562. štev. V Ljubljani, petek dne 18. julija 1913. Lelo (!. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravniStvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10‘—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1‘70. — Za Inozemstvo celoletno K 30‘—. — Naročnina se ::: pošilja upravništvu. ::: ::: Telefon številka 118. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravništvo: ::: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: ::: Telefon številka 118. ::: Ko bi hotela biti poštena. Kljub »vsestransko zadovoljivim uspehom«' Skopeljskega sestanka se položaj na Balkanu še ni prav nič oblažil. Do trenotka se še niso začela pogajanja med Bolgarijo in njenimi nasprotniki. Obnašanje bolgarskih državnikov ie več kot čudno. Ta polževa počasnost, ki vlada v Sofiji je nerazumljiva. Od vseh strani prodirajo sovražne armade v notranjost kraljevine; od severa in vzhoda Rumu-ni. od juga in zapada Srbi; grozi nevarnost Drinopolju — v Sofiji pa kakor bi držali roke navskriž. Ali vlada tam mar takšna neenotnost v vladajočih krogih? Kdo ovira mir? Ali še ni dovolj ponižana država? Od koga vendar pričakuje Bolgarska pomoči? Zakaj vendar ne izprevidi, da njen pravi prijatelj more biti le Srb! Skleniti mir, definitivni mir s Srbijo in po nevarnosti bi bilo, kajti Srb Je viteški in pest srbskega Vojnika je vedno železna in neutrujena in močna dovolj, da spametuje v zvezi z Bolgarsko vse one, ki bi hoteli ropati. Pašič še vedno dela, da bi se ustanovila nova zveza balkanskih držav na širšem in trdnejšem temelju; kdo bi mogel to ovirati, če bi enkrat zavladal mir med narodi? Danes seveda je pa to drugače; Vest, rda se vrše pogovori o novi zvezi je spravila v veliko nevarnost Avstrijo, ki hoče vse sile napeti, da to prepreči. — Tudi delo! * * Rusija si na vse načine prizadeva, da pošlje Bolgarija svojega odposlanca v Belgrad. Tudi avstrijski veleposlanik je naznanil ruski vladi, da se morajo na Balkanu sovražnosti Čim preje ustaviti. Tudi Rumuniji se je od obeh velesil nasvetovalo, naj odneha. Toda RumunUa vedno in vedno Izjavlja. da )l ni za ozemlje, temveč le, da prisilijo s svojim nastopom Bolgarijo, da sklene mir s Srbijo in Grško. In takšen namen je lep in nihče ne more imeti proti temu ničesar. Kar se tiče konference, kjer bi se obravnavala in rešila vsa sporna vprašanja, ne sili Rusija nič več. da naj se vrši v Petrogradu, temveč je pripravljena, da se konferenca vrši v Berlinu kot evropska konferenca. Turška pustolovščina se ne bo obnesla. Proti njej bodo nastopile velesile in Rusija utegne Porti zagroziti, da je postalo armensko vprašanje aktualno. Vtis. ki ga napravlja današnji položaj, je, da bi vseh zapletljajev In snletk bilo konec, kakor hitro bi se Bolgarija odločila za — pošteno pogajanje. Stara pesem. Hrabri Srbin, dobri Srbin, poleg meje je sedel, mirno strune je ubiral, pesem tako si je pel: Zdaj smo vojno dokončali, uredili smo prepir, Turka v Carigrad pognali, zdaj bo vendar enkrat mir. Mi smo šli na Kumanovo, kjer je Zekki paša bil — on je mislil za gotovo, da bo nas nazaj podi). Smo postavili topove v desno mu in levo stran — doživeli slavne dnove, Turek bil je v beg pognan. Turki v Skoplje so bežali, komaj pa so tja prišli, naših so topov se zbali, dalje so pobegnili. Tja na Veles so drvili in od tam na Prilep — grad, nam topove so pustili, da so mogli bolj bežat. Smo topove obrnili in svetili jim na pot. da bi pota ne zgrešili, kot storili so drugod. Ko topovi so grmeli pesmi peli smo tako: lahko zdaj smo vsi vesel 1. Turki v Azijo gredo. Jaše bilo ie Kosovo bazarja junakov grob. carstvo dvignili smo novo. kjer brat — Srbin bil je rob. Z nami hodil je ob strani, Marko-kraljevič junak — kar je naše — kdo nam brani da tu stopa naš korak! V Prilepu smo Turke vjeli zapodili smo jih v beg. srbsko pesem smo zapeli z nami pel je dol in breg. V Bitoli šel ie Zekki paša da pomoči bi dobil — LISTEK PAVEL BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) »Vrlo. vrlo, oče Florestan!