Št. 51 (822) Leto XVI NOVO MESTO, četrtek, 23. decembra 1965 DOLENJSKI LIST VIKTOR AVBELJ V SEVNICI Na povabilo občinskega komiteja Zveze komunistov je v petek, 17. novembra, obiskal Sevnico sekretar CK ZK Slovenije Viktor Avbelj. Udeležil se je razgovora z vodilnimi komunist] v gospodarstvu in odgovarjal na vrsto vprašanj v zvezi z gospodarsko reformo- Tov. Avbelj si je v spremstvu obč. predstavnikov ogledal tudi nekaj sevniškib podjetij. Obiskal je konfekcijo LISCO, Kopitarno in Ju tranjko. Kočevska konferenca SZDL bo januarja V prvi polovici januarja bo predvidoma konferenca SDZL občine Kočevje. Čas do konference bodo občinski odbor in krajevne organizacije SZDL izrabile tudi, da bodo izbrale čimboljše kandidate za nov izvršni odbor, novi plenum in za komisije. Ostale priprave na konferenco so v polnem teku, nekatere pa se že približujejo zaključku. Silvestrovanje v Mokricah Gostinsko podjetje graa Mokrice prireja 31. decembra prjelno silvestrovanje in vabi goste od blizu in daleč. Rezervacije sprejema od 15. decembra dalje. Za pričakovanje Novega leta bodo odprli vse grajske prostore, ki so za tako zabavo primerni Igrale bodo tri godbe. Gost je bodo postrežem z izbrani mi jedili in pijačami. V Beli krajini dvakrat manf bolniških V delovnih organizacijah se je zmanjšalo število nesreč pri delu po reformi zelo hitro. Prav tako je zdaj precej odanj delavcev, ki so v bolniški. Ta ugotovitev velja še posebej za delovne organizacije v Beli krajini, število poškodb zavoljo nesreč pri delu se je zmanjšalo ponekod tudi za 100 odst. Videti je, da je tragedija v Kaknju pogostokrat pred očmi vodilnih, kadar razmišljajo o varnosti pri delu. Bolniške pa so se zmanjšale zategadelj, ker se mnogi delavci bojijo odpusta, če bi prišlo do zmanjšanja zaposlenih. V ZORI in v LE-PISU so pripravili programe za predavanja o varnosti pri delu. J. g, Delegacija italijanskih partizanov je v nedeljo dopoldne položila na Suhorju lovorov venec v spomin na ustanovitev brigade »Fontanot« (Foto: M. Moškon) OBISK DELEGACIJE A. N. P. I. V BELI KRAJINI „BILI STE NAM OCE IN MATI!" V soboto in nedeljo se je mudila v Metliki delegacija A. N. P. I. (Naro- Stenski koledar za 1366 bomo priložili prihod- j nji četrtek v novoletno j številko Dolenjskega lista vsem starim in J novim naročnikom. Ti- j skan je na prvovrstnem papirju, s sliko hotela \ METROPOL v Novem, mestu pa bo lep okras sleherni hiši. Naročite si pokrajin-sko glasilo SZDL na j svoj naslov! dna zveza italijanskih partizanov) iz province Gorica. V delegaciji je bilo 11 preživelih članov italijanske partizanske brigade »Fratelli Fontanot«, ki se je med NOB borila v sestavu enot NOV in POS, sicer je bila del italijanske partizanske divizije »Garibaldi«. Obiski italijanskih partizanov v Beli krajini so postali že tradicionalni, saj je bilo nedeljsko srečanje peto po vrsti. Delegacija je prišla v zmanjšanem številu, ker je bilo na isti • dan pri Monfalconu (Tržiču) v Italiji, prvo uradno proslavljanje ob ena-indvajsetletnici ustanovitve divizije- v Turriacu pa so odprli razstavo dokumentarnih fotografij. (Nadaljevanje na 9. str.) pB*ry 1955 imm1 Medtem ko se je prej v 14 dneh naročilo na naš list skupno 977 naročnikov, jih je zdaj v 7 dneh prišlo kar 978! • Po občinah je bilo v 3 tednih pridobljenih naslednje število novih naročnikov: BREŽICE:........ 260 ČRNOMELJ:....... 135 KOČEVJE:........ 72 KRŠKO:......... 451 METLIKA:........ 78 NOVO MESTO:...... 393 RIBNICA:........ 52 SEVNICA:........ 202 TREBNJE:........ 238 Razne pošte:....... 65 Inozemstvo:........ 9 ČEZ DESET DNI NOVI DINAR Z našega področja: 46 delegatov za VR. kongres Socialistične zveze Na VI. kongresu Socialistične zveze Slovenije bo sodelovalo 467 delegatov iz občinskih organizacij SZDL in 46 delegatov iz organizacij, ki so kolektivne članice SZDL. Občinske organizacije SZDL bodo volile na vsakih 1500 članov po enega delegata in sicer posamično s tajnim glasovanjem. Člani Socialistične zveze 9 občin našega področja bodo izvolili 46 delegatov in sicer: občina Brežice 7, Črnomelj 4, Kočevje 5, Krško 7, Metlika 2, Novo mesto 10, Ribnica 4, Sevnica 4 in Trebnje 3 delegate. Med potrošniki je nastal v zadnjem času preplah pred podražitvijo ob uvedbi novega dinarja. Taka bojazen pa je popolnoma nepotrebna. Kako bo s plačevanjem predmetov, ki stanejo n. pr. 7 ali 18 ali 32 dinarjev? Ne sme nas motiti 9. člen Zakona o izdaji novih bankovcev in kovancev (Uradni list SFRJ št. 33/65), ki pravi: če se pri preračunavanju starih dinarjev na nove dinarje pojavijo zneski v razponu 5 par, se ti zaokrožijo tako, da se znesek do 2 par zanemari, znesek nad dve pari pa zaokroži na 5 par. 1. člen istega zakona namreč določa, da sedanji bankovci in kovanci ostanejo še naprej zakonito plačilno sredstvo. Tako bomo lahko plačevali s starimi in novimi kovan- ci, cene pa se zaradi novega dinarja ne smejo zvišati, čeprav ne bo novih kovancev, manjših kot za 5 para. če bo na primer znašal račun 157 starih dinarjev, bomo lahko pla- CEN NE BOMO ZAOKROŽEVALI Na sobotni seji zveznega izvršnega sveta so sprejeli spremembo zakona o izdaji novih bankovcev in kovanega denarja, s katerim je predvideno, da ne bodo izdali nov kovinski denar po eno in dve pan, ampak bomo namesto tega uporabljali stari denar po en in dva dinarja. S tem bodo izbrisali 0. člen tega zakona, v katerem je bilo predvideno zaokroženje cen navzgor in navzdol. KORISTEN MEDOBČINSKI POSVET V KRŠKEM: Če ni sredstev,- pa zaleže volja! Medobčinsko sodelovanje v šolstvu za duševno prizadete otroke v Spodnjem Posavju zasluži vso pohvalo — Čeprav ni sredstev na pretek, se družba s polno mero razumevanja loteva tega perečega vprašanja 16. decembra je bil v Krškem pomemben medobčinski posvet predstavnikov občin Brežice, Krško in Sevnica, na katerem so razpravljali o ustanovitvi internatske šole duševno prizadete otroke v TCrškem. Posvet je bil sklican na pobudo predsednika ObS Krško tov. Franca Dragana, poleg številnih predstavnikov iz Spod. Po-savja pa sta se ga udeležila tudi tov. Janez Vivoda iz sekretariata za socialno varstvo SRS in tov. BV" iz sekretariata za šolstvo SRS. Kategorizacija duševno pri-Badetih otrok, ki je v vseh treh spodnjeposavskih obči- nah še v tek1- (v krški občini je izvedena 70 odst., v brežiški 40 odst. in v sevni-ški 10 odst.) je doslej pokazala, da je v krški občini 43 duševno prizadetih otrok, v brežiški 32 in v sevniški 30 Dvorazredno posebno šolo za takšne otroke imajo v Krškem, v brežiški občini takšne šole sploh ni, v sevniški pa obiskujejo duševno prizadeti otroci kombinirani pouk v štirih razredih osnovne šn1^ Praksa kaže, da takšni otroci končajo obvezno osemletko večji del v prvem ali drugem rnzredu, nato pa ostanejo doma. se ne izučijo nobenega poklica in pride- jo prej ali slej družbi v breme. Zmogljivosti posebnih šol v Sloveniji so premajhne. Hvalevredno pobudo, naj bi vse tri spodnjeposavske občine ustanovile svojo posebno šolo, velja pozdraviti. Na posvetu so se pomenili o tem, da bi p^?dete občine prispevale kot soustanoviteljice ustrezne deleže za finacira-nje te šole, ki bi delovala v Krškem. Potrebne strokovnjake defektologe bodo deloma dobili od drugod, deloma pa jih štipendirali. Lepo pobudo, ki z medobčinskim sodelovanjem rešuje pereč problem, je treba samo pohvaliti in pozdraviti! Sanda Cilenšek, predsednica mestnega odbora Rdečega križa v Kočevju, pripenja enemu izmed krvodajalcev zlato značko. — Več o lepem slavju kočevskih krvodajalcev berite na 10. strani današnje številke! (Foto: Jože i'rimc) čali račun z enim novim dinarjem in 57 starimi dinarji, z enim novim dinarjem, enajstimi novimi kovanci po 5 par in dvema starima dinarjema, lahko pa tudi s sarnimi starimi dinarji. Banka bo dala v promet 4. januarja nove bankovce za 50, 10 in 5 dinarjev ter kovance za 1 novi dinar in za 5 par. Denarni zneski na vre-dnotnicah in listinah, ki bodo izdane od 1. januar--ja dalje, bodo označeni v novih dinarjih. Od 1. januarja dalje bodo veljali za vse denarne izdatke in prejemke novi dinarji. Tudi trgovine morajo imeti označene vse cene v novih dinarjih na dve decimalki (pare), poleg tega pa tudi vse cene se v starih dinarjih. Pri tem moramo biti potrošniki zelo previdni in vsak, ki bi ugotovil, da je plačal za blago več zaradi zaokroževanja na nove kovance, naj to sporoči inšpekciji občinske skupščine. Ni pa bojazni, da bi nastala zmešnjava zaradi novih bankovcev, ker sta njihova dejanska vrednost in oblika (razen oznake za vrednost) enaki vrednosti in obliki starih bankovcev. Vreme OD 23. XII. DO 2. I. 1986 Okrog 23. decembra večje .snežne padavine z občutno ohladitvijo. Razjasnitev oziroma suho vreme pričakujemo okrog 21. deoombra in od 31. decembra do 2. januarja. V ostalem o'dačno s pogostimi padavinami. Temperatura spremenljiva, bržkone bo mraz. Dr. V. M. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED PRED VI. KONGRESOM SZDL RESNICHA SKUPNOST DELOVNIH UUDI Žal je trajalo upanje, tla se bližamo razpletu vietnamske krize in torej k pogajanjem, borih dvanajst ur. Začelo se je s tem da je »New Orleans Post Dispatch« objavil poročilo, češ, da je ameriška vlada spet zavrnila vietnamski predlog za pogajanja. Dan nato pa je Bela hiša objavila pisma, ki jih je predsednik generalne skupščine OZN Amintore Fanfani poslal Johnsonu. Tako je svet zvedel^ da je VVashington že navezal posredne stike s Hanoiem. V pismih je namreč Fanfani strnil vse, kar sta se bivši fioren. tinski župan La Pira in še en italijanski profesor dogovarjala s predsednikom DR Vietnama Ho Ši Min-hom, in to potem, ko sta dobila tihi pristanek VVashingtona za take pogovore. Ena izmed poglavitnih stvari, za katero sta se dogovorila v Hanoiu, je bila v tem, da bi se po. gajanja lahko začela, še preden bi ZDA umaknile svoje čete iz Južnega Vietnama. Torej umik ameriških enot ne bi bil pogoj za pogajanja. Dvanajst ur nato pa je že prišlo sporočilo iz Hanoia, v katerem je rečeno, da ostaja DR Vietnam pri svojih štirih točkah in da vlada DR Vietnama nikakor ne pristane na pogajanja, dokler so v Vietnamu ameriški vojald. Na peti obletnici ustanovitve osvobodilne fronte Južnega Vietnama pa je govoril predsednik te fronte Gguven Hu To, ki je posebej poudaril, da ne more biti govora o pogajanjih, dokler so ameriški im-perialisti v Vietnamu in da se bo »vietnamsko ljudstvo borilo do zmage«. Še prej pa je tudi Peking cisto razločno in na glas povedal, da ni govora o pogajanjih, da se bo »vietnamsko ljudstvo borilo tu-di dvajset let, če bo to treba, dokler ne bo zadnji ameriški imperia. list pregnan iz Vietnama«. Videz je tak, da je vse ostalo pri starem. Upajmo, da je samo videz, Preuranjeni upi kajti po vsem tem lahko rečemo, da je zdaj čisto nedvoumno in jas no dokazano, da se je Hanoi pripravljen pogajati. »Pojasnilo« se-vernovietnamske vlade po objavi Fanfanijevih pisem, da namreč ostajajo pri svojih štirih točkah, ki jih je navedel severnovietnamski premier aprila letos, pa le ni čisto jasno. Na to so se v VVashingtonu tudi vedno sklicevali. Jasno ni namreč, ali pomenijo te štiri točke pogoj za pogajanja, ali pa je to tisto, o čemer naj bi se šele pogovarjali za zeleno mizo. Kot trdi la Pira, so se glede tega že sporazumeli in da so to stvari, o katerih se je treba pogovarjati. Vprašanje pa na-stane, zakaj so v ZDA potlej objavili vsa ta pisma. Predstavnik ZDA v organizaciji združenih narodov Goldberg je dejal, da so to storili zaradi tega, da bi dokazali, da so ZDA za pogajanja, sicer bi »vlada izgubila zaupanje ameriškega ljudstva«, kot je dejal. Večina komenta- torjev pa se nagiba k misli, da so objavili dokumente, ker ZDA v bistvu niso za pogajanja, saj je bilo že vnaprej čisto jasno, kakšna bo reakcija v Hanoiu, če bi vse prišlo na dan. Doslej so namreč vsi dogovori potekali v strogi tajnosti in celo U Tant, kot pravi, vse do zadnjega o vsem tem ni nič vedel. To pa so storili, še preden so dobili odgovor iz Hanoia na zadnje Fanfani jevo pismo. Tako se vietnamska kriza ni razpletla, čeprav je La Pira nekoč namignil, da bi se to utegnilo zgoditi že do božiča. Razočaranje nad ta-kim razpletom vsekakor dobro zamišljene diplomacije je veliko. Malo je namreč verjetno, da bi mogli navezovati stike med VVashingto-nom in Hanoiem po istih kanalih. Ostalo je, žal, le pri senzaciji, ki je napolnila prve strani svetovnega časopisja, saj ZDA tudi niso sprejele pobude osvobodilne fronte Južnega Vietnama, da bi za božični dan ustavili boje, kar je v posebni poslanici podprl tudi papež. V Wa-shingtpnu so le sporočili, da so odločitev o tem prepustili lokalnim poveljnikom na bojiščih. Vse to potrjuje mnenje, da Združene države Amerike niso spremenile svojih stališč do bistvenih problemov vietnamske krize. Zazdaj je stvar zamujena, obstajala pa je realna mož. nost, da bi se svet na letošnji božič že lahko oddahnil ter se rešil hude more. Tako pa je ostalo le pri upanju, in še to je trajalo le borih dvanajst ur. Zažarelo je kot utrinek, upajmo le, da ne bo ostal za njim dim vsesplošnega opustošenja. r Socialistična zveza ima za osnovo svojega dela organizacijo v občini. Tako določa na V. kongresu SZDL Jugoslavije leta 1960 sprejeti statut. In zakaj prav v občini? Zadnja leta, ko so krajevne in občinske organizacije SZDL ponekod bolj, drugod manj, obravnavale številne zadeve, ki žulijo občane, smo dostikrat srečali mnenje: »Socialistična zveza je predvsem .pristojna' za obračunavanje različnih krajevnih zadev, o komunalni politiki, o kmetijstvu, skratka je .terenska' organizacija.« Delegati za kongres SZDL iz Brežic Na občinski konferenci SZD-L v Brežicah so 18. decembra izvolili delegate za kongres Socialistične z^eze Slovenije, člane iz brežiške občine bodo zastopali: Olga Kopic, inž. agronomije; Janez Pirnat, sodnik; Franc Ke-be, poslovodja papirnice in knjigarne; 01ga Drobnič, šef krajevnega urada Cerklje; Janez Gajski, delavec; Jane/ Volanšek, predsednik obč. odbora SZDL Brežice ter Franc Jordan, podpolkovnik JLA in komandant garnizona Cerklje. KAKO FRANK1RAMO ČESTITKE ZA PRAZNIKE? Znotraj SFRJ: odprto pismo ali razglednica: do 5 besed — 15 dinarjev; če je čestitka izrecno in samo za Novo leto, število besed ni omejeno. Za inozemstvo: odprto pismo ali razglednica do 5 besed — 35 dinarjev, več kot 5 besed — 50 dinarjev, zaprto pismo — 85 dinarjev. Takim stališčem navkljub pa so se občani na sestankih, razgovorih in javnih tribunah skoraj povsod pogovarjali tudi o različnih zadevah, ki se nanašajo na poslovanje podjetij in upravljanje delovnih kolektivov, če so v podjetju slabo gospodarili, se na sestankih SZDL občani niso prav nič pomišljali izreči kritično besedo na rovaš takega kolektiva. Zlasti v občinskem okviru so na posvetih in konferencah zadnja leta vse pogosteje obravnavali tudi gospodarjenje v podjetjih, razvoj samoupravljanja, odnose kolektivov do celotne občinske skupnosti, njihove uspehe in težave. Drugače tudi ni moglo biti. Občani, združeni v Socialistični zvezi, se pri obravnavaj u o svojih življenjskih vprašanjih niso mogli ustaviti pri tovarniškem plotu in reči: »Od tu dalje pa naša beseda ne zaleže več.« Saj je vsak izmed občanov, ali vsaj večina izmed nas, član delovne skupnosti. Nekateri, kot denimo zasebni kmetovalci, in tisti, ki delajo v svobodnih poklicih, sicer niso vključeni v delovno organizacijo, toda zato jih nič manj ne zanima, kako gospodarijo v različnih kolektivih. V vsakdanjem življenju sicer dostikrat opazimo, da bi člani kolektivov svoje izdelke radi čim draže prodajali, toda, ko kupujejo vsakdanje potrebščine, bi radi čim ceneje kupili. To je večno nasprotje med proizvodnjo in potrošnjo, ki se kaže na eni strani med interesi posameznika in na drugi strani koristmi skupnosti. Te nasprotujoče si koristi so najbolj občutne tam, kjer živimo, to je v občini. In zdaj se povrnemo k uvodnim besedam sestavka, da je osnova dela Socialistične zveze njena organizacija v občini. V Socialistični zvezi, kot obliki samoupravljanja, kjer se občani dogovarjajo, kako naj bi teklo življenje v občinski skupnosti, je mogoče najbolj imeti pred očmi, da je vsak proizvajalec hkrati tudi potrošnik in da se občani kot upravljavci navajajo na enoten jezik. Ponekod, posebno še v krajevnih organizacijah SZDL, še vedno pravijo: »Kadar gre za zadeve de lovnih kolektivov, se o njih v Socialistični zvezi ne moremo pogovoriti.