Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/lU

VENEC
Cekevnl račun Ljnbljana itevilka 10,050 in 10.349 m inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica itevilka k
telefoni uredništva In npravei 40-01, 40-03, 40-03, 40-04, 40-04 — Izhaja vsak dan sjntraj rasen ponedeljka in dneva po praznika
Brezobziren boj krvosesom
Naše prebivalstvo se je naravnost globoko oddahnilo, ko je bralo izjavo našega vladnega predsednika, ki jo je dal preteklo soboto, odhajajoč od posvetovanja na slovenski banovini, na katerem so se določile smernice v boju zoper sedanjo gospodarsko stisko.
Ta izjava je prišla v pravem času, ko se je prebivalstva po pravici polotil velik nemir iz strahu, da ne bi v državi, v kateri je kljub izrednim razmeram na svetu živeža dovolj, tako da ga moremo v velikih količinah izvažati v tujino, zmanjkalo najnujnejših potrebščin državljanom samim, ako jih ne plačajo po bolj in bolj rastočih cenah, ki so jih začeli špekulanti navijati na nezaslišano višino. Z izjavo predsednika Cvetkoviča, ki ji bodo, o čemer ni dvomiti, takoj sledila dejanja, je onemogočeno špekulantom, da delajo roko v roki z revolucijo, ki si ob zločinskem delovanju tega njenega najboljšega zaveznika mane roke, ko vidi naraščati trumo izkoriščane množice. Špekulante, je dejal vladni predsednik, bomo brez prizanašanja poslali v internacijo na prisilno delo, in prav je tako. Zakaj če zasluži internacijo tisti, ki izkorišča pomanjkanje množice za to, da izzove v državi revolucijo, zasluži še hujšo kazen tisti sloj imovitih brezvestnežev, ki to ljudsko bedo povzročajo, da bi si iz tega pomanjkanja v kratkem času nagrabili brez dela in truda še večja premoženja. Če pomislimo na ogromno škoc)o, ki jo povzročajo državi, ker so oni tisti, ki kličejo revolucijo, potem bomo popolnoma razumeli, da v več državah take verižnike čaka po zakonu strel v hrbet — edina v resnici najliolj primerna kazen za tako golazen na socialnem telesu.
Nam revolucije ni treba, ker naša državna avtoriteta lahko popolnoma mirno preuredi naš gospodarski in socialni sistem v duhu prave demokracije, v kateri morajo va upravičeni zasebni interesi in pobude, katerih krščanska kulturna skupnost ne sme in ne more pogrešati, biti v soglasju z vrhovno blaginjo občestva. V takem skladu osebnega pogona in prizadevanja z blagostanjem in koristjo skupnosti so zavarovane vse upravičene svoboščine vsakega posameznika in vsakega posameznega združenja v državi. Proti skupnemu blagru in zahtevam pa ne sme nihče, te svobode ni! Ni se nam treba naslanjati na nobeno tuje vzore ali jih slepo privzemati — v naši krščanski narodni tradiciji je vsa rešitev našega socialnega vprašanja, pa nam ni treba nobene diktature, da osvobodimo državo vele-kapitalističriega ustroja našega gospodarstva po pametnih reformah, kakor to ljudstvo, ki ne mara nereda, nasilstev in krivic ter še hujše stiske, ki jo povzroča revolucija, samo želi. Revolucijo netijo in ji pribavljajo hrane ter prili-vajo olje na plamen tisti, ki so zaploskali, ko je zagorela v Evropi bakla vojne, ker so dobro vedeli iz prejšnjih zgledov, kako se lahko iz človeške krvi, trpljenja in bede lahko zaslužijo milijoni in milijarde in živijo sedaj v zmoti, da ie tudi sedanja vojna le najlepša prilika za bogate dobičke ter so upali, da lx>do imeli varno zavetje in zaščito v merodajnih krogih, ki vladajo evropske države. Toda današnja Evropa ni več tista, ki je pred dvajsetimi leti trpela taka zločinstva zoper obči blagor, zakaj pripravlja se nov svet, ki se uaglo poraja, na poti je nov red socialne vzajemnosti, odgovornosti in pravičnosti in ta nova miselnost je toliko dozorela, da omogoča mirne preobrate od vrhov do tal brez nepotrebnih žrtev razdivjanih strasti. In zato so danes vsi pošteni ljudje od vladajočih do vladanih edini v tem, da je treba take škodljivce, ki motijo miren in hiter razvoj k boljšemu gospodarskemu in socialnemu redu v državi, kot pomočnike revolucije iztrebiti, četudi z najbolj brezobzirnimi sredstvi.
Ukrepi, ki jih je napovedal naš vladni predsednik — v hrvatski banovini se po pobudi bana samega že izvajajo — bodo seveda učinkoviti, če se bodo brez ozira na osebo in položaj krivca v vsakem primeru dejansko izvajali in g. Cvetkovič je obljubil, da bo državna oblast strogo nadzorovala svoje organe, da bodo v tem pogledu vršili svojo dolžnost. Naše mnenje je, da se morajo za organe, ki bi se proti tej svoji dolžnosti pregrešili, določiti posebne kazni, od katerih je odpust iz službp najmanjša, ker v tako izrednih razmerah, kakor so današnje, so dovoljeni tudi izredni ukrepi. Nadalje je važno, da se brezobzirno preganjajo vsi, ki navijajo cene, skrivajo blago in delajo zaloge v špekulativne namene, naj pripadajo kateremukoli stanu in naj so zakrivili špekulacije v kakršnikoli višini in obsegu, da se ne bo moglo očitati, da se mali tatovi obešajo, veliki pa pardonirajo. Nasprotno, ravno velike je treba s posebno strogostjo kaznovati in onemogočiti! In tudi vojvodinske kmetske magnate je treba prijeti s posebno močnimi kleščami, ker je dokazano, da so oni v prvi vrsti zakrivili umetno pomanjkanje žita in koruze, da so se mogle naviti cene do sedanje izmere. Postavodavec in izvrševalec postave se ne sme ustaviti ne pred osebnim položajem ne pred narodnostjo ne pred krajevnimi Činitelji, zakaj hujša škoda je za državo, če se izdajajo uredbe, ki se potem ne izvajajo, kakor če bi se sploh nobene uredbe ne izdale, ker se na ta način ugled države izpodkopuje prav do fundamenta. Vse dosedanje delo vladnega predsednika in odločnost, s katero je sedaj poudaril trdno nnmero vlade, da izkorenini špekulantstvo, nam utrjuje prepričanje, da se ne bo odslej nihče upal zavirati in obbrezuspešiti dela vlade, da se bo ljudstvo preskrbovalo z zadostno količino prehrane in drugih potrebščin za dostojno življenje po pravičnih, znosnih cenah in da ne bodo delali posamezniki in posamezne družbe prekomernih dobičkov iz splošne stiske.
Seveda so kazenski ukrepi zoper krvosese le del tega, kar je država dolžna v sedanjih razmerah storiti — važnejše so pozitivne uredbe da se preskrbi in nabavlja prehrana, da se pravično porazdeli in prodaja, pa da se ljudstvo zaposli pri javnih delih, da more zaslužiti za življenje, ki se je splošno podražilo. O tem se je govorilo na seji na naši banovini, ki ji je prisostvoval vladni predsednik g. Cvetkovič, in upati je. da se bodo te smernice uveljavile za vso državo. Kje dobiti denar? Denar je deloma tu, veliko pa ga moremo še dohiti, in sicer prav iz dobičkov, ki iiU donaša vojna. Vzemimo si zgled na dveh
Italijani prodirajo v Egipt
Napad se ie začel na egiptsko-libijski meji na obali Sredozemskega morja, kjer so zasedli Sollum in prodiralo dalje Do spopada z glavnimi nasprotnimi četami pa še ni prišlo
Italijanska poročila
Vojna poročila
Nekje v Italiji, 15. septembra. AA. Štefani: Poročilo glavnega štaba italijanske oborožene sile št. 100 se glasi:
Naši oddelki v Cirenajki so prekoračili mejo in se spopadli z nasprotnikom. Naše letalstvo se je udeleževalo bojev in napadalo sovražna zbiranja in oddelke. Obstreljevalo jih je iz majhne višine. Sestreljeni sta bili dve sovražni letali znamke »Blcnheiin«.
Naša letala so Malto ponovno bombardirala, prav tako so bombardirala tovarno municije v La Valeti ter pristanišče v Kalafranu. Čeprav je bilo vreine slabo, so bombe zadele.
V	vzhodnem delu Sredozemskega morja so naša letala ponovno napadla sovražne pomorske oddelke ter jih bombardirala in nekaj potopila. Vsa naša letala so se vrnila.
V	Indijskem oceanu so naša letala napadla angleško križarko (10.000 ton), katero so bombe zadele in težko poškodovale. Opaziti je bilo, kako se je pogreznila globoko v morje.
V	Severni AIriki je sovražnik izvedel nekoliko poletov ter metal zažigalne bombe brez uspeha.
V	italijanski Vzhodni Afriki je sovražnik napadel Asmaro in Adi Ugri. Pri tem napadu je bil ubit en domačin, eden pa je bil ranjen. Pri napadu je bila poškodovana neka kmetija.
Nekje v Italiji, 16. septembra. A A. Štefani: Sporočilo glavnega štaba italijanske oborožene sile št. 101 se glasi:
Naše predhodnice so zavzele in prešle Sollum. Uničenih je okrog 50 sovražnikovih tankov in oklopnih avtomobilov. Sovražnikovi oddelki so pri umiku zažgali veliko skladišč, pa so pretrpeli tudi težke izgube zaradi ofenzivnega nastopa našega letalstva.
Neki naš letalski oddelek je v strmoglavem poletu bombardiral letališče Halmar na Malti in s točno vrženimi bombami zadel protiletalske baterije in lope. Opaziti je bilo dve veliki eksploziji, nato pa požare. Sovražna letala so se izogibala spopadov z našimi letali, ki so spremljali naše bombnike, pač pa so napadale naše Picciatelije, ki so prešli v protinapad ter zbili eno sovražno letalo, drugo pa težko poškodovali. Vsa naša letala so se vrnila domov.
Na vzhodnem delu Sredozemskega morja so naši hitri motorni čolni »Mase j>otopili neko sovražno podmornico. Italijanski letalski oddelek je izvedel napad na sovražnikovo križarko, ki je bila zadeta z bombo srednjega kalibra.
V	Vzhodni Afriki so naša letala bombardirala barake blizu kraja Regeza v Sudanu.
O priliki sovražnega napada na Asab, Masauo, Asmaro in Guro so bile ranjene štiri osebe, škoda pa je bila majhna. V Mateni so oboroženi kmetje presenetili in pognali v beg karavano, ki jo je vodil nek askar in kateri je poskušal prodreti v naše kraje.
Italijanski nameni glede Egipta
Rim, 16. sept. AA. Štefani. Kar se tiče odnosov med Italijo in Egiptom po italijanskem napredovanju po egiptskem ozemlju, ugotavljajo v obveščenih rimskih krogih, da Italija z vstopom v vojno proti Angliji ni imela namen potegniti Egipta ali
pa drugih držav v spopad, kakor je bil to izrecno izjavil Mussolini v svojem govoru 10. junija. Egipet je jio svoji strani večkrat kazal namen, da ostano izven sjiopada, toda edino pod pritiskom Anglije se je Egipet po napovedi vojne odločil za prekinitev diplomatskih odnošajev z Italijo, vendar je odklonil, da bi se smatral v vojnem stanju proti Italiji, kakor so to želeli Angleži. Anglija je iz Egipta naredila oporišče za svoje operacije proti italijanskemu ozemlju v Libiji in Vzhodni Afriki. Egiptska vlnda pa ni bila v stanu upreti se temu, da bi Angleži v svoje namene uporabljali egjptsko ozemlje. V rimskih krogih poudarjajo, da je ita-lijansiia akcija naperjena proti Angležem, ki so na egiptskem ozemlju, nikakor pa ne proti egipt-sketnu narodu.
V Egiptu je zbranih več kot 80.000 angleških mož še izpred začetkov sovražnosti. Tam je tudi zbranih mnogo mehaniziranih sredstev, prav tako pa je ojačenje prispelo tudi iz Somalije, Palestine, Avstralije, Rodezije in Nove Zelandije. K temii je treba prišteti še Poljake. Francoze in španske miličnike, ki so bili v sestavu vzhodne vojske.
Rim, 16. sept. b. »Giornale dTtaliac poroča, da so italijanske čete v Libiji prodrle do prve važne obrambne črte Angležev v Egiptu.
Rim, 16. sept. b. V italijanskih krogih se označuje napad na Egipt kot največji in najvažnejši dogodek po zasedbi Abesinije. Ofenziva proti Egiptu se je stvarno začela v trenutku, ko so prenehali zračni vetrovi v puščavi. Nekaj tednov so bili puščavski vetrovi tako silni, da niso mogli delati niti avtomobili, niti tanki, ker je puščavski pesek prodrl v motorje, ki zaradi tega niso mogli delovati. V italijanskih krogih se nadalje trdi, da bodo ofenzivi proti Egiptu sledile skoraj obsežne operacije
italijanskih čet v Keniji in na meji angleško-egipt-skega Sudana.
Angleška poročila
Kairo, 15. sept. AA. Reuter. Angleško letalstvo je v soboto izvedlo celo vrsto napadov v vzhodni Libiji na hidroavionska oporišča v Bo m biu. Na hidroavionske hangarje so letala vrgla bombe ter je izbruhnil požar. Poročilo datje pravi, da je pri Sidi Amaru nastal požar v transportu avtomobilov. Vsa angleška letala so se vrnila. V četrtek so letala južnoafriške unijo izvršila napad na letališča v srednji Abesiniji ter je bomba neposredno zadela neki hanger. Strojniški ogenj je obsul transport avtomobilov. Eno angleško letalo se ni vrnilo. Dalje poročajo, da so angleški bombniki izvedli napad na Somalijo in Eritrejo v četrtek.
V	Berberi so bombe padle na evropsko četrt.
V	Asabu je bomba padla na pristaniške naprave. Izveden je bil napad na letališča v G u r i in A s m a r i, kjer so nastali požari. Požar je nastal tudi v Masali. V Sasamani je bomba zadela poslopje glavnega stana.
London, 16. sept. t. Reuter. Italijanska vojska je napadla Egipt v treh kolonah. Angleži so mesto Sollum izpraznili že v mesecu avgustu ter se umaknili do Marsa Matruha. Italijansko napredovanje nikjer ni zadelo na kakšen odjK.r. Le angleška letala so italijanske kolone napadala. Angleško brodovje tudi še ni izplulo, toda v vojaških krogih ne dvomijo, da bodo tudi angleške bojne ladje posegle v boj, ko bodo Italijani prišli do črte, ki jo je angleško vojno vodstvo odločilo za srečanje z nasprotnikom.
V9ada„novega reda" v Romuniji
Podpredsednik je voditelj »2elezne garde«
Bukarešta, 16. sept. AA. (Rador.) General Antonescu je snoči sestavil novo vlado takole: ministrski predsednik in vojni minister general Antonescu,
podpredsednik Horia Sima, kmetijski minister Gcorge Leon, notranji minister Konstantin Petrovicescu, prosvetni minister in minister za vere profesor Trajan Draileanu,
pravosodni minister Miha,jio Antonescu, zunanji minister Mihajlo Šturca, finančni minister Cretianu, minister za javna dela in promet profesor Nikolaj Pompiliu,
minister narodnega zdravja in socialne politike Bazil Yasinski,
kmetijski minister Nikola Mares, minister za kordinacijo in šef generalnega štaba Nikola Dragomir.
Državni podtajniki so: za narodno obrambo general Dobre, za letalstvo in mornarico general Konstantin Pantaciu, za finance Konstantin Papa-nace, za kmetijstvo Peter Namojanu, za kolonizacijo in evakuacijo Korneli Genrgcscu, za petrolej in eksploatacijo rudnega bogastva Bazilij Dimitriu, za čuvarja javnih' dobrin Protokolescu in za javno varnost Aleksander Riozanu.
državah, ki sta si najhujši nasprotnici jx> mišljenju pa po političnem in gosj>odarskem sistemu: Anglijo in Nemčijo. Obe imata zakon, ki vso zasebno proizvodnjo z njenim donosom vred pojiol-noina podreja državi ne samo glede mezd delavstvu in cene proizvodov, ampak tudi glede dobička, tako da je le-ta zasebniku ali akcijski družbi na razpolago samo po enem delu, dočim ostali del pripada posebnemu fondu, od katerega se nekaj uporabi za razvoj podjetja samega, drugo pa za obče namene državnega občestva. Na ta način pa so prisiljeni tudi tisti, ki vlečejo zasebne rente, da oddajajo državi potrebni delež za obče potrebe in koristi. Taka pritegnitev dobičkov preko mere, kt jo j>otrebuje posameznik in družina za dostojno življenje, za občo korist je ena najvažnejših točk v vseh socialno-reforinnih programih nove dobe in danes je dana največja in najlažja možnost, da jo država izvede. Zakaj vse, kar poizkušamo danes, dn bi se razmere izboljšale, bo končno le privedlo do tega. da se bo moral preurediti naš politični in gospodarski oziroma socialni red v celoti: čim prej. tem bolje!
Na kongresu italijanskih katoliških akade-mičnih starešin te dni na gori Verna je dejal najbolj avtoritativni voditelj Katoliške akcije in
Zemljevid k bojem v Severni Afriki. Po zadnjih poročilih so Italijani zasedli Sollum, ki jo 20 km od meje. To naj bi bil začetek velikega italijanskega napada na Egipet.
velik prijatelj papeža Pij XII., msgr. Olgiati, v svojem govoru o novi človeški družbi 6ledeče: >Brez najmanjšega obžalovanja gledamo zaton liberalnega kapitalizma in protestiramo zoper nazadnjaško miselnost tako na levi kakor na desni strani, ki hoče katolicizem družiti z gospodarskim redom, ki je obsojen na pogin. Ravno kot katoliki pozdravljamo zarjo novega socialnega veka, v katerem bo mogel vsak posameznik udejstvovati vse svoje jx>zitivne in nravstvene sile ter vrednote v delu za družbo, ker ne bo nič prikrajšan na svojem duhovnem dostojanstvu in prirodnih možnostih, ampak bo čut socialne vzajemnosti pristrigel le vse slabe nagone. V tej družbi bo našla nove oblike večno resnična organična zamisel človeške družbe. Noben kristjan ne sme obračati svojega pogleda nazaj, ampak vsi moramo stremeti k novi skupnosti, v kateri bo ohranjeno vse. kar je bilo dobrega v individualističnem veku, pokopan pa bo sebični materiaiizem. tako da 6memo biti prepričani, da bo nova družba daleč, daleč pred dosedanjo.«
Tako je tudi naše prepričanje, naša krščanska narodna država pa bo mogla mirno gledati v bodočnost, če se ne bomo pomišljali, da pogumno izvedemo to, kar čas od nas nujno zahteva.
Ustanovljen je bil ministrski odbor, katerega naloga bo reševati držav, vprašanja in ki bo obra-zoval vodstvo državo, v katerem bodo predsednik in podpredsednik vlade ter ministri ta narodno obrambo, notranjih in zunanjih zadev, ter pravosodja, financ in kmetijstva.
V zvezi z zadnjimi dogodki je general Antonescu odredil, da se takoj izvrši reorganizacija vojske po najnovejših in najbolj praktičnih načelih. Vse edinice bodo modernizirane. V zvezi z vzgojo vojske so bile dane smernice, da bi vojska odgovarjala sedanjim potrebam, da bi se namreč mogli boriti z novim, ne pa s starim orožjem.
Danes ob 11.45 je general Antonescu pre-čital po radiu oklic romunskemu narodu. Preden je začel govoriti, je pozval ves romunski narod, naj poklekne in kleče posluša oklic. V svojem okiicu general Antonescu med drugim pravi, da hoče podpreti duh poštenja in pravice romunskega naroda. Državo da bo vodil nepristransko, brez sovraštva in brez nepravičnih represalij. Romunija nas kliče na delo. Sedaj je napočil poslednji čas, da združimo vse narodne sile. Ni več časa za odlašanje. Delali bomo na moralni, politični in vojaški obnovi. Takoj bomo predvzeli vse potrebne ukrepe, da se bo izboljšal položaj kmetov, delavcev in ostalih. Osnovni zakon nacionalne lcgio-narske države, je zakon discipline, dela, stroge vzgoje, molčečnosti in narodne vzajemnosti.
čiščenje v sodni službi
Bukarešta, 16. septembra. AA. (DNB.) Voditelj države general Antonescu je poslal pravosodnemu ministru pismo, v katerem razlaga temeljne smernice za preureditev sodne službe v novem redu v Romuniji. General Antonescu zahteva od pravosodnega ministra, da izda vse odloke, ki so potrebni za osebno čiščenje v sodniškem stanu ter za poenostavljenje civilnega in kazenskega sodnega postopka. Glede sprememb in dopolnitev obstoječih zakonov zahteva posebno jasne in določene odredbe za jamstvo'osebne svobode in osebnega dostojanstva vsakega državljana, in končno odredbe, s katerimi se dejansko zajamčuje nedotakljivost stanovanja kakor tudi nedotakljivost tajnosti pisem, brzojavov in telefonskih razgovorov. Končno zahteva v pismu radikalno revizijo sistema zaporov in kazenskih zavodov.
Romunski odgovor Sovjetom
Bukarešta, 16. sept. t. Transconti. Romunska vlada je odgovorila na sovjetsko protestno noto, ki je romunskim obmejnih četam očitala, da krmijo mejo in napadajo sovjetsko ozemlje. Romunska vlada pravi, da ji ni znan noben primer, da bi bili romunski letalci ali romunske obmejne straže kršile sovjetsko ozemlje, ker imajo najstrožji nalog, da se vzdržijo vsakega dejanja, ki bi se moglo tolmačiti kot kršitev sosednega ozemlja. Toda, da pokaže svojo dobro voljo, je romunska vlada odredila, da je odslej prepovedano romunskih letalom ietati v zračnem prostoru na sovjetsko-romun-ski meji, obmejnim stražam pa je strogo prepovedano streljati, razen, kadar je nedvoumno ugotovljeno, da je tuja oborožena sila prišla na romunsko ozemlje. Romunska nota zaključuje z zagotovilom, da želi romunska vlada ohraniti dobre prijateljske odnošaje s Sovjetsko Rusijo.
Zagrebška vremenska napoved: Hladno in jasno.
Zemunska vrem. napoved: Hladno bo. Postopoma se bo zvedrilo v zahodnih in severnih krajih. Pretežno oblačno bo v južnih krajih, kjer bo tudi deževalo.
Zakaj je srbska mladina levičarska
Bolgrajsko »Vre m ec razglablja v uvodnem članku o vprašanju novih reform iu naše mladine. List med drugim piše: »Razdvojenost naše mladine, njeno brezkompromisno skrajnostno stališče, njen razrvan in razkrojen duh, so samo posledice velikih zablod raznih internacional, ki jim je bila mladina prepuščena, ker se pač nikdo zanjo in za njeno politično vzgojo ni zanimal, najmanj pu država kot takšna. Nezdravi pojavi v naši povojni mladini, njeno beganje sem ter tja in njeno revolucionarno razpoloženje co naleteli, sicer na različna tolmačenja in obsodbe, toda nikoli se mladini ni posvetila potrebna pozornost niti se je kdo potrudil, da bi našel prave vzroke tako velikim zablodam mladine.« List zaključuje, da je globlji razlog tsm zablodam — slaba vzgoja.
»Hrvatska Straža« posveča večji članek ugotovitvami belgrajskega lista ter dodaja še svoje lastno mnenje, češ, da se ji zdi, »da s tem še ni vse izčrpano in da je srbska mladina žrtev podobnih pojavov, katerim je padla kot žrtev v roke tudi mladina nekaterih drugih narodov, ki so v večini dobro živeli od dela, ki so ga drugi opravljali.«
Srbijanstvo
Pod tem naslovom je začel v Belgradu izhajati književno-politični list pod vodstvom g. Ljubo-, mira liliciča, ki je v uvodniku razodel vodilne misli njegovega gibanja. V tem članku meni, »da so Srbi napravili največjo neumnost, ko so Hrvate priznali kot enakopravne sebi.« Zato se mu zdi potrebno, da se »proglasi, da obstoji samo en srbski narod od Triglava do Vardarja, da obstoji samo en srbski jezik in samo ena pisava. Vsej državni oblasti, tako na znotraj in na zunaj, pripada srbsko ime in nobeno drugo,« »Če bi Jugoslavija nosila svoje pravo ime« — piše dalje gospod Micič — »bi poznali vsi samo eno pisavo, to je srbsko, in samo eno skupno ime, namreč srbsko, ter samo eno skupnost, namreč srbsko.« »Neprestano hodimo v krivuljah okrog resnice in se ]>otvarja zgodovinska resnica, ki pravi, da je naša država — s tujim imenom — delo srbskega naroda od Ohrida do Triglava in do onih Srbov tamkaj v Ameriki, ter cla obstoji samo zato, ker je tako volia srbskega naroda.« Svoja razmišljanja, ki so, kakor vidimo, bolj književnega, kakor politično resnega značaja, gospod Micič zaključuje z zahtevo, da mora »srbijanstvo postati nosilec narodne volje, izvor vse zakonodaje in upravne oblasti, sploh, vrhovna postava v državi.« Navedeni posnetki zadostujejo, da dajo obeležje novemu belgrajskemu listu in da ga uvrste med ono literaturo, ki je posebno v današnjem času tvorni patriotizem in resnična ljubezen do skupne domovine zares prn\ nič nista potrebovala. Čemu neki je potem izšel ta list.
»Niso masoni...«
Belgrajsko »Vreme« objavlja dopis, ki so ga podpisali in poslali gg. Jovo Banjanin, dr. Slavko šečerov, Jeremija Protič, Dobroslav Bogdanovič, Bogoljub D. Jevtič, dr. Dragutin Kojič in dr. Ko-sta Kumanudi. Ti gospodje, ki se štejejo vsi med prvake bivšega JNS režima, pišejo: Slišali smo, da po Belgradu krožijo neki spiski članov masonskih lož v Belgradu, med katerimi 30 navedena tudi naša imena kot članov masonskih lož. Ti spiski so inspirirani in objavljeni verjetno z neko tendenco. Zaradi tega pozivamo one, ki so spisek sestavili, kakor tudi merodajne činitelje, da objavijo spisek imen vseh članov masonskih lož, s čemer bo prišlo jasno na dan, da nismo bili, niti da smo člani kakšne nidsonske lože.« — Res zanimivo 1
Zakaj Hrvatska seljačka stranka ne more sodelovati z radikali
»Obzor« razmišlja ob priliki čitanja resolucije, ki so jo objavili prvaki samostojne demokratske stranke, da je »prvakom SDS nevarnost ustanove srbske stranke povsem jasna«. Oni bi po »Obzor-je-venu mnenju radi to nevarnost obšli na ta način, da spravijo v en sam enotni pokret večino Srbov, Hrvatov in Slovencev. List pravi, da »sodeč po tem, kakor danes stvari stoje, ni upanja, da bi se želja teh gospodov uresničila, ker Hrvatska seljačka stranka ne more sodelovati z nobeno stranko, ki ne prizna hrvatsko-srbskega sporazuma od dne 26. avgusta lanskega leta, in ki zahteva, da naj se nadaljnja in končnoveljavna preureditev države odloži do zaključka vojne.« List se nadalje sprašuje, če je res nemogoče, spričo tako velikih reform, ki se danes uvajajo,, da bi se vzela v pretres osnovna državna potreba, to je dokončna upravna ureditev državnega sožitja, ker da »danes ni nikogar, ki bi si upal ugovarjati, da je notranja ustalitev razmer nemogoča vse dotlej, dokler se preureditev države ne izvede«. »Obzor« zaključuje svoja razmišljanja z željo, da naj bi »Srbi z delom pokazali, da so zares za polno enakopravnost in da na državo ne gledajo s stališča, da bi hoteli v nji obdržati srbsko nad-oblasU.
V Donjem Lapcu pričakujejo špekulante
Hrvatski listi priobčujejo dolge članke o Donjem Lapcu, kamor bodo poslani na odmor špekulanti z živežnimi potrebščinami. Med drugim poroča »Hrvatski Dnevnik«, da je Donji Lapac, ki je bil do sedaj nepoznan kraj, postal središče vsega zanimanja po vsej državi. Novica, da bo oblast poslala tja špekulante za kazen, je v kraju samem povzročila veliko senzacijo. Ljudje da ne govorijo sploh o ničemer drugem, kakor o špekulantih, ki bodo prišli k njim. Kmetje od daleč prihajajo v Donji Lapac ter se zanimajo za to vprašanje ter poizvedujejo, kdo so io prav za prav in kakšni ljudje so to, kdaj bodo prišli prvi, kaj bodo prinesli s seboj in kdo vse pride z njimi. Špekulanti bodo imeli velik sprejem, ko pridejo. »Zagrebški list« objavlja duhovit crtež, kjer se dva kmeta razgovarjata, koga neki orožniki ženejo po cesti ter se nazadnje zadovoljita s pripombo, da »to niso ljudje, marveč špekulanti«. Oblast je morala podvzeti nekaj ukrepov, da ne bi prihod tržcev s človeško siroinašnostjo izzval v leni kraju kaka hujša trenja.
Aretiran odvetnik
Belgrajski listi poročajo, da so policijske oblasti prijele in odpeljale v zapor odvetnika Aleksandra' Aleksijeviča, ki je obtožen, da se je kot specialist za pridobivanje državljanstva raznolikim tujcem, nekajkrat spozabil, in klijenle, ki so prihajali k njemu kot politični begunci ali drugače po državljanske pravice, po potne listo ali vizume, ociganil za večje vsote.
Širša seja banovinskega odbora MJRZ v Ljubljani
Nedelja, 15. septembra.
Danes dopoldne ob 10 je bila v beli dvorani hotela Union v Ljubljani širša seja banovinskega odbora mladine JRZ. Ta seja je bila namesto velike manifestacije banovinske skupščine MJRZ, ki je bila namenjena za letošnje leto in ki jo ni bilo mogoče izvesti zaradi današnjih izrednih razmer in zaradi znane ministrske uredbe o skupščinah in zborih.
širše seje se je udeležilo nad 200 delegatov iz vseh okrajnih odborov MJRZ iz cele Slovenije. Na seji pa so bili tudi navzoči številni bivši narodni poslanci JRZ.
Sejo je začel predsednik banovinskega odbora MJRZ za Slovenijo bivši narodni poslanec g. Rudolf Smersu, ki je v svojem uvodu pozdravil vse prisotne delegate in se jim v lepih besedah zahvalil za požrtvovalnost, s katero tudi danes v tako težkih razmerah delajo na polju politične organizacije. Q. predsednik se je v svojem govoru predvsem spomnil predstavnikov JRZ: g. predsednika kralj, vlade, voditelja slovenskega naroda, predsednika senata in ministra prosvete g. dr. Antona Korošca, ministra g. dr. Miha Kreka, bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena, glavnega tajnika JRZ za Slovenijo bivšega ministra, senatorja g. dr. Kulovca in vseh drugih članov vodstva naše politične organizacije v Sloveniji, ki tako spodbudno spremljajo težnje in delo naše mladinske organizacije. Ta del njegovega govora so navzoči z dolgimi in burnimi vzklikanji pozdravili, posebno navdušene in dolgotrajne pa so bile ovacije našemu voditelju g. dr. Antonu Korošcu.
