M)fl prebivalcev. Qj ti nemška Loka! — (Ljudsko Stenje v Kranj i.) Mestna občina Kranj ima brez vojakov 2207 prebivalcev, 119 menj nego ob ljudskem stenji I. 18G9. Takrat pa se je zidala ravno Rudol-fova železnica, bilo je veliko tujcev v Kranji in gimnazij je imel 4 razrede. „Slovenski jezik je kot umgaugssprache" vpisalo UMI*, nem- ški pa 102, ostali so Čehi, Italijani in tujci sploh. — (Tatje.) Piše se nam ..Dolenjskega 5. t. m.: Par belih konj, „ŠimelnovM bilo je ukradenih nedeljo večer ob 7 uri posestniku Antonu Pernetu v Podturnu pri Stattenbergu, blizu Mokronoga. Tatova bila sta dva tujca, najbrž iz Štajerskega, kajti odšla sta črez Šmar-jeto, kjer sta županu Pergarju ukradla voz in od tu se odpeljala na Krško, in šla črez most na Štajersko. Do sedaj jima še nijso na sledu. — — (Tržaško „delavsko podporno društvo") ima v nedeljo 10. aprila ob 6. uri popoludne občni zbor v „Rossettijevej dvorani" ; dnevni red: 1. Govor predsednika. 2. Sporočilo o računih za leto 1880. 3. Predrugačenje pravil. 4. Predlogi. Č. č. udje! 2. točka občnega zbora je za društvo tako važna, da se mora vsak ud potruditi in k zboru priti. Naj vsak ud naznani to svojim soudom ter jih poduči, da se morajo dve tretjini udeležiti zbora, da sklep o predrugačenji pravil obvelja. Vsak ud mora prinesti soboj knjižico, ako se buče udeležiti zborovanja. Ra/.iie vesti. * (Potres.) Na otoku Hiosu je ob potresu 4. t. m. unesrečilo 4000 osob, v mestu Ilios samem so izpod razvalin izvlekli 140O mrtvih. Potres še nij prenehal. Nad 30 vasij se je podrlo. Ljudstvo beži od strahu in ne pokopava mrtvih. 40.000 ljudi j je zdaj brez obleke, stanovanja in hrane. Otok Ilios ima 00.000 prebivalcev in meri 13 kvadratnih milj. * (Povodenj) preti zopet mestu Sze gedinu. Reka Tisa zopet narašča nevarno in uže se delajo priprave, da se nevarnost odvrne, ako bode mogoče. Isto v takoj nevarnosti je mesto Szentes Iz svojih strug sta izstopili tudi reki Temes in Vega. tako bodem sodnijsko dokazal, da se je g. Rihad Dolenc pred zadnjo volitvijo dne 23. januarja t. 1. izrazil: „Farje ven". O tem dosti! Da je popis volitve v mojem spisu v „Novicah" 5t. 10 resničen in da se nij od minoritete nobeden kandidat postavil, potrjujejo štiri gospodje, katerib vsako ime več velja, nego trikrat trije od trojice. O tem dosti! Z g. Kari Dollenz-om — tako se uradno podpisuje — se i>-arušiti ne dam, ta utegne „bav-bav" biti le takim gosp .dom, kakor novi dopisnik. .ledino vzamom na znanje to, da pravi g. Pire v svojem dopisu: „parola istega dne nij bila: „farje ven!", kajti g. kaplan je bil uže prvotno na listkih priporočan". No, tukaj šmo na ravnej poti! Morda je učenjaška trojica uže nekaj ur naprej v g. dekanovih možganih brala, da se bo ta pređaeđnlltvu odpovedal? s tem sam novi dopisnik moje trđetvje Indirektno potrjuje, ker obstane, da gosp. dekana nijso Imeli na volilnih listkih. Na vse drugo rajši nič ne odgovarjam. Izrečem pa tukaj, da g. Pirea sto goldinarjev takoj izplačam, ako mi dokaže v 8 dneh, da je on prvi dopis proti meni podpisal. Jaz pa se ne dam motiti, tudi