« Seveda ne gre za to, da bi se občani, zbrani na pogovoru Socialistične zveze, vtikali v samoupravne pravice kolektivov. Ponekod tudi delovni kolektivi pravijo: »Kaj bo organizacija SZDL, ko nam pri našem delu ne more pomagati.« Za takimi stališči tičijo ostanki preteklosti, ko so se delovni kolektivi povezovali predvsem preko svojih upravnih organov na različne oblastvene forume, ki so jim posredovali vloge za kredite, jim pomagali iz različnih zadreg. Dandanes, ko so kolektivi sami odgovorni za svoje poslovanje, čedalje bolj prevladuje spoznanje, da je njihova naravna in najnujnejša družbena vez komuna in okolje, v katerem člani kolektiva živijo. Tako je pomembno za vse prebivalce, kako delovne organizacije, ki jim dajejo posredno ali neposredno kruh, živijo in de lajo, tako je tudi za člane delovnih kolektivov živ- ljenjsko važno, kako je s trgovino v kraju, kjer živijo, kako je s številnimi drobnimi zadevami, ki lahko vplivajo, da je življenje bogatejše ali revnejše. Socialistična zveza kot posebna oblika samoupravljanja načenja vse tisto, kar omogoča, da se • lahko občani učinkoviteje uveljavljajo kot upravljavci v proizvodnji in pri urejanju številnih vsakdanjih zadev. S tem pa vpliva, da se nasprotja proizvodnje in potrošnje blažijo in da se razvija komuna kot skupnost potrošnikov in proizvajalcev. Tudi zaradi tega pa je po statutu temeljna enota Socialistične zveze njena organizacija v občini. flS KAlASTROl A V PAKISTANU — Pretekli teden je zajel Vzhodni Pakistan silovit orkan, v katerem jc izgubilo življenje najmanj 17.000 ljudi. Pravijo, da je to največja naravna katastrofa v lem stoletju. Veter je pihal s hitrostjo čez IGO milj na uro. ■ DE GAULLE ZNOVA PREDSEDNIK — Na nedeljskih volitvah za predsednika francoske republike je dobil dosedanji predsednik de Gaulle 55 odstotkov, njegov nasprotnik Mittcrrand pa 45 odstotkov. Za Mitterranda so glasovale vse levičarske stranke. Zato sodijo, da so bile te volitve pravzaprav merjenje sil francoske levice. Za levico je tak rezultat vsekakor uspeh in dokazuje, da ho moral de Gaulle v prihodnje resno računati z njo. Leta 1967 bodo namreč parlamentarne volitve in takrat sc lahko primeri, da bo izšla levica še bolj okrepljena. Vsekakor pa velja zapisati, da je sodelovanje vseh levičarsko usmerjenih ljudi na teh volitvah velik politični uspeh. ■ KONEC JUBILEJNEGA ZASEDANJA OZN — Generalna skupščina jc 22. decembra sklenila 20. jubilejno zasedanje. Tik pred tem so sc v političnem odboru dogovorili za kompromisno rešitev zadeve, ki je močno okrepila nesoglasja med Sovjetsko zvezo in ZDA ter so nekateri že govorili, da se bližamo obdobju nove hladne vojne. Sovjetska zveza je predložila namreč osnutek resolucije, po kateri naj bi generalna skupščina obsodila vmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Na predlog ZAR so našli kompromis in oblikovali resolucijo tako, da znova potrjujejo načela o nevme-šavanju, ki jih vsebuje že ustanovno listina OZN. ■ ERHARD V \VASHTNGTONU — Za britanskim premierom, pakistanskim predse d i-.ikoni A juhom Kanom je prišel v Washington na pogovore še zahodnonem.ški kancler Erhard. Bonski komentatorji pravijo, da postavlja Erhard na kocko celotno svojo politiko. Vsekakor jc poglavitna stvar, ki bi jo rad dosegel, v tem, da bi tudi ZR Nemčija prišla do jedrskega orožja, če ne že tako, da bK ga smela sama proizvajati, pa vsaj tako, da' bi soodločala pri uporabi takega orožja v okviru NATO. V Parizu pa tudi v Londonu so odločno proti temu, da bi Bonn približali k jedrskemu spro-. žilcu, vtem ko v ZDA le mislijo, da bi morali nekako potešiti za-hodnonemške želje. ■ PREPOLNI INDONEZIJSKI ZAPORI — Samo v štirih indonezijskih pokrajinah so zaprli okrog 55.000 ljudi, češ da so bili zapleteni v ponesrečen poskus udara 30. septembra. Vsi zapori so že tako polni, da so zgradili zasilna taborišča in jih obdali z bodečo žico. V Džakarti ustanavljajo i'-; redno vojaško sodišče, ki naj bi sodilo vsem zarotnikom, Sukarno pa pravi, da bi morali postaviti pred to sodišče tudi tiste, ki so izdali indonezijsko revolucijo. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED • RAZPRAVA O SPLOŠNEM ZAKONU O FINANCIRANJU IZOBRAŽEVANJA IN VZGOJE. Zadnje dni je bilo več razprav o osnutku splošnega zakona o izobraževanju in vzgoji, ki je WP nekaj časa v javni razpravi. Tako je o njem razpravljalo predsedstvo centralnega komiteja Zveze mladine Slovenije, kjer so menili, da je treba jasneje določiti odnos med rednim in izrednim iz-obraževanjem. Nadalje so vztrajali na tem, da bi bilo treba določiti jasnejše kriterije, po katerih bodo dodeljevali kredite za šolanje. Menili so tudi, da bi bilo treba čimprej začeti razpravljati o republiškem zakonu o izobraževanju in vzgoji. Na seji izvršnega odbora glavnega odbora SZDL Slovenije so poudarili, da zakon vnaša v urejanje tega področja bistvene rešitve. Viri financiranja bodo dokaj stabilni. Izvajanje zakona bo spodbudilo tudi nadaljnje razvijanje in izpopolnjevanje delovanja šolskih skladov. Izdelati bo treba merila za delitev in ustvarjalno iskati čimbolj demokratične oblike ter metode njihovega upravljanja. V tem oblikovanju se morajo uveljaviti tudi sami prosvetni delavci, predvsem seveda s pobudami in predlogi. Poslanci kulturno-prosvetnega zbora republiške skupščine so menili, da bi moral biti zvezni zakon še bolj splošen, tako da bi puščal čimveč možnosti republikam, da uredijo financiranje v skladu s svojimi posebnostmi. © OBČINA V NOVIH RAZMERAH. Na Stalni konferenci mest so razpravljali o občini v novih razmerah. Tega posvetovanja se je udeležilo več kot 200 predsednikov občinskih skupščin. Med drugim so menili, do, dobiva občina v skladu z ustavo novo vlogo, ki pa je šele začrtana. Eden izmed razpravljavcev je med drugim dejal naslednje: »če z instrumenti širših družbeno-politič-nih skupnosti določamo in usmerjamo sredstva, s katerimi lahko razpolaga komuna, se formalizira samoupravljanje ustvarjalcev narodnega dohodka. Občan lahko odloča le o tem, ali bo v okviru razpoložljivih sredstev dobil asfalt ali pa javno razsvetljavo.« • POMOČ GOSPODARSKIM PANOGAM. Na prvi seji novo izvoljene skupščine gospodarske zbornice SRS so govorili tudi o nalogah zbornice pri oblikovanju razvojnih smeri gospodarskih panog. O tem je predsednik Drago Dolinšek med drugim de- STABILNEJŠI VIRI ZA IZOBRAŽEVANJE jal, da je pomoč gospodarskim panogam, da bodo spoznale realne razvojne perspektive, ena izmed najpomembnejših in najbolj koristnih nalog, ki jih bo imela gospodarska zbornica SRS v prihodnosti. • USPEH GOSPODARSKE REFORME. Med najznačilnejšimi uspehi gospodarske reforme je nedvomno letošnji izvoz iz Slovenije. Do konca novembra je bil izvoz za 24 odstotkov večji kakor lani. To kaže med drugim tudi na hitrejše vključevanje industrije v mednarodno delitev dela, ki je pospešilo povezovanje uvoza z izvozom. © REPUBLIŠKI PRORAČUN V LETU 19GG. Izvršni svet je na svoji zadnji seji obravnaval več zakonskih predlogov, med njimi tudi predlog zakona o proračunu za leto 1966. Ta predlog predvideva uskladitev dohodkov na temelju predvidenega gospodarskega razvoja in gibanja osebnih dohodkov. Predvidena izpolnitev proračuna bo odvisna od gibanja gospodarstva. Na podlagi teh predvidevanj bodo znašali dohodld republiškega proračuna v 1966. letu blizu 47 milijard dinarjev. • SKUPŠČINSKI ODBOR O STROŠKIH ZA ZDRAVLJENJE TUBERKULOZE. Na seji odbora socialnozdravstvenega zbora za pro. učevanje zakonskih predlogov je predstavnik IS povedala, da se ne strinja s predlogom odbora, po katerem stroški za zdravljenje tuberkuloze ne bi bili vključeni v osnovno zdravstveno zavarovanje kmetov, temveč naj bi šli v celoti v breme občinskih proračunov. Odbor se s to obrazložitvijo ni strinjal in je ostal pri svojem. • ZA VEČJO PRODUKTIVNOST V KME-TIJSTVU. Na posvetovanju kmetijskih inže-nirjev in tehnikov na Bledu so razpravljali o boju za večjo produktivnost v kmetijstvu. Ena izmed važnih ugotovitev zbora je bila ta, da je treba amaterje v kmetijskih organizacijah zamenjati s strokovnjaki. • DEVIZNI RAČUNI PODJETIJ. Zvezni sekretar za zunanjo trgovino je na" tiskovni konferenci povedal, da bedo z novim letom delovne organizacije lahko na podlagi dogovora z bankami odpirale devizne račune. Za zdaj bodo lahko podjetja povsem svobodno in za kakršenkoli uvoz uporabljrie le devizna sredstva iz retencijske kvote. © POBUDA SINDIKATOV. Na tiskovni konferenci v centralnem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije menijo, da bi bilo treba prispevke za znižano voznino (za K-15, Id je bil te dni odpravljen) vložiti v sklade za počitnice. *3 DOLENJSKI LIST Št. 51 (822) V GOZDOVE JE TREBA VLAGATI VEČ SREDSTEV ZA OBNOVO IN NEGO! ENOTNO GOSPODARJENJE Z GOZDOVI Veliko zanimanje kmečkega prebivalstva za novi republiški zakon o gozdovih je razumljivo, saj pomeni gozdarstvo v večini naših občin pomembno vejo narodnega gospodarstva. O tem je veliko pisal že dnevni tisk, poročal je radio, Kmečki glas je ponatisnil novi zakon, o. njem razpravljajo prav te dni in zadnje tedne na skoraj vseh krajevnih konferencah Socialistične zveze. Tudi občinske skupščine našega področja so že — ali .pa še bodo — razpravljale o gospodarjenju v gozdovih na svojem področju; včeraj je o problemih gozdarstva razpravljala tudi občinska skupščina v Novem mestu, ki je za odbornike pripravila izčrpno informacijo o tem, kaj prinaša novi zakon o gozdovih novega. O tej seji bomo posebej poročali, vsem našim bralcem na vasi pa bi radi tu ponovili nekatere misli iz gradiva, ki so ga za včerajšnjo občinsko sejo dobili odborniki novomeške občinske skupščine. Glede novega zakona o gozdovih je bilo na njej rečeno med drugim tudi tole; ,Novi republiški zakon o go zdovih bistveno spreminja in na novo ureja gospodarjenje z gozdovi, predvsem z zasebnimi. Najbistvenejša sprememba je v tem, da se družbeni in zasebni gozdovi in gozdna zemljišča v okviru gozdnogospodarskega območja kot celota dajo v gospodarjenje e n i gozdnogospodarski organizaciji. Gozdove in gozdna zemljišča odda v gospodarjenje občinska skupščina. Gospodarska organizacija ima pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi, ki so ji zaupani v gospodarjenje, enake pravice in dolžnosti kakor jih ima pri gospodarjenju z gozdovi, ki so družbena lastnina. Kmetje — lastniki gozdov so upravičeni sodelovati v upravljanju gospodarske organizacije in njenih delovnih enot v tistih zadevah, ki se tičejo gospodarjenja z njihovimi gozdovi. Lastnik goz da, danega v gospodarjenje gospodarski organizaciji, ima pravico:! — do lesa za neposredko uporabo v svojem kmečkem gospodarstvu in gospodinj stvu in za potrebe domade lesne obrti v okviru donosnih možnosti svojega gozda. Pravico ima do sečnih odpadkov, kolikor jih gospodar ska organizacija ne uporablja sama v industrijske na mene; — do paše v svojem gozdu za svojo živino, lahko grabi steljo in mah ter izkorišča druge gozdne proizvode, pri čemer pa mora upoštevati po- • goje, ki jih določa ,ncr.i zakon; — ob enakih pogojih ima prednost pri opravljanju gozdnogospodarskih del v svojem gozdu in do storitev v zvezi s temi deli; — pravico do cene lesa na panju za posekan les, izvzem ši lesa za domačo uporabo, ki mora znašati najmanj to liko, kolikor predpiše izvršni svet glede na vrednostne razrede gozdov; — sodelovati pri odkazova-nju drevja za posek in pri drugih gozdnogojitvenih ukrepih v svojem gozdu ter dajati 'pripombe k osnutku gospodarskega načrta, kolikor se nanaša na gospodarjenje z njegovim gozdom. Vse pravice bodo natanko urejene s statutom in z drugimi splošnimi akti gospodarske orga nizacije, ki upravlja gozdove. Kaj je z žaganjem lesa za domačo uporabo? 2aganje hlodovine za neposredno domačo potrebo pre bivalstva je dovoljeno zaseb nim lastnikom fti drugim imetnikom zasebnih žag, ki so imeli veljavno dovoljenje na dan, ko je začel veljati novi "Zakon. Izjemom^.je mogoče na novo dovoliti žaganje hlodovine za domače po- Obvestilo LEKARNA NOVO MESTO obvešča zdravstvene zavode in prebivalstvo, da bo letni popis blaga po naslednjem razporedu: LEKARNA NOVO MESTO: 27. 12. 1965 popoldne ter 28. in 29. 12. 1965 ves dan. 28. in 29. 12. 1965 bo lekarna zaprta LEKARNIŠKA POSTAJA ŠENTJERNEJ: 4. 1. 1966 Postaja bo ta dan zaprta. LEKARNIŠKI DEPO ŽUŽEMBERK: 5. 1. 1966. V navedenem času se bodo izdajala zdravila samo na NUJNE RECEPTE. „NOVOTEHNA" -Novo mesto obvešča vse cenjene odjemalce, da bo LETNI POPIS BLAGA: v engro oddelku od 25. 12. 1965 do vključno 7. 1. 1966 v vseh maloprodajnih trgovinah v Novem mestu, Trebnjem in Krškem od 4. 1. do vključno 7. 1. 1966. V času trajanja popisa blaga blaga ne bomo izdajali. OBRATI — Avtomobilski servisi v Novem mestu in Trebnjem - ne bodo obratovali 1., 2. in 3. januarja 1966. Istočasno obveščamo vse interesente, da sprejemamo naročila in predplačila za dobavo osebnih avtomobilov znamke »Zastava« z zelo kratkim dobavnim rokom. Vsem našim odjemalcem in ostalim poslovnim sodelavcem želimo srečno in uspešno novo leto 1966! trebe lastnikom zasebnih žag v hribovitih in drugih odročnih krajih, ki takega dovoljenja nimajo, pa je zaradi krajevnih potreb obratovanje take žage smotrno in potrebno. Tako dovoljenje lahko izda ia gozdarstvo pristojni crgan občine potem, ko dobi mnenje gozdnogospodarske orga; nizacije in lesne industrije. Les za domačo uporabo mora biti posebej označen (žigosan), kar bo opravila gozdnogospodarska organizacija, ki gospodari z gozdom. Lastnike zasebnih gozdov bo tudi zanimalo, da mora gospodarska organizacija iz sredstev, ki jih pridobi iz gospodarjenja z zasebnimi gozdovi, izločiti ustrezen del za biološko amortizacijo teh gozdov. Ta sredstva bodo morali uporabiti za pospeševanje zasebnih gozdov. Kaj še ureja novi zakon? Zakon o gozdovih na novo ureja še vrsto drugih določil, kot npr.: o sporih, kdo odloča o tem, ali se zemljišče šteje za gozd ali za kmetijsko zemljišče; da je treba z vsemi gozdovi gospodariti po gozdnogospodarskih načrtih, kako in za koliko časa se sestavljajo ti načrti in kdo jih sestavlja ter potrjuje; da se sečni nalogi lahko izdajajo le za sečnje na golo in sicer le iz gozdnovarstve-nih razlogov; o sečnji na golo in krčenju gozdov; o sečnji za daljnovode in druge objekte; o nabiranju gozdnih sadežev; o varstvu gozdov, beljenju lesa in panjev iglavcev; o gospodarjenju s kraškimi gozdovi; o varovalnih gozdovih in gozdovih s po- Novo mesto: malo višja cena 20. decembra je bil v Novem mestu običajni sejem za prašiče, na katerega so pripeljali 646 pujskov. Prodali so jih 605. Manjše so prodajali po 10.500 do 15.000 din, večje pa od 15.000 do 30.000 dinarjev. Ker je bilo precej kupcev, posebno iz oddaljenih krajev, je cena od zadnjega sejma nekoliko narasla. Na sejmu v Brežicah . 