« ]e vzkliknil Teodor. »Vsi v zboru!...« Trkaje takt s kozarcem, je zapel s starim komedijantom: »Za dom mi puško še vihti!...« Dokaj čuden človek je bil ta gospod Florestan. Pet križev je že nosil na hrbtu, pa še ni enega belega lasu na glavi. No, seveda nekam čudna se Je zdela ta neizpremenljiva plava barva njeKove dolge grive poleg obraza z gostimi, drobnimi gubami, značilnimi za polt. ki je bila dolga’ leta vsak večer našminkana in napudrana. S svojimi nasvedraniini lasmi iti svojo rdečo čepico je bil podoben sfarrmu gimnazijcu, ki so ga pustili v skritem kotu njegovega razreda in pozabljali nanj. dokler se ni izpre-menil v mumijo. Poznalo se mu je, kako ga radosti, ko sliši zvočno donenje svojega glasu. Toda odkašljal je prav diskretno in vprašal gospo Olimpijo: »Ali je gospodar že prižel?« »Ni ga še, gospod Floresitan.« »To je dobro... Odpočijem si malo s svoji pisarni, dokler ga ni Noge in roke me bole od truda.« »Od kod prihajate?« »Od ekserciranja.« »Vi!...« »Ali je to kaj čudnega?« je zategnil starec. »Saj sem vendar narodni gardist. To svojo službo opravljam točno, kakor opravljam točno svoj posel kot režiser.« »To je res, kar se tiče točnosti, pravim Burg...« — popravila je naglo — »gospodu Burginjonu, da vam ni para v vsem Parizu.« »Hvala vam, da ste mi pravični, gospa Olimpija,« se je poklonil Florestan z zadovoljstvom. Toda dodal je takoj: »Še rajši pa bi slišal, če bi mi dejali, da se občinstvo pritožuje, ker me sliši tako redkokdaj peti.« »Oh, saj pojete itak samo iz vstrežljivosti... kadar manjka kaka številka v prvem delu koncerta. Po-čemu bi se pa trudili brez potrebe? Na koncu meseca je itak vseeno.« »Nekaj je na tem svetu, kar ni vse eno,« ie dejal Florestan z nekoliko užaljeno dostojanstvenostjo. »To je ploskanje... to je pohvala. V pisarno grem, gospa Olimpija.« Odšel je, dočim je zabavljal Teodor poluglasno za njim: »Razvalina stara... on misli res, da ga še poslušajo kakor svoje dni, ko je bil pri Komični operi... Ali ni smešno!.. « Gospa Kavaljčjeva pa je dejala: »To ni smešno, Teodor .. to bi ti moralo odpreti oči.« In a prstom je pokazala na yrar šla z«-njim je vojska naša, težek boj se je vršil. Reka Črna vsa rudeča bila naše je krvi — z nami Bog. junaška sreča. Bitolj naš je — čez tri dni. Turki so naprej bežali do Janine so prišli, tam so Orki jih napadli — Zekki paše nič več ni. Smo topove obrnili in odšli smo pod Odrin — tam smo hrabro se borili Šukri paši — za spomin. Drinopol je mesto slavno, mr,r'rn ie okrog zidov, vzeti ga — to je težavno, če junaških ni topov. Tam Bolgari, brači naši. so se bili mescev šest, so pretili Šukri paši. da dobe ga v svojo pest. Ker ni hotel se podati — zagrmel ie srbski top — padel je Odrin bogati stare turške slave grob. S tem smo vojno dokončali, in peljali se domov — in dan zmage praznovali v slavo srbskih smo topov. Zdal se lahko veselimo Srb iz robstva ie otet — kar dosegli smo to zimo, čudi se vesoljni svet. Srbin pa ga ni pogladil, krepko