izrečem, da s temi vrstami zadnjo besedo izrečem, naj piše v tej stvari kdor hoče! Tožbo zarad prvega dopisa sem vložil dne 11. t. m. pri delegiranoj mostnej aodniji v Ljubljani proti Rihardu Dolencu in Alojziju Ferjančiču i/. Slapa. Nekateri tukajšnji prijatelji trojice so se »podtikali nad izrazom „svojat", ki se nahaja v mojemu odgovoru na prvi dopis. Ta izraz pomeni po nemški Anhang", toroj nij zaničljiv, razen tega je pa v spis prišel, kakor tudi pristavek „pri društvenih veselicah", DrM moje volje in vednosti. Zakrivilo ga je tedaj ureduištvo „Novic". V Vipavi, dnč 3. aprila 1881. And. Ditrich. Poilttito« *) Ker so „Novioe" v št. 11 izrekle, da no sprejmejo več dopisov 0 volitvi v Vipavskej čitalnici vr-šečej se dnč 1. januarja t. L prosim, da blagovolite sledečemu prostor dati v vašem cenjenem listu. V „Novicah" št. 11 se je proti meni oglasil „homo novus", g. Pire, učitelj na vinorejskoj šoli na Slapu. Kar sem pisal o g. St. in še več, lehko sodnijsko dokažem, saj nas jo bilo pri jednej priliki preteklo pomlad v čitalničnem prostoru okolo 40 osob obojega spola privatno skupaj ! O tem dosti ! Kavno *) Za obseg in obliko uredništvo ne odgovarja. Dunajska borza G. aprila (Izvirno telograrično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 75 gld. 70 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 76 „ 70 „ Zlata renta.........93 n 20 „ 1860 drž. posojilo......132 „ — „ Akcije narodne banke.....812 „ — „ Kreditno akcije....... 294 »60 „ London..........117 „ 70 „ Srebro..........— „ — „ Napol...........9 „ 30 „ C. kr. cekini........5 „ 54 „ Državne mm. ki'.......57 „ 45 n Tržile cene v Ljubljani 0. aprila t. 1. Pšenica hektoliter 9 gld. 10 kr. rež 6 gld. 18 kr.; — ječmen 4 gld. 71 kr.; — oves 3 gld. 09 kr.: ajda 5 gld. 53 kr.; — proso 5 gld. 03 kr.; — koruza 5 gld. 53 kr.; — krompir 100 kilogramov 8 gld. 04 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram 1 gld. 10 kr.; mast — gld. 76 kr.; — špeh frišon — gld. 66 kr.; ipeh povojen — gld. 70 kr.; — jajce po la/8 kr.; — mleka liter 8 kr.; — govodnine kilogram 56 kr.; — teletnino 46 kr.; — svinjsko meso 54 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 68 kr.; — slame 1 gld. 78 kr.; — drva trda i kv. metrov 6 gld. kr.; — mehka 4 gld. 50 kr. Ttitcl. 5. aprila: Pri Nliiua: Fischer iz Vojnika. — Kaš z Dunaja. — Pri V!»II*It Tilsch z Dunaja. — .lonke iz Mo-zela. — Bernard iz Hruxelesa. vVoite, Ascher, Hole-schotski ■ Dunaja. — Benich iz Trsta. — Stern iz Kaniže. Višoševic iz Petrinje. 1000 goldinarjev želi dobiti neki posestnik na svoje posestvo proti intabuliranej dobrej pravici. — Kje, pove iz prijaznosti opravništvo „Slovenskoga Naroda". (196—1) Gostilna tik eesto v živahnem kraji kupčije, obstoječa se štirimi sobami, kuhinjo, jedilno shrambo, kletjo in lepim vrtom zraven hiše, daje se v najem. — Natančneje se izve pri •lariMfii Tomšiču (195—1) oa Rakeku. Kdor je zdrav, naj se veseli življenja, kdor pa je bolan, naj išče pomoči pri Mori-sonovih ve g. zeljiških pilah; trpljenje se mu bode vsaj zmanjšalo, če ne bode postal zopet krepak in živ, kar