18. decembra so pripeljali kmetovalci na brežiški sejem 750 prašičkov, prodali pa so jih 655. Manjši so šli v promet po največ 1.000 din za kg žive teže, večji pa po 500 din kilogram. sebnim namenom; o gozdarski inšpekciji ter o ukinitvi občnskih gozdnih skladov ter predpisov, ki so doslej vel j ah v gozdarstvu. S prenehanjem veljavnosti dosedanjih predpisov iz gozdarstva so prenehale tudi pristojnosti občinskih organov za izdajo dovoljenj za sečnjo, sečnih 'nalogov, privolitev za sečnjo na negozdnih tleh. odmera prispevka v gozdni sklad in oprostitve plačila prispevka v gozdni sklad. Vse te zadeve odslej urejajo gospodarske organizacije in njihove enote same. Izjema so dovoljenja za sečnjo oreha, ki jih bodo še izdajale občine. No, to bi bilo nekaj, o čemer govori novi zakon o gozdovih; več pa bomo o teh zanimivih vprašanjih poročali še v prihodnjih številkah Dolenjskega lista. ki nam niso še poravnali računov za objavljene oglase, reklamo, uradne razpise in različne druge objave, ponovno javno prosimo, da takoj nakažejo zapadle vsote! Uredite svoje obveznosti do pokrajinskega glasila SZDL, ki je vsak teden sproti uresničilo vsa vaša naročila! Zamudnike, ki še niso poravnali razlike za naročnino II. polletja, smo te dni ponovno opominjali; če želijo naš list nemoteno sprejemati še naprej na svoj naslov, naj pismo-nošem takoj plačajo zapadlo naročnino! Vse, ki ne bodo poravnali svojih obveznosti do lista, bomo morali črtati iz spiska naročnikov. UPRAVA LISTA FIČKI V PROSTI PRODAJI! Kar neverjetno, pa vendar res: pretekli teden so se pojavili v izložbi novomeške NOVOTEHNE na Glavnem trgu prvi avtomobili Zastava 750 — v prosti prodaji. Podjetje je med tem dobavilo že vse avtomobile iz prednaročil in pozvalo tudi vse stare naročnike, da avtomobile lahko odpeljejo. — Pretekli teden pa so prodali 4 že neposredno kupcev. Cena, ki je na naši sliki postavljena na strehi avtomobila, znaša 1,538.808 ali 15.388 novih dinarjev, v kar so vračunane tudi vse dajatve (prevoz, zvezni in občinski prometni davek ter prispevek za poplavljence). Če kdo nima dinarjev, lahko plača v tuji valuti: 1.108 ameriških dolarjev za fička in 1968 am. dolarjev za Zastavo 1300. Kdor plača, lahko voz takoj odpelje...! (Foto: M. Moškon) Kanižarica: za nezgode in bolezni več kot 5 milijonov! V kanižarskem rudniku je letos povprečno zaposlenih 309 ljudi, toda 357 delovnih dni je bilo izgubljenih zaradi nesreč pri delu ah bolezni članov kolektiva. Kakor je ugotovil varnostni tehnik Viktor Jevnišek, je^ bilo med letošnjim avgustom 23* nesreč v jami in 1 zunaj/ V vseh primerih gre za lažje nesreče, katerh vzrok je nepazljivost, nedisciplina, naglica in slaba organizacija dela. Ugotovil je tudi to, da se je ponesrečila pretežna večina nekvalificiranih delavcev, in sicer predvsem ob sobotah in ponedeljkih. Rudnik je ob zaključku polletnega poslovanja izplačal za nezgode svojih zaposlenih 1,250.712 din in za boleznine 4,206.856 din. številke kažejo, da v dmgi polo-.vici leta ne bo bistveno drugačnih stroškov. Berite in razširjajte DOLENJSKI LIST! Vodilni 'so si svetlih obrazov čestitali, vest: »30 dni pred rokom smo izpolnili plati! Hura« pa je prišla iz računovodstva. Na kolegiju so že razpravljali, ali ne bi opozorili javnost na ta veliki dogodek z 10-minutnim zavijanjem tovarniške sirene. Računovodja je poklical predsednika sindikalne podružnice delovodjo Jernača: »Tovariš Jernač! čestitam! Plan smo izpolnili! Predlagam, da izobesimo zastavo!« in v tem trenutku je izginil v direktorjevo sobo. Jernač je ostal sam, presenečen in zmeden, škrtnil je z zobmi in se pridušil: »Kakšen plan neki — hudiču, pa ne plan! Saj ni ne surovin tri ne polizdelkov! Sami zastoji so! Ta tu je znorel!« Odštorkljal je nazaj v obrat, jezen nase in na ves svet. Na kolegiju so vodilni med tem ugotovili: finančni plan je dosežen, proizvodni stroški so 7nanjši kot lani, bruto realizacija je za 7 odstotkov večja kot lani (računovodja je pri tem ves zasolzen zreči-tiral: »Pomislite, tovariši, za celih 7 odstotkov!«). Ugotovili so, da plan osebnih dohodkov ni dosežen in zatorej lahko iz- Mmm Plan smo izpolnili!« plačajo presežek, pa tudi nagrade vodilnim bi bile na mestu. Dejstvo, da je proizvodnja po količini precej manjša kot lani in da močno zaostaja za planom, jih ni niti najmanj motilo ... Jernač je takrat v obratu že motril svoje »knjigovodstvo« na stebru. Tam so bile s kredo, drugega pod drugo, napisane okorne številke: 1962—26 ton, 1963 — 29 ton, 1964—32 ton, pod njima pa je bila vrsta črt. Mrmral je: »Lani smo naredili Naš (ne)resni primer 32 tisoč ton.« Preštel je črte — bilo jih je 27. »Letos jih imamo šele 27 tisoč, plan pa je 35 tisoč in konec leta je tu! Manj smo naredili kot lani! Koliko robe gre iz tovarne skozi ta vrata, to je važno in tega ne razumejo! Naš računovodja pa ti menca: »,čcstitam, Jernač! Plan smo izpolnili! Izobesimo zastavo!' Tu v proizvodnji pa ti vse hudič jemlje!« M. J. Pravijo, da dimnikar prinaša srečo... (to drži ali pa ne!) ...res pa je, da Vam poštar VSAK ČETRTEK prinese na dom DOLENJSKI LIST - SamO 20 novih dinarjev bo znašala celoletna naročnina za leto 1966 S to ceno in s 24 stranmi zanimivega branja bomo NAJCENEJŠI TEDNIK V SLOVENIJI! Zato, roko na srce: za najnižjo naročnino — vsak četrtek NAJVEČ VESTI IZ VSEH KRAJEV v občinah Brežice, Krško in Sevnica, Kočevje in Ribnica, Črnomelj in Metlika ter Trebnje in Novo mesto! FOTOGRAFSKA RAZSTAVA V KOČEVJU Pod tem naslovom je bila za praznik republike prirejena v Kočevju v domu telesne kulture razstava kluba kočevskih fotoamater jev in šolskega foto krožka. Na 22 panojih so pokazali 83 posnetkov iz mesta in okolice v črno-beli tehniki. Obisk je presegel vsa pričakovanja, obiskovalci pa so med drugim v spominsko knjigo razstave takole napisali: »Kako malo poznamo domači kraj! Pa nrij še kdo reče, da Kočevje in Kočevska nista lepa. Vsem, ki se ukvar jajo s to umetniško zvrstjo, čestitamo!« Obiskovalec iz Kranja je napisal: »Razstava impresionira, zlasti obisko valca — turista.« Drugi je spet pripomnil: »Razstava je lepa, želel pa bi videti ko- Na prvi strani danes posebej poročamo o izredno lepem uspehu: o 9*8 novih naročnikih, ki so se na naš pokrajinski tednik naročili v preteklem tednu. Mnoge pošte so šele zdaj pokaza lale svoje prve večje uspehe, med njimi pa je še vedno na prvem mestu pošta Leskovec, ki nam je pridobila v dobrih SE VEDNO VODI POSTA LESKOVEC! 3 tednih že 148 novih naročnikov! Nekatere pošte in njihovi zares požrtvovalni pi-monoše so se ji krepko približale, nekatere pa obetajo presenečenja v prihodnjih dneh in tednih. Tovariško se zahvaljujemo vsem, ki so v prvih treh tednih pripomogli k tako razveseljivemu naraščanju rednih naročnikov in bralcev našega lista! Uspehi pošt v brežiški občini: pošta (in šola) Bizelj-sko — 71 novih naročnikov v 3 tednih, Brežice — 35, Cerklje 31, Krška vas 17, Srom-Ije 26 itd.; tudj šola Pišeče je poslala te dni prve naročnike. Najboljše pošte v sevniški občini: Sevnica 54. Boštanj Zelišča, skriti zakladi narave! Na beograjskem seminarju (od 6. do 10. decembra), ki se ga je udeležilo 70 delegatov iz vse države, so sklenili, da bodo pozvali vse družbene organizacije, zlasti še: farmacevte, botanike, profesorje, profesorje, vzgojitelje, delavske univerze in druge, naj se vključijo v akcijo za zbiranje zdravilnih zelišč in tako pomagajo mladini, kateri je naloga zbirati zdravilna zelišča predvsem poverjena. Seminar so priredila v okviru jugoslovanskega RK, o pomenu akcije ter uporabi zdravilnih zelišč pa so predavali znani strokovnjaki raznih jugoslovanskih inštitutov. Na seminarju je sodeloval tudi predstavnik mednarodnega komiteja RK iz 2eneve gospod Beck, ki je generalno sekretarko glavnega odbora RK Jugoslavije tovarišico Ma-ro Rupena-Osolnik naprosil, da za mednarodno revijo RK napiše prispevek o tej, prvi taki akciji v svetu sploh, ter tudi o seminarju samem. Ugotovljeno je, da je nabiranje zdravilnih zelišč, ki jih uporabljajo kot surovino v farmacevtski in kemični in-drustriji, najbolj pospeševano v Sloveniji, medtem ko je v Jugoslaviji to področje še precej neizkoriščeno. Akcije/ki jo je letos marca organiziral glavni odbor Rdečega križa Jugoslavije preko podmladkov in mestnih organizacij RK, se je v novomeški občini udeležilo 23 šol. Med najbolj marljivimi so bile škocjanska, ki je zbrala za več kot 700.000 dinarjev zdravilnih zelišč, in novomeška KATJA RUPENA, katere učenci so nabrali tono zelišč. V akciji so prej pomagala tudi razna podjetja, ki so priredila več predavanj o zbiranju in sušenju zelišč. Očitnb je, da so to začetni uspehi in da je nabiranje zdravilnih zelišč pri nas teklo do zdaj predvsem bolj na spodbudo posameznikov in podjetij, kd se še posebej ukvarjajo s to dejavnostjo, vendar pa so razne akcije-bolj ali manj tekle neorganizirano. Na beograjskem seminarju so med drugim še ugotovili, da imamo doma dovolj surovin za kemično in farmacevtsko industrijo, le da moramo bolj izkoristiti skrite zaklade narave. MARJAN TRATAR 26, Krmelj 27, Tržišče 24, Zabukovja 22 itd. In še pošte v krški občini: Leskovec — 148 novih naročnikov, Koprivnica 27, Kosta-nnjevica 65, Podbočje 35, Senovo 42, Raka 27 itd. Še nekaj drgih najuspe-senjših pošt: Črnomelj 61, Bragatuš 21, Stari trg 25, Vinica 13; Gradac 24, Metlika 48. Dol. Toplice 14, Dvor 15, Mirna peč 78, Novo mesto 83, Stopiče 22, Šentjernej 31, škocjan 69. Dobmič 30, Mirna 28, Mokronog 26, Šentrupert 63, Trebnje 73, Velika Loka 23 in Velik Gaber 15; Kočevje 24, Stara cerkev 17; Dolenja vas 10, Ortnek 18, Sodražica 15 novih naročnikov itd. ■ VSE POŠTE prosimo, da gj tudi danes postrežejo z g| novo številko Dolenjskega Q lista najprej vsem tistim |2J novim naročnikom, ki so Bitjih pridobili za naš časnik ■ v tem tednu! B VSAK ČETRTEK — Dogi lenjski list v vsako našo ■ hišo! »Samo 20 novih dinarjev je res poceni!« Upravnico ribniške pošte, tov. Zoro Nosanovo sem pobaral, kako se bodo ribniški poštarji izkazali v sedanji akciji za razširitev priljubljenega domačega tednika, DOLENJSKEGA LISTA. Tov. Nosa nova je povedala: — V lanski akciji smo bili najboljši in smo dobili prvo nagrado! Tudi tokrat ne kanimo pustiti akcije vnemar. Glavno delo se bo začelo v januar- ju 1966, dotlej pa bomo kar se le da pripravili teren. Naši fantje, pismonoše, se bodo tudi tokrat nadvse potrudili in zbrali DOLENJSKEMU LISTU kar največ novih naročni-kov- — Kako sodite kot članica SZDL in kot naročnica o DOLENJSKEM LISTU? — DOLENJSKI LIST si je v naših krajih že zdavnaj pridobil domovinsko pravico. Zato bi bilo prav, ko bi prihajal v sleherno hišo na našem koncu! List je kvaliteten, pa tudi zelo poceni, saj bo veljal prihodnje leto in vnaprej samo 20 novih dinarjev! Tolikšen znesek si lahko pri trga še tako skromno gospodinjstvo. Kdor pa DOLENJSKI LIST prebira, se mu ne more odreči že zato, ker res veliko Diše o naših krajih in ljudeh t K. ORAŽEM čevskega občana pri njegovem delu in vsakdanjem življenju.« S šolarsko pisavo je bilo tudi napisano: »Raje bi videla Vojkota — Mojca,« poleg pa sta bila narisana tudi dva srčka — pač vsak po svoje... Razstava je dosegla svoj namen, mimo tega pa je tudi turistično društvo dobilo dovolj posnetkov in osnutkov za izdajo razglednic. Društvo je za najboljše tri posnetke za izdajo razglednic razpisalo nagrade in petčlanska komisija je dodelila nagrade Matiji Briškemu za »Pogled na Kočevje«, Francu Brusu za »Kočevje v noči« in še eno Matiji Briškemu za »Kolpo na Brodu«. V knjigi obiskov je bilo nekaj pripomb na izid natečaja, vendar bi te opazke lahko odpadle, če bi tisti, ki so jih napisali, vedeli po kakšnem kriteriju je komisija ocenjevala. V take in podobne razstave bi morali pritegniti širši krog razstavljalcev in prirejali naj bi jih bolj pogosto. A. ARKO •Maj d psu, ki ?jm Pes je domača žival; uporabljamo ga za ču- f § vanje premoženja in tudi za lov. Ponekod ima- 1 i jo psa pri hiši za šport in razvedrilo, saj se raz 1 i vije v res dobrega prijatelja. Pes je prijeten samo dotlej, dokler ga j g poznaš. Prava muka pa je s psom pred tujimi j § vrati, ko reži vate in ti kaže zobe. Kako priti 1 i do vrat in vstopiti, kako doseči hišni zvonec 1 m in pozvoniti? S takšnimi vprašanji se nemalokrat tibadajo §j S pismonoše. S polno torbo pisemskih pošiljk in | I zavojev ter časnikov in časopisov hitijo vsak I I dan od vrat do vrat in delijo. Toda kako opra- g 1 viti dolžnost v hiši, kjer imajo nepriklenje § § nega psa? 17. člen zakona o prekrških zoper javni j I red i?i mir predvideva do 10.000 din denarne in I 1 do 15 dni zaporne kazni za ljudi, ki imajo ne 1 1 varne živali, pa niso zagotovili varnost tujih i § oseb. Toda, ali naj vas pismonoša prijavi? Tu 1 § di vnaprej bo nosil v vašo hišo pošto in nepri I I jetno se mu bo srečevati z vami! Pomagajte mu! Kupite pisemski nabiralnik j 1 in ga nabijte tako daleč od psa, da vam bo pi- I i smonoša v nabiralnik brez strahu spuščal po- | ■ što! Verjemite, s tem mu boste zelo pomagali 1 1 pri njegovem napornem delu! V razgovoru z novinarji sta republiški sekretar za zdravstveno in socialno varstvo Stane šelih in njegova pomočnica Zora Tomič prejšnji teden pojasnjevala nekatere probleme s področja socialnega varstva in zdravstva. Kakor sta povedala, lahko pričakujemo na področju zdravstva precej sprememb, vendar ne gre za reorganizacijo zdravstvene službe nasploh, temveč za izboljšanje njenega poslovanja v prid občanu. Kako to nalogo izpeljati predvideva več načrtov, vendar se vsi zavzemajo za to, naj bi sredstva za zdravstvo delili zdravstveni centri za vse ustanove na svojem področju. 4 DOLENJSKI LIST Št. 51 (822) / Kočevje — stari del (Z zadnje fotografske razstave v Kočevju) Precejšnje spremembe v zdravstvu SPREHOD SKOZI ZBIRKE DOLENJSKEGA MUZEJA (Nadaljevanje in konec) Takoj dalje, v sosednji sobi, je razstavljen ljubek ro-kokojski salon. Kakšno nasprotje prejšnjemu prostoru! Tam vse sivo, v železju, grozeče, tu pa je vse v zlatu: pohištvo, okvirji in svečniki. Vse je igrivo, lahkotnih oblik. Bogato oblikovano zrcalo v zlatem okviru, krhek lestenec iz kristalnega stekla, portreti dražljivo elegantnih plemkinj v razkošnih oblačilih. V kotu še temnordeči sij kristalnih čaš in nad pi-salnikom lahkoten porcelanski svečnik. Vse to razkošje in igrivost oblik nam pove, da smo v drugi polovici 18. stoletja, ko se je plemstvo evropskih dežel .brezskrbno predajalo opoju vsakovrstnih zabav, v zadnjih desetletjih pred veliko francosko revolucijo, ki se je že risala na obzorju. Razkošni blišč brezskrbnih dni, prefinjena eleganca in ekstremni modni domisleki, duhovite fraze ognjevitih kavalirjev in izzivalna koketerija plemiških dam, vse to že čez nekaj let uničijo plameni revolucije. Dolenjska galerija Ko smo si ogledali zbirke v prvi muzejski stavbi, se podajmo v zgradbo poleg muzeja — v prostore Dolenjske galerije. Povsem moderna stavba z drzno konstrukcijo in bleščeče belo zunanjostjo v kombinaciji stekla in betona, nas bo gotovo hipoma prevzela, saj je v No-t vem mestu to prva javna zgradba izvedena v popolnoma modernem slogu. Kontrast med obema stavbama je tem večji, ker sta obe hiši neposredni sosedi: tu lahkotna — lebdeča konstrukcija galerije s poudarjeno horizontalo, tam čvrsta gmota Križatije z nakazanim ver- likovnega ustvarjanja m Do lenjskem, 2. Zbira, hrani in razstavlja dela dolenjskih umetnikov ali tistih, ki so na Dolenjskem živeli in delali, ali vsaj izvrševali naročila z Dolenjske, 3. Težišče galerijske zbirke je na prikazu razvoja novejše in sodobne umetnosti, ki nastaja na Dolenjskem, 4. Galerija naj skrbi za likovno izobrazbo šolske mla- Piše: TONE KNE2 dine in občinstva sploh " s tem, da pripravlja občasne razstave bodisi iz lastnih fondov, bodisi s pridobitvijo razstav, ki jih pripravljajo druge slovenske ali jugoslovanske umetnostne ustanove in galerije. Galerija ima dva razstavna prostora: v zgornji etaži je velika razstavna dvorana za večje razstave, ki so odprte vsaj nekaj mesecev, v spodnji etaži pa je manjši razstavni prostor za občasne razstave, ki so odprte krajši čas. .Tako so se od otvoritve galerije zvrstile v veliki dvorani že štiri razstave (Likovna umetnost Dolenjske v 19. in 20. stoletju, Partizanska grafika Božidarja Jakca, Slikarstvo 19. in 20. stoletja iz fonda Dolenjskega muzeja, Stari mojstri iz galerij dolenjskih gradov). V mali dvorani pa naslednje razstave: retrospektivna slikarska razstava Mihaela Kambiča, Dokumenti in zgodovinopisje Novega- mesta, Novo mesto v sliki (otroške risbe), plakete in medalje Vladimira štovička in fotografska razstava: Novo mesto skozi čas. Vstopimo in se razglejmo. V prostrani veži je ohranjen spomin na pokojne likovne ustvarjalce z Dolenjske. Štiri bronaste herme zrejo v Vhod v Dolenjsko galerijo ju loči, dva stila, dva umetniška koncepta. Figuralno okrašena bronasta situla in pašna spona v stenski vitrini pa nas opozorita na presenetljivo likovno tvornost prazgodovinskih Ilirov sredi prvega tisočletja pred našim štetjem. V veliki dvorani je v tem času razstava . slik starih mojstrov iz nekdanjih galerij dolenjskih gradov. Časovni razpon razstavljenih del se giblje od konca 16. stoletja do prve polovice 19. stoletja. Največ slik med njimi je iz 18. stoletja. Večji del so to portreti plemičev, sledi nekaj tihožitij, krajin in mitoloških prizorov. Strogo Veža Dolenjske galerije s Kochovimi grafikami in Šegovimi medaljami v oknih. Levo spredaj poprsje slikarja Vlada Lamuta tikalnim