Gori navedenim voditeljem so bila poslana pozdravna pisma. Predsednik banovinskega odbora MJRZ g. Smersu pa je predlagal še posebne čestitke g. ministru dr. Mihi Kreku in g. banu dr. Marku Natlačenu z ozirom na izredna jubileja teh dveh mož, ki jih naša stranka more praznovati, zlasti pa mladinska JRZ mora znati ceniti, t. j. petletnice ministrovanja g. Mihe Kreka, kateremu je 1. septembra t. I. pretekla petletna doba odkar je postal minister, in petletnico, odkar je g. dr. Marko Natlačen postal ban dravske banovine. Obema jubilantoma je navzoča mladina priredila velike navdušene ovacije. Predsednik MjRZ g. Smersu je posebno poudaril, da v teh dveh jubilejih moramo gledati uspehe naše stranke, zlasti pa uspehe dalekovidnega in modrega političnega vodstva pod narodnim voditeljem g. dr. Antonom Korošcem.
Za pozdravom g. predsednika je govoril prvi podpredsednik banovinskega odbora MJRZ g. inž.
Jože Sodja, ki je imel obširen ideološki govor o programu mladinske organizacije. V njegovem govoru jc predvsem padlo v oči velikansko navdušenje prisotnih delegatov, ko je podčrtal s klenimi besedami tradicionalno zvestobo in vdanost slovenskega dela MJRZ našemu kralju, knezu-namestniku, vsemu kraljevskemu domu in naši domovini veliki Jugoslaviji. Prisotni so z dolgotrajnimi več minut trajajočimi ovacijami in vzkliki Njegove-
Prevzem oblasti v Dobrudži
Sofija, 16. septembra, m. (Evropa Press.) Komisiji pod vodsUom generala Šilkova in polkovnika Trifunova sta snoči odšli v Južno Dobrudžo ter pričeli prevzemati zasebno in državno imetje. Bolgarske upravne oblasti so prevzele svoje posle v Južni Dobrudži po določenem načrtu. Veliki avtomobili so pripeljaM župane in uradništvo, ki je prevzelo svoje položaje, uradna predaja je bila danes zjutraj brez incidentov. Iz Sofije je s posebnim vlakom odšlo 160 bolničarjev in gasilcev v Dobrič. Notranji minister jih Je na postaji v lepem govoru opozarjal na veliko dolžnost, ki jih čaka v Južni Dobrudži. Telefonska zveza med Sofijo in Južno Dobrudžo še ni upostavljena.
mu Vel. kralju Petru II., N]. Vis. knezu-namestniku . _	A ■
Pavlu, vsemu kraljevskemu domu Karadjordjevi- I Kf|n«f«|n| ffllfAhftl U VtlllTII viji, spremljali njegove besede.	rifliallll UVUUUJ 1 V^lIlU
čev in Jugoslaviji,
Po njegovem releratu je podal g. predsednik Smersu poročilo o naši trenutni notranji in zunanji politični situaciji in o nalogah MJRZ za bodočnost. Zlasti je hvalevredno, da je MJRZ na 3S tečajih vzgojila preko 1200 tečajnikov — političnih delavcev v MJRZ. Poročilu g. predsednika so prisotni posvečali veliko pažnjo in poročilo navdušeno odobravali.
Po poročilu uprave so posamezni delegati poročali o političnih razmerah v svojih okrajih. Iz teh poročil je bilo videti, da so vrste bivše Slovenske ljudske stranke, sedanjega slovenskega dela JRZ čvrste, stabilne in v svoji delavnosti močne, navdušene za vodstvo, ki tako uspešno vodi slovenski narod, in da absolutna večina slovenskega naroda danes kakor že poprej neomajno stoji ob svojem političnem vodstvu s predsednikom in velikim narodnim voditeljem g. dr. Antonom Korošcem na čelu.
Iz poročil je vela mladeniška navdušenost za politično delo v korist slovenskega naroda in čudovit neomajen optimizem ter vera v neomajno zaupanje v sedanje politično vodstvo. Tudi v današnjih težkih časih ni ničesar, kar bi moglo omajati zvestobo, vdanost in delavnost v vrstah naše stranke.
Po teh poročilih je bila debata, v kateri so navzoči izmenjavali svoje misli in prosili predvsem za čim obširnejše instrukcije glede bodočega dela na terenu, katerega je treba še poglobiti. Vsi navzoči so odobravali dosedanje delo banovinskega odbor MJRZ in prosili banovinski odbor, da nadaljuje delo po smernicah, po katerih je delal do sedaj. Po lepo uspeli debati je bila širša seja MJRZ za dravska banovino zaključena ob 12.30.
Posebno pa je podčrtati, da na tej širši seji ni manjkalo niti enega od vabljenih odbornikov okrajnih odborov MJRZ, kar dokazuje visoko zavest delavcev MJRZ in njih disciplino.
Za enotno ureditev nameščenskfh zadev
Pismo bana dr. Natlačena banu dr. šubasiču
Ljubljana, 16. septembra. Ban dravsko banovine je danes naslovil na bana banovine Hrvatske pismo sledeče vsebine: Savez hrvatskih privatnih namješteiiika« v Zagrebu je poverjenemu Vam banskemu oblastvu predložil predloge, kako naj bi se spričo naraščajoče draginje zavaroval gospodarski obstoj zasebnih nameščencev, ki večinoma žive še ob starih plačah, plačujejo pa svoje potrebščine po novih cenah in so zaradi tega v svojem obstanku resno ogroženi. Savez želi med drugim, da se v-Zagrebu osnuje gospodarski svet, s katerim bi predstavniki zasebnih nameščencev mogli biti v neprestanem stiku, da se uvedejo ^kazenske sankcije za kršitev kolektivnih pogodb, da se zvišajo plače z draginjskim dodatkom, ki naj bi bil v vseh nameščenskih kategorijah enak. in da se nameščencem, ki se jim odpove služba zaradi selitve podjetja v drugo banovino ali celo v inozemstvo, odobri posebna višja odpravnina. Končno je Savez izrazil željo, naj bi do slične akcije prišlo tudi v drugih delih države, da bi se tako dosegla socialna pravica za vse zasebne nameščence v državi enako.
Ker je položaj zasebnih nameščencev v dravski banovini podoben onemu v banovini Hrvatski, izjavljam, odzivajoč se pozivu Saveza hrvatskih privatnih namještenika v Zagrebu, da se bom drage volje pridružil vsaki akciji, ki bo merila na to, da se s tesnim sodelovanjem med posameznimi banovinami po vsej državi enotno reši vprašanje ureditve dohodkov zasebnih nameščencev, a še zlasti, da se nameščencem, ki bi se jim odpovedale službe zaradi selitve podjetja v drugo banovino ali v inozemstvo, zagotovi posebna višja odpravnina.
Belgrajske novice
Belgrad, 16. septembra, m. V Belgradu so nocoj zaprli 4. belgrajski velesejem, ki je, kakor vse dosedanje velesejmske prireditve, nad vse uspel.
Belgrad, 16. septemhra. m. Na vseh belgraj-skih srednjih šolah se je danes pričel redni pouk.
Skoplje, 16. septembra, m. V spomin prodora solunske fronte 1918 je imel danes slavo topniški polk 3. armadne oblasti.
Belgrad. 16. septembra, m. V ravnateljstvu državnih železnic je bila konferenca predstavnikov generalne direkcije državnih železnic in drugih ravnateljstev, na kateri so razpravljali o novem voznem redu. Na sestanku so zahtevali tesnejše sodelovanje med železnico in avtobusnim prometom.
Belgrad, 16. septembra, m. Za nocoj je bila
sklicana seja belgrajskega mestnega sveta. Na seji bodo razpravljali o vprašanju prehrane prebivalstva. Na seji so predložili predlog o ukinitvi trošarine na svinjsko mast, fižol, česen, čebulo in krompir.
Sprememba uredbe o ravnateljstvu za zunanjo trgovino
Belgrad, 16. sept. m. Predsednik vlade Dra-giša Cvetkovič in podpredsednik vlade dr. VI. Maček sta podpisala uredlx> o spremembi in dopolnitvi uredbe o ravnateljstvu za zunanjo trgovino. Uredba se glasi:
Čl I Na koncu odstavka 1, čl. 6 se doda nov odstavek, ki se glasi: Položaj računskih uradnikov v ravnateljstvu za zunanjo trgovino je enak položaju vseh uradniških poklicev v finančnem ministrstvu po zakonu o uradnikih.
Čl. 2. Odstavek 3 in 4 čl. 12 se glasi: Poseben proračun izdatkov ravnateljstva se 1k> pokril 7 dohodki specialnih taks, ki jih Ih> ravnateljstvo izplačevalo pri izdajanju izvoznih odnosno uvoznih potrdil in dotacij. Višino posebnih taks odobri trgovinski minister v soglasju s poljedelsko finančnim komitetom ministrstva. A način njihovega izplačila bo pred-
pisal trgovinski minister v soglasju s finančnim ministrom'. Uporaba sredstev premijskega računa kakor tudi posebnega preračuna ravnateljstva se bo vršila izvzetno od predpisov zakona o državnem računovodstvu in zakonu o glavni kontroli, toda po predpisu uredbe, ki jo bo prdpisal ministrski svet ua predlog trgovinskega ministra. Posebni kontrolni odbor bo stalno nadzoroval uporabo teh sredstev. Sestavo in delo tega odbora bo odredila uredba o računovodstvu ravnateljstva za zun. Jrgovino.
Čl. 3. Čl. 14 se doda 4. odstavek, ki se glasi: Vsem državnim uradnikom, samoupravnim telesom, zbornicam in posameznim gospodarstvenikom bo ravnateljstvo dajalo brezplačna obvestila o delili zunanje trgovine. Vse vloge za obvestila so oproščene taks j>o zakonu o taksah. Uredba je oojavljena v današnjih Službenih novinah in stopa z današnjim dnem v veljavo.
Iz banovine Hrvatske
Zagreb, 16. septembra, b. Danes ob 10 se je sestala izredna skupščina Zveze zadrug Gospodarske sloge, za katero je vladalo veliko zanimanje. Skupščino je začel predsednik zveze in senator g. inž. Košutič. Na skupščini je bilo zastopanih 57 zadrug z 61 glasovi. Iz poročila se vidi, da šteje zveza danes 354 zadrug. V zvezi je včlanjenih 119 nabavijalnih. 63 kreditnih, 16 živinorejskih, 48 ri-barskih, 7 tiskovnih in drugih zadrug Ko so bila sprejeta vsa poročila, je imel inž. Košutič obširen govor, v katerem je razložil smernice HSS glede zadružnega sistema, ki je predvideval zlom kapitalističnega in liberalnega gospodarskega sistema v Evropi. HSS je že leta in leta pripravljala akcijo, da zgradi gospodarski sistem, ki bi odgovarjal našim razmeram.
Bjelovar, 16. septembra, b. Danes ob 11 je bila na okrožnem sodišču končana razprava proti 14 obtožencem, ki so se zagovarjali zaradi uboja osmih ljudi v vasi Vežišču. Sam proces je trajal 20 dni. Sodišče je |>o zaslišapju številnih prič oprostilo vseh 14 obtožencev, ker se ni moglo o nobenem prepričati, da bi bil usmrtil oziroma ranil katerokoli izmed ubitih oseb.
Dolnji Lapac, 16. septembra, b. Včeraj ob 5 popoldne so bili dovedeni v internacijo iz Zagreba prvi trije špekulanti. Bili so odpravljeni v
Madžarska : Hrvatska 23:13
Split, 16. sept. V drugem plavalnem dvoboju med Hrvatsko in Madžarsko, kateremu je prisostvovalo okrog 3000 gledalcev, ee je tekmovanje pričelo zopet s polurno zamudo. Med tem časom je postavil Miodrag Uljo, član Jadrana (Split), nov jugoslovanski rekord v enournem plavanju. Preplaval je 3680 m, kar je precej več, kot je prejšnji rekord Ilirijana Fuksa. ki je leta 1936 preplaval 3320 m. Tehnični rezultati dvoboja pa so naslednji:
1500 m prosto: 1. Tatos (Madžarska) 20.13.6; 2. Žižek (Hrvatska) 20.26.4. Tudi danes je moral Žižek podleči izvrstnemu Madžaru.
200 m: 1. Madžar 2.24.5.
Pri točki 1400 m je Žižek prišel v vodstvo, kar pa ni dolgo trajalo, ker je že pri 600 m bil Tatos zopet v vodstvu. Na 1000 m je Tatos še vedno vodil in je progo preplaval v času 13.18.3, za kar je Žižek rabil 13.26. Pri poslednjih 100 m se je Žižek sicer potrudil, toda velike razlike ni mogel več dovolj zmanjšati.
100 m prosto: 1. Elemeri (Mad.) 1.00.4. 2. Ve-gazi (M.) 1.01.4. 3. Kurtini (llrv.) 1.02.2. 4. Stakula Ivo (Hrv.) 104.3. Vegazi in Stakula sta plavala izven konkurence, da bi bile tekme zanimivejše. Proti odličnim Madžarom hrvatski plavalci niso mogli uspeti.
100 m hrbtno: 1. Luka Ciganovič (Hrv.) 1.12.5. 2. Galambos (Mad.) 1.12.8. Lepa zmaga Ciganoviča je tem vrednejša, ker je to edina zmaga hrvatskih plavalcev na tem dvoboju.
Vmesne točke so izpolnile dame.
200 ni prsno: 1. Zlata Boršič (s Sušaka) je zmagala v novem rekordnem času 3.22.2 nad madžarsko rekorderko Sigeti Vargo. ki je rabila 3.23.6. Zlata Boršič je plavala v zelo lepem stilu in je njena zmaga povsem zaslužena.
400 m prosto dame: Asz (Mad.) 5.59.4. 2. Dunič (Viktorija) 6.23.7. 3. Draguša Fine (Ilirija) 6.30.5. V tej točki bi morala nastopiti favoritinja Splitčan-ka Beara, ki pa se iz neznanih vzrokov ni pojavila.
200 m hrbtno: Najavila je rušenje rekorda madžarska prvakinja Ilona Novak. Ta ji je uspel v času 3.01.2, kar je za celo sekundo boljši od prejšnjega madžarskega rekorda.
Štafeta 3 krat 100 metrov mešano dame: 1. Madžarska v času 4.12.7. 2. Viktorija v postavi: Vimer, Dunič, Boršič 4.28.6.
Nato se je vršila walerpolo tekma med madžarsko reprezentanco in kombiniranim moštvom Hrvatske, ki je končala z zmago Madžarov 4:3 (2 : 1). Najboljiš igralec hrvatskega moštva je bil Vidmar v golu, potem Giovaneli in Polič. Madžarski igralci so bili zelo borbeni in če ne bi bilo Vidmarja na golu, bi bila njihova zmaga še večja. Ciganovič v waterpolu ni hotel nastopiti.
Kolesarska tekma »Okrog Hrvatske«
Zagreb, 16 septembra, b. Za napovedano kolesarsko dirko po Hrvatskem, ki bo v času od 20. do 22. t. m. na cestni progi Zagreb — Bihač — Scnj — Sušak — Karlovac — Zagreb vlada v vseh športnih krogih veliko zanimanje. Ker 60 tudi tukajšnje oblasti tej prireditvi ki naj bi bila nekakšna re-vanžna tekma za odlično uspele dirke po Srbiji, zelo naklonjene, saj je samo hrvatska naklonila podporo 30.000 din, Hrvatska športna sloga pa daljnih 20.000 din, so prireditelji povabili vse kolesarje iz sosednih držav na sodelovanje, Kakor pa 6mo izvedeli danes, so vsi ti že odgovorili, da 6e dirk ne morejo udeležiti in se bodo dirfte vršile brez odličnih kolesarjev iz Italije, Nemčije in Madžarske, pa tudi Bolgarov ne bo. Zaradi spora, ki vlada med vrhovno kolesarsko zvezo in med zvezami slovenskih in srbskih kolesarjev, ki je nastal zaradi dirk po Srbiji, ker so se prav slovenski d'ri-tači tako odlikovali, tudi Slovencev in Srbov ne bo na tej dirki. Tako se bodo morali pomeriti v veliki dirki po Hrvatskem, samo hrvatski kolesarji na čelu z državnim prvakom Slovencem Avgustom Pro6eimkom, ki živi 6jalno v Zagrebu, in je član tukajšnjega kluba Gradjanskega.
osamljeno vas Nopolje, 6 km od Dolnjega .Lapaca. Za hrano bodo dobivali samo ono, s čemer se hrani tamošnje siromašno ljudstvo. Njihov prihod je izzval v tamošniem mirnem kraju veliko senzacijo.
„Molk Sovjetske Rusije
Razmotrivanja švicarskega lista o stališču Sovjetov do novih sprememb na jugovzhodu
ff
stu
Pod tem naslovom piše W. J. v švicarskem li-»Neue Z ii r c h e r Zeitung« v daljšem članku o stališču Sovjetske Rusije do najnovejših dogodkov v Romuniji.
Pisec najprej ugotavlja, da Sovjetska Rusija ni bila povabljena k dunajski razsodbi in da je v trenutku, ko sta Nemčija in Italija izrekli svojo razsodbo in oddrobili polovico Transilvanije od Romunije proč, na sovjetsko-romunski meji delala Romunom težave in romunski vladi pošiljala protestne note. Pisec pravi, da se takšno zadržanje Sovjetov lahko na več načinov tolmači. Eni trdijo, da je to spet nov dokaz za to, da obstojajo med Nemčijo in Sovjeti mnogo bolj daljnosižni sporazumi, kot pa o njih vemo, ter da je Sovjetska Rusija s svojim zadržanjem na podlagi teh sporazumov Nemčiji in Italiji pomagala, da sta romunsko-madžarsko vprašanje po svojih željah rešili.
Toda, postavljajo se takoj nadaljnja vpra-da je bliskoviti postopek nemško-italijanske razsodbe dokaz za lo, da sta velesili osišča Rim—Berlin hoteli Sovjete pač prehiteti in sta jih tudi prehiteli. V tem primeru bi sovjetski molk ne pomenil- da sovjetska vlada odobrava novo rešitev ob Črnem morju, tem nianj, ker je zvezana v nemško-italijan-skim skupnim jamstvom novih romunskih meja, pri čemer Sovjeti skorai ne morejo trditi, da niso vsaj delno mišljeni.
Toda, postavaljajo se takoj nadaljnja vprašanja. Na primer vprašanje odnošjev Sovjetov do Turčije. Ali bodo sedaj Sovjeti iskali zbližanja s Turčijo? Ce je res, da je bilo romunsko vprašanje rešeno sporazumno s sovjetsko vlado, potem je verjetno, da so Sovjeti od velesil osišča dobili neke vrste odškodnino v Prednji Aziji. Odškodnina bi postala pereča, ako bi se Nemčija in Italija odločili, da napadeta angleške postojanke v Palestini in predvsem v Iraku, kjer je — petrolej. O tej možnosti zadnje čase precej govorijo. V tem primeru bi dobila Sovjetska Rusija obsežno vlogo kot nadaljnja pomočnica Nemčije in Italije, pri tem pa možnost, da se odškoduje za pristanek, ki ga je dala v romunskem vprašanju. Saj se je govorilo že o sovjetskih zahtevah po kavkaških pokrajinah Turčije.
Pisec, ki je mnenja, da Sovjeti glede Romunije niso bili vprašani, izvaja iz tega, da se Sovjeti sedaj tudi ne bodo hoteli udeležiti kakšnih nemško-italijanskih načrtov V Prednji Aziji in da ]X>meni njihov sedanji molk že prvi migljaj, da je temu res tako.	v
Članek zaključuje z mislijo, da je sovjetski molk zagoneten m da je pač treba vsekakor računati še »z nekim sovjetskim presenečenjem«, predno bo vojne konec.
Letalska bitka traja dalje
Noč in dan, v kratkih presledkih prihajajo nemški bombniki nad Anglijo, kjer divjajo brez oddiha neprestano srditi boji med obojnimi zračnimi silami
Od sobote do nedelfe zvečer
Nemška vojna poročila
Berlin, 15. septembra. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo sporoča:
Nemško letalstvo je kljub slabemu vremenu nadaljevalo z napadi 14. septembra, kakor tudi ponoči od 14 na 15 septembra kot odgovor na angleške napade. Nemška letala so bombardirala vojaške važne cilje v srednji in južni Angliji. Središče napada je bil London in zadeti 6o bili doki ter pristaniške naprave. Nemška letala so prav tako uspešno bombardirala pristanišče v Liverpoolu ter tovarno jeklenih plošč v Worringtonu kakor tudi več letališč, prometnih naprav in pristanišč v južni Angliji.
Pri napadu na konvoje je nemškemu letalstvu uspelo potopiti 6everno od Irske trgovsko ladjo (8000 ton).
Nad Londonom je prišlo do več letalskih betk, v katerih so se nemška letala uspešno udejstvovala.
Angleži so ponoči poslali nad Berlin posamezna letala. Angleška letala so prav tako priletala nad Nizozemsko in nad pokrajino nad zahodno nemško mejo, kjer so metala bombe na manjša mesta. Edini vojaški cilj angleških letal je bilo taborišče vojakov. Pri teh napadih je bilo ubotih sedem oseb, 17 pa jih je bilo ranjenih Gmotna škoda je neznatna. Pet angleških letal je sestrelilo naše protiletalsko topništvo, 25 pa so jih sestrelili naši lovci. 5 naš'h letal se ni vrnilo. Poročnih Minhverk je sestrelil svojega dvajsetega nasprotnika.
Berlin, lb. septembra. AA. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo sporoča:
Med 15. in 16. septembrom so nemška letala navzlic slabemu vremenu uspešno nadaljevala z napadi na London. Bojna letala so metala bombe na doke in pristaniške naprave. V Bromleyu so bili povzročeni požari. Prišlo je do letalskih spopadov. Vržene so bile tudi bombe na pristaniške naprave v Dovru in Portlandu, kjer je bilo zažgano neko skladišče olja. Razen tega so bile vržene bombe na letalsko tovarno v Sauthamptonu, Vzdolž Irske in Škotske so bile vržene bombe na trgovske ladje. Potopljeni sta bili dve ladji s skupno 17.000 tonami. Ena ladja ie bila težko poškodovana. Potopljena je bila tudi ena ladja v Rokavskem prelivu, ki je imela 8000 ton. Bojna letala so izvedla napad tudi na Birmingham, kjer so prav tako povzročila po-žare.
Nadaljujemo polaganje rorn.
Angleška letala so poskušala ponoči napasti nekatere kraje v zahodni Nemčiji. Metala so bombe na stanovanjske četrti in je bilo v nekem kraju zadetih več zgradb in ena šola. Dve osebi sta bili ubiti, več pa ranjenih. Na Berlin ni fcilo napada. Protiletalske baterije in lovska letala so zbila po eno angleško letalo, obrežne baterije in ogledniški čolni vojne mornarice pa so zbili tri sovražnikova letala.
Včeraj, je bilo zbitih 97 sovražnih letal, 43 nemških letal se m vrnilo.
Nemci o izgubah
Berlin, 16. septembra. A A DNB: O včerajšnjih bojih nad Londonom poročajo: Nad britansko
prestolnico se je včeraj vnelo mnogo bitk. Zdi 6e, da so se Angleži udeležili teh bitk z vsemi lovskimi letali, s katerimi danes razpolagajo. Kaže, da so bili nad Lindonom zbrani vsi aparati. To se da sklepati tudi iz tega, da niso nemška letala pri napadu na Liverpool naletela na prav nikakršen odpor britanskih iovccv. Kljub tolikšnemu zbiranju britanskih letal, se je nemškim letalom posrečilo štirikrat napasti London cn vreči mnogo bomb, ki so zanetile požare, posebno v dokih. Opazili smo tudi ogenj v Woolwichu. Uničeni so tudi vodovodi in električne centrale.
Zbili smo vsega skupaj 97 angleških letal, 43 nemških letal se pa ni vrnilo v svoja oporišča. Pri napadih je sodelovalo 180 nemških letal.
Na nemških uradnih mestih pravijo, da 60 angleške trditve, da so zbili 185 letal, naravnost smešne, kajti vseh nemških letal, ki so bila v nedeljo nad Anglijo, ni bilo več, kakor 179.
Angleška poročila
Nedeljska poročila o letalskih bojih med Nemčijo in Anglijo pripovedujejo o dveh velikih napadih, ki jih je nemško letalstvo izvedlo na južni del Anglije
Prvi napad je bil po angleških poročilih rano zjutraj, ko je v več skupinah priletelo kakšnih 60 bombnikov, s katerimi se je začela bitka takoj nad
obalo. Toda nekaterim se je posrečilo, da so prišli nad London in nad druga mesta na južni obali. V Londonu je bilo poškodovanih več hiš. Veliko »Dornier« letalo je metalo bombe ki so padle na kraljevsko palačo in je bilo razdejano stanovanje kraljice, žrtev pa ni bilo, kjer kraljevske družine v palači ni bilo Neka letala so bombardirala tudi Southampton in hudo poškodovala pomembno letalsko tovarno »Owen«.
Drugi napad je bil v prvih urah popold-eva, ko je prišlo čez Kanal še mnogo več nemških bombnikov, kakor dopold. Soet se je razvilu velikanska bitka 7 do 10.000 metrov v zraku, ki se je z-tegala na vsem prostora od obale dn Londona Nekaj bombnikov je prišlo na London in spustilo bombe, ki so spet napravile znatno škodj hišah in industrijskih napravah. Mnogo bomb jc padlo tudi po drugih krajih južne Ani*liie, kier je bilo zadetih nekaj tovarn in javnih zgradb. V Londcnu je ena bomba padla — kakor poroča angleško uradno poročilo — na bolnišnico in jo popolnoma razdejala Človeških žrtev pa ni bilo, ker so bili bolniki v zaklonišču. Pri drugem napadu je po angleških poročilih sodelovalo nad 400 letal.
Angleži o izgubah
Včeraj zjutraj je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi, da je bilo včeraj dopoldne in popoldne sestreljenih skupno 185 nemških letal, med njimi 131 bombnikov, od katerih jih jc samo 7 sestrelilo protiletalsko topništvo, vse druge pa lovska letala. Angleške izgube znašajo 30 letal, toda pilotov se je rešilo 12.
Drugo uradno poročilo angleškega letalskega ministrstva pravi, da so Nemci v zadnjih devetih dneh izgubili v bojih nad Anglijo 455 letal in 1.100 pilotov, medtem ko znašajo angleške izgube v istem času 101 letalo in 57 pilotov.
Boji v ponedeljek
Maršal Goring nad Londonom
DOPISNA TRGOVSKA ŠOLA
V LJUBLJANI, Kongresni trg 16/11.
vpisuje
v svojo Dvoletno trgovsko šolo in ostale
tečaje ter poedine predmete, kakor knjigovodstvo, stenografijo, pravo itd. ter tuje jezike, kakor nemščino, italijanščino, francoščino i. dr. Vpiše se lahko vsakdo. Pouk se vrši z dopisovanjem, je oseben in zato uspešen. — Vsa pojasnila pri vodstvu zavoda brezplačno.
Berlin, 16. septembra, t. Nemški listi poročajo, da je sinoči vrhovni poveljnik nemškega letalstva maršal Goring v svojem bombniku, ki ga je sam pilotiral, zletel nad Anglijo in se udeležil nočnega napada nemških bombnikov na angleško prc6tolnico.
22 milijonov kg bomb dosedaj vrženih na Anglijo
Berlin, 16. sept. t. Štefani. Nemški listi po-svečajo dolge članke uspehom prvega tedna e- I talske bitke nad Anglijo in ugotavljajo, da so | Londončani zadnjih serlem dni stvarno neprestano živeli sredi letalskih napadov, ki so zmetali nad angleško prestolnico in nad drugim angleškim ozemljem 22 milij. kg liomb, ki so razdejala tovarne, pristanišča, arsenale, železnice, vojaška skladišča, živežiiu skladišča in drugo, kar je zelo zmanjšalo vojaško moč Anglije.
3 milijone Nemcev čaka na francoski obali
Washington, 16. sept. t. Associated Press: V službenih krogih pripovedujejo, da je ameriška vlada dobila zaupljiva poročila od svojih opazovalcev v Evropi, da jc Nemčija na obnli Ro-kavskega preliva pripravila 3 milijone vojakov, s katerimi bo napadla angleško otočje. Ta ogromna armada ima na razpolago še mnogo članov delovne službe, ki imajo nalogo, takoj zgraditi letališča, da bodo nemška letala imela kje sedati in odletavati. Izgrajene so že velike prometne poti, ki vodijo naravnost iz notranjosti Nemčije proti Rokavskemn prelivu. Na norveški obali pa čaka 300.000 nemških vojakov, o katerih je govoril tudi že Churchill sam v svojem zadnjem govoru. Vsa ta ogromna nrmada bo skušala priti na angleška tla, kakor hitro bo letalstvo pripravilo pot.
Izjava dr. Gobbelsa o trajanju vojne z Anglijo
Madrid, 16. avg. t. United Press: Španski vladni list »ABC« objavlja nekaj odstavkov zasebnega razgovora, ki ga je imel nemški propagandni minister dr. Gobbels z zastopniki belgijskih časopisnih poročevalcev. Nemški propagandni minister je pri tej priliki dejal, tla bo »vojna z Anglijo v nekaj tednih končana. Ofenziva proti angleškim otokom bo trajala samo tri tedne do enega meseca. Nemški tisk tega razgovora ni objavil, ker Gobbels ni imel na-
mena dajati kakšno uradno ali poluradno izjavo, namreč je bil njegov razgovor čisto zasebnega značaja.
Angleška poročila
London, 16. sent t. Nemški napadi so se snoči začeli z mrakom in so stvarno v krajšili presledkih trajali do 5 zjutraj. Nemška letalu so metala bombe na London, na nekatera mesta
v srednji Angliji in v južnem WalHu ter na nekaj krujev na južni obali. Škoda, ki je bila povzročena, ni tuko veliki, kakor pri prvin napadih, šievilo človeških žrtev je manjše. I o-datki o olKijnih izgubah v zraku pa še niso bili zbrani.	. .
Dane« se je prvi napad začel takoj zjutraj ob devetih Veliko število bombnikov je skuhalo prodreti skozi zaporo protiletalskega topništva toda |H>>kus se ni posrečil. Napadalec je dune? nastopil z novo metodo. Pred bombniki so letela velika »Dornier« letala v strnjeni vrsti, kakor jeklena puščica, ki hoče prebiti oviro Toda protiletalsko topništvo je skupine takoj razpršilo in se sP nad južno Anglijo razvili veliki letalski boji.
Drugi alarm je bil (lan nekaj minut pred deseto in je trajni kratko časa. Ob 11 je bil dun tretji alarmni znak in je prišlo do hudih lx).jev, v katerih so angleški lovci napadalce razpršili in vrnili čez Rokav.