se pa zgodi v največ slučajih. Morisonove pile se dobe v vseh dobrih prodajalnieah in tudi pri našem glavnem zastopniku za Avstro - Ogersko, velikem trgovci g. Jul. Grosse-ji v Krakovem, na katerega naj se vsi trgovci in prodajalci obrnejo. Angleški zdravstveni zbor /a/ Iflorisom. (ir,9-i) Kothejevo ustno Mo, zbog njenih izvrstnih lastuostij zoper zobne bolečine in ustni smrad znano, priporoča n llu«;<>»» a.» kr. z navodilom za rabo vred jron. «-i oiu-i it o ■ ni:, dvorni liferant v Berlinu. Podružnica: Dunaj, I., Tiefer Graben 37, I. V Ljubljani jo ima pravo samo lekarnar gospod Jul. pl. inilioi'm. (194—1) r i C. STADLER, slikar, v Ljubljani, sv. Flor i j an a ulice št. 2 O. I', n. Čestitomu občinstvu naznanjam, da sem prevzel pod svojo lirmo slikarsko obrt in da sprejemam vsakovrstne Nlikurije za cerkvo. Nobi> Kledališeu itd. Tudi slikam šipe v oknih iti nadejam so, da si bom z lepimi, solidnimi in ceni mi izdelki pridobil in ohranil zaupanje p, n. občinstva. Naročila z dežele se hitro in cono izvrše. Za blagovoljna naročila so pripor*»ra LZa blagovoljna naročila so priporoča (179-3) O. Stadl ♦ ♦ I : i i ♦ ♦ Natečaj /a izpeljavo potrebnih preiskav in za črtežza zboljšanje ljubljanskega barja, to je, da se le-ta osuši in po potrebi napaja. V to se posebno strokovnjaki vabijo, kateri se morejo se spričevali izkazati, da so uže taka dela z vspe-hom izvrševali, v prve) vrsti avstrijski inženirji ali strokovnjaki. Pogoji za take ponudbe so v razgled v pisarni močvirskega odbora, tik pisarne c kr. kmetijske družbe, Salendrove ulice št. 3, razpoloženi mej navadnim uradnim časom. Ponudbe se sprejemajo do 7. maja 1881. (197—1) Glavni odbor za obdelovanje ljubljanskega barja. Bergerjevo medicinično mjilo iz smole (Theerseife), priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se v največ evropskih državah s6 sijajnim vspebom zoper izpuščaje na životu vsake vrste, osobito zoper hraste, kroničen in laskinasti lišaj, nalezljive hraste, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltine, rdeč nos, ozebljino, potenje nog. — Kergerjevo mjilo iz »mole ima lo koucentr. »mole iz lena ter se stvarno od vsega druzega in j i la h smole, ki se v trgovini nahaja, razlikuje. — Da se prekanjen ju izogne., zahteve naj se odločno ller-g«»rJevo mjilo iz Kinole ter naj se pazi na znano varstveno marko. Kot milejše mjilo o«l umole za odstranjenje vseh iiCM'istostiJ n;t polti zoper izpuščaje na glavi in koži otrok in kot nepresežno kosmetieno mjilo za umivanje iu Koprni j«' pri vtiaktlniijej rabi služi Bergerjevo glicerin-iajilo od smole, imejoče 35% glicerina ter fino diši. Jeden komad velja 35 kr. z brošurico vred. — Glavno zalogo ima lekar ». II K L. L v OPIVI. V zalogi v vseh lekarnah ecle države. Glavne zaloge pa imajo: V Ijjubljaui pri gg. lekarjib J. Svoboda, G. Piceoli, W. Maver in J. pl. Trnk oczy. V Koeevji J. Braune. V Krškem J. Bome-ker. V Idriji J. \Varto. V K raciji K. Savni k. V Litiji J o s. Beneš. V Novem mestu D. Kizzoli. V Radovljici A. Koblok. V Vipavi A. Ko ne čn y. (22—6) Izduteij m urednik Makso Ar m it