ga je v roke vzel — in pognal ga preko meje, kar so dale mu moči — sam naj sebi v zlo prišteje, kdor nesreče si želi. m Zdai pa slavno mesto Skoplje, mu ponuja tak program: da kdor drugim jamo koplje, lahko pade vanjo sam. Ko ie Srbin to prepeval ga poslušal ie Bolgar, v jezi ves je zarudeval mislil: To je čudna stvar. Srb postal je prernogočen, zemlje si preveč ie vzel — zadnji boj še ni ( dločen. kje dobiva vsak svoj del? Jaz od meje ga bom spodil zemlja ta je moja last, ruski car nam ne bo sodil, kdo nad njo ima oblast. V Srbina se ie zakadil, hudo grizti ga začel. Slovenska zemlja. Iz Ribnice. Sokolski zlet v nedeljo dne 20. julija ne da spati našim klerikalcem. Posebno na srcu leži našemu kaplanu Rakovcu, ki ie vse Sokole že neštetokrat preklel in poslal v pekel. Zadnje dni šolskega leta ie porabil v to. da je v šoli nežni mladini pravil. da so Sokoli sami antikristi, da ne sme nikdo od otrok iti gledat Sokolov, ko pridejo, še manj pa, da bi se kdo udeležil telovadbe ali pa veselice. Ne vemo. kdo mu je sicer dal dovolienie za taka obrekovanja, to pa Rakovcu povemo, da si hujskarij napram našim otrokom ne bodemo pustili dopasti, pa naj si bode potem »pater Janez« ali pa kdo drugi izmed črnosuknježev. Posebno pa dela sive lase temu nestrpnežu in jezuitu ko ve. da se bode ljudstvo iz ribniške doline v obilnem številu udeleži/o tako sprejema Sokolov, kot pa tudi telovadbe in veselice. Ker ve, da tega ne more preprečiti, dasi je zadnjo nedeljo proti brezvercem in antikristom — Sokolom in hinavsko, prav po jezuitski morali in navadi zavijal oči, napravil bode z žensko Marijino družbo, da vsaj te svoje »nežne ovčice« obvarje pred postavnimi Sokoli, izlet k Sv. Gregorju takoi po kosilu. Poleg tega pa je nahujskal dekleta, ki ob drugih prilikah za plačilo seveda pomagajo streči gostom po gostilnah, da so svojo službo odpovedale, z ozirom, na dohod Sokolov in z oz. na sokolsko slavnost. Ravno tako je tudi nahujskal proti naprednjakom sploh. Temu prenapetežu, ki misli, da ga zadostno varje njegova črna suknja, mi no- ta. skozi katera je bil izginil Florestan : »To je mož, ki je imel talent, kakor pravijo... K°nservatorij je dovršil z odliko in bil angažiran takoj nato... izkratka, njegov položaj je bil imeniten, toda mož se ni znal okoristiti z njim in obogateti s svojim glasom, ki mu je nesel stotake in tisočake. Dandanašnji je pa režiser z mesečno plačo stoinpetdeset frankov, da mu ni treba umreti gladu. Prosim te. kaj ie to v Parizu?« »Malo je!.. « »In zatorej, mucek moj, ako ti pripravim par beličev, glej, da jih ne zapraviš po neumnem in da ti ne bo treba živeti kakor Florestan, kadar ne boš niti rc^d, niti lep.« Teodor je zažvižgal zateglo in dejal. »Ali je to poučna zgodbica, mama?« »Opomin je, dragec moj.« »Ali, jaz nisem tenor in ne mislim služiti kruha s svojim glasom.« »Radovedna sem, s čim potem,« je zamrmrala mati. »S čim? Kaj poznaš mojo idejo: otvoriti plesišče — imenitno plesišče.« »Toda nesrečnež, kje hočeš vzeti denar?« »Ali mi ga ne posodiš ti?« »V ta namen nikoli; preveč tvegano je.« »Motiš se. S svojim prijateljem Rafaelom... Rafaelom Bidrotom, s^j ga poznaš...« Prekinil se je in pogledal ven: »Poglej no, nekdo prihaja ... Kdo je ta ženska, ki stopa z voza? .. In kaj ima v naročju!...« Olimpija, ki se je bila ozrla, je prekinila Teodorja z glasnim vzkri-kom: »Ah, moj Bog!...« in že je stekla proti vratom in jih odprla na stežaj. »Ti, mala moja!... Ti si tu!...