Četrti letalski napad se je začel takoj po eni popoldne in je bil najbolj srdit Trajal je polno štiri ure in so nemški bombniki prihajali v valovih čez Rokavski preliv. Nemška letala so metala bombe, ki so napravila ;korlo. Toda nikjer se jim ni posrečilo prebiti zapore in prodreti do cilja v strnjenem poletu.
Katedrala sv. Pavla rešena
London, 16. septembra, t Londonski radio: O načinu, kako je biln odstranjena bomba, ki je ogrožala ^ent Pavelsko katedrelo, so znane naslednje podrobnosti: Kakor znano je nekn velika bomba padla ob veliko protestantsko katedralo sv Pavla (za sv. Petrom v Rimu največja cerkev na svetu) in se zarila globoko v zemljo. Ker ni eksplodirala, so spoznali, dn je tempirana in da lx> eksplodirala pozneje, eksplozija bi bila cerkev poškodovala Javilo se je 6 mož, en Irec iu pet Angležev, ki so se ponudili, tla jo bodo izkopali. S posebnimi sredstvi so okrog jame, v kateri je 9 m glolioko ležala bomba, izkopali zemljo v globino 12 m, nakar so boml>o dvignili z žerjavom in jo položili na tovorni avtomobil Bomba je bi a ogromnega obsega in je tehtala 1000 kg, Delo je srečno uspelo nakar so jo možje odpeljali
in jo pogreznili v močvirje, kjer se ie sprožila in napravila nad 30 m široko žrelo okrog sebe. Ako bi bila eksplodirala pri cerkvi, bi bila vsa zgradba uničena. Možje, ki so delo opravili, so bili stalno v življenjski nevarnosti.
Letalska bitka za Anglijo
Mnenje ameriškega letalskega strokovnjaka o odločilnosti sedanjih bojev za izid vojne
Angleški napadi na Nemčije
lemska poročila
Nemško poročilo o škodi
Berlin, 16. sept. b. United Press poroča, da je prvi zračni alarm v Berlinu bil dan snoči ob 20.30 in je trajal do 20.50. Sovražni zrakoplovi so poskušali preleteti Berlin, toda ogenj protiletalskih baterij jih je prisilil, da so se vrnili. Drugi alarm je bil dan ob 1.55 in je trajal do 2.10. To je bilo prvikrat za časa vojske, da so v Berlinu tekom ene noči doživeli dva alarma.
Berlin, 15. sept. AA. DNB: Angleška letala so pri svojih nočnih napadih na nevojaške objekte v Nemčiji napadla tudi cerkve. Veliko število teh napadov dokazuje, da se to dela načrtno. Meseca maja je padlo 6 bomb na samostan Mnrienberg v Boppardu. Ponoči 18. maja sta padli dve bombi blizu ženskega samostana v Bremenil. Mcseea junija so se ti načrtni napadi na cerkve povečali. Trt bombe so padle na ccrkev v Diirfusu. Dne 20. junija je padla bomba na vojaško pokopališče v Ahrweibergu; noč je bila tako jasna, da je nemogoče da bi angleški letalci po pomoti bombardirali kate: dralo v*Speieru, Dan kasneje so bombardirali katoliško cerkev v Duisburgn. Dne 26 junija sta padli dve bombi na ccrkev v Sememoru pri Delmonhorstu. Dva dni kasneje je padla bomba na cerkev v Gobu. Dne 9, julija je padla bomba na ccrkev »Naše Gospe« ter nn samostan v okrožju Wittlich. Uničena so bila okna, ki so bila lx>gato poslikana. Dne U. in 15 julija so padle liombe na pokopališče v Sugbur-gii, dne 23. julija pn je zadelo več bomb cerkev v vasi Wnzbea, vojaški spomenik na pokopališču v Stronbergu so poškodovale bombe 30. julija. Cerkev v Delihs\veleru. ki velja za umetnino in je pod državno zaščito, je dne 15. avg. zadela zažigalna bomba, ki je cerkev uničila. Dne 29. avgusta je padla v bližini stolnice v
Merzeburgn eksplozivna bomba. Dva dni kasneje so angleška letala metala bombe na staro pokopališče v Neudorfu. Dne 3. septembra so vrgla železen zaboj z dvajsetimi zažigalnimi bombami poleg cerkve v Gloilu.
Angleška poročila
London, 16. sept. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Suoči so naša letala bombardirala Berlin. Nadalje so l>ombardirala zbirališča vojnega orožja in živeža, splave, prevozne ladje, pristaniške naprave po pristaniščih Hamburg, Wilhelmshaven. Antwerpen, Flussching, Ostende, Dunquerqtie, aClais in Boulogne. Druge skupine bombnikov so bombardirale vojna skladišča v llammu, Osnubriick, Soest in K_re-feldu, velika skladišča v Hamburgu, železniška križišča v Renaniji. Ne daleč od Terschillinga so bombe zadele vojno ladjo. Drugi bombniki so bombardirali petrolejske ladje v ustju reke Labe in jih poškodovali. Povsod so izbruhnili požari. Z bombami je bila potopljena prevozna ladja pri Ijmuiden, dve pa sta bili potopljeni v zastraženem prevozu. Hudo je bilo bombardirano pristanišče Le Ilavre in je padlo na številne ladje, ki ležijo ob pomolih, vejiko število bomb. Nastale so eksplozije in požari. Vsa naša letala so se vrnila.
London, 16. sept. t. Reuter Letalsko ministrstvo poroča: Naša letala so včeraj zvečer napadla pristanišče v Le Havre in tamkaj zbrn ne ladje, splave in petrolejske ladje. Nadalje so napadle doke, ladje in petrolejska skladišča v Emoenu in v Flushingu, kjer so nastali veliki požari. Druga skupina Ix>mlmikov je napadla voj. skladišča v Osnebrucku, llnminu. Schwertc. Ehrand, Bruslju, nadalje več letališč in letalsko oporišče na otoku Nordernev. Vsa naša letala so se vrnila.
Pod tem naslovom je ameriški major Aleksander Seversky v švicarskem listu »Neue Ziircher Zeitungc napisal daljše strokovno razmišljanje o sedanji letalski vojni nad Anglijo. Švicarski list predstavlja pisca kot znanega graditelja letal in letalca, ki se je v prejšnji vojni udejstvovnl v ruskem letalstvu in je bil pozneje prevzet v ameriško vojsko, kjer je kot strokovnjak za letalstvo dosegel velik sloves. V članku med drugim beremo:
Letalska bitka nad Anglijo nikakor ni uvod v >bitko za Anglijo', marveč, predstavlja že glavni boj v tej bitki. Sedaj že tedne trajajoči letalski napadi nad Anglijo veljajo kot neke vrste predpriprava za izkrcanje suhozemske vojske. To je zmotno. To, kar danes doživljamo, je že oni veliki napad na Anglijo.
Ako Anglija sedanjo vojno v zraku izgubi, potem je stvarno tudi izgubila vojno, vsaj v kolikor tiče materne zemlje. Ce se potem zmagovalci odločijo, da premagane otoke tudi vojaško zasedejo, ali pa da samo nadaljujejo z razruševalni-mi letalskimi napadi, medtem ko bi samo nekaj točk nekako simbolično zasedli, je postranskega pomena vsaj z vojaškega stališča. Svet te resnice še ni popolnoma zajel, ker kaj takšnega, kar se sedaj dogaja, še nikdar ni videl. Sedaj imamo zares prvo veliko bitko v zraku v vsej sedanji vojni. Vojaki in mornarji iz stare šole kar ne morejo zapopasli, da je suhozemsko in pomorsko orožje kar naenkrat v nekem odločilnem boju iz borb izključeno in obsojeno na vlogo gledalca s prekrižanimi rokami. Oni, ki se jim ni posrečilo, da bi bili svojo voiaško — taktično miselnost prilagodili letu 1940, menijo, da je samo po sebi razumljivo, da se bo »bitka za Anglijo« bila kar po starih receptih. Zato mislijo, da so sedanji boji samo uvod v one večje in usodnejše, ki še le prihajajo in ki ~e bodo borili za vsak kilometer ozemlja po sfarih vojaških šegah. Toda kaj kmalu bodo vsi doumeli, da imamo pred seboj nekaj čisto drugega. Zračna bitka, ki so jo nekateri v svoji domišljiji gledali in jo prerokovali, je postala — dejstvo.
V kolikor tiče izida sedanje letalske bitke, tako nadaljuje ameriški major, zaenkrat še ni vzrokov za obup nad Anglijo. Nemška letalska ofenziva se razvija, kot je bilo pričakovati, z močno številčno nadmočjo. Toda, dokler se ji ne bo posrečilo, da bi podnevu povzročila resne škode v notranjosti Anglije brez večjih lastnih izgub, tako dolgo položaj za branilca še ni prehud in tudi ne neugoden. Bliskovite vojne v letalskem pomenu ni. Po mojem mnenju je boljši izraz obleganje«, ako hočemo dobiti pravilno podobo o tem, kar se v Angliji dogaja. Angleški otoki so kot neke vrste trdnjava. Obrambno obzidje trdnjave so — angleška letala. Napadalec napade predvsem to obrambno obzidje in si skuša skozi njega odpreti pot. Kakor pri vsakem obleganju v dosedanjem zgodovinskem pomenu besede, ima tudi tukaj napadalec številčno premoč, medtem ko je branilec v stalni nevarnosti, da mu ne bo zmanjkalo živeža, municije in ..borcev. Še hujša pri tem je nevarnost duševnega zloma. Zaenkrat še ni, smo videli, da bi bili živci angleških letalcev popuščali. Če bi se spremenilo vreme in bi na primer za nekaj dni nastopila megla, bi to bilo za Angleže seveda naravnost božji dar, ker bi dobili
čas, da bi svoja letala malo pregledali in najbolj nujne stvari na njih popravili, pilotom pa dali nekaj oddiha, ko morajo neprestano biti v službi, da vsaj nekoliko izravnajo številčno nadmoč napadalca.
To zračno obleganje lahko zasleduje tri cilje: 1. zasedbo in osvojitev angleških otokov, 2. izgla-dovanje Anglije in 3. uničenje angleške, industrije iz zraka, a brez vojaške zasedbe. Toda, naj ima napadalec pred seboj ta ali oni cilj, poglavitno vprašanje zanj ostaja vedno isto, namreč uničenje angleškega letalstva. Letalska bitka bo morda trajala še nekaj tednov, morda še mesece. Na vsak način pa bo prinesla končno odločitev v tej vojni, vsaj v kolikor tiče angleške materne zemlje.
Sovjetsko mnenje
Moskva, 10. septembra. AA. (Tass.) Moskovska »Bornevič« prinaša članek o sedanji fazi nemško-nngleške vojne in pravi, da stopajo v fazo odločilnih spopadov, katerih izid bo odločilnega pomena. Lisi misli, da hoče Anglija dobiti čas, ki ji je potreben — in sicer najmanj 6 mesecev — da' bi mogla ojačiti svoje postojanke čimprej. V tem času bo dobivala potrebni material tudi iz Združenih d i ž a v. Poveljstvo nemške vojske, pravi list, ki ima dober položaj, pa stremi za tem, da prepreči angleško načrte. Navzlic velikim uspehom nemškega letalstva še ni mogoče reči, da bi ono onemogočilo delovanje britanskega letalstva, čigar odpor je še vedno zelo močan. Nato govori članek o strahovitem učinku bomb in o obojestranskih poletih ter poudarja, da so nemški poleti načrtni Bije se velika bitka nad Londonom in ta borba je samo predhodnica obračuna, ki ga Nemci pripravljajo.
Iz Francije
Kdo so krivci
Viclnj, 16. sept. t. Domei: Francoske oblasti sc sedaj tudi bivšega ministrskega predsednika francoske ljudske fronte Leona Bluma prijele in pripeljale v zapor, ki se nahaja v gradu Chazeron pri Riomu. Leon Blum je v gradu našel že bivšega ministrskega predsednika Daladiera in Reynauda, bivšega notranjega ministra Mandela in bivšega vrhovnega poveljnika francoske oborožene sile generala Gaitielina. Leona Bluma obtožujejo, da je sopovzročil poraz Francije z uvedbo 40 urnega delovnega tedna, s čemer je proizvodna inoč francoske industrije katastrofalno padla v trenutku, ko je bila v Nemčiji najvišja. Leon Blum se bo moral zagovarjati tudi zaradi njegove politike do Sovjetske Rusije, ki da je po izjavi sedanjega francoskega zunanjega ministra Baudoina »največja zmota francoske politike po vojni«.
Volitve na švedskem
Berlin, 16. septembra. AA. DNB: Zaradi izražene želje od več strani bo vodja nemškega športa v. Tschammer und Osten vodil ekipo 80 nemških športnikov vseh glavnih kategorij, ki bodo oktobra odšli na turnejo po državah jugovzhodne Evrope. Nemški športniki bodo obiskali Budimpešto, Belgrad, Bukarešto, Sofijo, Atene in Olimpi'"
Španski migljaj na Gibraltar
Ob priliki obiska španskega ministra v Berlinu
Berlin, 16. septembra. AA. DNB: »Volkischer Beobachter« prinaša izjavo, ki jo je dal španski notranji minister Suner poročevalcu lista pred odhodom v Nemčijo. Suner je rekel med drugim, da bo njegov obisk potrdil tradicionalno špnn-sko-nemško prijateljstvo in dokazal, da bo Španija ostala zvesta svoji dosedanji politiki. Voditelja obeh narodov sta določila smernice te politike prijateljstva in sodelovanja.
Potem je govoril o sedanjem stališču Španije 1 kot nevojskujoče se države in rekel, da se to sta-
lišče nikakor ne sme razlagati kot znak ravno dušnosti do sedanjih dogodkov. Španija ima svoje poslanstvo v Evropi in bo to poslanstvo tudi izpolnila. Na koncu je Suner govoril o pojmu »španskega imperija« in rekel, da nima Španija nikakršnih zahtev v Evropi, da si pa želi nresničiti nekatere naravne pravice, ki so v skladu i. njeno tradicijo in njenim zemljepisnim položajem kot državo, ki leži na skrajni točki evropske celine.
>
(JjOApCrtLaMtvjo
Zasedanje Kmetijske zbornice
V nedeljo 15. t. m. se je zbral k svojemu zasedanju zopet naš kmečki parlament, Kmetijska zbornica. Ker so bile 18. avgusta t. 1. volitve tiste polovice svetnikov, ki so pri pomladanskem zasedanju po žrebu izpadli, je bilo potrebno., da se zbornica vnovič konstituira. To priliko je pa uporabila tudi za temeljito obravnavo našega perečega prehranitvenega vprašanja, saj je nedvomno prav Kmetijska zbornica med prvimi činitelji, ki je poklican, da poda o tem svoje mnenje in da pri reševanju tega težkega vprašanja tudi sodeluje.
Kot najstarejši je začel ob 10 dopoldne zasedanje g. svetnik Ncmanič, Jti je pozdravil vse navzoče, določil zapisnikarja in dva overovatelja, nato pa takoj odredil volitve veritikacijskega odbora. Ta je svoje delo takoj izvršil in predložil plenumu verifikacijo mandatov, ki jo je ta sprejel. Za tem je odredil volitev novega predsednika. Soglasno je bil vnovič izvoljen bivši poslanec g. Martin Šteblovnik, kar je gotovo najlepše priznanje vsemu njegovemu dosedanjemu smotrnemu in res požrtvovalnemu delu. Ker pomenijo volitve zaključek prve triletne dobe in začetek nove, je uporabil predsednik to priliko, da je podal zgoščen pregled dosedanjega zborničnega dela in nakazal že tudi del njenih bodočih nalog.
O tem zakonitem kmečkem stanovskem zastopstvu slišimo v javnosti razmeroma malo, toda kdor je poslušal govor g. predsednika Steblovni-ka, je lahko videl, kako resno, na globoko in tudi na široko je takoj, čim se je organiziralo, zastavila s svojim smotrnim in vztrajnim delom. — Predsednik je očrtal obsežno studijsko delo, ki so ga izvršili zbornični referenti in s katerim so ustvarili solidno izhodišče za vse nadaljnje delo, kajti zbornica načelno odklanja vsako demagogijo in cenena gesla. Dalje se je, čeprav naša najmlajša gospodarska ustanova, prva in doslej sploh edina lotila navzlic znatnim stroškom seštave zanesljive slovenske gospodarske statistike. Navedel je dalje znano :n nadvse uspelo kmetijsko anketo iz 1. 1938, lansko anketo o vodogradbenih delih z ozirom na veliko škodo, ki jo povzročajo našemu kmetijstvu vsakoletne povodnji, ter napovedal slični anketi o našem gozdarstvu in živinoreji. Prav bi bilo, da naše oblasti predlagajo zbornici kot edini zakoniti in izvoljeni zastopnici kmečkega stanu v izjavo vse načrte zakonov, uredb, pravilnikov itd., tikajočih se kmeta, kar so po zakonu dolžne. Navzlic temu je pa opravila zbornica tudi na tem področju obsežno delo, temeljito proučila celo vrsto takih načrtov in dosegla za kmeta že mnogo. Nato je naštel dolgo vrsto samo najvažnejših pobud, zahtev in korakov, ki jih je pokrenila zbornica v zadnjih treh letih na prav vseh področjih kmetijstva. Njena delavnost je bila vsestranska in neumorna. Končno se jb dotaknil še nekaterih načelnih zahtev za bližnjo bodočnost. Zlasti je izpregovoril nekaj zelo tehtnih uvodnih besed v razpravo o prehrani, ki je bila na dnevnem redu glavna točka obravnav tega zasedanja.
Po navedenih uvtfdnih besedah je odredil predsednik takoj volitve obeh podpredsednikov in izvrševalnega odbora-. (Za prvega ,po<jp/ed|edtyka{ je bil izvoljen došfedanjl 'drrugl'podpredSedoTlr g. Strcin Janez, za drugega pa g. Potočnik Ivan, a v izvrešvalni odbor so bili izvoljeni gg. Špindler, Prelog, Strman in inž. Lah.
Temu so sledile volitve nadzornega odbora (Jan, Gabrovšek, Pečovnik) in disciplinskega odbora (Rajh, Orožen, Kotnik). Nato so sledile volitve sedmih strokovnih odborov. Izvoljeni so bili:
1.	v poljedelski odbor: Jan, Rajh, Brulc, Kuhar, Turnšek;
2.	v odbor za živinorejo, mlekarstvo, travni-štvo, pašništvo in melioracije: Orožen, Kržmanc, dr. Hribar, Horvat, Ovsenik;
3.	v odbor za vinarstvo in sadjarstvo: Nema-nič, Rajh, Pečovnik, Marinček, Kuk, Humek;
4.	v odbor za gozdarstvo: Prevc, Rigler, inž. Sotošek, Koban, Kotnik, inž. Šivic.
5.	v odbor za kmetijsko-trgovinsko politiko: Špindler, Prelog, Gabrovšek, Marinček, Sevčnikar;
6.	v odbor za pravna, finančna, carinska in prometna vprašanja: Jan, Brulc, Bogovič, Sevčnikar, Turk;
7.	v odbor za kmetijsko organizacijo, zadružništvo, kmetijsko zavarovanje in vaško higieno: Gabrovšek, Turnšek, inž. Absec, Špindler, Pipan.
Po izvršenem novem konstituiranju zbornice je prešlo zasedanje na obravnavo druge glavne točke dnevnega reda, to je na razpravo o prehrani.
Referiral je glavni tajnik g. dr. Lavrič Jože Iz njegovega izčrpnega poročila posnemamo naslednje: Vprašanje prehrane zanima prav tako kmečko prebivalstvo kot ostale sloje, saj je večina naših okrajev v pogledu preskrbe z živili pasivna in na velikem uvozu, ki se ceni na 12 tisoč vagonov letno; kmečko prebivalstvo je udeleženo najmanj z eno tretjino. Istotako pa je zainteresirano kmečko prebivalstvo na nekaterih drugih nujnih življenjskih potrebščinah kot sladkorju, olju, petroleju, kavi, rižu, obutvi, obleki itd.
Res mislijo nekateri, ki ne poznajo dejanskih razmer, da je danes dobra konjunktura za kmečke pridelke. Toda to je le videz. Vpoklici kmečkih gospodarjev in delavcev ter vprežne živine so zelo ovirali obdelovanje. Letošnje zelo slabe vremenske prilike so prizadejale velike škode zlasti vinogradnikom in sadjarjem.
Tudi še prav nič ne vemo, kako bo z izvozom hmelja, ki predstavlja glavni življenjski živec Savinjske doline. Res so se cene nekaterih življenjskih potrebščin dvignile, toda v enaki ali še večji meri so se dvignile cene potrebščin, ki jih mora kmet kupovati. Poleg tega pa je treba imeti pred očmi, da so bile cene naših kmečkih pridelkov vseskozi, zlasti pa od leta 1929 naprej tako nizke in v takem nesorazmerju s cenami drugih proizvodov, ki jih kmet kupuje, da je gospodarska moč našega kmeta v resnici iz dneva v dan propadala, To je žalostna resnica.
Na visokih cenah žita, do katerih je prišlo letos, naš majhni in srednji kmet, ki predstavlja večino kmečkega stanu, v splošnem ni bil inte-resiran, ker le malo posestnikov pridela toliko, da bi prodajali, velika večina pa mora žito kupovati. Zato je bila vsa leta zahteva zbornice po skladnosti cen žita z ostalimi pridelki, zlasti z živinorejo.
Iz poročila Narodne banke vidimo ,da so dvignile cene žita oziroma rastlinskim proizvodom od začetka vojne od 73.5 118.3, cena živine pa le od 67.7 do 85.8 (podlaga so cene leta 1926 kot 100).
Zatem ie podal pratek pregled razmer in razvoja v zadnjih letih'na žitnem" trgu, opisal letine
pri nas in po svetu, pasivnost posameznih okrajev itd.
Nadalje razmotriva referent vprašanje potrebe racioniranja življenjskih potrebščin, kar narekujejo ne samo socialni, ampak obči državni interesi. Kako naj se to tehnično izvede. Referat razmotriva razne možnosti, pobija nekatere pomisleke, prikazuje prednosti in slabe strani raznih strani raznih tehničnih rešitev tega vprašanja in pozove svetnike, da v debati povedo svoje stališče in gledanje prebivalstva na to vprašanje, ki ga zastopajo, kajti, kar predlagamo, naj bo izraz narodne volje.
O referatu se je razvila krajša, a stvarna debata, v katero je poseglo več zborničnih svetnikov. G. Špindler je opozarjal v zvezi s prehranit-venim vprašanjem na važnost javnih del in zahteval, naj se njih program predloži poprej z izjavo Kmetijski zbornici. G .Marinček je upravičeno zahteval, da je v primeri, ako se maksimirajo cene kmetijskih pridekov, potrebno maksimirati tudi cene kmetijskih potrebščin, pred maksimiranjem pa je treba v vsakem primeru zaslišati Kmetijsko zbornico. G. Nemanič se pridružuje izvajanjem predgovornika, zahteva pravočasno dobavo brez-trošarinskega sladkorja za slajenje mošta in opozarja na potrebo belokranjskega vodovoda. G. Kotnik ojrozarja na pomanjkanje delovnih moči. spričo vpoklicev in prosi za intervencijo za pravočasno f>ovrnitev škode v obmejnem pasu. G. Rajh zahteva primernih ukrepov pri olajšanju dobav kmetskih kreditov, poenostavljanje pravilnika za podeljevanje brezobrestnih posojil, pri obnovi vinogradov in tudi opozarja na javna dela ter na breztrošarinski sladkor za slajenje. G. Rigler slika velike težave pri prehrani na Kočevskem. G. Ovsenik opozarja na innožiče se poljske tatvine, ugotavlja, da delastvo ne gleda pravično na današnji položaj kmeta, izjavlja, da bi proti živilskim kartam ne bilo nevolje in zahteva, naj se izvede agrarna reforma do konca, obenem z melioracijskimi deli v korist malih posestnikov. G. Strman izjavlja, naj se poskrbi obenem tudi za preskrbo kmeta z drugimi potrebščinami po zmernih cenah, kajti sedanjih kmet ne zmaguje ter zahteva breztrošarinski sladkor tudi za vkuhava-nje sadja. G. Kržmanr se izjavlja proti maksimiranju cen krompirja.G. Bogovič zahteva, da se vrne svet ob rekah prebivalstvu in omili sedanji birokratični postopek. G. Pipan končno zahteva, da se pred maksimiranjem cen zasliši zbornica.
Ker je bila s tem debata zaključena, je podal glavni tajnik dr. Lavrič k izvajanjem nekaterih svetnikov nekaj pojasnil.
Sprejete so bile resolucije, iz katerih posnemamo:
Resolucijo
Potrebno je večje upoštevanje predlogov in zahtev Kmetijske zbornice kot predstavnice kmet-skega stanu.
Odgovorni činitelji naj z energičnimi ukrepi nerede v preskrbi takoj odpravijo, iztrebijo in zatro špekulacijo ler sistematično urede pravično delitev razpoložljivih življenjskih potrebščin.
Slovenija je glede žitaric najbolj pasivna pokrajina, v kateri sta navezani skoro dve tretjini prebivalstva na nakup žita, in to razen v dveh okrajih tudi kmetske občine. Zato naj se pravočasno preskrbe zadostne količine hrane. Pri banski upravi dravske banovine naj se ustanovi prehranjevalni urad, ki bo skrbel za nabavo zadostne količine življenjskih potrebščin ter njih pravilno razdelitev. Banu naše banovine pa naj se izda j)ooblastilo do izdaje vseh ukrepov v pogledu organizacije nabave, razdelitve in kontrole, in sicer ne samo glede živil, ampak tudi glede vseh nujnih življenjskih potrebščin (obleka, obutev itd.). (Ta urad je že ustanovljen. Op. ur.)
Resolucija poudarja, da ni kmetski stan tisti, ki povzroča draginjo. Dvig cen kmetijskih pridelkov, od katerih naš kmet živi, zaostaja za dvigom cen potrebščinam, ki jih mora kupovati, ne glede na to, da je kupna moč kmetijskih pridelkov izredno nizka in v nobenem sorazmerju s cenami industrijskih izdelkov. Ce se bodo maksimirale cene potrebščinam, ki jih kmet prodaja, se morajo istočasno maksimirati tudi potrebščine, ki jih mora kmet kupovati. Pri maksimiranju cen kmetijskih pridelkov naz se zasliši Kmetijska zbornica.
Pri v programu napovedanih delih se naj zasliši tudi Kmetijska zbornica. Dela naj se izvajajo sistematično, predvsem melioracije, ki naj ustvarijo podlago za večjo donosnost poljedelske zemlje. V Sloveniji je nad 120.000 ha zemlje, ki bi jo z melioracijami bilo treba zboljšati, dvigniti njeno donosnost, in s tem znižati pasivnost pokrajine. V zvezi s tein predlaga, da se dopolni agrarna reforma tako, da se veleposestniški gozdovi na relativno gozdnih tleh razlastijo ter spremenijo v njivsko kulturo. Površine veleposestniških gozdov na absolutno gozdnih tleh naj se omejijo na 500 ha.
Sredstva za javna dela in druge izredne izdatke naj se dobijo z obremenitvijo premožnejših slojev, ki naj v enaki meri nosijo današnja bremena kot revno ljudstvo.
Končno poudarja resolucija, naj se ugodi akciji zbornice za trošarine prost in cenen cement v kmetijske svrhe.
Pri slučajnostih opozarja g. Prelog na težave. Haloz, g. Kržmanc zahteva spremembo šolskih zakonov, g. Humek se zavzema za pocenitev sredstev za zatiranje sadnih škodljivcev in g. Kotnik opozarja na krivično klasifikacijo izvozne živine.
S tem je bila zaključena tudi ta točka dnevnega reda, nakar je g. predsednik ob 1 popoldne zaključil uspelo zasedanje in se vsem svetnikom zahvalil za stvarno sodelovanje. .
Socialna politika sodobne Nemčije
Berlin, v septembru. NemSko delovno ministrstvo je že sestavilo obsežen načrt o gradbi stanovanjskih hiš po zaključku sedanje vojne. Načrt predvsem določa, da morajo po zaključku vojne takoj začeti graditi tiste stavbe, ki sedaj zaradi vojne niso mogle biti zgrajene. Tako te bo takoj začelo odstranjevati pomanjkanje stanovanj. Ta načrt je sestavljen tako, da se bodo stanovanjske razmere v Nemčiji po zaključku vojne temeljito zboljšale. Načrt določa, da se mora sedaj že v vojnem času vse storiti, da bi 6e lahko z delom takoj in čimprej začelo. Vse stanovanjske hiše in zlasti delavski domovi bodo zgrajeni tako, da bodo v vseh ozirih izraz hotenja nemškega človeka in njegove povezanosti z domovino in z zemljo, na kateri živi. Na deželi bodo tfradili domove za poljedelsko delavstvo. V manjših krajih bodo zlasti pospeševali gradnjo posameznih in manjših lastnih domov. Načrt določa tudi v6e potrebno, da bo za gradbe takoj na razpolago dovolj kapitala.
Nemško socialno ministrstvo je objavilo in izdalo jasne in točne določbe o tem, kako 6e ujetniki sovražnih vojska zaposle pri raznih delih. Ministrstvo je določilo, kakšno naj bo razmerje med posameznimi podjetniki in med taborišči, ki bodo pošiljala posamezne skupine ujetnikov na razna dela. Ze v uvodu teh odredb je določeno, da je pri zaposlitvi treba strogo ločiti častnike od navadnega moštva.
Nove razmere so ponovno zahtevale, di se mora v industriji uporabljati tudi žensko delo. V nekaterih podjetjih kovinske, kemične in železarske industrije so zaposlene tudi ženske. Uredba socialnega ministrstva so 6edaj točno uredile vprašanje mezd in plače za ženske, ki delajo v takih podjetjih. Ker so dela v teh podjetjih za ženske mnogo težja kot pa za moške, bodo mezde in plače za ženske sorazmerno urejene. Pri delih, ki so jih ženske v takih podjetjih do sedaj vedno opravljala, se mezde ne bodo spremenile, pač pa se bo uredilo sorazmerje tam, kjer so ženske pograbile za dela, ki jih navadno opravljajo moški. Pri akordnih delih dobe ženske iste mezde kot moški, pri drugih delih pa se bo določilo odstotno razmerje e plačo moških zapo-slencev.
*
Trgovinska pogajanja s Švico. Na koncu tekočega ali v začetku prihodnjega meseca imamo pričakovati trgovinska f>ogajanja s Švico. Pri teh pogajanjih bi se izvršila revizija dosedanjega trgovinskega in plačilnega sporazuma v Švico, da se doseže čim bolj intenzivna izmena dobrin.
■f- Dr. Stjepan Posilovic. V Zagrebu je nenadno preminul zagrebški odvetnik g. dr. Stjepan Posilovic, ki je bil med drugim podpredsednik uprave Prve hrvatske štedionice in predsednik nadzorstva Narodne banke.
Opustitev podružnice. »Pučka trgovinska banka« v Splitu bo dne 30. septembra ukinila poslovanje svoje podružnice v Makarski in bo vse poslovanje te podružnice preneseno na centralo v Splitu.