poudarkom. Kontrast, ki mnoge obiskovalce navduši, druge vznemiri, pa tudi razburi. Toda, pustimo času čas. Res je to drzen arhitektonski poseg v staro mestni predel, vendar bomo končno sodbo o tej stavbi in njeni upravičenosti v tem okolju lahko dali šele tedaj, ko bo cela Muzejska ulica dokončno zazidana in primerno oblikovana. Nedvomno pa je stavba galerije mejnik arhitektonskega oblikova-' nja v Novem mestu. Preden vstopimo, še ne kaj besed o stavbi. Zgrajena je po načrtih inž. arch. Franca Filipčiča iz Brežic. Sredstva za gradnjo so prispevali: občina Novo mesto, bivši okraj Novo mesto in republiški Sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti. Svečano je bila qdprta na občinski praznik 29. oktobra 1964. Program galerije: 1 V svojih zbirkah naj ohranja in prikazuje razvoj nas: podoba zamišljenega Franja Stiplovška, odličnega grafika in prizadevnega ravnatelja Posavskega muzeja, mladega Jožeta Cvelbarja. pe-,snika-slikarja, ki je padel ne-izpet na italijanski fronti v prvi svetovni vojni, Jože Gor-jup, obetajoč talent, ki ga je pobrala zahrbtna bolezen, in Vlado Lamut, ki je s toliko ljubeznijo slikal Novo mesto in Krko. Kruta usoda je hotela, da nihče izmed njih ni dočakal otvoritve galerije. — Sončna luč lije skozi visoka okna in skozi transparent-ne fotografije v njih. Grafike Valvasorjevega bakrorezca Ivana Kocha in odlične medalje ,Franca Andreja šege nam vzdrževane nekatere ceste III. reda. Najslabši' je s cestami Metlika — Božakovo, Metlika — Slanina vas — Ra dovica in Metlika — Krvavč-ji vrh. Po cesti Me1l ka — Radovljica se odvija avtobusni promet, cesta pa je kljub temu. r* obupnem stanju. Ce stni inšpektor pogostokrat n> najile cestarjev pri njihovem delu na cesti. Cestn obvat jih namreč uporablja tud: za razna druga dola. Občani dvo-njen vzdrževanju teh cest, res uporabljen za to! Š. J. Nov gasšlski dom v Drašičih V Drašičih so šele pred nekaj meseci začeli graditi nov gasilski dom, a je te dni že do strehe gotov. Občani so svojo željo po novem gasilskem domu, v katerem bo tudi prostor za prireditve in manjše gostišče, uresničili s pomočjo krajevnega samoprispevka in deloma s prostovoljnim delom. Nekaj sredstev je prispevala tudi občinska skupščina. Strah pred podražitvijo? Potrošniki iz Gradca in okolice si zadnje čase delajo precejšnje zaloge špecerijskega blaga. Kupujejo po cele vreče sladkorja, več steklenic olja, na ducate pralnih praškov itd. Zakaj? Nihče pravzaprav noče povedati zakaj, a domnevamo, da se ljudje boje podražitev po novem letu. Od takega mišljenja ima brez dvoma dobiček samo trgovina, medtem ko želimo vsem. ki imajo doma velike zaloge, da se jim blago ne bo po-kvarilpj.^,.. Preurejeno kopališče ob Kolpi pri Metliki Pristojni organi ObS Metlika so že razpravljali o ureditvi kopališča ob Kolpi pri Metliki. Sanitarni inšpektor je ugotovil, da točilnica in sanitarije v kopališču ne ustrezajo niti najosnovnejšim predpisom. Občinska skupščina je naročila načrte za preureditev kopališča, ki bo odprto že v prihodnji turistični sezoni. Letos je obiskalo metliško kopališče ob Kolpi zelo veliko gostov in turistov iz vse Slovenije, kar kaže, da Kolpa zelo hitro pridobiva turistični ugled. V soboto zvečer je predsednik občinske skupščine Metlika Franc Vrviščar sprejel italijanske goste v dvorani skupščinskega poslopja. Sprejemu in razgovoru so prisostvovali tudi predstavniki metliških političnih in družbenih organizacij (Foto: M. Moškon) \\HB91 %Tf kSaM Bii^r lil SIATli// (Nadaljevanje s 1. str.) Delegacijo, ki- jo je vodil nekdanji komandant bataljona Umberto Cla-pis, je v soboto zvečer sprejel predsednik občinske skupščine Franc Vrviščar. Po sproščenem razgovoru v dvorani občinskega poslopja so doma-čini priredili italijanskim gostom večerjo in tova-riški večer v hotelu »Bela Krajina«. V nedeljo zjutraj je delegacija položila venec na spomenik na Suhorju, kjer je bila 17. decembra .1944 ustanovljena brigada »Fontanot«. Po svečanosti so goste in domačini s Suhorja in Metlike odšli v bližnjo gostilno, kjer so obujali spomine na akcije italijanske brigade. Anton Govednik s Suhorja je dejal: »Kaj se jih ne bi spomnil. Onile Sergio je bil dva meseca pri nas, ko je zbolel in ni mogel z brigado naprej. Imeli smo jih radi kot svoje — borili so se na naši strani, vse hudo in malo dobrega so delili z nami — pa so bili res naši!« »Takrat smo bih brez vsega: nihče ni vedel kako je z našimi v Italiji, nihče ni vedel kako bo z nami. Pri vas smo našli drug dom, bili ste nam kot oče in mati!« sta hvaležno zatrjevala Antonio Cicchitti in Antonio Burba iz Monfalcona. Naprej ni bilo treba več prevajati, govorile so oči — vesele ob ponovnem srečanju in vlažne od ginjenosti... Delegacija je v spremstvu domačinov odšla k spomeniku pri Treh farah, kjer so položili lovorov venec v spomin padlim italijanskim partizanom, ki so tu pokopani. Pred slovesom po kosilu v hotelu so zapeli še slovenske in italijanske partizanske pesmi, »Hej brigade«, Bandiero ros-so« , Internacionalo in druge. Vodja delegacije Clapis je med drugim dejal: . »žal nam je, da se moramo že posloviti, toda čaka nas še dolga pot in delo jutri. Take gostoljubnosti in tovarištva, kot smo ju srečali tukaj, nismo navajeni. Zelo bomo veseli, če bo prihodnje leto, 25. aprila, na dan osvoboditve Italije, prišla tudi .delegacija iz Metlike na proslavo v Monfalco-ne! Predsednik skupščine Franc Vrviščar pa je nazdravil gostom: »Naša želja je, da bi se odnosi med našimi narodi še naprej razvijali v tako prijateljskem vzdušju kot se razvijajo odnosi med bivšimi partizani. Želimo, da prisrčno pozdravite tudi vaše tovariše doma. Vsak borec za svobodo bo pri nas vedno dobrodošel gost!« Z navdušenjem so zbrani sprejeli predlog Bruna Venturinija iz Roncija, da bi poslali pozdravno brzojavko predsedniku Titu. Delegacija se je vrnila proti domu okrog četrte ure popoldan. m. Gradnja „ napreduje 20-stanovanjski blok gradi v Metliki belokranjsko gradbeno podjetje- iz Črnomlja tik nove stolpnice. Kljub ne preveč ugodnemu vremenu gradnja lepo napreduje, saj že polagajo opeko od prvega nadstropja navzgor. Prav tako SGP Pionir iz Novega mesta nadaljuje z gradnjo osemletke. Doslej je bilo vgrajenih v novo šolo že 30 milijonov dinarjev. Sprejetih bo več odlokov . V ponedeljek, 27. decembra, bo v Metliki seja obeh zborov občinske skupščine, na kateri bodo razpravljali o doseženem družbenem planu v 9 mesecih. Predvideno je, da bodo odborniki razen tega izglasovali več občinskih odlokov. Zasebni gostinci so mnogo na boljšem kot hotel s svojimi obrati Resda je zadnje mesece letošnjega leta Belsad prvič v zgodovini svojega obstoja pokazal očiten napredek, vendar ga je treba pravilno oceniti. Marmelada je šla bolj v denar, odkar imamo reformo, ki je prizadela potrošnikov žep. Ljudje so namesto dragega sinovega masla začeli mazati na kruh marmelado. Na seji je direktor tovarne BETI Peter Vujčič izjavil, da so pripravljeni zaposliti vse dosedanje Belsadove delavce in uslužbence, poleg teh pa še 80 novih ljudj in da kolektivu Belsa-da zagotovo povprečni mesečni osebni dohodek v višini G0.000 din. Občinska skupščina je nameravala s pomočjo sredstev Zavoda za zaposlovanje orno gočiti prekvalifikacijo sedaj zaposlenih v Belsadu. že potem, ko je bilo vse to povedano, se je razvila razprava, iz katere povzemamo, le nekatere najvažnejše misli: »Tovariši, odgovornost je velika!« Zvezni poslanec LUDVIK GOLOB: — Letošnji razmeroma ugoden položaj je kolektiv Belsada preveč ohrabril Pri upih za nadaljnji razvoj.-Verjetno bo položaj v prihodnjem letu bistveno spremenil zaradi oddaljenosti su- rovinske baze in povišanja prevoznih tarif. Vprašanje je, če se bo Belsadu v naslednjih 10 letih ponudila še kdaj taka priložnost, kot je združitev z BETI. Prepričan sem, da bo vprašanje BELSADA najkasneje v dveh letih postalo nerešljivo, če se kolektiv zdaj ne odloči za združitev. Poslanec VIKTOR ZUPANČIČ: — Če pogledamo resnici v oči, smo se pri gradnji BELSADA ušteli vsi, ki smo se zanjo potegovali. Zelo odkrito je treba kolektivu povedati, da prevzema nase veliko odgovornost z usodnimi posledicami, ko bo glasoval za združitev ali proti. Trdim, da take priložnosti ne bo več! MILAN MALEŠIČ, sekretar občinskega komiteja ZKS: — Kakor jc videti, se kolektiv BELSADA ne ogreva za združitev, ker so jih uspavali trenutni uspehi. Naj se kolektiv zaveda, da bo sam kriv, če ga bodo ukrepi reforme v prihodnosti potisnili ob zid in naj se zavedajo tudi tega, da onemogočajo zaposlitev BO dela potrebnim ljudem, ki bi jih bila BETI pripravljena sprejeti. V kolektivu ima precej vpliva nekaj posameznikov ... Utemeljenost združitev BELSADA in BETI so v nadaljnji razprav) podprli tudi odborniki iz vrst kmetovalcev, obrtnikov, družbenih služb in predstav- niki družbeno-političnih organizacij, nakar so odborniki izglasovali priporočilo kolektivu BELSADA. To priporočilo je še istega dne popoldne obravnaval ves kolektiv, medtem ko je bil za soboto dopoldne razpisan referendum. Izrekli so se proti!! Sobotni referendum je pokazal izredno kratkovidnost politike tako samoupravnih organov kot druž-beno-političnih sil v tovarni BELSAD. 44 članov kolektiva se je izreklo proti združitvi, 6 jih je glasovalo za pripojitev k BETI, 3 glasovalni listki so bili neveljavni, 9 članov kolektiva pa ni glasovalo. [Tj S tem so Belsadovci prevzeli nase g§ izredno veliko odgovornost! če jih ■ bodo novi pogoji gospodarjenja gj morda že čez 2 meseca udušili, kdo ■ jim bo pomagal? Nihče! Sami bodo ■ krivi klavrnega propada tovarne, h krivi pa so tudi tega, da 80 dela £g potrebnih ljudi ne dobi zaposlitve b in da bo vse belokranjsko gospo-g darstvo s to odločitvijo utrpelo pre-gj cejšnjo škodo. Samoupravljanje in [g odločanje je sicer pravica, ki jo ko-gH lektivu daje ustava, vendar je vi-h deti, da tej odgovorni nalogi v BEL-B SADU niso kos. RIA BAČER * 2e vse od leta 19G3 dalje, ko si>- občinska skupščina v Metliki prizadeva okrepiti zasebni gostinski sektor, imajo gostilničarji zelo nizke družbene dajatve. Plačujejo pavšalne zneske za davke, in sicer je vseh 10 zasebnih gostilničarjev na področju občine obremenjenih s 4,020.000 dinarji. Zanimivo je, da kljub temu večina gostilničarjev toži o visokih dajatvah kadarkoli se pokaže priložnost, najraje pa tedaj, ko se zadržujejo pri njih poslanci in drugi visoki gostje, ki često prihajajo v Belo krajino. Podatki kažejo, da sta svoje obveznosti do občinskega proračuna doslej poravnala le dva gostilničarja: Mežnaršič v Metliki in Jelka štampohar v Gradcu, vsi ostali pa so dolžni za davke še več kot 2 milijona dinarjev. Ah res ne morejo plačati svojih obveznosti? Dejstvo je, da družbenemu sektorju, se pravi metliškemu hotelu s svojimi tremi obrati, radi očitamo nerentabilnost, neznanje itd. Dejstvo pa je tudi to, da je družbeni sektor gostinstva v metliški občini, ki ima mnogo manj lokalov kot zasebni, ki leži na mnogo manj ugodnih točkah kot zasebni sektor, v 11 mesecih letošnjega leta plačal samo prometnega davka 5,024.000 din. Razen tega ima še mnogo drugih družbenih dajatev, torej mnogo več družbenih obveznosti, a vse v redu poravnane. če pogledamo še to, kje se ob nedeljah ustavlja množica turistov z avtomobili, spet ugotovimo, da jih največ parkira pred zasebnimi gostišči in da jih mnogo manj zaide v hotel in njegove obrate. Upoštevaje vse navedene ugotovitve, tarnanje zasebnih gostincev, češ da so dajatve previsoke, res ni opravičljivo z nobenega stališča. Glede na vse to je sklenila občinska uprava letošnje davke od zasebnih gostincev izterjati zlepa ali zgrda. V prihodnjem letu pa lahko gostilničarji zasebnega sektorja pričakujejo malo višjo, pravičnejšo obdavčitev glede na promet in zaslužek. Tovarna BETI za dedka Mraza V tovarni BETI je osrednji delavski svet sklenil, da bo letos dedek Mraz obdaroval otroke vseh zaposlenih delavcev. Vsakemu teh otrok, ki še ni dopolnil 15 let, bo dedek Mraz pri Komunalni banki odprl hranilno knjižico z začetno vlogo 3.000 din- Ta denar naj bo otrokom pobuda, da bodo še bolj varčevali in pridno vlagali svoje prihranke na hranilno knjižico. Sejmišču boljšo točilnico! Metliški živinski sejem šteje med največje v Sloveniji, saj zahaja sem mnogo kupcev iz vseh krajev, pa tudi iz sosednega hrvaškega področja. Seveda se morajo kupci tudi okrepčati in zato je na sejmišču točilnica, kjer točijo pijače in prodajajo pečenko. Točilnico je uredilo Gostinsko podjetje Metlika pod pristreškom zasebne hiše, za izpiranje posode pa je tam na voljo samo mrzla voda. Niti najmanj ni poskrbljeno za higiensko neoporečnost živil, saj se nanje vseda v suhih dneh prah, sicer pa jih mimoidoči škropijo z blatom. V kolikor se sanitarna ureditev točilnice ne bo izboljšala, bo sanitarni inšpektor prepovedal poslovanje. J. Š. Lm kVHJHVH PRI ODKUPU V Vas-Fari odkupuje KGP ndeko po 104 din liter. Prebivalci slovenskega Kužlja, ki so od Vasi-Fare precej oddaljeni, pa prodajajo okoli 150 litrov mleka na dan v nekoliko bližji Brod na Kolpi, kjer dobjio anj po 27 din za liter in še deset dinarjev pri litru za prevoz. Hlodovino odkupujejo Hrvatje po približno 25.000 din kubik, pri nas pa 12.500 do 13.000 din kubik. Sadja je bilo letos ob Kolpi kar precej, a ga ni nihče odkupil. No, odkupili so ga vsaj Hrvatje — po 40 din za kilogram (jabolka so danes v Kočevju po okoli 300 din kg!). Za gornje težave in zmešnjave smo zvedeli pred dnevi v Vas-Fari. Cene na obeh straneh Kolpe bi bilo nedvomno treba vsaj pribilžno uskladiti. Take razlike ljudi samo begajo, jih spodbujajo k špekulaciji in jih razburjajo. Ljudje so potožili še, da se KGP ne drsi vedno kooperacijskih pogodb. Včasih ne odkupi živine, ki je že dopitana ali pa skuša celo zbiti ceno, ki je določena v kooperacijski pogodbi. Kmetje imajo še več pripomb na kmetijsko politiko. Tako menijo, naj bi posestva odkupila v glavnem vso živino, ki jo žele kmetje prodati. Tole so tovansice in tovariši — krvodajalci, ki so prejeli 16. decembra zlate oziroma srebrne značke v Kočevju. Z dejstvi so ponovno izpričali, koliko globoke človekoljubnosti je v geslu krvodajalcev: KRI REŠUJE ŽIVLJENJA! 