« in z neizmerno osuplostjo je pokazala drobno breme, ki ga je imela Marta v naročju. »Pa tole... ta črviček?.... Kaj pomeni to? ...« Val krvi je zalil bleda lica Marte Lemetrove. »Teta...« je zajecljala, »teta ...« In videča mladega moža v vojaški obleki, ki se je približal radovedno, je zardela še huje ter povzela: »Teta . . rada bi govorila z vami... sama, med štirimi očmi.« V njenem glasu je bilo toliko prošnje, v njenem pogledu toliko tesnobe! Olimpija Kavaljčjeva se je obrnila k sinu: »Daj. mucek, stopi malo okrog — tam, skozi vrata, ki vodijo v dvorano.« »Ali... kdo pa je ta gospodična? ...« »Tvoja sestrična Marta... Daj, spravi se, mucek moj, saj vidiš, da hoče govoriti z mano na samem.« Odslovivši ga tako, se le obrnila k novodošlicii bena stvar sveta. Vtika se v vsakol stvar, posega v najožje družinske in rodbinske razmere. Ni dolgo tega, kar je napadel one, ki se izselijo v, Ameriko in jim podtikal najslabše lastnosti, kot bi bili izmeček človeštva. Sedaj pa se je spravil nad Sokole. Svetujemo mu radi tega najf enkrat preneha s svojim obrekovanjem in hujskanjem, sicer bomo nastopili drugo pot, da ga ukrotimo. Postrigle so se že peruti hujšim jezuitom, kot ie Rakovec, pa se bodo tudi njemu. Vse one pa, ki bodo po kaplanu Rakovcu nahujskani našemu izletu in našim prireditvam skušali kako kljubovati si bomo pa zapomnili in se bodemo v prihodnje vedeli ravnati. Bo že še prišel čas obračuna! Vemo pa, da se bode, poleg številnega občinstva iz Ljubljane in drugod našega pomembnega sokolskega slavja dne 20. julija udeležilo tudi naše kmečko ljudstvo v obilnem številu, kljub vsemu odporu in hujskanju »patra Janeza«. Cerklje na Dolenjskem. Tukajšnja podružnica družbe sv Cirila in Metoda priredi v nedeljo, dne 20. julija 1913 veliko vrtno veselico, pod naslovom »Kmečki semenj«. Mešetarii prekupci in razni kramarji so si že preskrbeli prostore in kdor se še misli priglasiti, naj to stori v najkrajšem času, da ne bodemo nazadnje glede prostora v zadregi. Znani Maticbeg-paša nas tudi obišče z vsem svojim haremom in celim muzejem »Balkansko-turške vojske«. Vino se bode točilo iz znane dolenjske okolice »Gada-Dagh«, Ob tej priliki se vrši sem zlet »Sokola posavskega okrožja, ki nastopi tudi z javno telovadbo. Torej, kdor se hoče v nedeljo zabavati, kar v Cerklje. Pri celi prireditvi svira1 slavna rudniška godba iz Trbovelj. Iz Škofje Loke. Znano vam ie, da se gradi nova cesta iz škofje Loke na kolodvor. Da Da svet izve. kako se gradi ta cesta, vam o tem poročam. Kakor se sliši, občinski možje pregledujejo skoro bi rekel vsak dan, kako se dela. pa če io boli ogledujejo, boli je zvita, tako da zaradi ovinkov ne bo za las boljši od stare, zaradi klancev se pa danes še ne ve, mogoče lili tudi ne bo manjkalo. Ravno v sredini se pa gradi železobetonski most, sicer bo precej dolg in visok, in kot tak bi moral biti tudi močan, kajti črez ta most se bode vozilo teže, da malokje toliko. Sedaj se betonira, in ali mislite, da delajo beton iz boljšega materiiala? O ne najslabši ma-teriial rabiio za ta beton, seveda za to, da je bolj poceni. Neki tukajšnji obrtnik je imel razgovor s tvrdko, da ji preskrbi materijal za beton. Sicer je ta materijal najboljše vrste, ker ie iz vqde in ie čisto brez vsake zemlje, kajti materijal, ki }e z zemlio zmešan, še nikdar ni bil za beton »Tak poljubi me vendar, mala moja!« Marta ji je ponudila svoje oškr-lateno čelo. »In povej mi brž.. kaj je s tem otrokom?« »Moj otrok je.« »Tvoj!... Ti imaš otroka!...