Preskrba Slovenije z moko
Kakor »no že poročali, je Priv. izvozna družba odobrila za našo banovino kontigent 1000 vagonov žita in moke, kar je možno prevoziti iz produkcijskih krajev v Slovenijo. Kot sporoča ljubljanska Zbornica za trgovino obrt in industrijo, je namen tega ukre-pa, da bi 6e za dobo intenzivnejšega prometa moglo	Jteenp^«^*1«! >°leri oskrbeti s krušno moko. zbornica tudi priporoča trgovcem, mlinom in drugim, ustanovam, da nemudoma kupijo za svoje potrebe žito, odn. moko. Opozoriti pa morajo svoje dobavitelje, da zaprosijo Priv. izvozno družbo za izvoznice za kupljeno blago v našo banovino.
Cena pšenice v naši banovini
Prejeli smo naslednje obvestilo: Kr. banska uprava odreja na podlagi navodil Priv. izvozne družbe, da se lahko za pšenico, ki je pridelana v dravski banovini, zviša cena za 27 par pri kg. Navedeni pribitek predstavlja izenačenje cene domače pšenice s ceno vojvodinske pšenice, ki je bila zaradi voznine do slovenskih postaj za toliko dražja.
Omejitev proizvodnje iz kavčuka
Trgovinski minister je v sporazumu z banom Hrvatske na osnovi uredbe o nadzorstvu zalotf blaga izdal odlok, s katerim se prepoveduje poraba gume (kavčuka) za izdelavo vseh vrst: gumaste obutve kakor tudi specijalnih čevljev za opravljanje poslov v vodi (kar ni bilo obseženo s prejšnjo prepovedjo), zunanjih in notranjih gum za avtomobilska kolesa, vseh delov za obutev, predmet v za zavijanje stare gume za avtomobilska kolesa (protekcija) za vse one vrste teh avtogum, k« 6e ne morejo izdelovati na osnovi dovoljenja pod točko 2 b) vseh delov za obutev.
Izjemno pa je dovoljena poraba gume za izdelavo specijalnih gumastih čevljev in sicer za vrste in količine teh čevljev, katere s svojim odlokom dovoli trgovincko ministrstvo, za izdelovanje zunanjih in notranjih gum za avtomobilska kolesa za vse vrste tovornih avtomobilov in avtomobilov v 6hižbi vojske in javne potrebe, katerih izdelavo in količino dovoli trgovinski minister, izdelava onih vrst gumastih plošč, ki so jjotrebne za delo strojev, aparatov, tehničnih in medicinskih instrumentov ali ki pridejo v sestavo.
Prepoved 6topi v veljavo v roku 2., 3. in 10 dni, po vrsti predmetov od dne objave v »Službenih novinah«. Tvrdke, ki-žele dobiti dovoljenje za porabo gume za izdelovanje gume za avtomobile, morajo v teku treh dni dostaviti neposredno prošnjo trgovinskemu ministru. Če ne dobe dovoljenja v roku 15 dni, morajo ustaviti delo. Ustavitev dela se mora ugotoviti za zapisnikom krajevnih upravnih oblastev, v zapisnik pa 6e morajo vpisati vse dobljene količine izdelanih predmetov (posebej prodanih, posebej neprodanih), kakor tudi vse dobljene zaloge surovin.
Za kršitev te uredbe so določene kazni po čl. 5 uredbe o kontroli zalog blaga.
Rezervna hrana pri industrijskih podjetjih
Kot znano je v uredbi o rezervah hrane predpisano, da se mora v krajih, kjer obstoje industrijska podjetja, držati na skladišču enomesečna rezerva hrane za osiguranje prehrane delavstva v dotičnem kraju. Ker so v večini primerov občine, kjer se nahajajo industrijska podjetja siromašne in ne morejo iz svojih sredstev držati jx>trebno rezervo hrane, je dolžnost vsakega industrijskega podjetja, da takoj podvzame vse potrebno za prehrano ali s tem, da sama nabavijo enomesečno rezervo in jo drže v zalogi ali pa si s pogodbami zasigurajo potrebne količine hrane. Zaradi tega morajo vsa industrijska podjetja skrbeti za to, da si čimprej nabavijo ali zasigurajo enomesečno rezervo živil.
Jesensko licenciranje bikov in mrjascev
Redno jesensko licencovanje bikov in mrjascev bo v ptujskem okraju po naslednjem vrstnem redu:
dne 18. septembra: ob 8 dopoldne ti a Bregu pri gostilni Strašil za občino Ptuj, istega dne ob 9 dopoldne pri občinskjL .pisarni v Hajdini, za občino Hajdina, ob 10 dopoldne pri Štefanciosi na Ptujski gori za občini Ptujska gora in Majšperg, ob 13 pri Zdolšku pri Sv Lovrencu za občino Sv. Lovrenc na Dravskem polju in Cirkovce, ob 14.30 pri občinskem uradu za občino Slovenja vas, ob 15.30 pri občinskem uradu Sv. Janž za občino Sv. Janž na Dravskem polju, ob 16.30 pri občinski pisarni v Grajeni za občino Grajena.
dne 20. septembra: ob 8 v Rogoznici pri gostilni Bračič za občino Rogoznica, ob 9.30 na razpotju v Janžovcih za občino Sv. Urban, ob 11 pri Cehu v Ločiču za občino Sv. Bolfenk v Slov. goricah, ob 13 pri čučku v Drbetincih za občino Sv. Andraž v Slov. goricah, ob 14.30 na križišču v Gaberniku za občino Sv. Lovrenc v Slov. goricah;
dno 21. septembra: ob 8 pri gasilskem domu v Bukovcih za občino Sv Marko, ob 10 pri mostu na Borlu za občino Zavrč, ob 10.30 pri občinskem uradu pri Sv. Barbari v Halozah za občino Sv. Barbara, ob 1130 pri občinskem uradu Sv. Andraž v Halozah za občino Sv. Andraž, ob 13 pri Sv. Vidu pri občinskem uradu za občino Sv. Vid, ob 15 pri Štajerski hranilnici v Podleh-niko za občino Podlehnik;
dne 24. septembra: ob 8 v Dornavi pri občinskem uradu za občino Dornava, ob 10 na Polen-šaku, ob 11.30 v Savcih (na križišču) za občino Sv. Tomaž, ob 14 pri javni tehtnici v Podgorcih za občino Sv. Lenart pri Vel. Nedelji, ob 16 pri občinskem uradu Sv. Marjeta za občino Sv. Marjeta;
dne 25. septembra: ob 7.30 pri gostilni Alt v Vel Nedelji za občino Vel. Nedelja, ob 9 na sejmišču v Ormožu za občino Ormož, ob 10.30 v Središču ob Savi pred občinskim uradom za občino Središče ob Dravi, ob 13 pri Tomažiču v Vuzme-tincih za občini Sv. Miklavž pri Ormožu in Kog, ob 15 pri restavraciji v Ivanjkovcih za občino Svetinje.
RcdDo jesensko licencovanje bikov in mrjascev bo v litijskem okraju po naslednjem razporedu:
dne 18. septembra: ob 9 na sejmišču v Višnji gori za občino Višnja gora, ob 11 pri Karlingerju v Stični (Ivančni gorici) za občino Stična, ob 14 v Krki pri Magovcu za občino Krka, ob 16 v Pluj-ski pri Dolgorajžniku za občine Vel. Gaber, Šent Vid in Primskovo;
dne 19. septembra: ob 9 v Gabrovki za občino Sv. Križ, ob 14 v Dolah pred občino za obč. Dole;
dne 20. septembra: ob 8 pred občinsko pisarno v Litiji za občino Litija, ob 10 na sejmišču v Šmartnem za občini Šmartno in Primskovo, ob 15 v Mal. Trebeljevem (pri gostilni) za občino Tre-beljevo;
dne 25. septembra: ob 8 pri kolodvoru v Kresnicah za občino Kresnice — desni breg Save, ob 9 pri Cerarju v Verneku za občini Kresnice — levi breg Save in Litija, ob 11.30 na sejmišču v Vačah za občino Vače, ob 14 v Mlinšah pred občinsko pisarno za občino Mlinše, ob 15 v Izlakah na Obreziji za občino Zagorje;
dne 26. septembra: ob 9 v št. Lambertu pred Vrtačnikom za bivšo občino Št. Lambert ter za občini Zagorje in Litija, ob 15 na sejmišču v Zagorju za občino Zagorje;
dne 27. septembra: ob 10 pred šolo v Polšni-ku za občino Polšnik, ob 15 v Št. Jurju pod Ku-mom pri Knezovi gostilni za občino Sv Jurij pod Kumom;
dne 28. septembra: ob 9 v Dobovcu pri šoli za
občino Sv. Jurij pod Kumom.
♦
Kontinentalno boksitna, rndokopna in industrijska d. d., Zagreb. Glavnica 10, bilančna vsota 30. t (23.3), čisti dobiček 0.08 (izguba 0,3) i milij. din.
Borze
Dne 16. septembra 1940.
Denar Ameriški dolar 55.—
Nemška marka U.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 1,824.018 din, na belgrajski 498.000 din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 166.000 din. Ljubljana — uradni tečaji;
London 1 funt....... 178.27- 181.47
Newyork 100 dol....... 4425.00-4485.00
Ženeva 100 frankov..... 1010.07-1020.07
Ljubljana — svobodno tržišče:
London 1 funt....... 220.46- 223.66
Newyork 100 dol....... 5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov..... 1248.17—1258.17
Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin 1 marka....... 14.70— 14.90
Zagreb — zasebni kliring:
Solun 100 drahem...... 50.00 denar
Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem ...... 50.70- 51.40
Curih. Pariz 9.80, London 16.75, Newyork 439, Milan 22.15, Madrid 40, Berlin 175.40, Buenos Aires 102.50.
Vrednostni naniril Vojna škoda;
v Ljubljani 443—448 v Zagrebu 441—444 v Belgradu 439.50 blago
Ljubljana. Drž. papirji: 1% inv. pos. 96—100, agrarji 53—54, voj. šk. pr. 443—448, begi. obvez. 77-78, dalm. agr. 70-71, 8% Bler. pos. 99—101, 7% Bler. pos. 94.50—95.50, 7% pos. Drž. hipot. banke 101—102, 7% stab. posojilo 93 denar. — Delnice: Narodna banka 7.700-7.800, Trboveljska 280—290, Kranjska ind. družba 148 denar.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 99 denar, agrarji 51 dear, voj. šk. pr. 441—444, begi. obv. 78 blago, dalm. agr. 70.75 blago, 6% šum. obv. 70 blago, 4% sev. agr. 52 denar. 8% Bler. pos. 98.50 denar, 7% Bler. pos. 94.50 denar, 7% pos. Drž. hip. banke 100 denar. 7% stab. pos. 94 den. — Delnice: Nar. banka 7.800 blago, Priv. agr. banka 188 denar, Trboveljska 290—300, Gut-mann 45 denar, Sladk. tov. Osijek 205 denar. Jadranska plovba 400 denar.
Belgrad. Drž. papirji: agrarji (53), voj. šk. promptna 439.50 blago (440, iS9), begi. obv. 77 blago. dalm. agr. 69.50—70. 4% sev. agr. 52 den., 8% Bler. pos. 99.50—100.50. — Delnice: Priv. agr. banka 194—196 (195).
Žitni tre
Novi Sad. Rž: bačka 375.50—360, banaška 355—357.50. — Ostalo neizpremenjeno.
Cene živine in kmetijskim pridelkom
V okraju Dol. Logatec, dne 1- septcml>ra 1940: voli I. vrste 8—10 din, II. 7—8 din, III 7 din; telice I. vrste 8—9 din. II. 7.50 din III. 7 din: krave I. vrste 4.50—5 din, II. 4.50 din. III. 4 din; teleta I. vrste 9 din. II. 8 din; prašiči špeharji 10—12 din, pršutarji 9—10 din za 1 kg žive teže. Goveje meso I- vrste prednji del 13 din, zadnji del 15 din, II. vrste prednji del 12 din. zadnji del 13 din; leletina 14-16 din; svinjina 16—18; slanina 18-20 din, svinjska mast 20—22 din; surove kože goveje 1012 din, telečje 16 din. svinjske 7 din za 1 kg. — Krompir 1.50 din. seno 1.20 din. slama 0.50 din. Pšenična moka 5.75—6.50 din. ajdova moka 5.50 din za 1 kg. Trda drva 120 din za meter, jajca 1 din komad, mleko 2 din liter, surovo masio 34 din kg.
12.000 poljedelskih delavcev vstopilo v Zvezo združenih delavcev
Zveza združenih delavcev, Zveza poljedelskih delavcev in Zveza združenih nameščencev so v stanu slovenskih ročnih in duševnih delavcev doslej delale na istih temeljih.
Dalje časa že pa so se med 7,7.1) in med Zvezo poljedelskih delavcev vodili razgovori zaradi vstopa te organizacije v ZZD.
Zveza poljedelskih delavcev ima svoj sedež v Murski Soboti in šteje danes ca 12.000 članov. To so ljudje, rojeni v revščini Slovenske Krajine in prisiljeni, da hodijo zato za zaslužkom v letnih mesecih na razna veleposestva v naši državi. Veliko število pa jih je v preteklih letih pred pričetkom sedanje vojne odšlo na sezonska dela v Nemčijo in Francijo. Tudi letos jih je kljub viharnim časom odšlo nekaj tisoč. S prlslužkom se potem vračajo domov na svoje skromne domove, z njimi izboljša-vajo svojo ped zemlje in svoje hiše ter vzdržujejo svoje družine.
Ti siromašni slovenski delavci so bili od ustanovitve Zveze poljedelskih delavcev prepuščeni samim sebi in so jih veleposestniki doma, pa tudi tujina neverjetno izkoriščali. Z ustanovitvijo njihove strokovne organizacije in pa s sodelovanjem slovenske izseljenske Rafaelove družbe se je pričelo z načrtnim delom za njihovo kulturno in gospodarsko varstvo. Mlada strokovna organizacija je v nekaj letih zajela večino poljedelskega delavstva, njihovo življenje v delovnih kolonijah doma in v
tujini. Razume se, da starega, neverjetno ukoreninjenega izrabljanja teh naših delavnih moči ni bilo mogoče v razdobju nekaj let popolnoma zatreti.
Sami vidimo, kako se celo industrijskemu delavstvu po mnogih obratih zaradi nesocialnega čustvovanja podjetnikov godi nešteto krivic in jih vse strokovne organizacije z dolgoletno prakso niso v stanu popolnoma odpraviti. Tako tudi Zveza poljedelskih delavcev, ki jo-bomo poslej imenovali s kratico ZPD, pri svojem delu neštetokrat naleti na mnoge ovire. ZPD je bila poleg tega še tudi sama v nekaki razvojni dobi in je šele po danih izkustvih ustvarila sistem svojega dela in svoje organizacijske zgraditve. Danes šteje, kakor navajamo zgoraj, ca 12.000 članov, ki so porazdeljeni na 28 krajevnih podružnic, iz svoje srede so tako zbrali 28 krajevnih odborov, katerih naloga je skrbeti za njihovo zaposlitev in za čas zaposlitve delati na pravični ureditvi njihovih odnošajev do gospodarjev in gospodarjevih najemnikov.
ZPD je tako danes edina slovenska strokovna organizacija poljedelskega delavstva. Drugi se za to delavstvo tudi nikoli brigali niso. Omalovaževali so ga, šli so mimo njega in ga v delavski stan sprejeti niso hoteli kot enakopravnega. Niso mu dali socialnega zavarovanja, ne minimalnih mezd, ne zastopstva v delavskih socialnih ustanovah. Zdi se, da so to delali zato, ker so se bali njihovega števila in njihovega verskega prepričanja. Mogli bi namreč kot člani delavskih socialnih institucij v pre-
teklih časih znatno ovirati marksistični tok in marksistično gospodarstvo.
Šele lansko lelo imenovani plenum Delavske zbornice, ki ga tvorijo po veliki večini pripadniki naše organizacije ZZD in tovariske Zveze združenih privatnih nameščencev, je tudi v tem oziru zavzel drugačno stališče. Sklenil je, da se v okviru Delavske zbornice ustanovi poseben odsek za poljedelsko delavstvo. Ta odsek mora skrbeti za to. da poljedelski delavci dobijo iste pravice, kakor delavci po industrijskih in obrtniških obratih. Zbornica se je začela zanimati za njihove prilike in za njihovo življenje. Zbira tozadevni material in pripravlja nove uredbe, katerih uveljavljenje naj bi poljedelsko delavstvo v pravicah izenačilo z ostalimi tovariši iz drugih poklicev.
Preteklo soboto so se v Murski Soboti zbrali zastopniki ZPD in nosilci prekmurskega javnega življenja ter zastopniki ZZD ter so s posebnim dogovorom uredili medsebojne odnošaje in včlenjene Zveze poljedelskih delavcev v ZZD. V nedeljo, 15. septembra, je bil podpisan ta dogovor v Delavskem domu v Murski Soboti in z njim v razvoju slovenskega delavskega stanu postavljen nov, zelo važen mejnik. ZPD in ZZD sta s tem dogovorom napravili velik korak naprej, napravili pa tudi veliko uslugo slovenskemu delavskemu stanu in naši narodni celoti. — Prepričani sino, da bodo leta bodočega dela to tudi izpričala po stvarnih uspehih.
Strašno neurje nad Slovenijo
Katastrofa v hribih okoli Polhovega gradca — Sava silno narašča
Ljubljana, 16. septembra.
Mali Šmaren 8. t. m. ,je bil nenavudno to, pel, tako vroč ko v poletnih dneh, saj je termometer dosegel najvišjo temperaturo 29°C. Prihodnji dan v ponedeljek je nastal nagel vremenski preobrat. Začelo je deževati in je deževalo vse dni do davi. Sobota in nedelja sta nam prinesla močne in strašne nalive, ki so povzročili, da so reke s pritoki začele davi silovito naglo naraščati in prestopati bregove. Mnogokje so jesenski pridelki v nevarnosti. Kmetje imajo na njivah še krompir, fižol, koruzo, repo, peso, zelje in ajdo. Mnogo krajev je danes poplavljenih, posebno ob Ljubljanici, Savi okoli Brežic, dalje v Savinjski dolini in drugod.
Včerajšnja nedelja je bila po tdnevi prav viharna. Čez Barje je divjal močan zahodnik, ki je šibil drevje in deloma tudi lomil veje. Ponoči so se nato vrstili strašanski nalivi. Om-brograf na meteorološki postaji je prav nazorno zaznamoval razvoj neurja in nalivov. Nedelja je bila takole do 16.20 brez posebnega dežja. Od tega časa naprej do 19.30 je rahlo deževalo. Prvi hud naliv je za tem nastopil tja do 20.15. Nato se je umirilo. Toda do polnoči se je razbesnelo neurje nad mestom in širno okolico. Po nekaterih" krajih jje tako li}«, krtikortla, bi sc utrgal oblflk?jNujhujr j.<f b?l<5/bWftL Miloše-j ga gradca. Kako strašno je bi Jo. nočno neurje, nam kažejo podatki o dežju. PoiibČi je padlo nad Ljubljano do 400 mm dežja. Samo v 4 urah.
Meteorološka postaja je davi kazala, da je v zadnjih 24 urah v mestu padlo 58.6 mm dežja. Prav ogromne množine dežja! Od sol>ote zjutraj pa do davi je padlo celotno 90.4 mm dežja. Naravno, da so take velikanske množine dežja povzročile naglo naraščan je Ljubljanice in njenih pritokov. V dobrih 8 dneh ta mesec smo imeli v Ljubljani že 145 6 mm dežja, ko je bilo lani v 13 deževnih dneh le 115.5 min. To ves mesec!
Kakor nam kratko poročajo iz Polhovega gradca, so tam ljudje doživljali strašno noč. Neurje je trajalo skoraj celo noč, posebno po polnoči tja do 5 zjutraj. Bila je prava katastrofa za vso polhovgrajsko okolico. Gradaščica je mahoma začela naraščati in se razlivati po poljih in travnikih. Vse je bilo davi pod votlo od Polhovega gradca tja do Ljubljane. Vsa ravan je spremenjena v pravo jezero. Z vseh hribov so drugače neznatni potočki, ki so se spremenili v hudournike, vu!ili seboj kamenje in ga v ravnini nanašali na njive in travnike, škoda je ogromna! Ponekod je voda dosegla banovinsko cesto.
Prav strašno neurje v Polhovgra jskih Dolomitih je iinelo za posledico, da je Ljubljanica začela naraščati. Že od preteklega tedna sta obe zatvornice, na špici in v Gruberjevem prekopu, popolnoma dvignjeni. Terenska sekcija za regulacijo Ljubljanice je danes zaznamovala, da je davi Ljubljanica na špici narasla za 160 cm v zadnjih 24 urah. Pri Fužinah je Ljubljanica ob 9 dosegla višino 2.23 m, za 1.43 m nad normalo. V gorenjem teku od Vrhnike nizdol je že Ljubljanica poplavila polja in travnike, prav tako se je razlila čez bregove v Lipah in Črni vasi. Ilavptmanca je pod vodo. Od Fužin naprej je Ljubljanica nu več krajih prestopila bregove. Njive in travniki stoje pod vodo ob izlivu Ljubljanice v Savo, ki je prav tako močno narasla. Ljubljanica je vse dopoldne in popoldne še vedno naraščala. Ob 15. je vodomer pri hidrocentrali nu Fužinah kazal, da je Ljubljanica od davi narasla še za 15 cm.
Vodno stanje Save
Tako katastrofalno Suva že kmalu ni naraščala, kakor sedaj po tem neurju. Iludi nalivi so vladali po mnogih krajih na Gorenjske.,i, zlasti v Poljanski dolini nad škof jo Loko. Sava s Soro je pri Medvodah hudo narasla. Sora je pri Ratečah prestopila bregove. Sava nosi seboj mnogo lesa. Ponoči je Suvu pri Tacnu odnosno pri Cesnovi hidrocentrali na Brodu dosegla 3 m nad nonnalo. Danes dopoldne je tamošnji vodomer zaznamoval stanje Save z 2.50 m nad normalo.
Žalostno sliko nam kažejo poročila, ki jih je opoldne prejel hidrotehnični odsek banske uprave. Poročila slikajo obupen položaj krajev okoli Krškega in IŠrežic. Navajamo važnejša poročiila vodomerskih postu,j.
Čatež. Včeraj ob K) vodno stanje Save 1.60 m nad normalo. Davi ob 7. 3,30 m nad normalo, ob 10 že 3.85 m nad normalo. Sava še vedno narašča. V 24 urah je Sava pri Čatežu in Brežicah narasla za 2.25 in.
Krško. Suvu naglo narašča. Včeraj ob 7.30 stan je Save 55 cm nad normalo. Davi ob 8 že 168 cm in ob 10 212 cm nad normalo.
Radeče. Stanje Save. Danes ob 7 3.90 m, ob 10 že 4.32 m nad normalo.
Litija. Stanje Save ob 8 danes 2.55 m nad normalo pri lesenem mostu. Ob 11.30 je Sava narasla že na 2,85 m nad normalo. Še vedno narašča.
Tudi druge reke in potoki so močno narasli vsled nedeljskega deževja. Dreta pri Rečici v Savinjski dolini je dosegla 3.20 m nad normalo, Voglajna pri Sv. Juriju ob južni žel. je bila davi ob 9 3.70 nad normalo.
Po enotedenskem deževju je danes nastopilo lepše vreme. Počasi so se raziepli še zjutraj nič dobrega obetajoči črni oblaki in popoldne se je zjasnilo. Za Burjane je to sreču, da so obvarovani še pred hujšimi povodjimi, prav tako tudi drugi kraji.
Savinja poplavlja
Na celjski okraj, zlasti na ccljsko okolico prihajajo letos nesreče za nesrečo. Pred meseci je |
pustošila toča, nato je prišlo deževno vreme s po> vodnijo, ki je povzročilo precej škode. Pridno ljudstvo, ki v teh časih zna prav ceniti vsako bilko, je spet poprijelo s podvojenim trudom za delo in upalo, da se bodo stročnice in drugi nasadi ob zadnjih lepih jesenskih dneh izboljšali. V soboto in v nedeljo pa je spet pričelo deževati. Posebno močno je deževalo v nedeljo čez dan in ponoči. Savinja in pritoki so zelo narasli in mnogokje preplavili polja in travnike. Iz Luč nam poročajo, da so z grebenov pridrveli hudourniki in na nekaterih mestih na banovinski cesti nakopičili mnogo proda in zemlje. Deževati je prenehalo davi ob 5. Od tega časa je Savinja zelo narasla. Zavodna in naselje pri Skalni kleti sta poplavljeni. Da so omogočili prehod pod železniškim podvozom, kamor je udarila zelo narasla Voglajna, so napravili prehoden mostiček. Savinja je prinašala zlasti okrog 8 zjutraj mnogo lesa. Na Masarykovem nabrežju je vdrla v kanale in naplavila travnike ob promenadni poti. Zjutraj tudi prehod pod železnim mostom pri Javnem skladišču ni bilo mogoč. Savinja je bila ob pol 9 tri in pol metra nad normalo.
Potniki iz šmarskega okraja so pripovedovali,
da je zelo narasla Slivnica. V Podsredi je zalila travnike in zajela tudi cesto. Celjski mestni avtobus je moral čakati eno uro, da je voda upadla. Voglajna je po|>lavila vse nižje predele ob železniški progi od Štor do Sv. Jurja pri Celju. .Mnogo škode je napravil pritok Pesnica iz drameljske okolice. Voglajna je prestopila nasip ob West-novi tovarni in poplavila travnike v Čretu. Precejšnjo škodo je napravila Tesnica. Na Frankolo-vem je odnesla jez pri Zadružnem mlinu. Deroča Hudinja je poplavila zlasti v Arclinu in-Skofji vasi.
Koprivnica je napolnila strugo in na nekaterih mestih prestopila breg in zalila njive za So-dinovo žago. Posebno močno je poplavila tudi Sušnica, ki se zaradi velike Savinje ni mogla iztekati in je poplavila travnik za gimnazijo. Babno in Ložnica sta deloma v vodi. Voda je kmetovalcem uničila vso otavo. Ložnica je na B.ibncm poplavila tudi cesto. Novo vas je poplavila Koprivnica.
Voda je začela upadati okrog pol 11 dopoldne. Ker je napravila poplava precejšnjo škodo, bo imela občina spet skrbi, kako pomagati prizadetim.
Žalostna je letošnja jesen
Sv. Rupert n. Laškim, 14. sept.
Letošnja jesen, Se bolj pa bližajoča se zima. na mvzbuja naravnost strah glede prehrane v naših bregovitih krajih »prašume«. Nočemo prazno jadiko-vati, a potrebno je, da se pove in pozna resnica navzgor in navzdol. — Vsa žita, najbolj pa pšenica, so letos silno zaostala tako glede količine, poseboo pa še glede kakovosti. Sedai smo glavno upanje stavili na krompir in koruzo, tudi aido in repo. A zdi se, da koruza nikakor ne bo mogla dozoreti, ker je še popolnoma zelena in sedaj v sredi septembra, ko bi po večini morala biti že zrela, ne kaže niti najmanjšega znamenja zoritve. Ljudie sedaj večiioma izkopavajo krompir, a morajo z žalostjo ugotoviti, da ga je, posebno v nižjih in ravnih legah dobro polovica segnila; velik odstotek so tudi uničile poljske miši in zlasti nenasitni bramor, ki jc letos naravnost divjal po naših poljih. Zelje ie leto« nrecei dobro pokazalo, a glej spako glogovega belina: tistih oar toplih dni v septembru je porabil ter kar po načinu bombnikov obletaval in obstreljeval kapusove njive, ki so sedaj polne ostudnih goscnic, ki žrejo in uniču-je'0 dan in noč toliko potrphno in n nadnrnevsl.ivo zelenjavo. Tudi ajda se je dobro postavila, a kaj, ko je že v sredo, dne 11. septembra nastopila prva slana. Fiiol je še ves zelen in ne more zoreti, ker rima 6ončne toplote. Naravnost z grozo pa nas napolnjuje pogled na vinograde; tudi najbolj žlahtno grozdie ima jagode trde kakor kamen; v mnogih vinogradih oz. po večini, pa ves nastavek sedaj v septembru kar odpada. Nek vinogradnik pri podružnici Sv Petra blizu Laškega je letos sedemkrat skrbno škropil dobro obdelani vinograd, a sedaj mu je kratkomalo odpadlo vse grozdje. Repa nikamor ne more, ker ni pa ni toplega sonca. Ako se nas Bog ne usmili in nam ne da toplega sonca sedaj v septembru in oktobru, bodo uničeni, to je popolnoma nedozoreli vsi pozni jesenski pridelki!
Divna in lepa je RogašRa Slaiina v jeseni.
Obiščite jo vsi, ki tega niste storili v pred- ali v glavni sezoni. • Vsa sredstva za zdravljenje. Indikacije; bolezni želodca, črevesja, ledvic, žolčni kamni, diabetes itd. • Stroga dietna kuhinja. Vsa udobnost.
Deset in dvaj setdnevni dogovori po predsezonski ceni brez vsakega zvišan ja.
Izkoristite ugodno priliko! Okrepite Vaše zdravje! • Jesenska sezona od 1. septembra do 15. oktobra; zimska sezona od 15. oktobra dalje. • Zahtevajte prospekte od ravnateljstva zdravilišča.
ROGAŠKA SLATINA
Začetek zobarske šole v Ljubljani
Deset polnih let so se borili nesamostojni zobni tehniki, ki jim je zakon iz leta 1930 vzel možnost osamosvojitve, da bi se zanje tako krivični zakon izpremenil. Ko so se namreč posvetili temu poklicu, so vsi računali, da jim bo mogoče po določenem razdobju odpreti samostojne zobarske delavnice. Zakon pa jim je to preprečil in tako so se borili razmeroma slabo plačani često tudi z brezposelnostjo. Letos je bila ta krivica popravljena. Osamosvojiti se bodo mogli vsi tisti, ki jili je zalekel zakon iz lela 1930. Po novem morajo le z uspehom dokončati strokovno zobarsko šolo in potem položiti državni izpit za zobnega tehnika. Potem pa more vsak dentist odpreti samostojen zobarski atelje v kraju, kjer še ni zobozdravnika. Ker zobarske šole v Jugoslaviji še^ ni, so se zobni tehniki, organizirani v svojem društvu zobotehnikov za Slovenijo v Ljubljani, odločili, da bodo šolo ustanovili sami. Urediti je bilo treba najprej primerne učne prostore, dobiti predavatelje in urediti vse potrebno pri oblasteh. Z nemajhnimi žrtvami je bilo tudi to doseženo brez kakih podpor. V nedeljo dopoldne so zobni tehniki slovesno odprli lepo urejeno zobarsko šolo v Ljubljani.
Ob 9 dopoldne so se številni člani društva in kandidati šole udeležili skupne sv. maše v Križankah s predsednikom g. Slanovcem in odborom na čelu. Odtod so krenili v Vegovo ulico štev. 8, kjer so si v prvem nadstropju uredili šolske prostore. Najprej je navzoče, posebno pa zastopnika bana, načelnika socialnega oddelka banske uprave g. A. Kosija pozdravil ravnatelj zobarske šole dr. Sfiligoj Rado. Omenil ja, da je krivični udarec, ki ga je zadal zobnim tehnikom zakon iz 1. 1930, dosegel, da so se zobni tehniki združili v močno, delavno in požrtvovalno organizacijo, ki je šla v boj za slaro pravdo. Danes je že viden uspeli tega boja. Ustanovljena je zobarska šola, edina v državi in na vsem Balkanu. Šola bo upravičila svoj obstanek in ho omogočila pridnim in podjetnim dentistom velik napredek v njihovi stroki.