16 zlatih in 40 srcbnih irimasii M milijo: v za prevozi otrok Pred dnevi je, sicer nekoliko pozno, organiziral tobčin-ski odbor RK iz Kočevja v hotelu Pugled prisrčno proslavo dneva krvodajalcev. Udeležili so se je predvsem krvodajalci z območja mestne organizacije RK. Na proslavi je imela krajši govor Dragica šercer, predsednica komisije za krvodajalstvo pri občinskem odboru RK. Poudarila je, da terja vse večji gospodarska in tehnični razvoj tudi vedno ,več k*vi. Podarjena kri reši mar- Most med brodom na Kolpi in Petrino povezuje slovensko in hrvaško stran Knln<> V Petrino (na sliki) naj bi se preselila tudi'mlekarna KGP iz Vasi-Fare Fofo J. Prime) sikomu življenje, pripomore pa ,,tudi k hitrejšemu zdravljenju bolnikov. Predsednica je pohvalila zelo aktivni krajevni organizaciji RK v Kočevski reki in Kočevju in se zahvalila tudi delovnim organizacijam, ki so omogočile krvodajalcem, da so lahko ob vsakem času oddali kri. Menila je tudi, da je med krvodajalci vse premalo mladine nad 18 let. Ob zaključku je poudarila, da je krvodajalcem nudil izmed druž-beno-političnih organizacij pomembnejšo pomoč le sindikalni svet, druge organizacije in tudi zdravstvena služba pa le šibko. Po govoru tovarišice Šer-cerjeve sta Franc šic, predsednik Občinskega odbora RK, in Sanda Cilenšek, predsednica mestnega odbora RK, podelila zlate značke 16 krvodajalcem, ki so oddali kri 10-krat, in srebrne 40 krvodajalcem, ki so oddali kri 5-krat. Zlate značke so prejeli: Rezka Brlan, Edvard Ccšarek, Anton Grmovšck, Anton Hočevar, Ivan Jerman, Pepca Kocman, Mohor Koželj, Karel Mohor, Jože Maričič, Man-ka Nered, Rezka Ožrfra, Franc Per, Bega škerlah, Ivan škvarč, Bogomir Vidmar in Pavel Vesel. Srebrne značke so prejeli: Angelca Arko, Slava Ahac, Alojz Bajt, Franc Boben, Jože Cenčič, Franc češarek, Jože Dekleva, Janez Dolenc, Jože Damjan, Anica Dupin, Ignac Fraver, Peter Ješelnik, Hasan Juriš, Jože Kordiš, Ana Koprivec, Anton Krava-nja, Albina Kos, Slavko Kač, Marjan Mlakar, Franc Mrvar, Ančka Novak, Zlatko Orna-hen, Terezija Oblak, Marija E3 V KOLODVORSKI RKSTAV-KACIJI so bili gostinski prostori do sedaj precej neizkoriščeni. Uprava pa je poizkusila nov način za privabljanje gostov. Prostore so prenovili in preuredili za non-step restavracijo, ki bo odprta tudi ponoči. Tako bodo gostje, ki jim v drugih lokalih ni bilo dovolj razvedrila do 23. ure, dobili zatočišče v tej novi restavraciji. Restavracija bo lahko postregla z različnimi VČDJ in toplimi ter mrzlimi jedili. k3 PO GOSTINSKIH OBRATIH se že kar pridno pripravljajo na silvestrovanje. Skoraj povsod so se odločili za rezervacije, ki stanejo ponekod celo 4000 dinarjev na osebo (Hotel Pugled). Seveda bo dobil vsak gost primerno večerjo in pijačo, za ples in zabavo pa bodo poskrbeli orkestri. V kavarni Zvezda je cena nekoliko nižja, ostali lokali pa bodo imeli SE VEDNO NI ODLOČENO [toliko stanovanjski'i podjetij? Pred kratkim je Zavod za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kočevje s posebno okrožnico obvestil 42 delovnih in drugih organizacij o pripravah za ustanovitev novega stanovanjskega podjetja v Kočevju. Ta zavod je namreč po sklepu občinske skupščine zadolžen, da pripravi ustanovitev novega podjetja. V okrožnici je navedena kratka vsebina dejavnosti novega podjetja, razloženi pa so tudi odnosi pri upravljanju s stanovanji v družbeni lasti. Okrožnici je bila tudi priložena »pristopnica«, ki jo bodo izpolnili vsi soustanovitelji novega Stanovanjskega podjetja Kočevje. Vsi, ki so prejeli okrožnico, se morajo do 25. decembra odločita, če bodo pristopih k novemu podjetju. Vse kaže, da bo ustanovilo KGP svoje stanovanjsko podjetje, Rudnik pa se bo odločil 24. decembra, ko bp zasedal delavski svet. To sta tudi edini delovni organizaciji, ki imata po mnenju odgovornih ljudi pogoje, da bi ustanovili svoji stanovanjski podjetji. Fantje čestitajo Zvonko Perhot, Ivan Sta; kelj in Franc Pašič, vojaki v Plovlju, voščijo v prihodnjem letu vio srečo ^vsern naš'm bralcem, delovnim kolektiven! ter mladini, čest'tk.vm se pridružujejo tudi Kajko Gorenc, Cvetko Zoran, Vin* ko Hosta, Anton Ljubi in J°" že Zoran. prost vstop brez rezervacij. Ker v Kočevju ne bo nobene drage skupne prireditve za Silvestra, gostinski lokali pa so premajhni za večje družbe, bo veliko ljudi pričakalo novo leto v raznih krajih Slovenije. C3 V BLIŽNJI OKOLICI MESTA so že vsi gostinski obrati v zasebni lasti. Poslujejo bolje in slabše, kar je odvisno od iznajdljivosti gostilničarja. Zanimivo je, da najbolje uspevajo tisti lokali, ki so imali v ' družbenem upravljanju stalno izgubo. Sedaj nam obetajo tudi v mestu prvi zasebni gostinski lokal: gostinsko podjetje »Pugled« je dalo v zakup sedanji obrat »Pri lovcu« z vsemi prostori in inventarjem. Pričakujemo, da bo novi lastnik prinese! v nase gostinstvo prvo konkurenco v postrežbi, kakovosti jedil in pljać ter končno tudi v cenah. Težave na Kočevskem, Zakaj na Hrvaškem tako če hočeš iz' Kočevja v Vas-Faro oz. Osilnico — slabo vzdržujejo ceste? — Medobčinski pomenek bi samo koristil! Če hočemo priti iz Kočevja oziroma Vas-Fare v Osilnico, se moramo peljati od Broda na Kolpi do Gašparcev po Hrvatski, žal pa je prav hrvatski del ceste skoraj neprevozen. Na cesti je luknja pri luknji, kadar pa zapade sneg, je običajno nihče ne zorje. Na račun te ceste je slišati različna ugibanja. Tako pravijo prebivalci Obkolpja, da namerava SAP, zaradi skoraj neprevozne ceste ukiniti avtobusno progo Osilnica — Kočevje. Po drugi shrani pa pravijo ljudje, da niso najboljši odnosi med cestnimi delavci in njihovo upravo. Nekateri trdijo celo, da cestarji namerno ne posipujejo gramoza češ, da ga bodo prihranili, znižali tako stroške podjetja, zaradi česar bodo lahko v prihodnjem letu »de- m\sm lili dobiček«. Ne vemo, katera ugibanja drže in katera ne. Vsekakor pa je res, da cesta na hrvatski strani sploh ni niti približno v redu vzdrževana. Odgovorni ljudje iz kočevske občine bi se morali pogovoriti s predstavniki občin Delnice in čabar, da bo cesta bolje vzdrževana. Taka cesta ne uničuje samo vozil, ampak tudi pripomore, da imajo avtobusi, ki vozijo okoli 400 slovenskih in hrvaških otrok v šole, večkrat zamude, včasih pa se avtobusi po tej cesti sploh ne morejo prebiti. Vse to seveda občutno vpliva na znanje otrok. Letos, ko smo po vsem svetu praznovali 20-letnico zmage nad fašizmom, pri nas pa še 20-letnico zmage revolucije, je bilo v kočevski občini več proslav in prireditev, ki sta jih organizirala skupaj občinski odbor SZDL in ZB. Najprej je bila 5. septembra centralna proslava v Vas — Fari, ki je bila medobčinska, saj so se je udeležili tudi prebivalci občin Delnice in Cabar. 3. oktobra je bila v Livoldu občinska proslava, 1. novembra pa krajevna v Strugah. Na vseh proslavah so hib: odkriti tudi spomeniki. — Ob zaključku leta se želita občinski odbor SZDL in ZB zahvaltiti vsem, ki so /pripomogli, da so proslave tako lepo uspele. To so bile predvsem terenske družbene in politične organizacije (ZB, SZDL, mladina in druge) nekatere delovne organizacije in posamezniki, ki so omogočili odkritje spomenikov s prostovoljnim delom in z raznimi prispevki v delu in materialu. Seveda gre posebna zahvala tudi vsem, ki so nastopali v kulturnem delu proslave kot: godbi iz Rudnika (na sliki), pevskemu društvu iz Kočevja, folklorni skupini iz Predgrađa in drugim kulturno prosvetnim organizacijam, šolam in posameznim članom (Foto: J. Prime) DOLENJSKI LIST Žt. 51 (822) Prevoz šoloobveznih otrok z območja Osilnice in Banja loke v Vas-Faro je veljal lani 0 milijonov din, letos najprej 10 milijonov, od septembra pa že 14 milijonov din. V osemletko v Vas-Faro se vozi vsak dan 148 učencev od četrtega razreda naprej, šola posameznega kraja avtobus le 1—2-krat na dan. Razred, ki šoli manjka, da bi lahko organizirala enoiz-menski pouk, bi lahko uredili v prostorih sedanje mlekarne v Fari. Občani predlagajo, naj bi se mlekarna preselila v Petrino, kjer so Plešnar, Rudolf Pavlin, Ana Perko, Matija Pirnar, Franc Pušnik, o Jože Rajšel, Željko Šafar, Ivan Šile, Vera Šmi-govc, Majda šnerberger, Stane Trpin, Blaž Volf, Nada Vidoševič, Zofija Vencelj-Drago Žagar, Milan Žagar in Vinko Žnidaršič. 19 hiš ima tekočo vodo V 19 od skupno 43 osilni-ških hiš je pred kratkim že pritekla voda. Za novi vodovod je/morala vsaka hiša izkopati in zagrniti okoli 70 metrov jarka za vodovodne cevi. Kdor je izkopal manj, bo moral razliko doplačati po tarifi 900 din za vsak manjkajoči meter. Nekateri vaščani, ki pri gradnji vodovoda niso hoteli sodelovati ali pa so se med gradnjo premislili, bi zdaj tudi radi vodo. Seveda jo bodo dobili, če bodo plačali; kar so ostali vaščani namesto njih naredili. ima dvoizmenski pouk, zato pripelje oziroma odpelje avtobus iz posameznega kraja 3-krat na dan. Za enoizmen-ski pouk bi osemletka v Vas-Fari potrebovala še en razred — s tem pa bi hkrati prihranili pri prevozih 5—6 milijonov din na leto, saj bi zdaj pripeljal oziroma odpeljal iz zanjo na razpolago tudi prostori. Preselitev mlekarne v Petrino (in s tem v zvezi vse ostalo znižanje prevoznih stroškov 5—6 milijonov din na leto, zamujanje pouka zaradi zamud avtobusa itd.) pa je odvisna predvsem od volje KGP Kočevje, katerega obrat je tudi mlekarna v Fari. Najlepše želje Vojaki v Obrenovcu pošiljajo za novo leto vsem domačim, prijateljem in znancem prisrčne pozdrave z najlepšimi željami. Alojz Lužar iz Vinice, Jože Bregar iz Dobrave, Stanko Klobučar iz Novega mesta. POBliEI URADI LUKENJ? Tolmačili so novi zakon o gozdovih Pred kratkim sta se se stala obratni delavski svet KGP Kočevje za območje Ribnice in svet kooperantov. Sestanku so prisostvovali tudi predstavniki občinske skupščine Ribnice, družbeno političnih organizacij in kmetijske zadruge. Prisotni so ugotovili, da ima novi zakon več zanimivih in koristnih določil v zvezi z gospodarjenjem : gozdovi. Doslej na primer ni bilo mogo"" lastnikov gozdov pripraviti do f 2ga, da bi prodajali les le KGP. Raje so ga vozili na Hrvatsko, kjer so zasebniki, pa tudi neka-tc. delovne organizacije od- kupovali po višji ceni. Za odkupljeni les so na Hrvatskem lahko nudili več, ker niso plačevali nekaterih dajatev. Kor smo prodajali les sosedom, pa je zaradi pomanjkanja surovin 'lesa) večkrat zašla v škripce naša domača lesna industrija. Da bi izravnala to nesorazmerje v "mah (domača občina — Hrvatska"), je občinska skupščina že sprejela odlok o obveznem prometnem davku, ki gu mora plačati lastnik gcz-da, če odtuji (proda) lez mimo KGP. Obrazloženo je bilo tudi, da novi zakon dovoljuje izkoriščanje gozda za nujne Več denarja za zgodovino NOB Glavni odbor ZZB Slovenije je priredil dvodnevni seminar, na katerem so se pogovarjali o pisanju lokalnih kronik NOB. Zbiranje gradiva za take kronike" in samo pisanje ni lahek posel. Zgodovinske konusi je pri občinskih ZZB, ki so na tem področju že precej naredile, si prizadevajo, da bi svoja območja čimprej obdelali. Namen je, da bi kronike v nekaj letih napisali in jih izdali v knjigah, za kar bo treba precej več denarja. Udeleženci ljubljanskega seminarja, med katerimi so bili tudi predstavniki dolenjskih občin, so menih, da bodo morale za to delo več prispevati občinske skupščine, večjo pomoč pa pričakujejo tudi od republike. -r kmetove potrebe. Vsako kmečko gospodarstvo bo dobilo zato posebna letna od kazila. Tako bo dobilo na primer gospodarstvo na leto 1,5 kubika lesa za tekoče vzdrževanje hi^e in gospodar skih poslopij. Če bo kmet hišo ali ostala svoja poslopja preurejeval ali celo na novo gradil, bo dobil odkaza-nega toliko lesa, kot ga bo predvideval gradbeni oziroma preureditveni načrt. Seveda bo vsa ta hlodovina oproščena plačila takozvane biološke amortizacije. Nadalje je bilo pojas .j en o, da kmet pri prodaji lesa ne bo zaslužil samo zneska, ki je po tarifi za posamezni les določen. KGP mu bo rta-mreč na podlagi svojega pravilnika plačalo tudi vsa dela, ki jih je opravil v zvezi s sečnjo in spravilom lesa. Les bo kmet lahko prodajal le KGP. Prodaja drugam je kazniva (kazen do 300.000 din). KGP pa ne bo samo odkupovalec, ampak bo moralo skrbeti tudi za nego in varstvo ,->zdov ter za gozdne komunikacije oziro ma za vse tisto, kar je nujno za širše gospodarjenje z gozdovi. Nad polovico gozdov v ribniški občini je privatnih, zato bodo imeli kmetje tudi večino v organih samoupravljanja. Tako bodo lahko tudi odiočilno vplivali na gospodarjenje z gozdovi. V občini pa razpravlja {o še, če bi ukinili plačevanje gozdnega prispevka za les, ki ga uporabijo za izdelke domače obrti. Pr "vid-;na naj bi bil les za spominkr.rstvo in obodarstvo oproščen prispevka, les za gajbarstvo in galanterijske izdelke pa ne. Najmanj 12.000 din za vajence Svet za delo pri skupščini občine Ribnica je sklenil predlagati občinskj skupščini v potrditev osnutek odloka o minimalnih nagradah za vajence. Po t m osnutku naj bi znašala nagrada oziroma osebni dohodek za vajenca prvo leto 12.000 din, drugo leto 15.000 din in tretje leto 20.000 din. člani sveta so menili, da so take nagrade primerne, če bi bile nagrade večje, bi bilo sicer kandidatov za vajence dovolj, vendar pa bi se jih podjetja (še bolj pa privatni obrtniki) branila. Seveda pa osnutek odloka omogoča, d° podjetja zajamejo nagrajevanje vajencev v svojih pravilnikih, kjer lahko predvidijo za nagrade tudi večje zneske, ker bo določal občinski odlok le najnižje. STANOVANJA TOČKUJEJO V ribniški občini so že pričeli točkovati stanovanja. Delo je zahtevno in odgovorno, ker bo podlaga za odmerjanje najemnin. Največ stanovanj SLP, ki pridejo v po-štev za točkovanje, je v Ribnici, v drugih krajih pa jih je manj. Široka G@ja9igQšf stanovanjskega p©d|et|a Te dni razpravljajo v Ribnici o bodočem stanovanjskem gospodarjenju v obči Vaška zemlja pod krajevne skupnosti Nekatere vasi v ribniški občini so imele v last, tako imenovano vaško zendjo. ki je obsegala tudi gozdne površine. Menijo, da bi ta zemlja lahko prišla v upravo krajevnih skupnosti, ki bi tako dobile sredstva za opravljanje raznih nalog. Sevcila bo treba • vprašanje lastništva tc zemlje še rešiti. Prihodnje leto hitreje Slabo vreme in zima sta zavrla gradnjo gozdarskega doma v Ribnici. Stavba je v surovem dograjena nekako do polovice. Upamo lahko, da se bo gradnja prihodnje leto odvijala hitreje in da bo novi dom v letu 1966 gotov. ni. Predvidoma bo v občini le eno stanovanjsko podjetje, ki pa naj bi imelo zelo široko dejavnost. Novo podjetje naj bi opravljalo tudi nekatere zadeve s področja urbanizacije, lc'-arijske oglede in nadzor nad gradnjami. Ra zen tega menijo nekateri, naj bi k novemu podjetju priključili tudi komunalno dejav- Vodovodna skupnost dobi statut Nedavno so na občnem zboru v Sušjem imenovali komisijo, ki ima nalogo pripraviti osnutek statuta za vodovodno skupnost. Kot smo zvedeli, je osnutek že narejen in ga bo skupnost v kratkem sprejela. Vodovodna skupnost deluje pod okriljem krajevne skupnosti Sleme, statut pa je potreben zato, da bi uredil odnose v skupnosti: pravice in dolžnosti članov, naloge upravnega in nadzornega odbora in določil druga merila. nost. Prepričani so, da servis za vzdrževanje stanovanjskih hiš in nekateri drugi servisi sodijo k stanovanjske mu podjetju. Zagovorniki tako široke dejavnosti ' ano vanjskega podjetja, ki bo v kratkem šele ustanovljeno, pravijo, da bo le tako vsak občan oziroma stanovalec lahko najhitreje urejal vse zadeve s področja stanovanjskega gospodarjenja (zidava novih hiš, popravilo starih itd.). O končni obliki podjetja bo v kratkem razpravljala in odločala občinska skupščina. V svetih novi člani Občinska skupščina v Ribnici je na nedavni seji sklenila zamenjati nekatere člane, v svetu za stanovanjske zadeve, ker niso bili delavni. Od aktivnosti svetov je namreč precej odvisen uspeh občinske skupščine, včasih pa se dogaja, da so v svetih, ljudje, ki se niti ne udeležujejo sej. Pričakujejo, da bo svet za stanovanjske zadeve z novimi člani bolje delal. Prizor z javnega nastopa gojencev glasbene šole Bfeiea: od pr¥i not do ansamblov Glasbena šola v Ribnici je dosegla v treh letih, kar obstaja, lepe uspehe. Zanimanje je še vedno isto, vsako leto pa je vpisanih po 80 učencev, šolo vodi upravnik Andrej Puhar, pomagajo pa mu štirje pedagogi. Poučujejo harmoniko, klavir, violino, klarinet, trobento, pozavno in blokflavto. Pretežno imajo otroci svoje inštrumente. Največ je vpisanih iz Ribnice in okolice. Mesečni prispevek za posameznika je tisoč dinarjev, če sta iz ene družine dva učenca se plačilo zmanjša na 500 dinarjev, za tretjega iz ene družine pa znaša učnina samo še 300 dinarjev. Razliko krije občinski proračun. Pouk traja šest dni v tednu, dopoldne in popoldne. — Do zdaj so ustanovili učenci že več ansamblov. Znani so: Orffov ansambel, mali harmonikarski ansambel, ansambel starejših harmonikarjev in komorni godalni ansambel. Kmalu bodo pričele delati tudi inštrumen-tarske skupine. Gojenci glasbene šole so nastopali do zdaj vseskozi na raznih prireditvah z osnovno šolo ali samostojno, pred- vsem v počastitev državnih praznikov, tedna mladosti in drugače. V načrtu imajo snemanje v RTV Ljubljana, kar bo za mlade godbenike pomembno doživetje. šola bi rada področje dela razširila še na Sodražico in je v proračunu predvidela v ta namen 16 milijonov dinarjev. Ker za zdaj ni bilo sredstev, je spodbuda ostala brez haska. Proračun šole se je zdaj še znižal na 8,500.000 dinarjev, zavoljo tega niso mogli nabaviti predvidenih instrumentov. Tudi prostore bi radi opremili, pa bo treba počakati. če se še niste odločili kaj bi poslali svojcem in prijateljem v tujino za novoletno darilo, potem jim naročite lepo zanimivo knjigo SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR 1966. Knjigo dobite pri Slovenski izseljenski matici v Ljubljani, Cankarjeva idica l/II. nadstropje. Če želite, da pošljemo knjigo na vaš naslov ali na naslov rojaka v inozemstvu, sporočite točen naslov in nakažite za koledar 3750 dinarjev po poštni nakaznici ali na naš bančjii račun številka 501-608-51. Zares koristen posvet za krajevhe skupnosti .......