« »Oh,« je vzkliknila Marta in zajokala krčevito, »ali me boste pahnili od sebe? Potem sem... izgubljena! ...« »Od sebe da bi te pahnila!... Tebe!...« Ponavljala je, kakor da ji ne gre v glavo: »Marta — otroka!« In vprašala je, ne da bi odgovorila na Martino obupno vprašanje: »Kaj pa oče? .. Ali ve?« »Zapodil me je ...« je jeknila Marta. »Ah, bogme!... Čudila bi se. če bi bilo narobe... On ima vedno svoje posebne manire.« In kakor da netijo te besede v njej stari srd. je zagodrnjala: »Zapodil... No, jaz te ne bom zapodila... 2e zato ne, ker si itak dovolj nesrečna, ko si se dala spra-viti v ta nerodni položaj... In tudj zato ne... eh, saj Je res — vsako-mur se lahko zgodi to, kar se ie zgodilo tebi... Sploh dokazuje vsa reč, da si uboga, nedložna stvar ... kajti malopridnice se znajo čuvati...« Postajala je domača in dobrohotna. »Ali je fant?« »Deklica je,..« porabljen. Ali gospodje niso bili tega mnenja, oziroma so bili samo nekaj časa. Kolikor časa je bil materijal v vodi je bil dober. Obrtnik v svesti si, da bo nekaj zaslužil, je seveda najel dva delavca, da sta mu ven iz vode vozila in nosila. Ali sedaj, ko ima materijala dosti zunaj, pa pridejo in-Le brezmejni — milo rečeno! — ne-je sposoben. Rekli so, da bo. pa kaj vraga, kdo bi mislil, čez eno uro pa jo primahata dva nazaj in glejte materijal ni sposoben za beton. — S tem ima pa škodo obrtnik sam, kajti on je moral delavce plačati in sedaj, kaj naj počne z materijalom. Nič bi ne imel proti temu. ako ga ne vzamejo, pa če se pomisli, kakšen materijal rabijo za beton, tu se pa že vse neha! To ni druzega, kakor kamen in navadna prst, seveda pri tem se rabi manj cementa, ali kako drži to, naj vsak sam premisli. Seveda saj most ostane Ločanom, tvrdka ga ne bo nesla s seboj, kajti ona ga ne rabi ali posledice tega mostu bo nosila Loka sama. Ločan. Ljutomer. OtvorRev žrebčarne. V nedeljo dne 13. t. m. so imeli slovenski redil-ci žrebet v ljutomerski okolici svoj najpomembnejši dan, saj so videli v njem in onem, kar jim je prinesel izpolnitev davnih želja: otvoritev žrebčarne. Ljutomeržani niso zastonj ponosni na čilo in brzonogo svojo domačo pasmo, ki kaže po raznih dirkah od leta do leta lepše da. sijajnejše uspehe. Tik pred 10. uro dopoldne so dospeli od vseh strani gostje z vlakom in avtomobili. V dolgem sprevodu vozov, na čelu jim 40 slovenskih jezdecev v domači, narodni noši. se je pomikala vsa ta množica, katero je izpolnjevalo na tisoče domačega občinstva, v občino Cven. kjer je prisostvovala dirki. Zato je bila poljska sv. maša, ki jo je bral domači dekan, in blagoslavljanje nove žrebčarne. Po blagoslavljanju so se razkazovali gostom konji domače pasme, žrebeta, blizu 100 glav, ki Jih je v vseh mogočih vari-jantah dira in hoje kazal jezdec-Slo-venec. Za tem se je vršil ogled žrebčarne. največje v alpskih deželah, ki ima prostora za 100 žrebet. Žrebčarna pa ni v prid domačim ko-njerejcem, marveč vsem članom zadruge. Prvenstvo seveda pripada Ljutomercem. Za držanje žrebet je plačati poleti 55 K, po zimi 12 K mesečne paše. Navzoči so bili dež. namestnik grof Clary. sekc. nač. poljedelskega ministrstva dr. Koller, vitez RoGmanit in še mnogo dostojanstvenikov ter vabljenih gostov. Govorili so že omenjeni, deloma nemško-slo-vensko. ter podpredsednik zadruge g. veleposestnik Rajh, ki je govoril najprej slovensko, nato nemško in zopet slovensko. Kar je bilo posebno pozdraviti, ie bila okoliščina, da so se ljutomerski Slovenci vrlo postavili. Videli smo ponosno plapolajoče slovenske