Zastopnik g. bana, načelnik socialnega oddelka banske uprave g. A. Kosi je ?.i tem v imenu g. bana pozdravil navzoče ter želel društvu in šoli obilo uspeha. Poudaril je, da naj zobni tehniki z vztrajnostjo iu pridnim delom služijo domovini ter prog'asil šolo za odprto. V imenu kandidatov na novo odprle šole je spregovoril zobni tehnik Vladimir Plenifar, ki je podčrtal dejstvo, da so zobni tehniki z lastnimi sredstvi in velikimi žrtvami ustvarili to šolo v želji, da izpopolnijo svoj slan in si pribore boljšo bodočnost. Zahvalil se je oblastem, zlasti banski upravi, ki je borbo zobnih tehnikov in njihove napore z naklonjenostjo spremljala, in zaključil svoje besede z vzklikom kralju Petru 11.
Nova šola ima tri lepe ordinaciiske sobe, v katerih stoje po dva ordinacijska stola z. vsemi zobarskinii pritiklinami. Ena izmed ordinacij bo
uporabljena tudi za učilnico. Poleg tega ima šola še velik laboratorij in pa pisarno za ravnatelja šole. Z današnjim dnem se začenja že pouk. ličili bodo sami strokovnjaki, zobotehniki in specialisti. Od banovine je postavljen za komisarja te Šole dr. Živko Lapajne, poleg ravnatelja dr. Sfili-goja pa bodo poučevali še ravnatelj Higienskega zavoda dr. Ivo Pire ter dr. M. Perko, dr. M. Ctin-der, dr. L. Klino, dr. Ciril Cinnan in mestni fizik dr. M. Rus. Pouk bo vsak dan v popoldanskih in večernih urah, in sicer po 8 ur na dan. Od tega bodo štiri ure posvečene teoretskim naukom, štiri ure pa praktičnim vajam. Doslej je prijavljenih že nad 30 kandidatov, ki bodo s šolnino krili tudi vse stroške za vzdrževanje šole. Kandidati so sami dali marsikaj, zlasti ordinacijske stole, na razpolago šoli. Poleg tega pa bo vsak plačeval še po 500 din mesečno šolnine, tako da bodo vsi stroški za šolo kriti s kandidati samimi. Šola je
že sedaj odličro opremljena in ji manjka le še naprava za tako imenovano jekleno tehniko. — Zobni tehniki se nadejajo, da bodo dobili vsaj za nabavo le naprave kje kako podporo. V šoli sc bodo namreč zdravili zobje najrevnejših slojev, in sicer po režijski ceni, tako da bo la šola hkrati opravljala izredno socialno nalogo. Šola bo trajala 12 mesecev.
Zobni tehniki 3edaj, ko se je izpolnila njihova davna želja, ne morejo drugega, kakor da dajo izraza svoji globoki hvaležnosti do vseh, ki so jih podpirali v njihovi borbi, posebno pa predsedniku senata in prosvetnemu ministru dr. Korošcu, ministru dr. Kreku in banu dr. Natlačena, ki so jim pripomogli do uresničitve njihovih želja. Istočasno pa so od srca hvaležni svojim tovarišem, zlasti predsedniku-društva g; Slanovcii, dalje Vilku Liikežu, Sandiju Lukežu in drugim odbornikom, ki niso odnehali ter vzdrževali organizacijo tudi v najhujših časih Delavnemu in pogumnemu društvu ter njegovim članom k velikemu uspehu tudi mi od srca čestitamol
Razstava Rika Debeniaka
v Jakopičevem paviljonu
Ljubljana, 15. septembra
Danes ob 11 dopoldne je bila v Jakopičevem paviljonu odprta umetniška razstava mladega slikarja Rika Debenjaka. Razstavo prireja Društvo slovenskih umetnikov, slike pa so zbrali in uredili v odsotnosti umetnika njegovi prijatelji. Otvoritvi razstave se je udeležilo mnogo ljubiteljev umetnosti, kjer smo videli tudi zastopnike naših kulturnih ustanov, tako zastopnika univerze dekana dr. Hadžija, ravnatelja Opere V. Ukmarja, upravnika Narodne galerije Zormana, predsednika Kluba neodvisnih St. Kregarja, mnogo umetnikov in občinstva, veliko pa tudi rojakov s Primorskega, med njimi več rojakov iz rojstnega kraja Kanala, tako zlasti univ. prof. dr. Vojeslava Mo-leta ter brata dr. Rudolfa Moleta, dalje dr. Bitež-nika, dr. J. Lovrenčiča itd. Razstavo je z lepim nagovorom odprl predsednik Društva likovnih umetnikov v Ljubljani prof. Saša Šantel, ki je najprej opravičil odsotnega umetnika, ki bi se rad udeležil osebno razstave, pa ga ovira bolezen, ter je tudi v njegovem imenu izjavil, da so slike izbrali in uredili njegovi prijatelji, katerim se lepo zahvaljuje, da pa zaradi bolezni ne more biti razstava taka, kakor bi sam želel. Nato je v kratkih besedah podal življenjske obrise mladega slikarja, njegove umetniške uspehe v svetu ter globoko njegovo prodiranje v svetovne mojstre. Označil je njegovo izredno mehko čustvenost in razpoloženje ter izredno pridnost v pridobivanju tehnike, ki jo je študiral z vestnostjo in marljivostjo kot ni v navadi pri mladih ljudeh. Zaključil pa je svoj govor z ugotovitvijo, ki je gotovo zadela bistvo Debenjakove umetnosti: da si je s svojo marljivostjo in izredno resnostjo ustvaril soliden
temelj iz največjih svetovnih slikarskih uspehov, na katerega je postavil svojo umetnost, ki ima pred sabo veliko in mogočno bodočnost. Nato je prof. Santel razlagal in razkazal udeležencem posamezne umetnine, ki so razstavljene v treh sobah. Debenjakova umetnost je najrazličnejša ter obvlada vse panoge, tako olje kakor risbo, pejsaž kakor portret ter velike kompozicije, katerih največja je Slovenska Madona v dvorani na levi. Kakor obvlada vse panoge, tako obvlada tudi vse tehnike, od klasičnih, baročnih do impresionističnih slogov ter je v vsaki ustvaril zanimive slike. Vplivi vse najvišje svetovne umetnosti so tako zbrani na majhnem prostoru, iz katerega vsega pa se vidi, da je v Debenjaku zorel mojster, ki bi na solidnem temelju ustvaril lahko monumentalno slovensko umetnost, ki jo tako potrebujemo in želimo. Razstava bo nudila vsem največjega užilka, poznavalcem evropske umetnosti pa še celo, ker bodo lahko ugotovili, kje je umetnik iskal svojo inspiracijo. Vsa razstava kaže Debenjaka kot odličnega učenca, resnega umetnika in slikarja, ki je v največjem iskanju in razmahu mladih sil, ki iščejo sprostitve v svojo podobo.
— Po pogostni nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, za užite na tešče, z lahkoto doseči izpraznje-nje črev in urejeno delovanje želodca »Frnnz-Josefovn« voda je davno preizku šena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod.
OgL ree. 8. br. 80474/J4
ie aoiace
Koledar
Torek, 17. septembra: Lambert, škof, Frančiškov« rana.
Sreda, 18. septembra: Kvatre; Jožef Kupertin, spoznavalec. Zofija in tov, mučenke.
Novi grobovi Y 91. letu starosti odšel v večnost
Cel.jp, 16. sept. Na Teharjih pri Celju je pretekli teden zatisnil svoje tru<lne oči dobro znani in pri vseh priljubljeni starček Gašper Brečko v svojem 91. lotu staros i. Pokojni Gašper Brečko je bil srčno dober, gloiioko veren mož — stara, trtlna slovenska korenina. Vse svoje otroke ;e vzgojil v strogo krščanskem duhu, da se danes vsi odlikujejo kot dobri katoličani in vneti podpiratelji im delavci v naših društvih. Starček je bil zadnja leta priklenjen na bolniško |>osteljo in je veliko trpel. Ni se bal smrti, nasprotno želel si jo je, saj se je zavedal, da njegovo življenje ni bilo izgubljeno, ampak bogato izpolnjeno z delom, trpljenjem in molitvijo. Na zadnji poti ga je spremilo veliko število ljudi, ki so dobrega starčka poznali in ljubili. K večnemu počitku ga je spremilo tudi 6 duhovnikov. — Naj blagi starček uživa pri Bogu zasluženo plačilol
Osebne novice
= Lep jubilej odgovornega dela. Te dni obhaja načelnik finačnega oddelka banske uprave g. dr. Filip Orel 10-letnico odkar je bil postavljen na to odgovorno in včasih prav gotovo tudi neprijetno službeno mesto. K lepemu jubileju dela mu vsi iskreno čestitamo!
= Premeščen je bil g. Majerič Josip, jetničar pri okrožnem sodišču v Dolenji Lendavi, za jetaičar-
ja okrožnega sodišča v Murski Soboti.
*
— Naknadno vpisovanje v Robidov enoletni trgovski tečaj, s pravico javnosti, Ljubljana, Trnovska ulica 15, se vrši še vsak dan dopoldne in popoldne v pisarni ravnateljstva. Najnižja šolnina, ker se zavod nahaja v lastnem poslopju. Učni uspehi prvovrstni.
Josfp Oražem-70 letnik
Bivši dolgoletni moščanski župan Josip Oražem obhaja danes svojo 70 letnico. Njegovo dolgoletno plodonosno javno delovanje v tej veliki ljubljanski predmestni občini, ki je še le pod njim iz neznatne vasice narast-la v veliko in urejeno predmestno naselbino. njegovo tlelo v ljubljanski okolici, k jer je kol načelnik cestnega in zdravstvenega odbora ter odbornik bivše okrajne blagajne dolga leta vneto in nad vse uspešno deloval, vse to delovanje današnjega jubilanta zasluži, da se ga danes spomni tudi naša javnost.
Pred 70 leti na današnji dan se je rodil v dolenjski Ribnici. Njegova življenjska pot je bila sicer trda in trn jeva, vendar blagoslovljena. Že kot 10 let staremu fantku je umrl oče. ostala pa mu je bolehna mati, ki je brez sredstev na vso moč skrbela za svoje male otroke. Mali Jožek pa je imel tako srce za svojo mater in njene skrbi, da je tudi hotel doprinesti svoj del materi v olajšavo. Zato je skušal na vse strani zaslužiti kak groš ali dvo-jačo. Ali je lovil ribe ali rake ter ji prodajal, denar pa nosil materi Kmalu so ga dali v uk in pomoč v Fajfarjev mlin in na žago, kjer je pridno delal, dokler ga niso vzeli k vojakom. Ko je prišel od dragoncev, je bil sprejet k železnici ter je poslej s pravo sinovsko ljubeznijo skrbel za svojo mater. Kot železničar se je oženil s svojo še živečo gospo, s katero sta v veliki vzajemnosti in ljubezni začela v Mostah voditi skromno trgovsko in gostilniško obrt. Priden kot mravlja, je delal v prostih urah doma dneve in noči. S svojo pridnostjo in znano odločnostjo ter sposobnostjo je i/, malega podjetja napravil veliko. Kaj kmalu je bil izvoljen v občinski odbor moščanske občine, nakar je bil 6 let kasneje — leta 191.2 —- izvoljen za moščanskega župana. Tukaj je pokazal svojo sposobnost za javno delo, ko je v svojem 20 letnem županovanju občino povzdignil ter ji ustvaril važne naprave.
Prva njegova skrb je bila šola. Moščanski otroci so takrat hodili v malo 4- razredno šent-petersko šolo. Odločno se je lotil dela in kinnlu je ob Zaloški cesti zrastla ponosna in velika zgradba, nova šola, ki jc bila končana tik pred svetovno vojno, Za pomoč pa ni trkal le pri deželnem odboru v Ljubljani, temveč jo je v svoji odločnosti mahnil celo na Dunaj trkat, cla je dobil podporo in da občina ni bila preveč obremenjena.
Leto za letom je v Mostah razsajal legar, ker je manjkalo zdrave pitne vode. Oražem se je lotil dela in je žc Irta 1913 poskrbel občini vodovod, ki je zanj občina plačala le eno tretjino stroškov, med tem ko je dve tretjini nosil tedanji deželni odbor. Oražem pa tudi ni miroval poprej, preden ni dosegel svojega namena. Tedanji deželni odbor, deželni glavar rlr. Su.šteršič. deželni odborniki dr. Lanipe, Povše in dr. Zaje so Oražma zaradi njegove bi-strosti in stnotrene delavnosti visoko cenili.
Ko je izbruhnila svetovna vojna, je Oražem ves živci za svoje občane. Ne le v domači občini, temveč tudi v sosednjih občinah ljubljanske okolice je bil nn rlelu ter ljudem pri rekvizicijah pomagal, da jim niso zaplenili zadnje kravice iz hleva in vzrli zadnjega zrna iz kašče. posredoval je za podpore ženam vpo-
klicanih vojakov in se ves čas vneto trudil, da bi olajšal gorje. To vedo le njegovi najožji sodelavci iz tistih žalostnih časov.
Po vojni se jc takoj lolil novega načrta. Zgradil je občini elektrurno ter preskrbel ljudem električno luč, ki je bila precej cenejša kakor pa v Ljubljani. Pozneje se je lotil kanalizacije, ki jo je dovršil. In tako občina Moste ima kanalizacijo, med tem ko jo stari del nekdanje moščanske občine, ki je bil po potresu priključen Ljubljani, Stari Voilmat, ponekod še zdaj nima.
Veliko skrb je imel za siromake in onemogle. Pod njegovim župnnovunjem je občina začela graditi občinsko zavetišče za onemogle občane, kjer naj bi bilo tudi dnevno zavetišče otrok in javno pokališče. Toda, preden je bilo to važno delo končano, je tedanji sovražni politični režim župana Oražma in njegov občinski odbor odstavil ter imenoval svojega. Tako je tudi zaostalo to veliko delo in ostalp nedovr-šeno. Pozneje so iz te zgradbe napravili meščansko šolo. V povojnih letih je župan Oražem tudi močno razširil vodovod v vse ulice in začel z gradbo malih hišic. S tein je marsikomu pripomogel, da je prišel do svoje hišice, ki bi je sicer nikdar ne imel. Njegove hišice sicer niso razkošne, so pa vendar le poceni in lastno streho imajo lastniki nad seboj ter vrtiček okoli nje.
Skupaj s tedanjimi moščanskimi možmi in z rajnim župnikom Jankom Petričem je sodeloval pri ustanovitvi Vincencijeve konference v Mostah ter tudi sicer z vsem srcem za si-rokame. Na stotine siromakov je njegov voz prevozil v bolnišnico in iz nje za »Bog povrni«. V njegovi kuhinji ie navadno do 10 revežev dobivalo hrano na dan Kolikokrat je bil siromakom za botra, koliko oblek in čevljev jim je kupil iz svojega, koliko prošenj za nje naredil in za nje posredoval — to ve le Bog. On je to že davno pozabil. Nekateri njegovih malih oskrbovancev so danes ugledni možje, ki se gn hvaležno spominjajo.
Moščanska prosveta je v njem imela svojega najlioljšega očeta in podpornika. Kadar koli je bilo kaj treba, se je glasilo: To bo pa Oražem preskrbel. On pa je pokimal in dejal: »Honio že naredili!« Koliko lesa in drugega potrebnega je zastonj šlo iz njegovih skladišč za te namene! Zato pa je njegova hiša bila zbirališče mladih in starih, premožnih in revnih. Pri n jem so se zbirali gospodje od deželnega glavarja in farne duhovščine do delavca in kmeta ter obrtnika. Z vsemi je Oražem bil iskren prijatelj.
Ko je leta 1929 občina mestni občini ljubljanski prodala po ugodnih pogojih svojo elektrarno. je 200.000 dinarjev iz izkupička občinski odbor soglasno dal za ustanovitev nove fare v Mostah, Predlog je stavil rajni g. Franc Jaklič. Toda poprej sta z Oražmom vse pretehtala, nakar je Oražem pridobil za to misel, ki je sam za njo gorel, tudi druge odliornike, nakar je Jakličev predlog soglasno bil sprejet.
Kakor smo rekli, je deloval tudi kot načelnik cestnega odbora, ki je obsega! 30 občin ljubljanskega okraja. Povsod je bil zraven in vsak kvadratni meter okrajnih cesta je stalno nadzoroval. Za cestne uslužbence pa je imel tudi gorko srce Le en vzgled naj govori: Ko je Sava pri Sv. Jakobu narastla in zalila cestarsko hišico, je ostala 8 članska cestarjema družina brez vsega, Kdinega prašička ji je voda odnesla. Okrajni načelnik je takoj iz svojega založil družino z-živežem, nakar ji je tudi iz svojega hleva nadomestil še prašička. Da! Jože Oražem je imel močan glas ter je »rogovilil« že od 4 zjutraj na ves glas, toda njegovo srce je bilo vedno mehko in usmiljeno do siromaka.
Ko dane« jubilant gleda na svoje sadove, toda tudi trpljenja, razočaranja polno življenje, se v svoji krščanski duši globoko zaveda, kjer ,je bil vir njegovih življenjskih uspehov. Kolikokrat je v bridkih in veselili urah stopal tja doli h karmaličanski cerkvici, kjer je za tihim samostanskim zidovjem molilo toliko svetih duš tudi za moža. ki je v hudih dneh prosil pomoči Knrmelske Matere Božje. In le to je, kar ne mine. Dobra dela, ki jih je v svojem življenju toliko izvršil za druge, naj mu bodo ob njegovi "Oletnici najlepši spomin in darilo. Človeška hvaležnost je sicer kakor vreme, nezanesljivo in spremenljivo, vendar so le dobra dela tista, ki ostanejo trajno zapisana v knjigi življenja. In teh naš jubilant nima malo pokazati. Kos domače zgodovine je združen z njegovim imenom. Zato mu tudi po vsej pravici gre, da se ga danes naša javnost hvaležno in L ljubeznijo spominja.
*
—	Vpisovanje v trgovsko učilišče »Christolov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, (telefon 43-82) za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši še ta teden, ker je zaradi naknadnih prijav otvorjen še en oddelek.
—	Razpis zdravniške službe. Banska uprava v Ljubljani razpisuje službo zdravnika združene zdravstvene občine Raka s sedežem v Škocijanu v lastnosti banovinckega uradniškega pripravnika za VIII. položajno skupino. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v bano vinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih v zvezi s čl. 1. pravilnika o službenih razmerjih. ustanavljanju mest in prejemkih banovrn-skih uslužbencev dravske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo — in vsaj šest mesecev bolnične prakse i z porodništva 'n ginekologije. Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 28. oktobra 1910.
—	Scptembersko deževje druga leta. Na drugem mestu objavljamo poročilo o hudih nedeljskih nalivih September je splošno znan, da se vrete re-vihte in nalivi, posebno v drugi polovici meseca. Zanimivi so podatki o deževju za nekatera leta. Lani smo imeli v Ljubljani septembra 13 deževnih dni, ko je padlo 115.5 mm dežja. Najhujši naliv je bil takrat 6. septembra, ko je padlo 45.3 mm dežja.
September je bil to leto topel. Najvišja temperatura je bila 1, septembra, ko je termometer kazal +31.8 stopinj Celzija Živo srebro pa je to leto prav konec meseca že padlo pod ničlo in jc bila najnižja toplota ta dan —0.8 stopinj Celzija. September leta 1938. je bil celo lep. Imeli smo le 9 deževnih dni s 64.1 mm dežja. Najvišja temperatura je bila 11. in 13. septembra, namreč +25.4 stopinj Celzija. September leta 1937 pa je bil katastrofalen v pnrfledu dežja V 17 dneh jo padlo 324.2 mm dežja, In to leto so bili septembra še hujši nalivi ko letos. Tako je 11. septembra padlo celo 107.2 mm. Takrat so se vnstdi nalivi od polnoči neprestano do 6.55 zjutraj in nato nri 9 10 dopoldne tja do 16.40 popoldne. To leto so bile v Sloveniji velike povodnji.
—	Pouk posameznih predmetov (strojepisje, slovenska in nemška stenografija, knjigovodstvo, korespondenca, itd. tuji jeziki) se prične 25. septembra. — Izbira predmetov poljubna!! Učnina zmerna. Dnevni in večeni tečaji po želji obsikovalcev. Spe-cijalni dnevni stenotipistovski tečaj in posebni večerni trgovski tečaj. — Podrobne informacije daie ravnateljstvo trgovskega učilišča »Christolov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, telefon 43-82).
—	Izrabite priliko! Mikaven petdnevni avto-izlet po Dalmaciji! Znameniti kraji, zanimivi doživljaji! Informacije- uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17/a.
—	Gg. duhovnike in katoliške starešine opozarja uprava »Naše zvezde«, da bo 1. številka tega najbolj razširjenega dijaškega verskega lista izšla po 20. septembru. Naročnina za nedijake je 18 din za vse leto. Pišite dopisnico na naslov: Uprava »Naše Zvezde«, Ljubljana, Streliška ulica 12-11.
—	Če še niste rešili sobotne reklamne križanke, storite to še danes, kajti v četrtek bo žreb podelil izžrebancem 12 lepih praktičnih nagrad, med katerimi jih bo osem vsebovalo večje količine mila in čistila za čevlje, kar je vse podarila priznana domača tovarna kemičnih izdelkov Golob & Comp., Ljubljana-Vič, katere »Ilirija« izdelki so povsod znani in priljubljeni. Rešitve pošljite na odrezku križanke iz »Slovenca«. Tokraj zadnjikrat te vrste za gospodinjstvo primerne nagrade!
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srci, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Nesreče. 13-lekii posestnikov sin Ivan Po-gorelec iz Zigmaric pri Sodražici je pade s kolesa in se hudo potolkel. — 42-letnega zidarskega pomočnika Alojzija Košutra, doma v Poljanah pri Št. Vidu nad Ljubljano je v nedeljo ponoči podrl avtomobil. Košuta je hudo potolčen po nogah in životu. — 5-letnega sina čevljarskega mojstra Ivana Štilterja iz Trebnjega na Dol. je koni brcnil v leto lice. Vsi 6e zdravijo v ljubljanski bolnišnici.
p4> dvžavi
* Pogreb bivšega ministra in predsednika skupščine Milana Simonoviča je bil v nedeljo v Belgradu ob veliki udeležbi. Krsto 6o prinesli v avlo narodne skupščine, kjer je ležala na mrtvaškem odru. Popoldne so se od trupla poslovila zastopstva bivših poslancv in senatorjev ter zastopstvo njegovih volivcev iz Kruševca. Popoldne ob dveh 60 truplo prepeljali v 6abomo cerkev, kjer so bile molitve. Pred ceikvijo se je od njega poslovil v imenu vlade prometni minister inž. Beslič, nakar se je razvil sprevod. Za pogrebom so med drugimi šli tudi zastopnik kralja polkovnik Žarko Majstorovič, predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, inž. Beslič, minister za telesno vzgojo Pantič, gradbeni minister Vu-lovič ter veliko poslancev in senatorjev. Od Slovencev so se udeležili pogreba senatorja Smodej in Mihelčič in poslanec Mašič. Pred narodno skupščino se je sprevod ustavil. Tukaj se je od rajnika poslovil g. Stevan Cirič, v imenu senata pa podpredsednik Vukotič. Na grobu je bilo spet več govorov. V imenu poslanskega kluba JRZ je spregovoril bivši minister in senator Vojko Cvrkič,
* Sleparije belgrajskega odvetnika. V Belgradu so prijeli tamkajšnjega odvetnika Aleksandra Alek-sijeviča. Z njim vred je bil prijet tudi vratar znanega hotela »Balkan« Miloš Miljevič, ki je odvetniku privajal žrtve. Dobiček sta 6i potem oba delila. Dognali so doo'ej nekaj vnebovpijočih dejanj teh dveh lju4i. Tako n. pr. je poljski begunec Jud Jakob Wei66 nekaj časa e svojo ženo prebival v Belgradu. Dovoljenje za bivanje pa je šlo h koncu. Medtem je Weissu zbolela žena. Zato je želel dobiti podaljšek bivanja. Ta zadeva je menda čisto enostavna ter bi ga bila veljala kvečjemu 120 dinarjev. Padel pa je v roke tej dvojici. Odvetnik mu je natvezal, češ da je zadeva docela brezupna, da pa je on pripravljen zavzeti se zanj, če mu da 5000 dinarjev za stroške. Weiss mu je dal 2300 dinarjev na račun. Ko se je čez nekaj dni vrnil, mu je odvetnik dejal, da dovoljenje sicer žc ima, da pa mu mora poprej plačati 10.000 dinarjev, ker so bili stroški toliki. Weis6 je res prinesel 10.000 dinarjev ter mu plačal. Tako ga je vse skupaj veljalo 12.300 din. — Druga njegova znana žrtev je bil tudi poljski begunec Jožef Greif. Njemu in njegovi ženi je izenamil ves njunin nakit in druge vrednosti, ne da bi bil za nju storil najmanjšo uslugo. Preden sta begunca zapustila Belgrad, ko sta bila že brez vseh sredstev, sta šla k odvetniku, da bi jima dal nazaj, kar sta mu dala. Ta pa je sploh tajil, da bi ju poznal. Kakor trde, je pa še polno drugih stvari, ki obremenjujejo tega človeka, ki zasluži res strogo kazen.
Zaloge sladkorja in riža je skrival trgovec Ko-loman Vereš v Čakovcu. Oblast je pri njem napravila preiskavo ter našla 7000 kg sladE^orja ter 900 kilogramov riža, ki ga je trgovec skrival ter ga ni hotel prodati svojim odjemalcm. Vse blago so seveda zaplenili. Trgovec je pribežal v Zagreb, kjer se je hotei izinazali z zdravniškim spričevalom. Toda policija ga je dala preiskati po svojem zdravniku ter dognala, da možu ni nič. Zdaj bo tudi on romal za drugimi v Donji Lajjac.
*	16 novih jadralnll letal so v nedeljo krstili v Zagrebu. Veliko slovesnost ob tej priliki je priredil Hrvatski aeroklub.
*	Žepar okradel revnega bosanskega kmeta za 3000 dinarjev. V nedelio zjutraj 6e jc pripeljal v Zagreb bosanski kmetič Nikola Grabeš iz Prijedora.
Ljubljana, 17. sept.
Gledališče
Drama. — Začetek ob 20. uri:
21.	septembra, sobota: Romeo in Julija, Otvoritvena predstava, Premiera. Premierski abonma.
22.	septembra, nedelja: Romeo in Julija. Izven.
23.	septembra, ponedeljek. Pohujšanje v Do-lnii Šentflorjanski. Premiera. Premierski abonma.
24.	septembra, torek: Zaprto.
25.	seplembra, sreda: Pohujšanje v Dolini Šentflorjanski. Red Sreda.
26.	septembra, četrtek: Pohujšanje v Dolini Šentflorjanski Red Četrtek.
27.	septembra, petek: Zaprto.
Opera. — Začetek ob 20. uri:
25.	septembra, sreda: Fidelio. Otvoritvena predstava. Premiera Premierski abonma.
26.	septembra, četrtek: Zaprto.
27.	septembra, petek: Zaprto.
28.	septembra, sobota: Grof Luksemburški. Opereta. Premiera. Premierski abonma.
Radio Ljubljana
Torek, 17. sept.: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi in poročila, 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče), 12 Veseli češki pevci in godci (plošče), 12.30 Poročila in objave, 13 Na povedi, 13.02 Šrainel kvartet »Škrjanček«, 14 Poročila, 18 Pester spored Radij, orkestra, 1840 Vzgojne vrednote krščanstva (dr. St. Gogala), 19 Napovedi in poročila, 19.20 Nac. ura, 19.40 Objave, 19.50 Gospodarski pregled (D Potočnik), 20 Za zabuvo - godlio pravo (plošče), 20.30 Ruske romance poje Helena Gorvvat, pri klavirju prof. M Lipovšek Vmes igra na bala-lajko solo Pirjue Vladimir, 21.15 Solistični koncert. Čelo solo igra prof. Čeda Šedlbauer, pri klavirju prof M Lipovšek, 22 Napovedi in poročila, 22.15 V oddih igra Radij, orkester.
Drugi programi
Torek, 17. sept.: Belgrad 20.15 Violinski konc. — Budimpešta 19 Ciganski orkester. — Rim-Flo-renca 21.30 Komorna glasba. — Beromuenster 19.40 Baletna glasba. — Praga 21.30 Klavir in orkester. — Bratislava 20.30 Narodne pesmi. — Kodanj 21.30 Koncert Mocartovih pesmi.
Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.19 m): 19.40 Poročila v slovenščini. — YUF, YUG (19.69 m): 1.55 Oddaja za Južno ■ Ameriko. — 3.0 Oddaja za Severno Ameriko.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trnkoozy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Selenburgova ul. 7.
Poizvedovanja
Izgubila sem črn volnen plet 14. t. m. ob pol 12 na postaji Otoče-Brezje ob vstopu v vlak. Pošten najditelj naj ga vme preti nagradi 50 din na upravo pod značko »Poštenost«.
Samo So danes ob lfi., 1«. lil 21. uri vesela In zabavna dunajska komedija 7. GIJST1 llllHKK in HANS IIOI.TOM
V ostalih vlogah: THESO I.INOEN, 11K It ,11 AN
-THIMIU, ltlllAHI) HOMANOWSKY__
KINO SLOGA, feieton 27-30
MARGARETA PROTI TREM
I
Najnovejši francoski velefilm
Srčni utripi
(Battement de Coeur)
je v nepričakovani meri zadovoljil vse obiskovalce, ki soglašajo, da je film odličen in da Danici Darieux ie v nobenem fimiu ni bila tako očarljiva. — Kot dodntek predvajamo odlično koncertno risano šalo Vesela žetev Predstave danes ». ... _ . , __ .
oh ie., 10. in 21. uri Kino umon. tel. 22-21
Prišel je v Zagreb po opra,vkih ter imel seboj 3000 dinarjev detiarja. Na postaji "se ttni je pridružil nek človeka ki se mu je ponudil, da ga bo vo4'l po Zagrebu. Kmetič je povedal, h komu je namenjen. Tujec je veselo dejal, da tistega človeka dobro pozna ter ve, kje prebiva. Ko sta šla po ulici, je neznanec, ne da bi seveda kmet to videl, spustil ra pločnik svojo staro in prazno listnico. Tujec jo je pobral, kakor da bi jo bil našel. Dal jo je kmetu, češ naj jo on spravi v žep. Kmalu nato ju sreča drugi tujec, ki je dejal, da je izgubil tako in tako listnico z denarjem. Ko je prvi tujec povedal, da je on našel njegovo listnico in da jo ima kmet, je drugi tujec posegel v kmetovo suknjo ter izvlekel obe listnici, kmetovo z denarji in tujčevo brez denarja. Kmet se je postavil v bran, začel se je prepir in zmeda. V tisti zmedi sta oba tujca pobegnila v hišo poštne hranilnice ter na drugi strani hiše zbežala v drugo ulico, kjer se je za njima izgubila vsaka sled.