----- -----r f - n ■ • (ViMmmmmtmSBm^nBtB^ Zadnja ura bije tema dvema hišama na nevarnem ovinku v Ribn tednov ali mesecev, pa ju bodo podrli. (Foto: J. Prime) Še nekaj V Ribnici je bil 18. decem bra prvi posvet predsednikov in tajnikov krajevnih skupnosti. Od petnajstih krajevnih skupnosti, kolikor jih obstaja, jih je bilo zastopanih na posvetu dvanajst. Posvet, ki ga je sklicala občinska skupščina, je bil namenjen predvsem spoznavanju bistva nalog, ki jih imajo krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti so več ali manj zaživele skoro povsod. Res je, da so prvi koraki, predvsem manjših krajevnih skupnosti, in njihova poseganja v dogajanja v katerem živijo, še negotova, vendar — začetek je tu. Na posvetu so izmenjali vrsto koristnih misli. S sprejemom statuta (večina statutov je že sprejetih) so dane osnove za delo KS. Sedaj je najvažnejša izdelava programov in proračunov za leto 1966. S tem bodo sveti KS pohiteli in predvidoma sredi januarja prihodnjega leta se bodo predstavniki KS ponovno sestali in prerešetali programe. Na tem posvetu naj bi tudi občinska skupščina podala okviren program sredstev, namenjenih za dejavnost krajevnih skupnosti. Pred sprejetjem občinskega proračuna bo predvidoma ponoven sestanek krajevnih skupnosti, na katerem bodo določili sredstva posameznim KS. Po obširni razlagi o namenu in pomenu statutov so bih udeleženca posveta seznanjeni tudi s stvarmi, na katere ne bi smeli pozabiti pri programiranju svojega dela. Poleg komunalne dejavnosti, ki bo vsekakor na prvem mestu, bo moral program vsebovati tudi druge dejavnosti, Vedno več mladih prestopnikov Skrbstveni organi pri občinski skupščini Ribnica ugotavljajo, da število kaznivih dejanj, ki jih zagrešijo mladoletniki, narašča. Največ je primerov prisvojitve tujih predmetov, kar počenjajo mladoletniki iz nepremišljenosti. Velike želje po raznih tehničnih izdelkih jih zavedejo, pa tudi slab vpliv ceste, alkohola in podobnega je čutiti. Zavoljo tega je pričakovati porast števila prestopkov in prestopnikov, ob tem pa odgovorni činitelji ne morejo ostati ravnodušni! ki ne bodo terjale sredstev, tako na primer skrb za socialno ogrožene ljudi, turistično dejavnost itd. Slišali smo mnenja, da bo morala občina za prihodnje leto določiti večja sredstva za funkcioniranje krajevnih skupnosti. Le-te pa bodo iskale denarne vire tudi od drugje: z uvedbo krajevnega samoprispevka, s prispevkom podjetja, z izkoriščanjem zemljiških površin SLP na njihovem območju itd. Rešitev za cesto • je blizu Slaba cestu iz Zlebiča v Sodražico ni imela najboljšega slovesa, zato so se odločili, da jo bodo preuredili in asfaltirali. Pred kratkim so že začeli meriti traso. Moderna cesta bo pospešila turizem v tem predelu ribniške doline, povezovala pa bo tudi občino s sosednjimi predeli. RESFT0 St. 51 (822) DOLENJSKI LIST 11 LES5© DARIL® Kuraltov oče je gotovo najstarejši Dolenjec, verjetno pa tudi eden najstarejših Sloven- cev, če že ni kar rekorder na življenjski poti. Rodil se je 22. decembra 1864 v Dolenji 101 leto star Janez Kuralt v svoji hiši. Wi!!H!lil!li!l!!!l!!llilJra izšla je 9. številka vasi pri škof j i Loki. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, gimnazijo pa v Ljubljani. Zelo mlad se je prvič poroči ter več let živel v Mavčičah na Gorenjskem, kjer je nekaj časa tudi župa-noval. Po prvi svefovnj vojni je kupil malo graščinico Volav če pri Šentjerneju. Od tedaj živi na Dolenjskem, toda naše govorice se nikoli ni navadil, še vedno »vleče« po gorenjsko. Oče Kuralt je bil vedno zelo natančen pri delu. Delavce je sicer dobro plačeval, a od njih mnogo zahteval. Vsa leta je po kosilu redno hodil spat, bil je zmeren pri jedi in pijači in nikoli v življenju ni bil pijan. Kadil je le do svojega 18. leta, potem cigarete ni več prižgal. Ko sem ga vprašal, kako se počuti v drugem stoletju, je dejal: — Slišim še kar dobro, berem še brez očal, vendar samo debelejši tisk. Zanima me, kaj se godi po svetu-Vsak dan grem na sprehod, če je vreme slabo, hodim po hiši, sicer bi mi zastali udje... Njegova 16-letna hčerka je pridala: — Oče se vsak dan zanima kako je z živino in če so prašiči dobili jesti. Izjav njegove druge, mnogo mlajše žene, nismo mogli dobiti, ker se zdravi v bolnišnici. Zvedeli pa smo, da so Janezu Kuraltu voščili za njegov jubilej nekateri njegovih številnih otrok. čestitkam domačih se pridružujemo tudi mi! POLDE MIKLIČ n DRUŽABNI Ml SI Ljubljana Letnik f December 1865 -Januar 1966 Št. 9 Cena 50 dinarjev Tukaj je ie vedno prazen prostor. Zakaj? IŠČEMO NOVO IME ZA NAS MESEČNIK ZA NOVO IME DAMO 100.000 DINARJEV! Kakšno naj bo? Takino, da bo ilo zlahka z jezika bralcu in prodajalcu. Takino, da bo ustrezalo vsebini — zato si posebno pazljivo oglejte današnjo itevilko! — časopis se iiri po Jugoslaviji, zato je zaželeno, da bi imelo novo ime enak pomen tudi v srbohrvaščini. — Prvi rok za oddajo predlogov je 30. december 1965. Ovitek s svojim predlogom naslovite na: časopisno podjetje PAVLIHA, Ljubljana, Gradišče 4. — Ko-misiji za izbiro novega imena HDM. __^^ii«HHHmfff IMlllHillllWIIIIIMI'i' II 11 m\%-ALWMW Samo šest bruck in brucov je pripeljal krvoločni brucmajor v soboto zvečer pred tole visoko zeleno carstvo na brucovanje Belokranjskega akademskega kluba v metliškem hotelu »Bela krajina«. Navzlic šibkemu znanju kandidatov je visoko carstvo sklenilo zeleno golazen sprejeti v dostojanstvene vrste krokarjev in starih bajt... Kaj pa drugi bruci in brucke, ki so se srkivali za stebri in v baru? — Vse kaže, da je bilo to edino letošnje brucovanje na našem koncu in niti to se ni tako razživelo, kot bi se moralo? Mar današnji študentje res ne znajo več spraviti skupaj nobene »poštene« prireditve? Brucovanja v Ljubljani se po navadi razvijejo v pijančevanja, pa tudi sicer nimajo nobenega drugega smotra, medtem ko so bila včasih brucovanja s parado v Novem mestu pravo doživetje z dobršno mero kritičnih in zabavnih domislic! (Foto: M. Moškon) Smrt zaradi neplačanega računa Do kakšne tragedije lahko pripelje neplačan račun za električni tok, najbolje ilu-stira dogodek, ki se je te dni pripetil v ZDA. 11-letni Audy Barett iz Neshvilla je izgubil življenje, ker je v stanovanju zmanjkalo toka. Deček je že šest let ležal v tako imenovanih »železnih pljučih«, potem ko je zbolel za otroško paralizo. Elektriko so odklopili zaradi ' neplačanega računa. Predstavniki družbe, ki to mesto preskrbuje z električ- NEW DELHI — Huda nesreča se je pripetila pri Si-tarnanju v indijski državi Bi-har. V trenutku, ko so romarji šli v veliki gneči čez most, je pripeljal vlak. Niso se mogli pravočasno umakniti s tirov. Na kraju nesreče je izdihnilo deset udeležencev verskih slovesnosti, 25 romarjev pa je dobilo razne poškodbe. Ko se je vlak ustavil, je množica napadla osebje. Vlakovodja je bil hudo ranjen. nim tokom, so izjavili, da računa za porabo električnega toka ni poravnal že nekdanji lastnik stanovanja, ki se je v juniju izselil. Zato so se odločili, da bodo tok odklopili. Predstavniki trdijo tudi, da niso vedeli, da se je v to stanovanje vselila družina s sinom, ki živi v »železnih pljučih«, dodali pa so tudi, da se celo tri dni po izklopu zaradi tega ni nihče pritožil. Dečkova mati, 29-letna Hel-len Barett, je povedala, da je storila vse, da bi sinu rešila življenje. Ko je zmanjkalo toka, je hotela obnoviti delovanje »železnih pljuč« s pomočjo ročne sesalke, toda vse je bilo zaman. Neki možakar je bil obsojen na 28 mesecev g zapora, ker je' vdrl v ženski samostan, se sle- g kel in čisto nag' tekal po hodnikih in sobah. g Prizorišče tega prizora je bil samostan do- g minikank v Worrishofnu (Avstrija), kjer se je g 38-letni Friedrich Gantnaler splazil v klet, se g tam slekel, potem pa se napotil gol po samo- g stanu. Nune so prestrašeno bežale pred prikaz- g nijo, dokler se jih ni nekaj prav posebno juna- ■ ških spravilo nadenj. Obvladale so ga, ovile v g odeje in poklicale policijo. Pri zaslišanju je Friedrich Ganthaler izjavil, g da je bil svoj čas zaljubljen v neko nuno, ki pa g je njegovo snubljenje odbila. Zato se je hotel g njej in sploh vsem nunam tako maščevati... g .....■■■■■IBIIigiltllKIIIIIIIIIIIIHIIIBIMIIIllU«!*«*' VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD * VIHARNA POMLAD * VSHARNA POMLAD * VIHARNA P0M^j) * VGHARNA p8Ml.AD tpfcii medvedi \ in jnašoeval oeekvo smrt predi*iskim je ostal 30-let-kme^a)ec Tomislav ča-lija i^'tanlja pri Mostar ju. brez o&\ v tojU ga je ubil razjari*1'* medved. Te dni je čaliJa "^eval očetovo smrt. S soi'Od Jkom perom Calijem in prf^'fettl Svetkom Mrko-vićerrt -l pokončal medveda ubijah To tako razburljiv in dranwlten obračun z zverjo, da S3. Pomnijo niti najstarejši Prebivalci tega kra. ja- a^vf. ki je tudi že prej napada 'iudi in živino, je 'nav*1*1^ kravo. Mrkovič, ki je to °Pa2U> je s kamnom udaril ^6r- ta pa se je obrnila Pra> njemu. Kdo ve, kako tii bil končal ta neenak* a%j, ce tu Mrkoviću ne ^hitela na pomoč T°mi^itJn Pero- šele p0 žagali l*4veda. »Kolege vabimo na tekmovanje!« »<>00 iih mora biti!« so rekli onidan pismonoše iz pošte v Kočevju, pri tem pa mislili na nove naročnike DOLENJSKEGA LISTA, ki jih kamjo pridobiti v pravkaršnji akciji. Dodali so še: »Vse pismonoše ribniškega in kočevskega področja vabimo na tekmovanje! Pomerimo se, katera posta bo pridobila več novih naročnikov zjTpriljubljeno pokrajinsko glasilo SZDL — za nas DOLENJSKI LIST!« V tovariškem tekmovanju želimo vsem pismonosem kočevskega in ribniškega področja čimveč uspeha! (Foto: Miloš Jakopec) BELA ALI §!!! III? Ali lahko mešamo »belo« in »črno« kri? »«iirtirftiiil»»lrf'-i||-iir»ifi bivalce, ki živijo ob robu mesta in hkrati na vasi. Skušali so odgovoriti na vsa vprašanja občanov. Za delegate so Izvolili Antona Pir-narja in Mira Sajeta, kot delegata za kongres pa so evidentirali Zvoneta Mihcliča. STOPIČE: CENE, DAVKI. KREDITI . .. Na pestri in živahni konferenci so razpravljali o od- ŠMARJETA: ŽIVINOREJA IN GOZDARSTVO Kmetje so povedali, da bi radi kredite za hleve, v katerih bi redili živino v kooperaciji. V pomenku o gozdarstvu so predlagali, naj se izbira les pri sečnji in ne pri odkazu. Predsednik KO SZDL Tone Barborič in član Anton Medja sta bila izvoljena za delegata. PODGRAD: KOMUNALNE ZADEVE V razpravi so se lotili trgovine, ureditev vodnjakov v vaseh Cerovec in Konec ter se pogovorili o samoprispevku za vaške poti. Krajevna organizacija je sprejela veliko novih članov. Na konferenci jih bo zastopal Lojze Murn. AJDOVEC: O DIVJADI Kot vsako leto so tudi letos občani želeli, da bi bilo enkrat rešeno vprašanje škode, ki jo povzroča divjad. Nekaj kritik je letelo na KZ Žužemberk. Sprejeli so predlog o dvestoodstotnem samoprispevku in dali nekaj pripomb na novi zakon o gozdovih. Za delegata je bil izvoljen Stane Kuhelj. PODHOSTA: O KMETIJSTVU IN GOZDARSTVU V tej novi krajevni organizaciji so veliko razpravljali o gospodarstvu, o kmetijstvu in o novem zakonu o gozdovih. Predstavnik ObO SZDL Roman Kržan jim je izročil darilo zaradi uspehov pri urejanju družbenega prosti i. 7"a delegata so izvolili Poldeta Rusa. SD »Kdaj pa začnete s preizkušnjami prijavi jencev?« »S tem bomo začeli takoj po novem letu. Moramo pohiteti. Bliža se republiška revija amaterskih odrov, ki bo na Jesenicah. Do takrat pa moramo prijaviti eno ali dve deli.« »In katera dela imate v načrtu?« »Pripraviti nameravamo Mol-liere-Vildrackovega Namišljenega bolnika in pa večer sa* tire. Za večer satire pripravljamo izbor iz poljskih satiričnih del, pa domačih (Mi-keln in Bulatovič). Nekaj tekstov bo tudi izvirnih, ki bodo napisani za to priložnost.« Medtem so se princeske zopet zbrale, za prizor so potrebovale knjigo, ki jo Mesečina v jezi vrže na tla. Njihov cesar (gost pri Odru mladih, Ante Kotar), posodi Mesečini svoj blok. In ko režiserka za-tleska s prsti in da znamenje za pričetek, princeska Mesečina tako živo vrže blok na tla, kot da bi bila to knjiga najtežjih matematičnih nalog. Kajti igralci Odra mladih vedo, da ne smejo samo igrati: vživeti se morajo do kraja, postati osebe, ki so jih oživeli s svojimi besedami in gibi- V kratkem, 28. decembra bo predpremiera. Ostane le še nekaj časa. Te- . ga potem po predstavah ne bo več. Kajti kar hitro žele k novi stvari, toliko vlog je še in toliko oseb, ki bi jih radi postavili na oder. Da bi igra-H, pa tudi zato. da bi izpovedali sebe m resnico. PET UR BRESČAK Vlado Lamut: V KAVARNI (1960) reč Andersena, ki ne bo mikaven samo za mlajše gledalce, ampak tudi za odrasle. Sicer pa to ni prva stvar, ki jo je pripravil (to lahko zapišemo, ker bo premiera Princeske in svinjarja v kratkem) Oder mladih. Spoznali smo ga že na zanimivem recitalu, ki ga je naštudiral za proslavo občinskega praznika, pa na akademiji v čast 29. novembra, ko so se predstavili nekateri igralci tega odra z Brechtom Oder mladih, ki se te dni ustanavlja (ena skupina že dela), je vzbudil med mladino veliko zanimanje. »Do sedaj smo prejeli že 87 prijav,« je povedala režiserka, medtem ko so igralke, princeska Mesečina, čou Tung s Kitajskega, Ebenovina iz Etiopije in Sietska iz Španije listale po tekstu, gori nad nami pa so se v kinu oglašali streli nekega vojnega filma. Oder v dvorani je~ le redkokdaj prost, drugega prostora za vaje pa zaenkrat nimajo. DELOVNE ORGANIZACIJE ZAOSTAJAJO S PRISPEVKI Prtevapo la srediti® strokovne iste! Kljub trdnim obljubam posamezne delovne organizacije niso prispevale dogovorjenih zneskov za financiranje srednjega strokovnega šolstva - Prispevek iz proračuna je povečan, delovne organizacije pa so še vedno dolžne 17 milijonov din Srednje strokovno šolstvo je postalo pastorek, ko so bili ukinjeni okraji, ki so prej skrbeli zanj. V nekdanjih okrajnih središčih sicer še obstajajo medobčinski skladi za financiranje srednjih strokovnih šol, toda v te sklade bi se moral stekati denar iz celotnega področja. Občinski proračuni imajo že tako in tako bolj malo sredstev celo za redno vzdrževanje osnovnega šolstva, zato se zelo težko odrečejo delu proračuna v korist srednjih strokovnih šol. Srednje strokovno šolstvo pa je potrebno, saj nam vzgaja srednje strokovnjake, ki jih v proizvodnji zelo potrebujemo. Kako torej zagotoviti sredstva, da bo delovalo nemoteno? V novomeški občini so se v začetku 1965 pomenili o tem takole: 20 mili o.-iov din naj bi prispeval občinski proračun, 100 milijonov din pa delovne organizacije. Slednje bi dale ta denar iz 2,5 odst. deleža od neto osebnih dohodkov, ki- jih lahko porabijo v breme materialnih stroškov za izobraževanje. 100 milijonov din bi v novomeški občini zneslo približno 40 odst. sredstev, namenjenih izobraževanju. Delovne organizacije pa dogovora niso upoštevale in sredstva, so dotekala zelo neredno. Do konca septembra je bilo namesto 75 milijonov zbranih komaj 17 milijonov 850 tisoč din. Kazalo ni nič drugega kot ob rebalansu proračuna povečati prispevek iz proračuna od prvotnih 20 milijonov na 70 milijonov. Delovne organizacije morajo Pešec in kolesar -tokrat na filmu Te dni so pričeli v kinu KRKA v Novem mestu predvajati prometno-vzgojna filma »Pešec« in »Kolesar« iz serije filmov »Ljudje na asfaltu«. Filme je naročila komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu SRS. Nova filma sta dopolnilo »Varne vožnje — srečne vožnje«, ki smo jo videli na platnu že prejšnji mesec. Pripovedujeta predvsem, kako se je treba vesti na cestah, da bo manj nesreč, kajti » . . . življenje na asfaltu teče hitro . . .« pravi na koncu napovedovalec v filmu! Filme je odkupila občinska skupščina v Novem mestu, predvajali pa jih bodo tudi v drugih krajih občine. Šf torej do konca leta prispevati za srednje strokovno šolstvo 50 milijonov din. V zad-nj;h dveh mesecih se je stanje precej popravilo, saj je bilo do konca novembra zbranih od delovnih organizacij že 33 milijonov din. To je plod neposrednih obiskov, ki so jih v delovnih organizacijah opravili predstavniki občinske skupščine, še 17 milijonov pa je treba zbrati do konca leta! Ne pozabimo, da so ta sredstva namenjena šoli za zdravstvene delavce, kmetijski šoli, ekonomski srednj* šoli, vajenski .