trobojnice, poleg državne in deželne barve. To seveda tržkim renegatom ni bilo po volji in sklenili so zelo smešno demonstracijo: iz- ostali so od slavnosti! No, nihče se za njimi ni jokal in nihče jih ni pogrešal! Ljutomerski Slovenci pa naj tudi v bodoče pazijo, da ohranijo slovensko lice svojega podjetja. Živeli in imeli mnogo sreče ter uspehov! V soboto ob 8. uri v »Narodnem domu" Iconcert In -veselica naprednih jugoslovanskih učiteljiščnih abilurijentov in abiturijentk. Štajersko. Mojim mariborskim prijateljem v album! Notica o zadnjem vzletu mariborskega »Sokola« k Sv. Ani na Krembergu, je dala zopet nekaterim gospodom povod, potvarjati istini-tost vsebine one notice. Zgodilo se je to z prozornim namenom, ki ga pa za enkrat — raje pustimo! Povod so dale besede g. Painharta o sokolskih »starostih«. K tem besedam bodi povedano, da so bile dane po vsebini tako, kot jih je imenovani gospod — po svojem lastnem priznanju! — rabil, ne da bi bil hotel žaliti s tem koga on. še manj pa jaz! Le brezmejni — milo rečeno! — taktnosti se je zahvaliti, da se jih je drugače tolmačilo. Žalostno pa se mi dozdeva, da morejo take — namenoma — potvorjene govorice, tudi najti poslušna ušesa! Zdi se mi, da je vsak nadaljni zagovor popolnoma odveč. Ce pa bi bilo treba, še česa, potem — sem tudi pripravljen! Onim pa, ki se bore s takimi sredstvi, bi priporočal v blagohotno premišljevanje znani izrek: »Hony soyt qui mal y pense!« Iv. S. Iz Št. Lenarta v Slov. Goricah. (Stražine nesramnosti.) V zadnjem času je uprizorila mariborska »Straža« celo serijo najnesramnejših napadov proti odvetniku dr. Gorišeku. Mi smo te napade puščali in nanje nismo reagirali, kajti vedeli smo, da se jih dr. Gorišek sam zlahka ubra ni. Tudi danes g. dr. ne bodemo morda sekundirali, pribiti pa hočemo zgolj le dejstvo, za kako silno nevarnega smatra naša »Stražica« imenovanega gospoda, dasi je šele pričel prav(?) delovati. So to šele prvi poizkusi — če stvar smemo tal?o krstiti — a že poseza »Straža« po najsramotnejših sredstvih: začela je sramotiti ime očeta dr. Goriška, vrlega, vsikdar naprednega, žal, prezgodaj umrlega, zdravnika dr. Goii-ška, moža, ki je s svojim neumornim delom kot župan divnih naših Ruš pripomogel, da so danes Ruše kct slovenska posest, znane širom slivenske domovine. Kakšnega vzvišenega mnenja o »Straži« pač nihče nima. Značilne pa so take brezsramnosti po njenih predelih na vsak način za način političnega boja njenih krušnih očetov, ki se ne strašijo niti, skruniti to, kar je najdivnejšim narodom sveto: spomin umrlih! Voltsberg. (Ris?) Vesti o razsajanju one zverjadi, ki že tedne in tedne po voitsberški okolici razsaja, postajajo od dne do dne različnejše. Stalno je le eno, namreč velikanska škoda, ki presega že več kot 3000 K. V zadnjem času je zver zopet poklala 4 glav živine. V enem slučaju je baje še bil pastir v stanu, oddati več strelov na zver, ki je čepela nekemu živinčetu na hrbtu, ozir. tilniku, a je ni zadel pač pa preplašil. Ko je zver odbežala, je bil v stanu edinole razločevati njeno mačjo postavo. Pravijo, da je nek Gradčan iskal sledove pri čemer je našel, da je stopalo zverjadi v prerezu veliko 10 cm kar baje ovrže mnenje, da bi to za-mogel biti volk ali pa pes. Sled — stopalo — pri teh, obsega le 7 do 8 cm y prerezu. — Tudi posestniki lovov v voitsberški okolici zelo tožijo, ker je zginila vsa divjačina. Deloma so našli ogrodja poklanih živali, deloma pa so pobegnile v druga lovišča. Ker vsi pogoni dosedaj nis