Vsak ne more v zdravilišče
ali vsak mota paziti na zdravje in doma piti vsaj mesec dni našo prirodno mineralno vodo,
ki je obenem tudi zdravilna za mnoge bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, razne katare in čiščenje krvi ter normalizira delovanje notranjih žlez in živcev
ono z rdečimi srci!
Velik naval v strokovne sredn.e šole
»Slovenec« je že objavil različne podatke glede vpisov dijakov in dijakinj na slovenske gimnazije. Kakor na gimnazije, je tudi na strokovne srednje šole velik naval, zlasti na prve razrede, tako da so bila vodstva zavodov primorana odkloniti tudi do 100 odstotkov prosilcev, ker zavodi nimajo zadostnih učilnic, niti ne učnih moči. Tu navajamo nekaj prav značilnih podatkov;
Trgovska akademija. V I. razred je bilo vpisanih 40 dijakov in 44 dijakinj, v II. razred 15 dijakov in 22 dijakinj, v III. razred 41 dijakov in 46 dijakinj, v IV. razred 21 dijakov in 32 dijakinj. Skupaj šteje ta zavod 261 dijakov in dijakinj.
Dvorazredna drž. trgovska šola. Na ta zavod je bil rekorden naval. Priglašenih je bila do 200 prosilcev za sprejem, a malo izvoljenih. V I. razred je bilo priglašenih 49 dijakov, sprejetih 40, dalje 151 deklet priglašenih, sprejetih 40. V II. razred je bilo sprejetih 41 dijakov in 40 dijakinj.
Tehnična srednja šola. Na vse oddelke in razrede je bil velikanski naval. Zaradi pomanjkanja učilnic in učnih moči so morali odkloniti skoraj do 100% prosilcev. Na tehnično srednjo šolo je bilo sprejetih 348 dijakov, na gradbeni oddelek 129, na strojni 119 in na elektrotehnični 100. Zavod vzdržuje hkratu tudi posebno delovodsko šolo, kamor je bil velik pritisk prosilcev. Sprejetih je bilo: na gradbeni oddelek 32, strojni oddelek 30, na elektrotehnični 10 in mizarski oddelek 21. — Moška obrtna šola šteje 32 učencev, in sicer: kiparski oddelek 7, keramični 10 in graverski 15 Ženska obrtna šola šteje skupno 148 učenk. Veliko jih je bilo odklonjenih. Oddelek za obleke 73, za perilo 58 in za vezenje 16, Pred dobrimi 8 leti ustanovljena banovinska šola za glasbila je mogla sprejeti samo 10 učencev. Zavod šteje 631 učencev in učenk. Lani 602. Na vseh srednjih šolah v Sloveniji je vpisanih nad 15.000 diiakov in diiakini.
p DUBDANA
Moka zaplenjena - trgovec konfiniran
Trgovec Franc Schnabl za 3 mesece konfiniran v Koprivniku, Kočevje
Ljubljana, 16. septembra.
Že v nedeljskem »Slovencu* smo poročali, da je ljubljanska policija zaplenila nekemu ljubljanskemu trgovcu v skladišču cel vagon moke. Banska uprava je v zvezi s policijo že dalj časa ostro nadzorovala trgovce ter je storila vse potrebno, da se prikrivanje blaga in veriženje prepreči. Prvi veliki uspeh je bil dosežen zadnjič s to zaplembo.
Trgovec s špecerijskim in kolonialnim blagom namreč svojim strankam ni hotel prodaiati moke in se je izgovarjal, da je nima. V resnici trgovec ni imel moke v svoji trgovini, pa tudi ne v svojem skladišču. Pač pa je imel cel vagon moke skupno 10.200 kg najboljše bele moke spravljene v skladišču nekega drugega podjetja. Policija je to skladišče odkrila in vso moko zaplenila Okrajno sodišče je zaplenitev potrdilo. Trgovec je držal moko skrito zaradi tega. ker je računal, da bo šla cena moki še naprej in je hotel zaslužiti lepe de-narce na račun občinstva Kupil jo jc namreč skoraj še po normalnih cenah. Trgovec s koloniialnim in špecerijskim blagom, ki se je s tem pregrešil proti uredbi o kupičenju živil in špekulaciji z živili, je Franc Schnabl z Dunajske ceste št. 43. Ne
bo kaznovan Ie z zaplembo moke, ampak je dobil še policijsko kazen, ki bo morda hujša kakor zaplemba moke same. Z odlokom ljubljanske policije je bil z današnjim dnem konfiniran za tri mesece v eno izmed najsiromainejših vasi v kočevskem kraju, kjer bo imel priložnost spoznati težke življenjske razmere siromašnega podeželskega prebivalstva in prijetnosti pomanjkanja najnujnejših življenjskih potrebščin.
Vsa javnost ta ukrep oblasti z veseljem pozdravlja, posebno ker ve, da so vse naše oblasti trdno odločene, da bodo preganjale vsako veriž-ništvo in da čaka velike in male neusmiljena kon-finacija, če se bodo pregrešili proti koristim sploš-nosti. Kakor čujemo, ne bodo pomagale nobene intervencije, noben položaj in tudi ne še tako veliko bogastvo. Oblasti so odločene, da zatrejo špekulacijo in verižništvo z najstrožjimi ukrepi in mi vsi smo jim lahko hvaležni. Saj res ne gre, da bi prav v Sloveniji, ki je znana kot vzor urejenosti, brezvestni špekulanti lahko brez kazni izkoriščali že itak siromašno prebivalstvo. Pozdravljamo vse te ukrepe v imenu vse javnosti in prosimo oblasti, naj v tem smislu nadaljujejol
Strop se je vdrl na 11 glav živine
Včeraj ob treh popoldne je zadela posestnika Franca Čarmana na Vodnikovi cesti 211 v Drav-ljah pri Ljubljani huda nesreča. Na živino v hlevu se je vdrl s senom preobložen strop. »Bil sem v gmajni za železniško progo,« pripoveduje gospodar našemu poročevalcu, >ko se je to zgodilo. Dekle me je prišlo poklicat, naj grem hitro domov, ker je doma nastala velika nesreča. Ko sem prišel domov, sem videl to, kar sedaj vi vidite.«
V Čarmanovem hlevu je bilo 11 glav goveje živine, en konj in eno tele. Na stropu nad hlevom je bilo spravljeno seno. Najbrž je bilo nad hlevom preveč sena, nekaj pa je pripomoglo morda tudi vlažno deževno vreme, pa so vezi popustile in strop se je vdrl na živino. Veliko sreča je, da je bilo to šele ob treh popoldne, ko ni bilo več ljudi v hlevu. Takoj po nesreči so prihiteli sosedje na pomoč, previdno so odmetavali mrvo in začeli reševati živali. Glavo za glavo so privlekli izpod ruševin. Rešili so vso govejo živino in konja, le en teliček se je zadušil. Ena krava je hudo poškodovana in ne vedo, če l>o ostala. Teličku so takoj spustili kri in ga dali mesarju. Pogled na ruševine je žalosten. Živina je privezana kar pri drevju okrog hiše, zvečer pa jo bodo vzeli sosedje v svoje hleve. Škoda je precejšnja. Cenijo, da bodo stala popravila okrog 60.000 din.
^^ Kino Kodeljevo te/. 41-64 mmm
Samo še danes ob 20,-uri poslednjič velefilm v stilu Poročnika indijske brigade
GUNGA DIN
Gary Grant, Douglas Fairbanks m?., Viktor Mac Laglen
ZNIŽANE CENE!
1 Za krompir je preskrbljeno. Mestna občina ljubljanska je skušala preprečiti neupravičeno podražitev krompirja s tem, da je prepovedala prodajo krompirja na trgu dražje kot po 1.50 din za kg. Tržno nadzorstvo sicer cen ne more maksimirati, more jih pa regulirati v toliko, da ne dopusti dovoza na trg in prodajati blaga dražje, kot ga ona določi. Res je radi tega ukrepa popustil dovoz krompirja na ljubljanski, trg. Da pa ne nastane pomanjkanje, je rehranjevalni odbor mestnega 6veta sklenil, da na-___i __1--L'	1ti>nr>Wviq «M i<» m Tri o 1 i |T1C{1
P1 -	-
bavi večjo količino krompirja in ga razdeli ljubljansko prebivalstvo. Ta krompir je že kupljen in pride te dni v Ljubljano. Prodajna cena na drobno je določena da 1.50 din za kg. Dobiti ga bo mogel vsakdo. Razdeljevala ga bo neposredno mestna občina iz svojih skladišč. Podrobnosti o tem bodo objavljene v seh dnevnikih. Nikakor pa se ni bati pom?njkanja krompirja, niti njegove podražitve.
1 Pri prodaji drv na Gruberjevem nabrežju se dogajajo raane nedopustnosti, ki imajo za posledico, da se že itak visoke cene drv še dvigajo. Mestno županstvo ljubljansko opozarja na čl. 2. in 3. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije ter na čl. 9 mestnega tržnega reda, po katerih je strogo prepovedano vsako neupravičeno draženje cen drvam, tako s strani prodajalcev kakor tudi posredovalcev oziroma prekupčevalcev. Upravna oblastva in policija bodo krivce občutno kaznovala, tako z globo kakor tudi z zaporom. Takisto je nadalje prepovedano zadrževanje že prodanih drv na trgu. Zato mora prodajalec drva, ko jih proda, takoj odpeljati kupcu na dom. Kmetje, ki pripeljejo drva na trg, 6e ne smejo z naloženimi vozmi ustavljati po ljubljanskih ulicah zaradi sklepanja kupčij, ampak morajo drva peljati naravnost na Gruberjevo nabrežje, ki je določeno za trg z drvmi.
Dr. Franc Brandstefter
Šubiževa ulica št. 3/1.
zopet redno ordinira
I Fantovski odsek Ljubljana-Vič ima drevi ob 8 svoj redni letni občni zbor. Udeležba je za vse člane obvezna, vabljeni pa so tudi gostje in prijatelji naše organizacije. — Odbor.
1 F. O. — Ljubljana, Sv. Peter. Odbor F. O. sv. Peter naznanja svojim članom, da se bo z današnjim dnem začelu redna telovadba in sicer: za mladce (od pol " do 8) in za člane (od 8 do pol 10) ob torkih, za naraščaj pa ob sobotah (<>d pol 7 do 8) zvečer v telovadnici II. drž. realne gimnazije na Poljanah. Bog živi! — Odbor.
1 Dekliški krožek Prosvetnega društva Trnovo ima drevi ob 8 zvečer svoj redni letni občni zbor. K obilni udeležbi vabi odbor.
I Narodno gledališče v Ljubljani opozarja,
da bo zaključilo sprejemanje abonentov za te-
1 Upokojene železničarje vabimo v sredo, 18. t. m, k Materi Božji na Rožnik, kjer bo za nje in njihove družine ob pol osmih sveta maša, katera je zaradi ovir zadnjič izostala. Če bo deževalo, bo sestanek odložen na pozneje. Pridite, da se prijateljsko pogovorimo z Bogom in med seboj!
1 Barjansko okrožje Z. F. O. ima danes popoldne ob 4. uri sejo širšega odbora v škofijskim dvorcu. Odborniki pridite točno m pol-noštevilnol Tajnik	,
1 Fantovski odsek pri sv. Krištofu ima drevi ob pol osmi uri zvečer sestanek. Člani, pridite zanesljivo.	. ..... , ..
1 Poglavarji in poglavarice ljubljanskih krožkov naj se oglasijo v pisarni SDZ, da dvignejo naročilnice listov in pa okrožnico, ki je tokrat iie bomo poslali po pošti Uradne ure so začasno od 13.50 do 16.30. Kdor ne more prit: osebno, naj pošlje namestnika oz. namestnico. Važno in nujno! — Zvezna uprava.
1 Dekliški krožek Ljubljnna-mesto. Vse članice obveščamo, da se danes ob 8 zvečer vr ši drugi redni sestanek. Pridite polnostevilno!
I Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljub ljani. Četrtek 19. septembra ogled cerkve sv Jakoba in sv. Florijana ob 3 popoldne Sestanek jred cerkvijo sv. Jakoba.
kočo sezono dne 18. t. m., t. j. v sredo ob 17. uri pop. Reflektante opozarjamo, naj si čim preje zagotovijo sedeže. T abonmanih A iu B je še nekaj lepili prostorov na ruzpolugo. Ited 'torek pa je že močno zaseden. Izredno zanimali je, ki vl»i-da za letošnjo sezono, je privabilo nenavadno visoko število abonentov. Celotni abonma nudi najrazličnejše ugodnosti. Kdor ga je kdaj imel. jih zna ceniti in ostane abonent. Prav tako pa se je priglasilo na novo veliko število abonentov, ki so jih privabili odlični spored, prvovrstne moči in posebne plačilne ugodnosti. Vsakomur, kdor se zanima za abonma, so natančne informacije popolnoma brezobvezno na razpolago. Dobite jih v veži dramskega gledališča vsak dan od 10. :lo 12. in od 15. do 17 ure.
1 Razpis novega stalnega abonmana. Odziv na razpis letošnjega gledališkega abonmana v Narodnem gledališču v Ljubljani je izredno živahen. V6ak dan oblegajo gledališko pi6amo trume abonentov v želji, da si zagotovijo čim ugodnejše 6edeže. Povpraševanje po njih je napolnilo domala že vse abonmane, le v redu A in B je še nekaj sedežev na razpolago. Uprava gledališča opozarja, da uživata ta dva abonmana poseben popust in da sta kljub temu deležna istega števila predstav in gostovanj kakor drugi abonmani. Vsak abonma ima na teden po eno dramsko ali operno (operetno) predstavo. Abonma bodo plačevali abonenti v desetih mesečnih zaporednih obrokih. Ker je zanimanje za sedeže v stalnih abonmanih posebno veliko, je sklenila Uprava gledališča razpisati nov stalni abonma in sicer za red Torek. Cene za ta abonma so iste kot za reda Sreda in Četrtek. — Rellektante vabimo, da si pravočasno zagotovijo sedeže po izberi. — Prijave sprejema blagajna gledališča v veži dramskega gledališča od 10 do 12 in in 15 do 17 do 18. septembra.
I Usmiljena srcal Ker je že delj ča6a brezposeln trgovski sotrudnik, ne po svoji krivdi, temveč vsled likvidacije tvrdke, in je brez vsakih sredstev in staršev, Vas lepo prosi za mili dar, katerega prosim pošljite na upravo »Slovenca« pod »Za vedno hvaležen!«
1 Javna dražba zarobljenih predmetov bo dne
18. septembra 1940 ob 9 dopoldne v skladišču na Poljanskem nasipu št. 40-1. nadstropje. Interesenti so vabljeni.
1 Vlomilec je izkoristil hudi naliv. Včerajšnjo nevihto, ki je začela v večernih urah, je kljub nedelji izkoristil neznan vlomilec na Sv. Petra nasipu. Med 6 in 7. uro se je lotil izložbene omarice, ki je bila obešena pred trgovino Peteline. Razbil je Sipo in pobral vse, kar je bilo v omarici razstavljenega. Zadovoljil se je 6 30 ducati raznih gumbov za moške
obleke, vrednih okrog 950 din. Delo je opravil neopažen. ker v hudem nalivu skoraj ni bilo pošcev na cestah	..
1 Pri taprtju, motnji t prebav! — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozareo naravne >K1< ANZ-I08KF« grenčice.
1 Srednja glasbena šola v Ljubljani. Razdelitev pouka bo za vse go]ence srednje glasbene šole v torek, 24. septembra ob 16 v Hubadovi dvorani. Prisotnost gojencev je nujna, drugače ne bo mogoče upoštevati želje gojencev glede urnika za predmete i individualnim poukom, — Ravnateljstvo.
1 Spoštovane starše vljudno prosimo, da pošljejo svoje hčerke od 12 do 16. leta k prvemu sestanku šentpeterskih mladenk, ki se vrši v sredo, 18. t. m ob pol sedmih rvečer v prostorih šentpeterske prosvete
1 Tri prometne nesreče. 31 letnega delavca Ogorevca Alojzija, stanujočega na Bleiweisovi cesti, je včeraj podrl brezobziren motociklist na Gosposki cesti. Ogorevc je pri padcu dobil poškodbe na glavi ter si je nalomil desno nogo. — 51 letni strojnik Jurkovič Adolf z Vodnikove ceste je pri vožnji z motociklom odletel po tleh in se potolkel po obrazu in životu. — 19 letni sodarski pomočnik Kralj Franc iz Zagreba se je davi hotel odpeljati z vlakom iz Ljubljane, pa je padel pod vlak. Kolo mu sicer ni šlo čez nogo, vendar je verjetno, da mu bodo kljub temu morali nogo odrezati, ker je poškodha zelo huda.
I Že kradejo zimske sukuje. V slabem vremenu zadnje dni so tatovi porabili priložnost in se lotili sukenj, ki so jih morali ljudje zopet sneti iz omar. 1 ako je neznan tat ukradel 1000 din vredno zimsko suknjo rjave barve Ivanu Zdiaviču iz avtomobila izpred kavarne ker-šič v Frankopanski ulici. Iz stanovanja Šinkovec. Josipa v Brunkovi ulici pa je tat ponoči odnesel novo svetlosivo zimsko suknjo, moško uro, srebrno verižico, par moških gojzerc in dva para ženskih čevljev v skupni vrednosti 3300 din. — Iz barake na dvorišču v Murnikovi ulici, kjer ima stabeno pod jetje Tomažič shrambo. je bilo delavcu Antolinu Ivanu ukradena kompletna nova rjava obleka, par čevljev, klobuk in še nekaj drugih malenkosti v skupni vredno.sti 880 din.
I Tatvina motornega kolesa. V noči od petka na soboto je neznanec odpeljal 4000 din vredno motorno kolo Jakobu Segoviču iz dvorišča hiše v Klečali št. V). Motocikel je rdeče pleska n, znam ke llerkule« in ima tov. štev. 235.514, evidenčno št. pa 2-299-40-t.
Film, ki Ima vse vrline: v Kinu Matici Telefon 22-41
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri!
KralHca tropskih no«
ROBERT T A Y L 0 R in HEDY L A M A R R
1.	Nijidcaliiejši, lepi igralci,
2.	romantična ljubavna vsebina,
3.	omamljiva niuzika,
4.	Metrofilm, ki ga morate videti!
Špekulacije z usnjem in žitom
Maribor, 16. septembra. Ljudje v mestu — bogati in revni, se sedaj najbolj zanimajo za cene. Vsi njihovi pogovori se vrtijo pretežno okrog teh vprašanj, s silnim zanimanjem spremlja javnost vsak korak oblasti, ki naj bi ublažil obstoječo krizo ter preprečil izkoriščanje. Z zadoščenjem so Mariborčani sprejeli izjavo mestnega župana, ki jo je podal na zadnji seji mestnega sveta, da bo Maribor zadostno preskrbljen z moko. Z neugodjem pa spremljajo druge pojave, ki nam dražijo življenje in pri katerih bi bilo na vsak način treba najti neko pomoč. Opozarjamo pri tem zlasti na sledeče:
Usnje se je zadnje čase zelo podražilo. Kilogram podplatov, *i je stal še nedavno 40 din, se prodaja sedaj po 100 din in še dražje. Podražitev je 150 odstotna. Cene skokoma rastejo, trgovci se izgovarjajo na tovarne, te pa, da morajo sedaj dražje plačevati surovine, kože in razne kemikalije za strojenje. Toda usnje, ki prihaja sedaj na trg, je iz kož, ki so bile kupljene pred to draginjo in strojene s kemikalijami, ki so bile naprodaj še po starih cenah. Povrhu pa se tudi kože danes niso tako podražile, da bi bilo tako zvišanje upravičeno. V Mariboru se je pojavila še nova nevarnost, da se v doglednem času usnja sploh ne bo dobilo.
V trgovinah usnja se pojavljajo kupci od drugod, večinoma židje iz Zagreba ter kupujejo vsako količino usnja, ki jo dobijo. Plačujejo dražje, kakor so dnevne cene, saino da dobe več. Vse to usnje se potem odpelje v Zagreb ter bo šlo v skladišča, kjer bo čakalo na »boljše čase«. Zgodilo se bo tako, kakor s poprom, cimetom in drugimi dišavami ob začetka sedanje vojne. Lansko jesen so se pojavili v mariborskih špecerijskih trgovinah židje ter pokupili vso zalogo popra in dišav, sedaj pa isto blago spet ponujajo speceristom nazaj _ seveda z ogromnim dobičkom. Tako se bo
godilo potem tudi našim trgovcem usnja, če ga bodo prodajali tem špekulantom. Sicer pa bi bilo nujno potrebno, da bi naše oblasti maksimirale cene življenjsko važnemu blagu, kakor je usnje, ter bi preprečile špekulacije z njim.
Kako se dandanes špekulira z žitom, pa kaže prav nazorno primer, katerega je imal nek mariborski mlin. Dobil je ponudbo za nakup vagona rži. Vzorci so bili dobri ter je podjetje naročilo rž in jo plačalo po 4 din. Ko pa je žito prišlo v Ma-
ribor! so videli, da je dosti slabše, kakor so bili vzorci ter ima nad 25% primesi. Tvrdka je zaradi tega stavila rž prodajalcu na razpolago. Vagon je stal 14 dni v Mariboru na kolodvoru, dokler se ni oglasil lastnik rži, pa čisto drug, kakor je bil prodajalec, ki jo je prodal mariborski tvrdki. Povpraševanje je potem pokazalo, da je prodal to rž nek Cakovčan, preden pa je prišla v Maribor, je šla skozi štiri roke. Kupci so bili ljudje najrazličnejših poklicev iz Zagroba, pa nobeden ni blaga videl niti pri nakupu, niti pri prodaji. Kupčijo so sklenili kar v kavarnah, vsak pa je pri rži lepo zaslužil. Na ta način se trguje in špekulira danes tudi z drugim blagom in ni čuda, če je pri taki trgovini vse narobe in vse dražje. Nekatere ljudi se je prijela prava spekulacijska mrzlica, kupujejo vse povprek, kar jim pride pod roko, spravljajo to v skladišče in prodajajo naprej, dasi nimajo o trgovini nobenega pravega pojma. Pojavlja se podobno verižništvo kakor ob koncu pretekle svetovne vojne.
Zoper verižništvo v Celju
Predstojništvo celjske mestne policije je prepovedalo vsako prodajo slanine nekemu sombor-skemu Židu, ki je sporočil svojemu celjskemu zastopniku in 11111 dal strikten nalog, da ne sme pod nobenim pogojeni prodajati slanine pod 2.J.10 din za kg na debelo. Policija je zalogo slanine zapečatila, navijalca pa ovadila sodišču. Okrajno sodišče kot pristojno sodišče je takoj izvedlo postopek in dalo nalog, da je celjska policija zaplenila 1940 kg slanine. Lastnik cVasnino je Žid M. Steiner iz Sombora. Slanino bodo najbrž razdelili med revne sloje, kar bo v današnjih težkih časih siromakom prav gotovo dobrodošlo.
Danes je policija ovadila sodišču tudi nekega drugega celjskega veletrgovca, pri katerem je našla 4380 kg moke in 40 stolov kave. Zoper trgovca je bilo od strani odjemalcev več pritožb, da jim ni hotel dajati blaga. Po Celju se širijo vse mogoče in nemogoče govorice, zato naj oblast čim prej razjasni ta primer, da ne bodo prizadeti s temi govoricami tudi drugi trgovci, ki so lojalni. Sodišču je ovadenih tudi nekaj drugih trgovcev. Ko bo sodišče izreklo sodbo, bomo imena vseli verižnikov brez ozira priobčili v listu.
Velike strelske tekme v Ljubljani
Ljubljansko strelsko okrožje je priredilo v soboto popoldne in ves dan v nedeljo na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti velike lovske strelske tekme za nagrade. Ker so bile lanskoletne tekme zaradi velikega vpoklica članstva k vojakom odložene, je bila za letošnje teUme zanimanje tem večje. Od posameznih strelskih družin, v glavnem iz ljubljanske okolice, se je priglasilo vsega skupaj za tekme 60 posameznikov. Poleg tega je nastopilo tudi šest skupin, ki so zastopale posamezne družine. Tudi mladina, ki je letos v izredno velikem številu že sodelovala pri vajah, se je letos udeležila tekem v. izredno velikem številu. Z malo kalibrskimi puškami je streljala mladina na štiri tarče. Poleg tega so lovci st-eljali na tri lovske tarče, 11 tarč pa je bilo navadnih v daljavi 200 m. Vreme samo je sicer nekoliko nagajalo, vendar pa so potekle tekme v najlepšem redu. Za prva mesta je bilo tudi lepo število dragocenih nagrad, saj sta prišli na vsako tarčo kar po dve nagradi, na mladinskem pa celo po štiri nagrade.
Tekme so potekle pod spretnim vedstvom podpredsednika okrožja g. Sterlekarja Milana in
.Deržaja strelcev.
Slovenski igralci zborujejo
V sobi, kjer se sicer vrše skušnje opernega zbora, je bil občni zbor Združenja gledaliških igralcev, ki mu predseduje že dolgo vrsto let marljivi Lojze Drenovec. Vsi igralci, solisti kakor tudi zboristi, so se zbrali v drugem nadstropju Opere ter obravnavali svoja pereča in važna vprašanja, ki so prav v tem hipu potrebna rešitve. Predsednik Lojze Drenovec je v svojem poročilu tudi poudaril, da velja največ dela sedaj posvetiti notranji ureditvi društva, kakor ga terjajo nove politične razmere, ter spraviti pod streho nov gledališki zakon, po katerem bi dobili igralci urejene svoje dolžnosti in pravice tako v umetniškem kakor materialnem pogledu. Preden pa je prešel na stvarno poročanje, pa je v imenu slovenskih igralcev poslal brzojavne pozdrave najvišjemu pokrovitelju Zveze gledaliških igralcev v Jugoslaviji Nj. Veličanstvu kralju Petru II., potein resornemu ministru g. dr. Antonu Korošco, prosvetnemu ministru v Belgradu, ter velike-kemu podporniku gledališke umetnosti pri nas banu ar. Marku Natlačeni!. Z navdušenjem so vsi pritrdili pozdravom, Zahvalil pa se je tudi časnikarjem za pomoč, ki so jo nudili gledališkim igralcem ter je nato dal besedo tajniku g. Slavku Janu, ki jc poročal o delu in borbah organizacije, ki ima za dolžnost braniti pravice igralcem in se l>oriti za njihovo umetniško izpopolnjen.je ter mnterialno blagostanje. Rekel je, da je bilo preteuuw ieto sicer mirno, uu m
bilo več tistih borb okrog sramotnih akontacij, da pa sta poslovanje društva zavzemali dve važni vprašanji: uredba o gledališču kralj. Jugoslavije ter reorganizacija Združenja gledaliških igralcev kralj. Jugoslavije. Kar se tiče prve, so soglasno sprejeli načrt belgrajske sekcije, po kateri se predlaga za operne pevce in balet 25 let službe /a popolno penzijo, za dramske igralce pa 30 let ter avtomatično napredovanje Resolucije so že bile izrečene min. dr. Korošcu. Kar se pa tiče reorganizacije društva, pa je potreba nastopila po zahtevi hrvatskih igralcev, da se osamosvoje. Pogajanja tečejo še naprej, kajti med tem je prišlo že do kompromisnega stališča s pomočjo slovenskega predloga, od katerega pa so Hrvatje odstopili. Vprašanje bo reševal občni zbor v Belgradu 25. in 26. t. m., za kumor so določili delegate. Nato je v glavnem podal delovanje ljubljanske sekcije; zbirko za nagrobni spomenik Bukšekovi, akademijo za Marija Kogeja, boemski večer, jubilej Daneša, spremembe v odboru, ko je tajnik Jerman šel za ekonoma k upravi gledališča na mesto g Mahkotc itd. Vsekakor pn ostaja za bodoči odbor največje vprašanje gledališki zakon, za katerega gre borba že 20 let, pa se sedaj vendarle približuje rešitvi.
Po teh sporočilih in debati jc bil izvoljen nov odbor, v katerem so: predsednik Lojze Drenovec, ostali odborniki pa za Opero: Neffat, Marčec, za Dramo: Jan, Sever; za zbor: Men-cin, škraber, revizorja pa Cesar in Janko. Slovenskim igralcem želimo pri njihovih stanovskih naporih uajvcc uspeha.
Pihlarja Franca in tehničnega vedje Rudija. Vsega skupaj je tekmovalo 160 Strelci, ki so zasedli prva in druga mesta, so prejeli nagrade, strelci, ki so zasedli tretia in četrta mesta, pa lepe strelske kolajne. Nagrade so bile razdeljene ob 8 zvečer v restavraciji na glavnem kolodvoru. Podpredsednik okrožja g. Sterlekar je imel pri tem lep nagovor, v katerem je pozdravil zastopnika Lovskega društva g. dr Novaka. Zatem se je podpredsednik zahvalil vsem darovalcem daril, zlasti pa g. banu dravske banovine dr. Na-tlačenu, ljubljanskemu županu dr Adlešiču ter požrtvovalnim zasebnikom, ki so okrožje pri izvedbi tekem podprli. Sledila je objava rezultatov in razdelitev nagrad.
Na zmagovalni tarči, na kateri so se kosali naši najboljši strelci, so bili dosežer i naslednji uspehi: 1. kapetan Per Franjo (196 točk), 2. Loč-niškar Hinko, Kranj (184), 3 Kostanjevec Joco (182), 4. Hainrihar Mirko (173).. 5. Rozman Franc, Kranj (150). Na skupinski tarči so tekmo-ale strelske družine medsebojno v skupinf.h do tri strelci: 1. Ljubljanska družina (Per, Kostan evec, Heinri-char) (557 točk), 2. Kranjska družina (Ločniškar,
Košnik, Rozman) 514 točk, 3 Št Vid ned Ljubljano (Černe, Peršin, Šifrer) 323, 4. Novo mesto (Košir, Koncilija, Kovačič) 270; 5. Slov Javornik (Jamnik, Golob, Pivk) 257; 6. Škofeljca (Comino, Žmuc, Jamnik) 208.
Na narodni tarči Blegaš je tekmovalo 42 strelcev: 1. Kostanjevec Joco (111), Rozman Franc (111), 3. Šifrer Alojz, Št. Vid (110) 4 kapetan Per Franjo (107), 5. Cerne Ivan, Št. Vid {103).