šoli, šolskemu centru za gostinstvo in dijaškemu domu v Novem mestu! Tega naj ne pozabijo zlasti v tistih organizacijah, kjer sredstev, namenjenih izobraževanju, tako in tako ne bodo porabili! V ZBURAH TAKOLE PRAVIJO: če se pase krava na travnikih med potokoma Lakencem in Radovljo, ima prav toliko mleka kot tista, ki samo stoji drugje. Zavoljo močvirnatih tal rase na travnikih pretežno loček, ki ga pa živina nerada je. Potoka često poplavljata, kadar je visoka voda, pa je celo nad 30 ha pod vodo. Predel je manj kmetijsko sposoben, zato pa je privlačen za turiste. Značilne za nižavje so vrbe, cel? venci vrb, ki krasijo pokrajino. Z regulacijo potokov pa bi iz tega nižavja lahko pridobili plodne kmetijske površine. KRAJEVNA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE Ste že videli Zvezdico Zaspanko? Ste že slišali o lutkovni igrici »Zvezdica zaspanka«? Morda ste jo videli na lutkovnem odru, ali slišali v radijski priredbi, če ste to zamudili, jo boste v kratkem lahko videli na filmskem platnu. »Zvezdico zaspanko« in vse, kar se ji je primerilo, si je zamislil Frane Miličinski — Ježek. Ljubljansko lutkovno gledališče se je zanjo navdušilo, pravljična Zvezdica zaspanka je bila tudi že med gledalci v Nemčiji in Romu- niji. Kako ne bi prišla še na filmsko platno! Scenarij je napisal avtor 'igrice sam, film pa so posneli pod režijskim ljudstvom Jožeta Pengo-va in črta Skodlerja. Nastal je prvi domači celovečerni barvni lutkovni film »Zvezdica zaspanka«! Namenjen je našim, najmlajšim, pa. tudi starejših ne bo razočaral. V Novem mestu ga bodo predvajali od 2. do 7. januarja v kinu KRKA. Mamice, ne pozabite in pripeljite svoje malčke! ŠF TARIFE ZA TUJSKE SOBE Svet za blagovni promec ObS Novo mesto je 14. decembra določil na seji i marže za novo, sodobno trgovino kmetijske zadruge v Žužemberku, razpravljali pa so tudi o turističnem prometu v 1965. Član: sveta so na predlo^ Dolenjske turistične zveze določili cene za ležišča, ki jih v sezoni oddajajo turistom zasebniki. Ležišča so razvrščena v 4 ka. fegorije. Najprej navajamo kategorije, nato pa cene za ležišča v enoposteljnih, v dvoposteljnih in v večposteljn'h .sobah: I. kat. — 1100 din, 900 din] 700 din, II. kat. — 900 din, 700 din, 600 din; III. kat. — 700 din, 600 din, 500 din; IV. kat. — 450 din, 400 din, 400 din. V cenah je zajeta tudi 15 odst. provizija Za turistična društva. Dolenjske Toplice: vodovod bo! Zelo malo o delu Socialistične zveze, zato pa precej več o vodovodu, ki je resen problem - Precej burna razprava o kmetijstvu in gozdarstvu Člani Socialistične zveze so v torek, 14. decembra zvečer, dodobra napolnli pre- O skočnini in gozdovih v novomeški občini Na seji sveta za kmetijstvo ObS Novo mesto so 15- novembra razpravljali o skočnini za krave telice in svinje v letu 1966, o regionalnem načrtu za obnovo gozdov, o predlogu za določitev količine lesa namenjenega domači porabi in poslušali informacijo o prilagoditvi gozdarske .službe novim predpisom ter razmejitvi gozdno gospodarskih območij. 53 PRVI IZMED štirih novih stolpičev v Koloniji je že gotov. Danes bo tehnični prevzem, v ponedeljek pa bodo verjetno ključe dobili v roke novi stanovalci. Naselje na Mestnih njivah se bo tako povečalo za 24 družin. Bg OSNOVNA ŠOLA NOVO MESTO pripravlja za novo leto otrokom lepo slavje. 30. decembra bodo učenci od 1. do 5. razreda pod novoletno jelko v razredih izvajali kratek program. Učenci 6. in 7. razreda si bodo ogledali pravljično igro Princeska in svinjski pastir, nato bo v šolskih prostorih čajanka, šolarji iz vseh osmih razredov pa bodo imeli skupno novoletno proslavo z veselim spo-remo in rajanjem. Novoletne prireditve se bodo zvrstile v prostorih šole od 9. dopoldne do 19. zvečer. A V NEDELJO POPOLDAN je okoli 16.30 na Glavnem trgu močno počilo. Kdor je bil v bližini se je zdrznil, nekateri pa so tudi poskočili pol metra od tal. Opaziti je bilo mlajše fante, ki so pred trgovino Pogača, vrgli ob tla nek predmet, nato pa zbežali v ozko ulico proti Domu JLA. S TRŽNICA ZA SEJMARJE ali tržnica za prodajo živil? Takšno vprašanje se vsiljuje vsak ponedeljek in petek, ker prodajalci volnenih nogavic, čevljev, pletenih jopic in n:znih ničevih okraskov za- UPOKOJENCI bomo SILVESTROVALI v soboto, 1. januarja, v prostorih Doma JA v Novem mestu. Članice in člani društva — vljudno vabljeni! vzemajo vedno več pio.v.oia. Kmetice prodajajo živila že na tleh, ker pulte zasedejo omenjeni prekupčevalci, nemalokrat pa opazi gosopdinja šele doma, da je s spodnjim robom plašča obrisala posodo smetane, ki jo je imela kmetica na tleh! Kje so organi tržne inšpekcije in zakaj ne preganjajo prekupčevalcev s čevlji, volnenimi izdelki in bižuterijo, ki so se razšopirili na tržnici! ■ OBROBNE ULIČICE IN DVORIŠČA naselij (Nad Mlini. Kristanova, Majde šile) in dovozne poti so zelo slabo vzdrževane. Prebivalci čutijo to zlasti v deževnem vremenu, ko je povsod dovolj blata. Komunalno podjetje teh uličic ni dolžno vzdrževati in le na posebno prošnjo nasuje včasih gramoz. Kaj storiti? Morda bi le kazalo urediti to s sodelovanjem hišnih svetov? m PROMET ČEZ MOST je bil 21. decembra malo pred 7. uro zjutraj za okoli 10 minut popolnoma zaprt. Dva kamijona se nista mogla srečati in sta vozišče za nekaj časa popolnoma zaprla. Z obeh strani se je nabralo precej vozil. En kamijon so z avtomobilskim dvigalom počasi dvignili in odrinili na pločnik, da je lahko drugi odpeljal mimo. ■ IZREDNO DOBRO JE BILA v ponedeljek založena novomeška tržnica. Zgornji del je bil kot je zadnje čase že v navadi preplavljen z raznim kramarskim blagom od čistilnih sredstev, jaslic, kipcev in okraskov za jelko do copat in prtičkov. Na spodnjem delu tržnice pa so prodajali jajca po 100 din, solato po 250 din, fižol po 300 do 350 din kg, mleko po 130 din,'smetano v skodelicah po 230 din, orehe po 300 din »firkl«, kislo repo po IGO dih kg, kislo zelje po 180 din kg, motovileč na merice po 60 din, radič na merice po 70 din in špinačo na merice po 70 din. Mlade smreke so letos precej dražje kot lani, saj izpod 300 din ni dobiti nobene. PODGORJE izpolnilo plan Šentjernejsko mizarsko podjetje PODGORJE čedalje bolj izboljšuje delovne pogoje. Vsako leto nabavijo tudi kakšen nov stroj. Na sliki vidimo hidravlično stiskalnico za furniranje, ki je pomembna pridobitev za podjetje. Kolektiv PODGORJA v Šentjerneju je 14. decembra izpolnil letni plan zaračunane realizacije v znesku 200 milijonov dinarjev. Prizadevni 61-članski kolektiv bo brez težav do konca 1965 uresničil tudi plan vnovčene realizacije. S prodajo svojih izdelkov nimajo posebnih težav, delajo pa največ kosovno pohištvo (kombinirane omare) in kompletne spalnice. (Foto: Polde Miklič) Prodajalna konfekcije pri mostu IMA VELIKO IZBIRO moških, ženskih in po ugodnih cenah! otroških oblači majhni prostor družbenih organizacij v prosvetnem domu. Bila je krajevna konferenca Socialistične zveze s precej dolgim dnevnim redom, razprava pa se je zavlekla še malce čez deseto uro zvečer. , Prva točka, v kateri je bilo v nekaj stavkih povedano o sestankih in delu SZDL v Dol. Toplicah, je bila mimogrede mimo. Toliko dlje so se člani zadržali v razpravi o topliškem vodovodu. Ta je že skoraj 2 leti, odkar sc jc začela pojavljati črna umazanija v izviru Radešcc, v tem zdraviliškem kraju res pravi problem. Beseda je dala besedo: nekateri so menili, da pač plačujejo dovolj davkov in da bi jim torej vodovod lahko zgradila družba. Umolknili so, ko jim je predstavnik občine povedal, da davki ne zadoščajo niti za šolstvo in kmečko zdravstveno zavarovanje. Počasi se je izoblikovalo stališče, da bodo tudi občani morali prispevati svoj delež. Na prihodnjem zboru volivcev bodo razpravljali o predlogu pripravljalnega odbora o samoprispevku za vodovod. Povprečno 20 tisočakov naj bi znesel na gospodinjstvo, odšteti pa ga bo treba bodisi v denarju, bodisi odslužiti z vožnjami in delom. Seveda bodo morale primakniti kaj tudi delovne organizacije iz dolcnje-topliškega področja, pa tudi kočevski rudnik, ki je kriv onesnaženja Radešce, bo treba pozvati k sodelovanju, so Pozdrav Semičanom Fantje, ki so pri vojakih v Kičevu, pozdravljajo vse domače, fante in dekleta ter jim želijo vse najlepše v letu 1966: Anton Lukežič, Alojz Špehar in Franc Novak. Vso srečo v letu 1966! Dolenjski fantje Jože Ko-lenc, doma iz Zaloga pri Škoojanu, Alojz Mavser iz Vel. Cerovca, Alojz Skolj z Blata Pri Trebnjem, Štefan Rut ar iz Žužemberka in Martin Pov.šc iz šmartnega pri. Litiji, zdaj vojaki v Banja Luki, pošiljajo za novo leto iskrena voščila vsem bralcem Dolenjskega lista, domačim in prijateljem. menili občani. Predstavnik Vodovoda iz Novega mesta je povedal, da bo novi vodovod lahko zgrajen, če bo vreme naklonjeno, že do maja. Kolektiv zdravilišča je sklenil prispevati 1 milijon dinarjev v gotovini in 4 milijone kot kredit. Nato so se precej kritično pomenili še o kmetijstvu in novem zakonu o gozdovih. Kot delegata za občinsko konferenco SZDL sta bila izvoljena FRANC MLINAR in JOŽE PERŠINA. Manj kot 10.000 dinarjev nobenemu vajencu! Z nedavno sprejetim občinskim odlokom je določeno, da ne sme dobiti noben vajenec v novomeški občini manj kot 10.000 din mesečne nagrade. To je hkrati spodnja meja za nagrado vajenca, ki se uči prvo leto. Ne manj kot 14.000 din mora dobiti vajenec, ko je v drugem letniku in najmanj 20.000 din, ko se uči tretje leto. Samostojni obrtniki morajo vajencem plačevati nagrade v višini povprečnega zneska nagrad, ki jih plačujejo družbene organizacije svojim vajencem. ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE NOVO MESTO priredi 27. decembra 1965 ob 19. uri v Domu ljudske prosvete v Novem mestu javno oddajo PIONIRJI PRIPOVEDUJEJO Sodelujejo: 1. Šentjernejski pevski oktet 2. Pionirski odredi 13 osnovnih šol iz novomeške občine. Pripovedovanje bodo oživljali z barvnimi diaposnet-ki in s kratkimi filmi. Vstopnina 300 in 200 din. Vstopnice so naprodaj pri Zavodu za kulturno dejavnost, rezervirate jih lahko na tel. 21-510. Št. 51 (822) DOLENJSKI LIST 19 -j ZDRAVNIK VAM SVETUJE Brežiški rukometaši brez počitka 1 Slovenci smo gostoljubni ljudje. Radi ponudimo kozarček žganja ali vina. Zelo smo srečni v prazničnih dneh, zlasti pred novim letom, ko prejemamo čestitke. Lepo ti je pri srcu, ko vidiš, da se te je spomnil ta ali oni znanec in ti zaželel obilo sreče. V prazničnih dneh pred novim letom pa se pismonoše bolj kot kadarkoli šibijo pod težo napolnjenih torb. Tisoče čestitk je treba raznesti naslovnikom in na stotine zavojev z raznimi dobrotami. Ljudje smo pač takšni, da radi delimo svojo srečo z drugimi. To velja še posebej za čase pred novim letom, ki so tako lepi! Nič čudnega torej, če težko otovorjenega pismonošo (naj mu bo ime na primer Jože) pri vsakih vratih, kjer se ustavi s čestitkami, silijo: »Pij Jože, pij, le pij!« Pa mu ponujajo pri enih vratili šilce žganja, pri drugih liker, pri tretjih kozarec črnega vina, pri četrtih belega in tako naprej. Ali si lahko predstavljate, kakšen želodec in organizem mora imeti človek, da vse to prenese? Ali se zavedate, koliko časa porabi pred mnogimi vrati s pripovedovanjem, da ne sme piti, da bo pijan, da ima še polno torbo, pisem in denarja, da ima pred seboj še 12 km poti in tako naprej. Le redko kdo ali pa nihče pa se ne spomni, da bi rekel: »Prigrizni Jože, gotovo si oslabel od mnogih korakov!« Ne ponujajmo pismonošem pijače, saj je to prepovedano z zakonom! 5. decembra se je v tivolski dvorani doma športov v Ljubljani pričelo zimsko rokometno prvenstvo Slovenije, na katerem sodeluje 12 ekip, razdeljenih v dve kvalitetni skupini. Brežičani so se do zdaj v A skupini srečali z Ormožem in izgubili z 19:14 (8:3) in istega dne tudi z ljubljanskim Slovanom s 15:9 (8:3). Porazi trenerja brežiških rokometašev ne vznemirjajo, saj so na dosedanjih tekmah igrali predvsem novinci. Trekmovanje r zimski ligi ima v glavnem namen, da igralci ohranijo kondicijo in da se za tekmovanja pripravijo novi. Na sestanku rokometne sekcije TVD Partizan Brežice, ki je bil 2. decembra v društveni telovadnici, je trener Darko Šetinc rekel: »Moška rokometna sekcija ima trenutno 18 igralcev, ki pridejo v poštev na tekmovanje v zimski ligi. To so: T. Kostanjšek, I. Glogovšek, V. Stangelj, M. Blatnik, J. Držič, I. Bršec, T. Kukovica, P. Rovan, F. Svetec, S. Vorkapič, K. Degen, Z. Juri-šič, V. Logar, V. Lešnik, R. Av-sec, V. Brglez in D. Šetinc. Isti igralci pridejo v poštev tudi za spomladansko tekmovalno sezono v članski in mladinski vrsti. Prvič je zagotovljeno, da imajo vsi igralci redno zimsko vadbo. Brežičani imajo treninge v torek in petek (člani) in mladinci v četrtek. Igralci, ki študirajo v Ljubljani in Mariboru, trenirajo pri tamkajšnjih klubih. V zimski ligi bomo odigrali 10 tekem, po možnosti bodo vsi prišli na vrsto.« O-vič BREŽIŠKO ŠPORTNO SREČANJE ¥ POČASTITEV DNEVA JLA V počastitev dneva Jugoslovanske armade je bilo preteklo nedeljo v Brežicah športno sreča- na osvojitev II. kat., ki jo bodo desegli le prvi trije na turnirju. Turnir je zelo borben in je brez poraza edino še Lado Mrvar. JEK NA PRVENSTVU KOČEVJA VODI OSTER M AN V Kočevju so trenutno štirje turnirji, na katerih sodeluje 74 šahistov, od tega 14 članov, 44 mladincev in pionirjev ter 16 pionirk B Na turnirju za prvenstvo Kočevja igra 14 članov, po devetem kolu pa je na prvem mestu Oster-man z devetimi točkami, drugo in tretje mesto delita Šafar in Gornik, četrti je Mohar, peti Mestek itd. Turnir velja tudi za potrditev kategorij. S Na četrtokategonii.škem turnirju tekmuje 24 mladincev in pionirjev Najboljši je Ivan Ober-star, ki je zdaj dobil 19 iger, eno samo pa izgubil. Za boljša mesta se potegujejo še Alojz Obranovič. Rudi Karničnik in Edi Osterman. 13 Na turnirju mlajših pionirjev, kjer tekmuje 20 šahistov, prepričljivo vodi Janez Trobnn-tar, za njim pa so: štimec, Obranovič in Ofak FJI Na turnirju pionirk igra 16 šahistk, vodi pa premočno Zbačnikova. t Odbor šahovskega kluba ima polne roke dela, kot vse kaže, pa bo delo tudi mojstrsko izpeljano. Po končanih turnirjih bomo o uspehih posebej poročali. A. AKKO' Bizeljsko premagalo Brežice Nedavno so brežiški šahisti gostovali na Bizeljskem, kjer so se pomerili s tamkajšnjim moštvom in izgubili s 3 in pol : 5 in pol. Člani so na sedmih deskah igrali neodločeno 3 in pol : 3 in pol, pionirke in pionirji iz Brežic pa so srečanji izgubili. Domačini so na dvoboj povabili tudi gledalce. Na brzopoteznem šahovskem turnirju v Brežicah, organiziranem v počastitev dneva republike, je med šestnajstimi udeleženci zmagal Marjan Recer, ki je v enem dvoboju izgubil, enkrat pa remiziral. DrugI je bil mladinec L. Šetinc Uspeh je plod načrtnega dela šahovskega kluba z mladino. O-vič DVOBOJ ŠD NOVO MESTO : JLA NOVO MESTO V nedeljo, 19. 12. 1D65, so novomeški šahisti odigrali prijateljski dvoboj na 20 deskah s pripadniki JA Novo mesto v počastitev njihovega praznika 22. decembra, šahisti Novega mesta so zmagali z veliko prednostjo 17 in pol proti dva in pol točkami, kar pa ni nič čudnega, saj so Novo-meščani igrali s močno ekipo, medtem ko so bili zastopniki JA po večini sami brezkategorniki. Za Novomeščane sta izgubila le Klobučar S. na 16. deski in Peterle na 19. deski, na 1. deski pa je m. k. Igor Penko remizi-ral z Bijelanovičem v ostri pozi« ciji, ki bi verjetno predolgo trajala, ni pa na rezultat dvoboja več mogla vplivati Zelja obojih šahisotv je bila, da bi ti dvoboji ostali tradicionalni in da bi se sestali še kdajt v letu, recimo na Dan vstaje Slo-': venije. TURNIR ZA DOSEGO II. KATEGORIJE Turnirja za dosego druge kategorije se udeležuje 12 šahistov tretjekategornikov. Med njimi je 5 mladincev Po odigranih 5 kolih vodi Jenko Franc s 4 točkami, na drugem mestu j'e Tone šporar s 3 in pol točkami, tretji je Lado Mrvar s 3 točkami in eno prekinjeno partijo verjetno v remi položaju, 4.