Na splošni tarči Kranj je tekmovalo 20 strelcev. 1. Kostanjevec (107), 2 vodnik Djapič Anton (107), 3. kapetan Per Franjo (100), 4. Košnik Stane (87), 5. Ločniškar Hinko, Kranj (85)
Na tarči Krim za mladino od 16 do 18 let je streljalo 35 strelcev: 1. Jarec Dušan 67; 2. Pihlar Rudi 58 (izven konkurence), 3. Lokar Dušan 53, 4. Hrastnik Srečko 46, 5. Pečjak Smiljan 45, 6 Jele-nič J. 44. Na lovski tarči Srnjak so zasedi, mesta:
1. Hainrihar Mirko 53, 2. Šifrer Albin 46 3. Dobrila Peter 43. — Na lovski tarči Bežeč: jeler pa: t. Hinrihar Mirko 23, 2 Steiner Lecpold 20 3. Šifrer Albin 19. Na tarčal z malo kalibrsko puško na razdaljo 50 m pa so b'li doseženi rezultati- splošna tarča Šmarna gora: 1. Koncilja Anton (Novo mesto) 168, 2. Košir Stanko (Novo mesto) 159, 3 Ko-vačič Franc (Novo mesto) 157, 4 Bučan Anton (Št. Vid) 80, 5 Comino Ciril (Škofeljca) 68 — Tarča Novo mesto za precizne malokahbrske puške: 1. Kostanjevec Joco 335, 2 ga. Deriaj Štef 334. — Tarča za mladino nad 16 let »Grmada«; 1. Povh Dušan, Novo mesto, 82; 2 Pihlar Rudi. Ljubljana, 64; 3. Markelj Dušan, Ljubljana 33 — Tarča »Golovec« za mladino pod 16 letom: Vilfan Vinko, Ljubljana 15 (brez naslona); i Jar*c Tatjana, Ljubljana, 19 (z naslonom); 3. Ravnikai Bruno, Ljubljana, 5 (brez naslona).
KULTURNI OBZORNIK
France Bevk - petdesetlefnik

Danes praznuje v sončni Gorici svojo petdesetletnico najplodnejši in najpopularnejši živeči slovenski pisatelj Franc 15 e v k. Ni ga beročega Slovenca, ki bi v kateri koli reviji ne naletel na Bevkovo ime, na njegov roman, povest, novelo, legendo, črtico, pravljico ali prevod iz slovanskih književnosti. Ni samo najplodovitejši pisatelj sedanjih dni, temveč doslej ni še nihče — tudi Cankar ne — izdal toliko, kakor Bevk, ki sedaj — ob dosegu 50 let let— šteje več svojih knjig, kakor pa ima let! Toliko knjig je izdal samostojno, bodisi romanov, povesti ali pa tudi majhnih mladinskih knjižic. Koliko pa je njegovega raztresenega blaga po vseli naših revijah in časopisih, pa tudi časnikih, ne ve morda niti sam. Saj Bevk ni morda samo pisatelj, redek slovenski pisatelj, ki živi sebe iu svojo številno družino samo s pisateljevanjem, temveč je bil tudi časnikar, ki je že od mladosti sodeloval pri dnevnem časopisju in bil tudi večkrat njegov urednik, tako po vojni ludi član našega uredništva.
prodor ekspresionizma, duhovnosti v naravo. Odslej se je v pesmi poklonil samo še otroški duši (Pastirčki pri kresu in plesu) ter kot urednik an-
tologije Breda
Težko je pri lakem pisatelju podati celotno njegovo podobo, saj bi že samo naštevanja naslovov njegovih del zavzelo več prostora, kakor pa ga imamo na razpolago. Tudi je njegova literarna žetev tako raznovrstna, da je ne moremo zajeti v celoti v posamezne rubrike, saj nas je žalil z glosami, s črticami, novelami, v katerih je mojster, povestmi, sodobnimi in zgodovinskimi, epopejami, trilogijami, zgodovinskimi romani ter kmečkimi in meščanskimi zgodbami, pa, tudi koj pesnik modernega občutja in mladinske igranke se je uveljavil, poleg tega, da je urejal dnevnike in mesečnike, razne zbornike in antologije ter vodil tiskanje in urejanje knjižnih podjetij ter je poleg vsega tudi obilno prevajal zlasti iz češčine, poljščine, bolgarščine, italijanščine, pa tudi iz drugih jezikov (zdi se, da na temelju nemščine — tudi madžarskega pesnika Pctofija). Ob vsem tem delu moramo imeti pred njim samo neizmerno spoštovanje, ne glede na to, da je njegovo delo izredno kvalitetno, pomembno ter pomeni višek slovenske psihološke novelistike.
Da je Bevk rojen pisatelj, priča njegovo življenje, saj je stopil v višjo šolo kot pa je ljudska šele s svojim 17 letom, ko se je že kot pastir in trgovinski vajenec bolj vežbal s peresom kakor pa s svojim trgovskim »poklicem-. Tedaj je kot mladi vaški deček, rojen v tolminskih hribih, v Zakojci pri Cerknem, že dopisoval goriškim listom, ne samo novic, temveč tudi »storije«, kar je zbudilo zanimanje zanj ler mu odprlo pot v — šolo, na pripravnico za učiteljišče v Podgorici pri Gorici, kjer se je malo privadil nemščini, in nato šele — kot 18 leten fant, na učiteljišče v Kopru v Istri, kjer je maturiral s 23 leti tik pred vojno. Kot učitelj je poučeval nekaj let v Orehku in Novakih pri Cerknem, kjer ga je zajela svetovna vojna I. 1917, ko je šel na fronto. In ta vojna leta so vzbudila njegovo prozo, ki je v tedanjih številkah Doma in sveta budila veliko pozornost in kazala strahote -rabljev« in »faraonov« ter z glosami budila vest v človeku-živali. Zaradi teh glos so ga že tedaj konliscirali in preganjali, česar ni rešen še niti sedaj po tolikih mirnih letih. Ko se je vrnil s fronte, je stopil v uredništvo »Slovenca - in Večernega lista« v Ljubljani, kjer je med drugim vodil tudi literarni krožek dijakov v dvorani Jugoslovanske tiskarne, iz katerega je izšla povojna ekspresionistična mladina. Toda srce in zavest, da se mora pisatelj ves žrtvovati svojemu narodu v kakršnih koli razmerah, sta ga gnala že 1. 1921 v rodno Goriško, kateri je' ostal zvest tudi v najhujših časih in je ni zapustil, kakor je storilo toliko slovenske inteligence, da si je rešila gmotni položaj. Bevk je oslal v Gorici in se ves posvetil goriškemu prosvetnemu in kulturnemu živ ljenju. Tam je poklical v življenje družinsko revijo »Mladiko«, ki jo je šele po nekaj letih prevzela Mohorjeva družba v Celju, tam je stopil na čelo zavoda Narodne knjigarne in postal član uprave Goriške Matice, ki sta poslali že toliko knjig med goriške Slovence in vzdržujeta pri življenju slovensko goriško književnost, kolikor se da. To je njegovo herojsko žrtvovanje, ki izvira iz umetniške zavesti, da mora živ pisatelj biti v živem okolju, v sredi svojega naroda, odkoder je izšel in odkoder črpa svojo živolvorno moč. Goriški rojak Bevk je ostal na1 Goriškem ter tam izpolnjuje težak poklic slovenskega pisatelja: go-jitelja slovenske besede ter oblikovalca slovenskega človeka. In to dela Bevk s takim junaštvom, da zasluži ime sedanjega največjega goriškega kul turnega delavca ter je le škoda, da mu usoda ne pusti izdajati toliko knjig tam, kjer jih spočenja in kolikor jih napiše.
Bevk je začel pri Domačem prijatelju, kakor toliko sedanjih pefdesetletnikov. Toda priključil se je z vsem srcem tedanjemu Donui in svetu, ki je z dr. Cankarjem stopil v središče umetnostnega življenja pri nas ter predstavlja odslej pomemben člen v rodu takih kulturnih delavcev petdesetlet-nikov kakor so Lovrenčič, Majcen, Velikonja, Ko blar in starejša Pregelj in Štele — pravih dom insvetovcev iz let tik pred svetovno vojno. Naj prej se je uveljavil kot pesnik, ki je prinesel sočno barvo in razpoloženje, ter neko čustvenost, naslonjeno na narodno pesem. Njegova edina zbirka pasmi, conieni obenem z ilustracijami Fr. Kralja
slovenske narodne epske pesmi (Mlada V prozi pa so budile pozornost njegove svojevrstne črtice v vojnih letnikih Mentorja in Doma in sveta- ki so na svoj način kazale času ogledalo in komentirale »leta strahote«. Te novele, ki bodo sedaj izšle v IV. zvezku Zbranih spisov v knjigi novel »Mlada njiva« so svojevrsten pen-dant Cankarjevim Podobam iz sanj. Fantastika in sodoben pomen v njih je dediščina Cankarjeva, kakor tudi človečanska nota v njih, ki vzbujajo svetovno vest ter človeka v živali. Glose, namesto katerih pa se je velikokrat belila v DS-u bela lisa, pa so psihološko globoko doživeti trenutki sredi vojnih strahot in morij. Ta leta njegove (vorbe so zbrane v zanimivih novelističnih zbirkah »Rablji«, »Faraoni«, »Tatič«, ki so prve postaje Bevkove poti k pisateljskemu poklicu in dozorelosti.
Potem pa je z Goriškega pošiljal leto za letom, kaj, mesece za mesecom nove knjige, saj je na leto izdal do sedem knjižnih del. Tako smo dobili njegove zgodovinske knjige — da jih navedem samo nekatere — kakor je trilogija Človek proti človeku s povestmi Umirajoči bog Triglav in Znamenja na nebu, ki nas vodi (udi v mitologijo starih boštev, ali Kresna noč, ki je prava poezija slovenske pravljičnosti in demonskosti, pesmi zemlje in strasti, ena najlepših njegovih knjig. Sem štejemo tudi najnovejše Večernice iz časa kmečkih puntov »Za pravico«, ki nas uvaja v Tolminsko uporno in pokorečo se ljudstvo. Toda bolj kot zgodovinske povesti so se mu posrečile kmečke povesti, ki jih je obdeloval za Mohorjevo družbo (Veliki Tomaž, Železna kača) ali druge založbe (zlasti za Goriško Matico, kjer je izdal večino svojih knjig) Vedomec, Smrt pred hišo ali Ljudje pod Osojtiikom, Vihar itd. Ljudje pod Osojmkom je priča Bevkove največje pripovedne sile iz domačih tolminskih gora, ki temelje na kraje Tavčarjevega območja, pa so mu po duši podobni, po umetniški moči pa prav tako nazorni, po psihologiji pa gotovo močnejši. Posebno pozornost zasluži morska povest Vihar, kjer je prišlo v umetniško obdelavo slovensko obmorje, ki je tako redko predmet slovenskih pisateljev (Velikonja, Aškerc, Magajna). Meščanske snovi so se Bevku manj posrečile (da imenujem povest Demotf, ki jo je spisal pod psevdonimom Jereb, ali Blodnje itd.). Toda psihologiji v povesti Muka gospe Vere ali usodo Julije v drugi povesti, tirajo človeka do največje napetosti in radovednosti ter ga tudi notranje očistijo. In še in še je povesti po naših revijah, kakor v Mladiki, ali Domu in svetu, kjer je lani priobčil Domačijo, dogodek z Goriškega, kjer se slikata zločin in ljubezen do zemlje, ali pa sedanja novela Otrok, kjer je zopet posvetil v notranjo bolest žene, ki se ne more odločiti za otroka ali novo ljubezen z novim možem, ki jo snubi...
Toda Bevk ni samo pripovednik za odrasle temveč tudi za mladino, kateri je posvetil mnogo svojih povestic (Plešimož, Jagode itd.). Pa tudi v dramatiki se je poizkusil s svojim Kajnom, tragedijo narodnega izdajalca, ter Partijo šaha, zakonski Irikot, ki je bila lani igrana v Mariborii ter tudi v ljubljaskem Narddnem gledališču. Toda čeprav so njegove novele izrazito dramatične, jfe vendar v dramatiki sami dosegel manjše uspehe.
Še in še bi se dalo pisati o Bevku pisatelju in navajati njegove povesti, pa ne bi izčrpali njegovega dela, ki ga je postavilo na vrh sodobnega pripovedništva. Če je prva desetletja novega sto-etja dominiral v naši književnosti Cankar, povojni Pregelj, je secjaj najvidnejši Bevk, ta izrazit psiholog in realist, pa tudi romantik obenem, ki se tako rad zateče po pesniški oddih v mito^ logijo in legendo. Prav njegove Legende, ki jih je lani izdala Nova založba, spadajo med bisere njegovega ustvarjajočega genija ter so ena najlepših slovenskih knjig, vrednih, da jih vsak prebere. Telo in duša je pri Bevku v čudnem večnem sporu, v čemer se kaže njegova baročna in romantična poteza, v kljub naturalistični osnovi. — Glavna Bevkova inspiracija je problem žene ob možu in očiščenje spolnega razmerja po zakonit vesti. Ta vzmet se stopnjuje po čudovitih duševnih zapletljajih do najhujših zločinov, na dnu katerih pa se vedno oglasi Bog — zadoščenje. Tako je Bevk kljub naturalizmu velik idealist, kljub seksualnemu območju svojih zakonskih trikotov čist umetnik, ki vedno in vedno obračunava z grehom in ga skozi peklenske muke očisti v božji mir. Bevkova umetnost je visoko etična ter zato zelo spominja na stare ruske. klasike, izmed katerih mu je blizu Čehov po mojstrstvu v noveli, Dostojevski pa po duhovnih borbah glavnih junakov. Toda v vsem pa je slovenski unielnik, ki odkriva človeka našega kraja in naše problematike ter pomaga tako razodevati slovensko duševnost. Tako je dozorel med viške slovenske književnosti ter se bodo njegovi Zbrani spisi, ki jih že nekaj let izdaja Jugoslovanska knjigarna, vedno pridružili v vrsto drugih slovenskih modernih klasikov. In zato je lepa proslava jubileja, ko bo založba poslala na knjižnji trg — kakor je naznanila — njegove prve novele (Mlada njiva), odkoder je Bevk pognal v višine, na kateri stoji sedaj kot pet-desetletnik, v polnosti svoje moči in domišljije ter pisateljskega izražanja.	td.
Drevesa doseže jo starost 6000 let
Nova raziskovanja o starosti drevja so privedla do zelo zanimivih podatkov. Res so že stari narodi vedeli, da nekatera vrsta drevja zelo dolgo žive, nihče pa se s tem ni podrobno znanstveno pečal. Zdaj so v slavnem že dognali za posamezne vrste drevja, kako dolco žive.
Nekateri ielavci dosežejo prav lepo starost. Magnolije se vzdrže sto let, božje drevce 120 let, mirta 1 56 let. Vinsko trto so našli 140 lei staro. Neko drevo v Gignacu pri Montpellieru (eleu de Gignac) je staro 440 let. »tisočletno drevo« v Hil-desheimu pa tudi okoli 400 let. Jelke, smreke in ciprese vzdrže 300 do 400 let.
Rekordno starost pa dosežejo listovci. Tu se omenjajo sledeče številke: bukve in lipe 000 let, hrasti 1000 do 1500 let. tise 2000 do 3000, kostanj 2 tisoč, ciprese 3 tisoč let. To so naša drevesa. Drugod najdemo še bolj častitljive očake med drevjem. Starost mamutoveca drevesa v Kaliforniji. cenijo na primer na 4000 let. starost avstralskih evkaliptov, ki so do 150 metrov visoki. celo na 6000 let. Isto starost je dosegla vodna cipresa v Mehiki. Deblo je imelo 33 metrov v obodu.
Ni se m ogla poročili, ker \e ie kot otrok - umrla
Triinštiridesetletna Katarina Voina v Klausen-burgu si jc hotela nabaviti potrebne dokumente za poroko. V njeno veliko začudenje se je izkazalo, da se sploh ne more poročiti iz zelo eno-
stavnega razloga, ker je že v rani mladosti treh let umrla. Čeprav je na vse načine dokazovala, da je še živa, ji je uradnik razložil, da je za njega tako dolgo mrtva, dokler mu sodno ne bo dokazala, da je še živa. Poroko so v resnici morali odložiti do izida pravomočne sodbe, po kateri naj bi Katarina Voina tako rekoč drugič zagledala luč sveta. Upati je, da se ženin do takrat ni premislil. Sicer bi bilo za Katarino res komaj vredno, da je na novo začela živeti.
Nehaj novega za gospodinje
Človek je v sili iznajdljiv Posušene sardine! Posledice vojne so in kakor zatrjujejo, velika delikatesa Rovst. mestece ob Girondi blizu Bordeauxa na Francoskem se je v mirnih časih veselilo blagoslova polne industrije: kon-servirnnja sardin, ki so tu kot slaniki na Norveškem v določenih letnih časih glavni vir dohodkov Drugo poleg druge so polagali v lepe bele pločevinaste škatlice in jih polivali z dišečim zelenim oljem. Sedaj pa divja vojna, spremlja jo blokada, olje je po«talo zelo redko in bela pločevina tudi. Svojevrsten okus drobnih sardin ne dopušča, da bi jih polivali 7 belim vinom, kakor vretenice. Zato so jih poskušali enostavno samo sušiti, kakor polenov-ke na severu Pravijo, da so dosegli odlične uspehe. Sardine se na zraku lepo posuše, pozneje jih je treba samo pomočiti v vodo, pa jih lahko pečeš kot sveže sardine, ne da bi za malenkost zeiibile na okusu. Tudi pozneje, ko bomo zopet imeli olje in belo pločevino, bomo lahko ohranili ta način shranjevanja sardin, ker nam omogoča to delikateso mnogo ceneje spraviti na trg kot sicer.
Š I> O R T
Šport zadnje nedelje
Lahka atletika je še vedno v polnem razmahu, četudi stopa vedno vidnejše nogomet v ospredje. V Zagrebu so imela dekleta svoje državno atletsko prvenstvo, v Mariboru so se ponovno pomerili nekateri slovenski atleti, na ljubljanskem stadionu pa je imela Zveza Fantovskih odsekov atletski dese-teroboj. Oglejmo si najprej nogometne rezultate, potem pa še one od ostaLih šporlov, ki so bili zadnjo nedeljo na programu.
Slovensko nogometno prvenstvo
Ljubljana : Bratstvo 4:2 (3:2). Železničar : Olimp 2:0 (2:0). SK Kranj : SK Mars 2:1 (0:0). Amater : Maribor 4:2 (3:2).
Tabela slovenske lige izgleda sedaj takole:
1. Amater	3	3	0	0	9:5	6 točk
2. Kranj	3	2	1	0	5:2	5 točk
3. Ljubljana	3	2	0	1	10:5	4 točke
4. Železničar	3	2	0	1	6:4	4 točke
5. Bratstvo	3	2	0	1	9:7	4 točke
6. Maribor	3	0	1	1	3:9	1 točko
7. Mars	3	0	0	3	4:8	0 točk
8. Olimp	3	0	0	3	2:8	0 točk
Drava : Ptuj 5:1 (1:0).
Tekme v srbski ligi
BSK : ŽAK 6:1 (4:1).
Jugoslavija : Vojvodina 6:3 (3:1).
Slavija (Sarajevo) : Bata 2:1 (1:0).
Jugoslavija (Jabk.) : Bask 1:1 (1:1).
Gradjanski (Skoplje) : Jedipslvo 2:2 (1:0).
Tekme v hrvatski ligi
Zagreb: Železničar (Zagreb) : Sašk 4:1 (1:1).
Hašk : Split 5:2 (3:0).
Concordia : Slavija (Osij.) 10:0 (5:0).
Subotica: Slavija (Varaidin) : Bačka 2:1 (2:1).
Žensko državno atletsko prvenstvo
V Zagrebu se je vršilo žensko atletsko tekmovanje za prvenstvo države, ki je prineslo naslednje rezultate:
Tek na 60 metrov: 1. Brandstadter (Rapid, Maribor) 8.1 sek., 2. Muravs (Železničar, Maribor) 8.4,
3.	šušteršič (Planina), 4. Merala (Planina).
Met krogle: 1. Neferovič (Hašk) 10.90 metrov, 2. Lavše (Maraton, Maribor) 9.59 m, 3. Gerlah (Rapid, Osijek), 4. Pribovšek (Železničar, Maribor).
Skok v daljavo: 1. Šentjurc (Žel.) 4.80 metrov, 2. Pribovšek (Žel.) 4.75 m, 3. Brandstadter, 4. Ditti (Rapid), 5. Muravs.
Tek na 200 metrov: 1. Babič (Žel.) 29.5, 2. Lotte (Rapid) 29.8 sek.
Met diska: 1. Neferovič (Hašk) 34.40 m, 2. Tome (Planina) 29.10, 3. Lovše (Maraton, Maribor),
4.	černič (Železničar).
Tek na 100 metrov: 1. Brandstadter 13.3, 2. Muravs 14, 3. Šentjurc, 4. šušteršič.
Met kopja: 1. Neferovič 32.31, 2. Gerlah (Rapid, Osijek), 3. Tome (Planina), 4. Lovše (Marat.).
Skok v višino: 1. Pribovšek (Želez.) 135 cm, 2. Šentjurc 135, 3. Brandstadter, 4. Lovše.
Štafeta 4 krat 100 m: 1. Rapid 55.3 sek., 2. Železničar 55.8, 3. Planina 57.8.
Lahkoatletska prireditev v Mariboru
V Mariboru so se pomerili slovenski atleti med seboj ler so poleg drugih dobrih rezultatov posta-
Lctalci pri kosilu pod krili svojega »ptiča«.
vili tudi nov slovenski rekord v skoku ob palici (Oroszy s skokom 3.60 m). Podrobni rezultati izgledajo takole:
Tek 200 m: 1. Hrovatin (Želez.) 25.1, 2. Volfi (Rapid) 25.6, 3 Bačnik (Žel.) 25.7.
Tek na 400 m: 1. Pleteršek (Celje) 54.2, 2. Her-bert (Rapid) 58, & Rajh (Ptuj) 62.2.
Tek na 800 m: 1. Košir Zmago (Planina, Ljubljana) 2:02.2. 2. Goršek (Celje) 2:02.3, 3. Obršek (Ilirija, Ljubljana) 2:02.4; drugi in tretji sta prišla na cilj skoraj v mrtvem teku. Košir je bil veš čas tretji, v zadnjem trenutku pa je skočil na čelo in zmagal.
Tek na 5000 m: 1. Bručan (Primorje, Ljubljana) 16:22.4, 2. Kien (Primorje) 16:23, 3. Zupan (Bratstvo, Jesenice) 17:06.1. Ta točka je bila najbolj zanimiva, ker so nastopili v njej skoraj vsi slovenski dolgoprogaši in je bilo 12 atletov na startu.
Met kopja: 1. Mavsar (Planina, Ljublj.) 60.27, 2. Zorko (Zel.) 49.13, 3. Franček (Zel.) 47.75.
Troskok: 1. Nabernik (Zel.) 12.87, 2. Franček (Zel.) 12.43.
Skok s palico: 1. Oroszy (Rapid) 3.60, nov slovenski rekord, 2. Smerdel (Maraton) 3.30, 3. Pribovšek (Bratstvo, Jesenice) 3.30.
Štafeta 4 krat 100 m: 1. Železničar 47.5, 2. Rapid 48.2, 3. Ptuj 49.2.
LahkoaUetski deseteroboj ZFO
T.ako slalieg^ .vremena že zlepa ni bilp pri kaki prireditvi, kakršnega so imeli tekmovalci Zveze Fantovskih odsekov, ki so tekmovali preteklo soboto in nedeljo v lahkoatletskem deseteroboju. — Prireditelj je zadnji hip sicer odpovedal tekmovanje, tflda tekmovalci izvenljubljanskih krajev so že dospeli v Ljubljano in zalo se je tekmovanje vršilo kljub izredno vetrovnemu in deževnemu vremenu. Tekmovanja se niso udeležili nekateri najboljši atleti, kakor Klinar, katere je zadržalo doma skrajno neugodno vreme in zato tudi niso bili doseženi taki rezultati, kakor so se pričakovali ne glede na neugodno Yreme, ki je tekmovalce vseskozi močno oviralo (bili so pod dežniki in ko so bili klicani, so šli na stari). V naslednjem prinašamo podrobne rezultate.
100 metrov: 1. Černe Milan (Novo mesto) 11.8 (640 t.), 2. Mravlje Franc (Brezovica) 12 (597 t.),
3.	Kraner Martin (D. M. v Polju) 12.2 (556 t.),
4.	Omahen Ivan (D. M. v Polju) 12.3 (596 t.).
Skok v daljavo: 1. Kraner Martin (D. M. v Polju) 5.83 (518 t.), 2. Kompare Tone (Mengeš) 5.32 (408 t.), 3. Mravlje Franc (Brezovica) 5.30 (404 t.), 4. Kuk Avgust (Konjice) 5.28 (400 t.).
Krogla: 1, Kuk Avgust (Konjice) 11.18 (547 t.),
2.	Cerne Milan (Novo mesto) 10.55 (493 t.), 3. Kraner Martin (D. M. v Polju) 9.99 (446 t.), 4. Kompare Tone (Mengeš) 9.85 (435 t.).
Skok v višino: 1 Omahen Ivan (D. M. v Polju) 1.60 (563 t.). 2. Mihelčič Alfonz (Mengeš) 1.55 (512 t.), 3. Kraner Martin 1.55 (512 t.), 4. Kompare Tone (Mengeš) 1.50 (462 t.).
400 metrov: 1 Černe Milan (Novo mesto) 55.5 (605 t.), 2. Mravlje Franc 57.2 (540 t.), 3. Kraner Martin 57.3 (536 t.), 4. Kocelj Stane (Vodice) 58.7 (487 t,).
110 m zapreke: 1. Kraner Martin (D. M. v Polju) 20.4 (359 t.), 2. Kuk Avgust (Konjice) 20.7 (340 t.), 3. Černe Milan (Novo mesto) 20.8 (334 t.), 4. Kocelj Stane (Vodice) 21.1 (312 t.).
Met diska: 1. Kuk Avgust (Konjice) 30 metrov (439 t.), 2. Černe Milan (Novo mesto) 25.90 (340 t.),
3.	Kraner Martin (D M. v Polju) 24.25 m (302 t.),
4.	Kompare Tone (Mengeš) 23.70 (290 I.).
Kopje: 1. Kraner 41.55. 2. Cerne 37.17, 3. Kuk 35.76 m.
Skok s palico: 1. Kompare 2.47 m, 2. Mihelčič 2.32, 3. Erce 2.32.
1500 metrov: 1. Erce (Vodice) 5:04.7, 2. Kocelj 5:11.4, 3. Černe 5:16.4.
Končni rezultata deseteroboja: 1. Kraner Martin (D. M. v Polju) 4217 točk, 2. Cerne Milan (Novo mesto) 4186 točk. 3. Kuk Avgust (Slov. Konjice) 4059 točk, 4. Kompare Tone (Mengeš) 3432 točk,
5.	Mihelčič Alfonz (Mengeš) 3389 točk, 6. Kocelj Stane (Vodice) 3140 točk, 7. Erce Franc (Vodice) 2735 točk.
Plavalni dvoboj Hrvatska : Madžarska
V prvem delu plavalnega dvoboja med Madžarsko in Hrvatsko so bili doseženi tile rezultati:
400 m prosto gospodje: 1. Tatos (M) 4:49.5, 2. Branko Žižek (Slovenija) 4:50.6.
100 m prosto dame: 1. Acz (M) 1:11.6, 2. Beam (H) 1:13.6. 3. Fine (Slovenija) 1:15.7.
200 m prsno gospodje: 1. Fabian (M) 2:E$.a, 2. Grkinič (H) 2:50.4.
100 m prsno dame: 1. Sziaeti-Varga 1:30.5, 2. Boršič (H) 1:35.5.
Štafeta 4X200 m prosto: 1. Madžarska 9:10.6, 2. Hrvatska 9:25.4. Madžari so dosegli nov evropski rekord, Hrvatj» pa boljše od državnega rekorda.
100 m hrbtno dame: 1, Novam (M) 1:22.3 (nov ma^-.arski rekord), 2. Cimmer (H) 1:29.7.
Materpolo: Madžarska : Hrvatska 3:3 (2:0).
'i;
Svojo ženo do smrti pretepel
Maribor, 16. septembra.
V soboto je sodilo mariborske okrožno sodišče 47-letnega Pavla Drevenška iz Velike Var-nice v Halozah. Na zatožno klop je prišel zaradi krutega zločina. Dne 22. maja lelos je namreč pretepel do smrti svojo ženo Katarino. Obdelal jo je s kolom ter suval s čevlji, tako da je dobila poškodbe po vsem telesu, smrtne pa so bile na notranjih organih ter jim je reva naslednjega dne podlegla.
Pred sodniki se je Drevenšek delal jako nedolžnega. Izjavil je, da je dne 22. maja njegova žena delala pri nekem posestniku v vinogradu. Ker je dolgo ni bilo domov, jo je šel iskat, pa jo je našel v globokem jarku poleg poti. Bila je močno vinjena ter vsa obtolčena. Spravil jo je domov, tam pa jo je s palico nekajkrat udaril po plečih. To da je bila vsa njegova krivda. Poškodbe, ki so povzročile ženino smrt, da je dobila očividno pri padcu v grapo.
Najbolj obtežilno sta proti obtožencu izpovedala otroka pokojne žene Martin in Amalija Babič. Bila sta priče strahovitega ravnanja obtoženca s pokojnico. Omenjenega večera jo je pričakal na poti ter jo po zmerjanju in preklinjanju začel pretepati z vinogradnim kolom, katerega je iz-drl v bližnjem vinogradu. Z nekaj udarci jo je pobil na tla. Na tleh ležečo je potem suval z nogami, ko pa se je z zadnjimi močmi privlekla domov, jo je še v sobi vso noč pretepal. Sodišče je zaslišalo še druge priče, ki so izpovedale, da je pokojnica trezna odšla od dela domov. Izjavile so, da je obdolženec s svojo ženo vedno surovo ravnal. Prav tako je vedno pretepal oba otroka pokojnice. Še tedaj, ko so ga orožniki zvezali, je dejal, naj ga samo toliko izpustijo, da bo otroka zaklal.