—7.. mesto pa si dele s 3 točkami Stokanovič, Co-sič, Mamic (n Karpljuk, osmi je Tone Kranjc z dve in pol točkami in deveti Fmnc Vene z 2 točkama in prekinjeno partijo z Mr-varjem. Ostali trije (Ravbar, Ko-be in Plečnik) so zaostali in verjetno ne hrirtn mo"H mj je namreč že močno težko snraviti skupaj dobro vrsto pri moških in ženskah, kj bi nas zastopali na tradicionalnih gimnn^tičnih dvobojih s Karlovcem. Seveda pa bo prva naloga Partizana v novih razmerah prido- biti čimveč predšolskih in osnovnošolskih otrok, dobiti vsaj enkrat na teden prostor v eni izmed obeh prezasedenih telovadnicah in začeti z včasih močno razgibano splošno vadbo, ki je in mora ostati prva dejavnost partizanskih društev. Medtem ko bo, kot vse kaže, Partizan s svojo prvo zamislijo v letošnji izredno živahni »mrtvi sezoni« prodrl, pa bodo vse besede o novi športni dvorani, nujno potrebni za mesto ob Krki, ostale le neizpolnjene želje. Kljub temu, pravijo v upravi Partizana, je to morda za Novo mesto eden izmed najbolj potrebnih objektov. Na to nas opozarja vse večje število otrok s telesnimi hibami, ki jih opazijo zdravniki pri vsakoletnih pregledih. Nad vse številnejšimi primeri bi se bilo vredno zamisliti! Dvorana, v kateri bi bil dopoldne lahko tudi šolski pouk telesne vzgoje, bi močno razbremenila sedaj do konca zasedeni telovadnici iz časov, ko je- bilo v 'Novem mostu trikrat manj prebivalcev. Toda kje dobiti denar s;a novo dvorano? Pri Partizanu imajo tudi za to vprašanje pripravljen odgovor: nekaj bi morali dobiti od sredstev Športne prognoze, ki so posebej namenjene za gradnjo novih športnih objektov, en del denarja bi dobili od davka na alkoholne pijače, sai je tudi tu določen odstotek namenjen za šport in telesno vzgojo en del bi gotovo prispevala tudi občinska skupščina že s tem, da bi malenkostno dvignila sredstva, namenjena za Partizan, saj bo odslej nekaj športnih panog v gospodarskih organizacijah. Precej denarja bi lahko dobili tudi, če bi prodali sedanji Dom JLA, katerega lastnik je Partizan. Precej - sredstev bi lahko prispevala novomeška podjetja. To res ne bi bilo težavno: namesto za novoletne čestitke, za kar imajo gotovo namenjen del sredstev, bi dali ta denar za gradnjo nove športne dvorane. Morda ne bi bilo slabo, ko bi ustanovili kar poseben sklad za zbiranje prispevkov, morda na ta način, kot za gradnjo nove ljubljanske bolnišnice. Če še vedno ne bi bilo dovolj denarja — verjetno ga tudi ne bi bilo — bi s tem lahko zgradili vsaj en del dvorane. Spomnimo se, da je pred nekaj leti Pionir predlagal, da bi bilo pod dvorano kegljišče, Pionir sam bi zgradil temelje do betonske plošče. Slišati je tudi, da namerava kegljišče graditi Krka. če bi znali strniti vsa sredstva, potem najbrž ne bi bilo težko zgradit? prepotrebne dvorane! In končno, morda bi priskočila na pomoč Zveza za telesno kulturo Slovenije, ki se je pred leti, ko so v Novem mestu prvič govorili o novi dvorani, žc ponudila, da bi prispevala del sredstev. Vse to pa bi moralo zadostovati za novo dvorano Zdaj ni več čas za besedičenja, raje hitro ukrepajmo; le tako bosta telesna kultura in šport Spet lahko uspevala tako kot pred leti! Priznati je namreč treba, da so drugje v tem pogledu precej napredovali, pri nas pa stagniramo ali celo nazadujemo To pa je tudi razumljivo, saj so le redke občine, ki žrtvujejo za šport in telesno kulturo manj sredstev na prebivalca kot je novomeška J. Splihal Nagradno tekmovanje »Pionirja« Na kegljišču Pionirja teče za nimivo nagradno tekmovanje kegljačev za nagrade kegljaškega kluba Pionir. Tekmovanje bo zaključeno 8. januarja z zaključnim tekmovanjem vseh, ki bodo dosegli enak rezultat. Organizator je pripravil dvajset lepih nagrad. W si jih bo razdelilo dvajset naj--holje razvrščenih posameznikov. V dosedanjem tekmovanju r>a tri lučaje v polno vodijo manl-znani tekmovalci, doseženi pa *° bili dobri rezultati, saj je celo mladinec Drenik na druaem mestu s 25 keglii. V vodstvu Je mnnj znani tekmovalec Do1pn1/ skih Tonlic šmalc s 26 ke?l"-Sledijo Dremk in 2idnn°k s "b-bradač 23, Birbič, Duriava. Ven-ta, Juntez, Sobar in Seničar P° 22 kegljev. fen) DOLENJSKI LIST št. 51 (822) JOŽE LE PIJ" Odbojkarii v N0V0TEKSU* kaj pa drugi? ŠAH Vsem belokranjskim kmetovalcem vošči vso srečo v novem letu )) Kmetijska zadruga METLIKA PRISRČNA NOVOLETNA VOŠČILA POŠILJA OB VSTOPU V 1966. LETO v , KNJIGOVODSKI CENTER " A, 1 ČRNOMELJ TAPETNIK — VALJČNI MLIN - PARNA PEKARNA - BRIVSKO FRIZERSKO PODJETJE Belokranjska železolivarna in strojna tovarna ČRNOMELJ pozdravlja svoje poslovne prijatelje in sodelavce, želeč jim v letu 1966 še mnogo uspehov! Prebivalcem domače občine pa vošči kolektiv BELTA in jim želi vse najlepše! VSO SREČO V NOVEM LETU ŽELI DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA KOVINAR ČRNOMELJ Svoje usluge priporočamo tudi v prihodnjem letu! Vsem strankam, potnikom na naših avtobusih in vsem delovnim ljudem želimo srečno in zadovoljno leto 1966! AVTOPROMET - TUZEMSKA ŠPEDICIJA GORJANCI - NOVO MESTO - STRAŽA i ......_... ..... Naši novoletni pozdravi z najlepšimi željami veljajo vsem delovnim ljudem naše domovine, zlasti pa občanom s področja Suhe krajine in Šentjerneja z okolico! Zahtevajte izdelke MIRNA na Dolenjskem PRIJETNO PRAZNOVA NJE NOVEGA LETA IN VSO SREČO V PRIHODNJE ŽELI DELOVNI KOLEKTIV DANE! KMETIJSKA ZADRUGA ŽUŽEMBERK vošči zadovoljno in uspehov polno leto 19S6 vsem kmetovalcem iz Suhe krajine! Delovni kolektiv KOMBINATA LESNE INDUSTRIJE INLES ribnica KONDENZATORJEV ŽUŽEMBERK TOVARNA UPOROV -ŠENTJERNEJ IERCATOR LJUBLJANA ■ ■ poslovna enota GRADIŠČE EBNJE se potrošnikom priporoča in jim želi srečno novo leto! vošči uspehov polno leto 1966 vsem občanom domače občine, delovnim kolektivom v gospodarstvu in družbenih službah! TRGOVSKO PODJETJE JELKA RIBNICA Vse belokranjske kmetovalce, zlasti pa one, ki žive na območju domače občine, pozdravljamo z željo, da bi njihova prizadevanja rodila v letu 1966 še obilnejše sadove! Vsakemu posebej želimo uspehov, sreče in zadovoljstva! KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ Mnogo uspehov pri delu, kar največ osebnega zadovoljstva in sreče želimo vsem občanom Dolenjske, hkrati pa čestitamo za novo leto tudi vsem delovnim kolektivom! Zdravstveni dom TREBNJE in lekarna se priporoča za nakup v vseh svojih prodajalnah ter cenjenim strankam želi vso srečo v prihodnjem letu! Vsem tovarišem in tovarišicam, ki se na našem področju ukvarjajo s kmetijstvom, želimo v novem letu boljših delovnih uspehov in še več sodelovanja z zadrugo! KMETIJSKA ZADRUGA BREŽICE Delovni kolektiv LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE i |b| S SUHOR pri Metliki POŠILJA OB VSTOPU V LETO 1966 ISKRENE ČESTITKE Z NAJLEPŠIMI ŽELJAMI VSEM SVOJIM POSLOVNIM SODELAVCEM TER KOLEKTIVOM NA PODROČJU BELE KRAJINE! Prisrčna novoletna voščila pošilja vsem prebivalcem SPODNJEGA POSAVJA kolektiv PODJETJA ZA POPRAVLJANJE VOZ D O B O V A OBRTNO KOMUNALNO PODJETJE ČRNOMELJ želi srečno, zadovoljno in uspešno novo leto! Zahtevajte v vseh trgovinah naše kvalitetne in cenene konfekcijske izdelke, zlasti nedrčke in otroško konfekcijo! SVOJIM ODJEMALCEM, POSEBNO PA POTROŠNIKOM, VOŠČI VSO SREČO V LETU 1966 DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA SERVIS BREŽICE obrat Agrotehnike Ljubljana vošči v novem letu vso srečo vsem delovnim ljudem! KOLEKTIV BELOKRANJSKEGA GRADBENEGA PODJETJA ČRNOMELJ se tudi v prihodr r n letu priporoča za naročila, katera opravlja sojidno, v dogovorjenih rokih in po zmernih cenah! Prisrčna voščila veljajo vsem poslovnim prijateljem ter delovnim ljudem iz Bele krajine! BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA Najlepše želje L za nadaljnji napredek na vseh področjih pošilja delovnim kolektivom Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja kolektiv RUDNIKA KOČEVJE SREČNO NOVO LETO! Mnogo uspehov v letu 1966, osebnega zadovoljstva in napredka želi delovni kolektiv industrije transportnih sredstev in opreme TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV ISKRA BETI Metlika Z OBRATI V ČRNOMLJU, DOBOVI iN MIRNI PEČI iskreno vošči kar največ sreče in zadovoljstva vsem delovnim ljudem naše domovine! Prav tako pošilja tople novoletne pozdrave svojim poslovnim prijateljem doma in v tujini. IT A CT Kočevje Novo Mesto žeii ob vstopu v leto 1965 vsem delovnim ljudem naše domovine novih uspehov pri delu, občanom in vsakemu posamezniku pa mnogo sreče in osebnega zadovoljstva! Vso srečo v prihodnjem letu voščijo in se priporočajo: Računovodski biro KOČEVJE LJUDSKA RESTAVRACIJA - VULKANIZA-CIJA - DUR RUDNIK - KINO JADRAM -VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD - LJUDSKA KNJIŽNICA - DOM TELESNE KULTURE -KEGLJAŠKI KLUB Svojim poslovnim prijateljem in znancem se toplo priporočamo tudi v novem letu, hkrati pa voščimo vsem Bclokranjcem! LESNA PREDELOVALNA INDUSTRIJA ZORA ČRNOMELJ %jf; 1 ^ IT ^ A-m - § ea ti v h w s a a fi\o Novoletnim voščilom se pridružuje tudi kolektiv splošnega kovinskega podjetja KOVINA Bizeljsko NEPREMIŠLJENOST BOTROVALA HUDI NESREČI V četrtek, 16.! decembra, se je pripetila na Dolnjem Mokrem polju pri Šentjerneju huda nesreča. Električni tok je ubil par konjev, še sreča, da m bilo človeških žrtev, saj se je to zgodilo v neposredni bližim vagona, kjer stanuje mnogoštevilna ciganska družina. Kako je prišlo do nesreče, pripoveduje Anton Luzar iz Dol. Mokrega polja takole: »Ta dan sem šel v gozd obsekavat gabre za kolje in drva. Ko sem odsekal precej dolgo vejo, je ta oplazila žico in jo pretrgala. Ne da bi pomislil na nesrečo, ki se lahko zgodi, če kdo stopi na pretrgano žico, sem samo stekel domov po kolo ter se nemudoma odpeljal v Šentjernej na elektro obrat prijavit nezgodo. V zmedenosti nisem pomislil na to, da bi koga prosil, naj slučajne mimoidoče opozori na nevarnost .. .« In kaj pravi Jože Mesojedec, lastnik konjev, prav tako iz Dol. Mokrega polja: »Nič hudega sluteč sem okrog enih popoldne napre-gel konje in niti pomislil nisem, da jih napregam zad-nj:č. Odpeljal sem se v gozd. Po dobrih sto metrih vožnje se mi je kar na lepem zgrudil priročni konj. Hitro sem skočil z voza ter mislil odpeti šrango, pa me je močno streslo. Takoj nato je bil na tleh tudi drugi konj. Sedaj vem, da bi lahko tudi mene ubilo . . . Konj: so mi biil glavni vir dohodkov m sedaj se počutim kot bi mi kdo noge posekal. Konj nisem imel zavarovanih, zato mi bo moral Luzar kupiti druge. Težko je zahtevati od soseda tako vsoto, posebno še, če je to največji revež v vasi. škode pa vendarle ne morem trpeti sam zaradi njegove malomarnosti. Drži, da je hotel nemudoma popraviti kar je zakrivil, moral pa bi vseeno koga postaviti za stražo!« In kaj porečejo drugi sosedje in vsi, ki poznajo oba gospodarja? — Nesreča je posebno prizadela Luzarjevo družino, kajti on bo moral povrniti 700.000 dinarjev ali kupiti druge konje. Kje dobiti toliko denarja? Prodati nima kaj, in če proda vso svojo živino, ne bo dobil toliko zanjo. Zemlje pa tudi ne more prodati, saj so tu še otroci in bolna gospodinja, že sedaj so ga bičale razne nesreče v svinjakih in hlevu, poslopje pa se mu takorekoč podira. Nastal je resen socialni problem, za katerega se bo morala pozanimati družba. Morda bi tudi Socialistična zveza ali pa Rdeči križ lahko organizirala zbiralno akcijo za prizadeto družino. Sam sem pripravljen prispevati 5.000 dinarjev in mislim, da nisem edini, ki bi lahko kakorkoli pomagal Luzarjevim. POLDE MIKLIČ Znižana kazen za poneverb m zlorabo ki Kmetijskega tehnik' " Sign:ili«. 13-15 Na-rava in človek. 20.00 Slovenske zabavne melodije. 20.15 Skupni program JRT — Studio Ljubljana. TOREK, 28. DECEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Sprehod z velikimi državnimi orkestri. 10.15 Z našimi pevci v domačih in tujih operah. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Slavica Šikovec: Bojše izkoriščanje grozdnih tropin. 12.40 Kvintet Avsenik in Trio Vitala Ahačiča. 14.35 Pet minut za novo pesmico. 15.30 V torek nasvidenje. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.20 Iz studia 14. 20.00 Moški pevski zbor »France Presern« iz Kranja p. v. Petra Liparja. 20.20 Radijska igra Er-nest Bruun Olsen: Knjigarnar ne more spati. SREDA 29. DECEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.10 Pojo mladinski zbori. 10.15 Flavtist Boris čampa in basist Zdravko Kovač. 10.45 človek in zdravje. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Tone Mnstnak: AM kaže rediti ovce? 12.40 Pevska zbora »Ljubljana-transport« in »Ivan Cankar« iz Ljubljane. 13.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Koncert pihalne godbe Rudolf Urbane. 13.00 Iz fonoteke radia Kooer. 20.00 Pol ure z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana. CETPIKH, 30. n::;:v-.-?rt.»: 8.05 Glasbena matineja, 9.40 Stari in novi 7".anci, 10.15 Naši kolektivi če-'.Unio. 100. Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski Prihodnji četrtek: novoletna številka DOLENJSKEGA LISTA — zanimivo branje, velika nagradna križanka, novoletni stenski koledar za vse stalne naročnike našega tednika! Ne zamudite je! nasveti — Dr. Jože Maček: Pomen pravilnega varstva pri bre-skovi kodravosti. 12.40 Čez hrib in dol. 14.05 Srečno 1966! 15.15 Prenos smučarskih skokov na novoletni skakalni turneji v Obers-dorfu. 17.05 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — Sodelujejo: Veseli planšarji — Ansambel Dorka ško-berneta — Ansambel Vilija Petri-ča —" Fantje na vasi. 21.40 Glasbeni nokturno. RADIO BREŽICE PETEK, 21. DECEMBRA: 18.00 — Obvestila in glasbena oddaja Izbrali ste sami — Naši novi posnetki. NEDELJA, 26. DECEMBRA: 10.20 — Poročila — Zunanjcpoli tična rubrika — Sklepi skupine za kmetijstvo in sobotne občinske konference SZDL — Problematika skupnosti socialnega zavarovanja Posavja — Iz novinarjeve belcžnice — Za naše kmetovalce — Domače viže vam igrajo Beneški fantje in Zadovoljni Kranjci — Magnetofonski zapis: Zasnova in perspektive Zdravilišča čateške toplice — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored naših kinematografov. 12.05 Ob- TOREK, 28. DECEMBRA: 18,15 — Pred novim letom: nekoliko koristnih nasvetov — Nnvo v Knjižnici — Od torka do torka v brežiškem kinu — Zadnja letošnja Sportra reportaža — Obvestila — Glasi ena oddaja: Giuseppe Verdi — Trubadur II. dejanje. OPEKA — — OPEKA ugoden nakup LASTMiKI DEVIZNIH SREDSTEV! LJUBLJANSKE OPEKARNE, LJUBLJANA, Cesta na Vrhovce 2, vam nudijo priložnost za nakup vseh-vrst opečnih izdelkov po zelo ugodnih cenah. Za dobave vseh vrst opeke izkoristite poseben popust! Vse informacije o načinu in plačilu dobite v prodajnem oddelku podjetja osebno ali po telefonu 20-9G5. BOGAT ASORTIMAN — DOBAVA PROMPTNA! PRALNI STROJI SUPERAVTOMATIČNI, VSEH ZNAMK SAMO ZADNJI MODELI — NOVE IZVEDBE Plačate lahko s kakršnokoli valuto! Devizni račun št. 3327/6 pri CASSA Dl RISPARMIO, TRIESTE VSE POTREBNE LISTINE ZA IZVOZ PRISKRBIMO! AUDIOVISION TRST, Via Tarabochia 10 Objava O NAJDENIH PREDMETIH V OBČINI KOČEVJE Pri SKUPŠČINI OBČINE KOČEVJE so naslednji najdeni predmeti: žensko dvokolo FBP-EXTRA št. 138593 moško dvokolo ALPES št. 62776 moško dvokolo TRIUMFO št. 64241 moško dvokolo ROG št. 275038 žensko dvokolo nezn. znamke št. 254441 žensko dvokolo nezn. znamke št. 159960 moško dvokolo ROG št. 421230 moško dvokolo PARTIZAN št. 3045 Gornji predmeti so na ogled pri postaji milice Kočevje. Razprodaja predmetov bo 19. 1. 1966, soba št. 52-11 od 14. do 17. ure. v delovnih organizacijah, ki razpisujejo mesta direktorjev in drugih vodilnih uslužbencev prosimo, da naročajo take razpise tudi v DOLENJSKEM LISTU. — Temeljni zakon o volitvah dovoljuje razpis delovnih mest za direktorje v dnevnem časopisju oz. tudi v drugih javnih sredstvih informacij. Ker so dohodki od oglasov in uradnih objav zelo pomemben vir sredstev za redno izhajanje domačega pokrajinskega glasila SZDL, naprošamo vse razpisne komisije na našem področju, da upoštevajo pri naročanju takih oglasov tudi DOLENJSKI LIST, ki je najbolj množično sredstvo informacij na področju naših 9 občin. UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA DOLENJSKI LIST LASTNIKI iN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Bre lice, Črnomelj Kočevje, Krško. Metlika. Novo mesto, Ribnica, Sevnica tn Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni W odgovorni urednik). Ria Bačer. Miloš Jakopec, Marjan Moš kon, Jože Prime Jožica Teppev m Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 60 din — Let-na naročnina t» 1965 2000 din, polletna 1000 d:n; p ačljiva je vnaprej - Za tno?emstvo: 3750 din oa 3 ameriške dolar je — Tekoči račun pn podru?.nle; NB v Novem mo?'": (01-608-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE; Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon 21 221 -Rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA: Časopisne noriietle DET-O v LjubMini