Sodišče je Drevenška obsodilo na 5 let robije ter na 3 leta izgube častnih pravic. Državni tožilec se je pritožil zaradi prenizko odmerjene kazni, prav tako pa obsojenec kazni ni sprejel, ieš da je previsoka. ^
m Mariborčane zanimajo cene na trgn. Preteklo soboto je mestni tržni urad energično nastopil ter je maksimiral nekatere cene, toda prodajalci se določil niso držali. Mnogi prodajalci krompirja so raje odpeljali blago spet s trga, kakor da bi ga prodajali po maksimiranih cenah. Take pojave bi bilo treba energično preprečiti. Uradne cene so bile v soboto sledeče: krompar 1.50—1.60 din kg, merica 11 din. čebula 3—4, česen 6—10, zelje 0.50—3.50, kislo zelje 5, kumarice 0.25—1.50, zelena paprika 1, karfijola 2—10, oh-rovt 0.50—2.50, hren 7—9, zelena 0.50—3. buče
0.50—4,	paradižniki 2.50—5, peteršilj 0.50—1, sa-lata glavnata 0.50—1.50, endivija 0.50—1.50, radič
1,	špinača 1, por 0.50—1, korenje 0.50—1, koleraba 2—6, fižol v stročju 2—4, grah v stroč-u 1, grah luščen 10—12.50, redkev 0.25—0.50, maja-ron 0.50—1, pesa 1, jabolka 3—6, hruške 8—16, slive 8—10, črnice 2, breskve 10—20, grozdje 12— 16, brusnice 10, celi orehi 8—9, orehi luščeni 24— 28, limone 1.50, ringlo 3—4, šipek 3. Pšenica liter 2.75, rž 2.50, ječmen 2—2.25, koruza 4, oves 1.7o, proso 4, ajda 2, proseno pšeno 5—6, fižol 3—5. Smetana 10—12.50, mleko 2—2.50,. surovo maslo 30—32, čajno maslo 36—40, kuhano maslo 40, sir domači 10—12, jajca 0.80—1.25. Kokoš 24—35, par priščancev 26—70, gos 40—55, puran 45—60, raca 16.23, domači zajci 10—120. Govedina 14—16, svinjina s kostmi 17—18, brez kosti 18—19, svinjska riba 21—22, zajec 18—18.50, salo 20—22, slanina 20—22, pljuča 8—10, jetra 10—12, reberca 14—16, glava z jezikom 10—12, ledvice komad 2—3, noge 2—3 din.
m Dr. med. Klara Kukovec ne ordinira do 1. oktobra 1940.
m Umrla je v Gregorčičevi ulici 18 zasebnica ga. Ana Erjavec, stara 71 let. Naj počiva v miru!
m Tudi v podeželskih trgovinah — red. Orožniki v Selnici ob Dravi so ovadili oblastem vse štiri ondotne trgovce, ker so prodajali razno blago po drugih cenah, kakor so jih imeli zabeležene na ceniku, povrhu pa niso bile te cene enotne — pri enem višje, pri drugem zopet nižje. Tako so prodajali kristalni sladkor od 13.50 do 14 din, sladkor v kockah pa po 15.50 do 16 din. Tudi niso imeli v redu svojih nabavnih knjig, iz katerih bi bile razvidne nakupne cene blaga.
m Čuvaj streljal na štiri vajence. Ko so šli v nedeljo popoldne štirje gojenci Vajenskega doma popolnoma mirno pio Vinarski ulici, je nenaddma pristopil izza plota čuvaj Vinarske šole s dvocevno puško ter oddal na fante dva strela, ki sta oba- pogodila 17 letnega Franca Škribeja, katerega so reševalci morali prepeljati v bolnišnico. Fantove poškodbe so precej hude. Zakaj je čuvaj streljal, bo ugotovila preiskava.
m Križ mu je zlomilo. V Jarenini se je ponesrečil 36 letni viničar Anton Fras. Padel je pod voz ter mu je šlo kolo čez sredo telesa. Nevarno poškodovanega so pripeljali v mariborsko bolnišnico.
m Usodna nesreča mariborskega industrialca.
V bližini Virovitice se je ponesrečil mariborski industrialec Anton Tavčar, lastnik znane industrije mesnih izdelkov v Bohovi. Tavčar se je vračal iz Osijeka s svojim avtomobilom, katerega je sam šofiral, poleg njega pa ie sedel ftiki trgovec z živino iz Varaždina. Pri Virovitici se je avto prevrnil ter si je pri tem Tavčar zlomil hrbtenico, medtem ko je dobil spremljevalec le lažje poškodbe. Mariborski reševalci so ponesrečenca prepe-iz Virovitice v mariborski bolnišnico, od ko-er so ga včeraj spravili na kliniko v Gradec. Njegovo stanje je zelo resno.
m Velike poplave v Poljčanah. Zaradi neprestanega . deževja je Dravinja prestopila bregove ter je poplavila doline vzdolž svojega toka. Zlasti so hude poplave v Poljčanah, kjer so vse njive in travniki pod vodo, ki je včeraj zalila celo ceste, tako da so bile Poljčane odrezane od prometa ter šolarji niso mogli v šolo. Škoda je ogromna, ker je uničena na poljih ajda, tudi ves krompir je bil še skoraj zunaj, nevarnost preti tudi koruzi, na travnikih pa je uničena letošnja paša. Tudi pritoki Dravinje poplavljajo okolico. Prav tako se je razlila tudi Pesnica s svojimi pritoki.
m Ljudski oder bo v nedeljo popoldne ob 5 ponovil krasno uspelo Brumovo ljudsko igro »Adelajda, koroška roža«. Opozarjamo na ponovitev te igre, ki je pri svoji krstni predstavi doživela nenavaden uspeh ter je vse gledalce navdušila in prevzela.
m 10 letnico in 15 letnico mature sta praznovali v soboto in nedeljo dve skupini bivših maturantov mariborske klasične gimnazije. Njihovih proslav so se udeležili tudi nekateri profesorji z vpokojenim ravnateljem dr. Josipom Tominškom.
m Transporti Nemcev iz Besarabije v Nemčijo bodo začeli prihajali v Maribor šele konec tega meseca ali v začetku oktobra, ne pa 17. septembra, kakor smo v nedeljskem »Slovencu« poročali. — Omenjenega dne bo šel skozi Maribor v Nemčijo samo večji transport naših sezonskih delavcev.
m Najdeno kolo. V Gregorčičevi ulici je ponoči našel policijski stražnik pred hišo št. 10 kolo brez gospodarja. Kolo, ki ima ev. št. 7-136169-20 dobi lastnik na policiji.
m Krščanska ženska zveza v Mariboru priredi v nedeljo, dne 22. septembra izlet v Kamnico pri Mariboru. Zbirališče pri zavodu šolskih sester. Skupen odhod ob dveh popoldne s procesijo za mir. Ob treh v kamniški župni cerkvi pridiga, nato blagoslov z darovanjem. Vljudno vabimo članice in člane k obilni udeležbi. V primeru slabega vremena izleta ne bo.
m Lanski gledališki abonenti, ki si želijo obdržati svoje stare sedeže, naprošamo, da to sporočijo gledališki blagajni do sobote, 21. septembra, ker bomo sedeže od tega dne dalje oddajali novim abonentom.
m Vse za šolo v Cirilovl! m Mestno poglavarstvo razpisuje službeno mesto jurista. Za to mesto zahteva dovršeno fakulteto z opravljenim praktičnim politično-uprav-nim izpitom, kakršen se zahteva za politično-upravne uradnike. Nastavitev se bo izvršila j>o službeni pragmatiki za uradnike in ostale uslužbence avtonomnega mesta Maribora. Prošnje je vlagati pri mestnem poglavarstvu v Mariboru do 1. oktobra. Prošnji je priložiti krstni list, družinski list, domovnico, spričevalo o dovršeni juridični fakulteti, spričevalo o opravljenem praktičnem po-litično-upravnem izpitu, zdravniško spričevalo, potrdilo o ureditvi vojaške obveznosti in nravnostno spričevalo.
m Na drž. učiteljišču še sprejemajo dijakinje.
Po odloku ministra prosvete se morejo na drž. učiteljišču v Mariboru vpisati v I. letnik tiste dijakinje, ki so sicer bile sprejete, pa so bile označene kot nadštevilne. Vpisovanje teh dijakinj bo v sredo, dne 18. septembra ob 4 popoldne.
m Čudni »Večernikovi« oglasi. Pozornemu zasledovalcu našega časopisja niso mogli ostati ne-opaženi neki oglasi, ki jih »Večernik« že nekaj sobot sem objavlja. V svoji številki od 7. sept. je objavil kar deset, v zadnji sobotni številki pa 9 malih oglasov, v katerih neke zagrebški tvrdke ponujajo neveste in ženine, vse seveda z večjim ali manjšim premoženjem. Toda to ni najvažnejše. Vkljub velikim premoženjem ženinov in nevest je treba ponudbam priložiti znamk za 10 din, kar vsekakor vzbuja sum, da bi nekdo hotel pri ponudbah na lahek način mnpgo zaslužiti. Početje zagrebških tvrdk zasluži ostro obsodbo, še ostrejšo pa »Večernik«, ki z objavljanjem takih oglasov pomaga iz lahkovernih slovenskih ljudi izvabljati denar.
Po zraku prenešena slika h Londona.
Kralj Jurij si ogleduje ruševine, povzročene od nemških bomb.
Nova zemljepisna in narodnostna razdelitev Evrope
Prvo leto vojne je za nami. Med tem časom se je skoro popolnoma spremenil zemljevid Evrope. Slara Evropa je imela 35 samostojnih držav. Na čelu evropskih držav je stalo pet velesil. Če jih navedemo po važnosti v velikosti, so to sledeče države: evropski del Sovjetije (133 milijonov prebivalcev in 6 milijonov km2), nato Nemčija po Munchenu v septembru 1938) 79 milijonov prebivalcev, 583.000 km2), Anglija s severno Irsko (48 milj. preb., 243.000 km1), Italija (44 milij. preb., 310.000 km«) in Francija (42. milij. preb., 551.000 km'). Sile srednjega reda so bile: Poljska (35 milj. pfeb., 390.000 km«), Španija (25 milj. preb., 505.000 km1) in Romunija (20 milj. preb., 295.000 preb.)
V isto skupino moremo šteti tri nadaljne države: Jugoslavijo (15. milj. preb., 248.000 km2),
Celje
e Novo predstojništvo pri gg. lazaristih pri sv. Jožefu. Samostan pri sv. Jožefu nad Celjem je dobil novega predstojnika v osebi gosp. superiorja Gregorja Flisa. Novi predstojnik je Celjanom znan in ga zato med nami s tem večjim veseljem pozdravljamo.
c Poroka. V Celju sta se poročila trgovec gosp. Puncer Ivo in gdč. Mirnik Olga, pridna sodelavka v naših organizacijah. Bilo srečnol
c Drevi ob 8. zbor vseh članov telovadcev FO I. v Domu.
c Maksimiranje cen drvam za kurjavo v Celju. Na podlagi odločbe urada za kontrolo cen ministrstva za trgovino in industrijo določam za področje mestne občine celjske najvišje tržne cene za prostorni meter drv vključno poslovni davek na razkladalni postaji v Celju za proizvajalca in trgovca z drvmi na drobno proti takojšnjemu plačilu kakor sledi: za bukove in gabrove cepanice I. vrste, prostor, meter 112.50 din, seženj 450 din. Za bukove in gabrove cepanice II. vrste, prostor, meter 110 din, seženj 440 din, III. vrste prostor, meter 94 din, seženj 376 din. Za bukove in gabrove okroglice (panje) in senčnice, prostor, meter 76 din, seženj 304 din. Za drva iz drugega lesa (mešane cepanice in obilice, prostor meter 66 din, sezenj 264 din. Za cerova drva prostor, meter 96 din, seženj 384 din, za hrastova drva prostor, meter 90 din, seženj 360 din; za jesenova drva prostor, meter 86 din, seženj 344 din; za jelševa drva prostor, meter 84 din, seženj 336 din; za borova drva prostor. meter 80 din, za seženj 320 din; za lipova drva prostor, meter 72 din, seženj 288 din; za to-polova in vrbova drva prostor, meter 62 din, za seženj 248 din. Cena dr.-, ki se kupijo franko skla-
dišče trgovca, pri bukovih in gabrovih cepanicah I., II. in III. vrste, pri bukovih in gabrovih okrogli-cah (panjih) in senčnicah ter mešanih cepanicah in obilicah se zviša pri prostorninskem metru za 15 dinarjev. — Za 100 kg žaganih bukovih cepanic I. vrste 30 din, za 100 kg žaganih bukovih cepanic
I.	vrste 30 din, za 100 kg žaganih bukovih cepanic
II.	vrste 28 din, za 100 kg žaganih in sekanih cepanic I. vrste 32 din, II. vrste 30 din, za 100 kg mehkih žaganih drv 24 din, za 100 kg odpadkov nažaganih (mešano trde in mehke) 22 din, Kupcu na dom postavljena drva po trgovcu je računati prevozne stroške po medsebojnem dogovoru, dočim proizvajalcu drv ne pritiče nobena odškodnina za prevoz drv v mestu Celju. Posebej se sme računati pribitek zaradi obročnih plačil drv, ki na mesec ne sme biti večji od 1% kupne vsote ,ki jo kupec za drva še dolguje. Kdor se pregreši zoper gornje določbe, se kaznuje na podlagi čl. 8 uredbe o kontroli cen v mali prodaji z zaporom do 30 dni in denarno kaznijo do 5000 din. — Mestno poglavarstvo, predsednik dr: Voršič s. r.
c Nadaljevanje strelskih tekem v Pečovniku na strelišču bo prihodnjo nedeljo.
c Med čevljarji in njihovimi pomočniki v Celju so pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe.
c + Goltnik Marija. V celjski bolnišnici je umrla 69 letna posestnica GoMnik Marija iz Ko-karij pri Gornjem gradu. Naj v miru počiva, svojcem pa izrekamo ob bridki izgubi naše iskreno soialje!	, ,
c Povišanje mezd. Tvrdka Kudiš, tekstilna industrija v Celju, je zvišala vsem svojim delavcem in delavkam mezdo še za 20%.
Čehoslovaško po Miinchenu (10 milij. preb., 99.000 km2) in Madžarsko (10 milij. preb., 105.000 km'). Sledi petnajst malih držav, ki imajo manj kot 10 milijonov duš, po površini pa nekatere presegajo 100.000 km2. To so Švedska (449.000 km2), Finska (383.000), Norveška (323.000). Grčija (130 tisoč), Bolgarija in Islandija (103.000); manj kot 100.000 km2 imajo Portugalska, Irska, Letonija, Litva, Estonska, Danska, Švica (41.000 km2, milj. preb.). Nizozemska, Belgija, Albanija. Evropska Turčija meri 24.000 kui2 (v Aziji 739.000). Da bo število popolno, moramo omeniti še Lu-ksemburg, Gdansk, Andoro, Lichtenstein, San Ma rino, Monako in Vatikansko državo.
Po enem letu vojne je v Evropi le še 22 držav. Trinajst držav je za vedno ali začasno zginilo. Velesile so samo še štiri. Francija je prenehala biti velesila. Postala je sila drugega reda, kot na primer Španija. Poljske ni več. Romunija je po treh okrnitvah prenehala biti sila druge« areda. Čehoslovaške tudi ni več, obstoja le še Češko-nioravski protektorat. Osem majhnih državic tudi ni več na zemljevidu. Skoro vse evropske države so zasedle tri ali štiri velesile. Le nekaj nevtralnih držav je še ostalo.
Največ je pridobila Nemčija. K 673.000 km1 vštevši Slovaško, ki je pod njeno zaščito, si je pridružila v času od 1. septembra 1939 923.000 km2. Pod nemško oblastjo je sedaj torej 1,596.000 km2 evropskega ozemlja. Prebivalstvo se je od 89 milijonov pomnožilo za 71 milijonov na 160 milijonov duš. Danes je pod nemško upravo zasedena Francija, zahodna Poljska (20 milij. preb. 188.000 km2). Nizozemska, Belgija, Danska, Norveška, Gdansk, Luksemburg in anglo-normandski otoki.
Druga država, ki je imela največ koristi od nove porazdelitve v Evropi, je Sovjetija. Pred letom dni je imela 170 milijonov prebivalcev na 21 milj. kvadratnih kilometrov (vštevši Azijo). Z raz meroma najmanjšimi žrtvami je Sovjetija v enem letu povečala svojo posest za 457.000 kvadratnih kilometrov z 21 milijoni prebivalcev. Njene pri dobitve so tele: Vzhodna Poljska (12 milij." preb 195.000 km2), romunska Besarabija (4 milj. preb. 49.000 km2. Litva (3 milj. preb., 60.000 km«), Le tonska (2 milj. preb., 66.000 km2). Estonska milj. preb., 48.000 km2). Finska je morala pre pustiti Sovjetiji ozemlje, približno tako veliko kot je Švica, vendar je ostalo na celem tem prostoru le kakih 2000 ljudi, vsi drugi so se preselili -Finsko.
Tretja sila. ki je v tej vojni povečala svojo posest, je Italija. Italija z Albanijo meri 338.000 km2 in ima 46 milijonov prebivalcev. Prisvojila si jc kakih 800 km2 francoskega ozemlja (8000 preb.),
Iz Juliiske krafine
Svetogorski zlatomašnik
Msgr. Ignacij Valentinčič, stolni kanonik v Go-itci, je na Mali Šmaren »lo*csno daroval zlato mašo v svetogorski baziliki Na ta dan ee vsako leto zbere v svetišču mnogo romarjev, kajti to je zahvalni praznik za letino in družinsko romanje. Leto« pa se j« na sončnem vrhu zbralo okoli 12.000 ljudi. > «0 privreli od vseh strani deleže, mnogi med nj<mi z željo, da se udeležijo redkega slavja zlate maše cerkvenega dostojanstvenika, ki je *iscko spoštovan in priljubljen.
Msgr. Valentinčič «e je rodil v selu Prapretno pri Kanalu pred 73 leti. Posvečen je bil 8. sept cm-bra 1890, nato ie bil dve leti za kaplana v Volčah, osem let župnik na Šentviški gori, pet let župnik v Renčah, 15 let pa dekan v Komnu na Krasu. Leta 1922. ga je nadškof F B. Sedcj imenoval za stolnega kanonika in mu izročil važne in težke gospodarske naloge, ki jih je slavljenec vršil vzorno m v veliko zadovoljstvo svojih predstojnikov.
Vedra narava, blago srce, bistra razsodnost, mi-loba značaja — to »o bili izredni darovi, ki so jih rojenice položile slavljencu v zibelko m ki |ih |« ohranil in pomnožil. To blago, veliko srce duhov^ nika, ki razume borbe in stiske človeških duš, ki sprejema z ljubeznijo vse vrele značaje-v, ki odpušča in je soravljivo, je neštetim ljudem dalo moči in veselja. Zato ga mnogi iščejo kot spovednika, je mnogim dušni vodnik in svetovalec v duhovnih, pa tudi v gospodarskih zadevah. Spričo njegove spravljivo-sti in zmernosti ga spoštujejo ljudje raznih slojev in taborov in ima Številne prijatelje v rojstni deželi pa tudi med duhovščino po drugih pokraimah Italije. Zakaj, znal je vedno združiti v srečni smtezi lojalnost do države z ljubeznijo do rodnega ljudstva.
Pri pontifikalni maši, ki jo je daroval slavl|e-nec, je lepo prepeval cerkveni »bor iz Grgarja. Slavnostni govor je v slovenskem in italijanskem jeziku imel msgr Alojzij Filipič, grgarski dekan, ki i« na izviren !n ganljiv način opisal pol stolclia zlato-mašnikovega dela in življenja. Omenil je sledečo ne-navdno okolnost: Leta 1840 sta na Sveti gori služila hlapec Štefan Valentinčič in dekla Terezija Flori-jančič. Bila sta skrbna in zvesta služabnika, pobožna in sta pogosto molila nred svetorforsko podobo. Kaj čuda, če sta se vzljubila in sc združila v poštenem zakonu, iz katerega se je rodilo sedem otrok. S prihranki sta si kupila majhno posestvo v Pra-pretnem. Mati Terezija ie pravila, da je veliko molila v svetogorski cerkvi, proseč, da bi eden njenih sinov postal duhovnik. Njen najml ajSi otrok Ignacil je letos ravno po sto letih obhajal zlato mašo na Sveti gori.	,
Telesno čil in svežega duha je slavl|enec, obdan od du.hovSč'ne in tisočglave množice, ztpel zahvalno pesem. Okoli njega so sc združili na ta dan v bratski slogi zastopniki slovenske in italijanske duhovščine. Prisrčno mu je čestital stolni kapitelj v Gorici, Iskreno mu je voščil goriški nadškof mons. Margotti, a najlepši je bil pač ljubeznivi pozdrav, ki ga je slavljencu brzojavil sv. oče:
»Ob srečni slovesnosti zlate maše kanonika msgr. Ignacija Valentinčiča mu Nj. svetost sv. oče od srca podeljuje apostolski blagoslov kot poroštvo očetovske naklonjenosti in kot voščilo, naj mu Bog podeli nove izbrane milosti. Kardinal Maglione, državni tajnik. — Vatikansko mesto, 7. sept. 1940.«
Vzornemu duhovniku, ki jc pol stoletja neutrudno delal za Cerkev in za ljudstvo, želimo lepo in dolgo zarjo večerno!
Trbovlje
Strah (ma velike oči oz. uiesa. Na ta narodni rek smo se spomnili, ko smo brali v »Del. politiki« poročilo o krasno uspelem zborovanju ZZD na Sveti Planini zadnjo nedeljo. Pravi, da sc je blatila občinska uprava, a sc nobenemu govorniku ni zdelo vredno z besedo omeniti občine, saj ni bil namen zborovanja posvečen občinskemu gospodarstvu v Trbovljah, ampak so bile važnejše zadeve, kar oa tudi socialistom ne gre v račun. Drugo laž je natvezil dopisnik »Del politike« sodrugom, da je naša delegacija kdaj ugovarjala občinskemu proračunu radi gradnje stanovanjskih hiš na banovini. Pri nekaterih le zaleže laž, če je še tako neumna, kakor je ta, da bi bili socialisti edini borci za rudarske pravice, tega že danes večina socialistov samih ne veriame. Pa še zraven ne pozabimo popravka občine radi nakupa in prevoza dveh občinskih bikov. Zupan popravlja, da ni res, kar je poročal »Slovenec«, da ie prevoz veljal 4000 din. Člani občinskega kmetijskega odseka, e katerim ano ponovno o tem govorili, pa trdijo, da je podžupan Plavšak lako jroroča! na seji in on mora to stvar vedeti. Da je pa za vlrda-jočo večino na občini nerodrm, če pridejo - d?n take reči. verjamemo, kakor jim ie tudi neprijetno, da ima' kdo drug tako lepo uspelo zborovanje, kakor je bilo ZZD zadnjo nedeljo na Sv. Planini.
Madžarska po duna sk i razsodbi
S trianonsko pogodl>o dne i junija lefa 1920. je dobila Madžarska od 325.000 kvadratnih kilometrov velike stare ogrske kraljevine z 21 milijoni prebivalcev 93.000 kvadratnih kilometrov. Od 21 milijonov prebivalcev, spada-jočih pod staro svetoštefansko krono, je bilo le 10 milijonov Madžarov. S trianonsko pogodbo Madžari niso bili zadovoljni, ampak so vodili ves čas od takrat revizionHirno politiko. Niso se sicer mogli zanašati na lastno moč, računali pa so na nemško pomoč in italijansko prijateljstvo.
Ko je jeseni leia 19^8. nemški kancler Hitler dosegel rešitev sudetskega vprašanja, so tudi Madžari postavili svoje zahteve Češkoslovaški. S prvo dunajsko razsodbo, ki str. jo izrekla dne 2 novembra 1938. zunanja ministra Nemčije in Italije, so dobili Madžari 11.832 kvadratnih kilometrov zemlje z 1,026 9J3 prebivalci. Od teh je 587.558 Madžarov.
Marca meseca leta 1939., ko je bila Češkoslovaška pojiolnoma razbita, je Madžarska zasedla nadaljnih 10000 kvadratnih kilometrov Slovaške in Podkarpat«ke Rusije s 400 000 prebivalci. Preostala je še narodnostno najbolj zapletena pokrajina: Setlmograška: Dunaiska razsodba je 30. avgusta letošnjega leta tudi tu potegnila novo mejo in določila, da pride pod Madžarsko okrog 45.000 kvadratnih kilometrov ozemlja, na katerem živi okoli 2.500.000 ljudi. Od teh je skoro en milijon Madžarov. Tako je v zadnjih dveh letih prišlo pod Madžare 2,200.000 nemadžarov.
pred kratkim pa je zasedla prvo angleško kolonijo, angleško Somalijo.
Anglija je po eni strani zgubila Somalijo In normandske otoke, na drugi strani pa je pridobila danske Farerske otoke (1400 km2 in 26.000 duš) ter Islandijo (103.000 km2. 119.000 duš).
Nezasedena Francija obsega 251.000 km2 s 10 milijoni duš, to je mani kot polovico prejšnjega ozemlja in le dve petini celotnega francoskega prebivalstva.

MALI OGLASI
V rpallh oglasih velja vsaka beseda 1 din; tenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede te računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi te plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja' te računa enokolonska, J mm visoka petltna vrstica po S din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
I	1	SmsfSsS TjitTfrl	1
Dekle z dežele
ki bi pomagala pri kuhanju in za druga hišna dola, želi službo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva« 13791.
Mlad pekovski pomočnik
samski, z mojstrskim izpitom — išče primerno službo. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1106.	(a
Pekovski pomočnik
z obrtnim listom Išče zaposlitve kot poslovodja ali podobno. Dopise na upravo »Slovenca« Celje pod »Samski«.	(a
Trgovska pomočnica
mešane stroke, brez staršev, želi službo. Ponudbe podružn. »Slov.« v Trbovljah pod »Hvaležna«.
20 letni fant
z malo maturo išče zaposlitve kjerkoli. Naslov v upr. »Slovenca« pod štev. 14001.	(a
Mlada gospodična
dobrosrčna — ki govori perfektno italijansko in ima posebno veselje za vzgojo otrok, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13911.	(a
1CMR1I
Trgovskega učenca
sprejme večja trgovina na deželi. Predpogoj Je potrebna šolska izobrazba, veselje do tega poklica ter poštenost. Dopisi na upravo »Slovenca« pod »Marljiv« št. 13820.
Jluzbodobe
Več mizar, pomočnikov
in enega vajenca kmečkih staršev takoj sprejme llenrik Bttenc, Vižmarje, St. Vid.	*	(b
Mizarskega pomočnika
dobro izurjenega v stavbnem delu, in vajenca — sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. - Alojzij Golob, strojno mizarstvo, Praprotno nad Škot. Loko
Pouk

Sedmošolec
klasične gimnazijo	Išče
instrukcije. Naslov	pove
uprava »Slovenca«	pod
št. 14.035.	(u
Čitajte »Slovenca«
Za nameščenje
nujno potrebujete znanjo stenografije in strojepisja. Vpišite se v poseben tečaj na Trgovskem uči-lišču Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 15. Vpisovanje in pojasnila v pisarni. Šolnina nizka, u
Jtanotanja
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
sončno, v sredini mesta, oddam s 1. oktobrom 2 starejšima osebama. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.038.	(č
Jabolka
kisla tresena več vagonov kupimo. Ponudbe na ETA, tovarna konzerv, Kamnik
IHTfffffffff!!
Dobra sobna vrata
kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Vrata« št. 14.020.	(k
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE. Juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 9
Hruške
tepke za žganjekuho kupim vsako množino. Ponudbo na Emerik Zciin-ka, Ljubljana VII. (k
Denar
Kupuje: Prodaja:
HRANILNE KNJI2ICE bank tn hranllnlo ter VREDNOSTNE PAPIRJE po najugodnejših cenah
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR
rmrmrni
Otroško posteljo
železno, z mrežo, in dia-tonlčno harmoniko (klub model) prodam. Rimska cesta 20/11., levo.	(1
Kupujte pri naših inserentih!

Foto-amaterjem
razvija, kopira ln povečava Foto-atelje Manclni LJubljana - Vič
\umm
Petelina
»Rhode Island« za pleme | enoletnega, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« I pod št. 14.031.	(11
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. (1
ItCL.I
Otroški kotiček
Nihčeve Čudovita dogodivščine
išil fa ■m.JMfci?
(43) Prispeli so do konca predora. Mihec, ki je videl na tleh vrv na močnem kavlju, je previdno pomolil glavo čez rob votline, da bi videl, kje prav za prav so. Dognal je, da se nahajajo v neki skali, ki jo okrog in okrog obdaja voda. Pa še nekaj je dognal...
Lepo arondirano posestvo
z vsem poljedelskim orodjem, četrt ure od postaje, bo dne 18. sept. 1940 prodano na Javni dražbi pri sodišču Šmarje pri Jelšah. Cenjeno približno 104.000 din, najmanjši po-nudek 69.000 din.	(o
Enodružinsko hišo
novejšo, 3—4 sobe, prltl-kline, malo vrta, kompleks 600 m1, Laško, Celje, Sv. Jurij, takoj kupim. Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Do sto-tisoč din«14.040.	(P
Posestvo
^migltam
URE
Z ZNAMKO ZVEZDE
Avže Wht MHtovmznam
in parcelo 3000 kv. m prodam v LJubljani. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Ob Celovški« 13953.
Nova hiša
na lepem sončnem kraju blizu Novega mesta, ugodno naprodaj. - Naslov v upravi »Slov.« pod 13613.
Visokopritlična hiša
dvostanovanjska, v Domžalah, 8 minut od postaje, ob novi avtomobilski cesti, 800 kv. m vrta, ugodno naprodaj. Informacije v upr. »Slovenca« pod šifro »Lepa lega« 13929. (p
J3obiJo se v Vseh bolj jih trgovinah z urami
Naročajte in čitajte »SLOVENCA«
(5ČEJ0:
Prazno sobo
s posebnim vhodom Iščem v Spodnji Šiški. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Soba« 14.032.	(
Dijaki, dijakinje,
naročite svoj list »Naša Zvezda«1
Zahvala
Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob težki izgubi naše preljube sestre, oziroma svakinje in tete, gospe
Emme Seemann
roj. Kosler
jo obsuli s cvetjem in poklonili vence ter spremili na njeni zadnji poti — naša prisrčna hvala.
Sv. maši zadušnici se bosta brali v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja dne 18. septembra ob pol 9, v cerkvi sv. Frančiška istega dne ob 7.
Ljubljana, dne 16. septembra 1940.
Žalujoči ostali
(44) Na nekakšni dolgi skalnati polici pod seboj je zagledal — stražo. Dva stražarja sta budno hodila sem in tja po ozki polici navpične pečine. Še niže doli na vodi pa se je zibalo lepo število čolnov. »Le kako bi mogel vse svoje osvo-bojence spraviti neopaženo v te čolne?« je začel misliti Mihec.
Umrl nam ie v 71. letu starosti, po dolgi in mučni bolezni, naš dobri oče, stari oče, tast, stric in svak, gospod
Ostanek Franc
železniški uradnik v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 18. septembra, ob 16 z Zal iz kapelice
sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo v župni cerkvi sv. Družine v Mostah 19. septembra ob 8. Ljubljana', dne 16. septembra 1940.
Žalujoči rodbini Ostanek France in Delkin Slavko in ostalo sorodstvo.
42
Alphonse Daudet:
Jakec
Prevedel Fišer Franc
Jakec se je vsedel v kot na stol in se zabaval s tem, da je opazoval mačko, ki se je krivila v zadnjih sončnih žarkih ali pa je gledal poetovo soho, ki je metala veličastno senco po travniku. Z nerodnostjo otroka, ki ljubi hrup prav takrat, ko ga ni treba, je vedno prevrnil kakšno stvar, premaknil mizo, zadel v urine kembeljne in vse to storil nehote, v neki razigranosti, ki vsak trenutek pride do izraza pri teh drobnih bitjih, prekipevajočih življenja.
»Tak miruj vendar,« je ponavljala Šarlota. Mati Archambauld pa je pripravljala mizo in pri tem postopala nadvse previdno; hodila ie po prstih, kar je bilo pri njeni obilnosti zelo težavno; z muko je sključila svoj široki hrbet in stopicala zagovedno, smešno-oprezno in nerodno, da ne bi motila »gospoda pri delu.<
On je delal.
Gori iz stolpiča so se slišali enakomerni koraki, s katerimi je meril svoje sanjarije ali pa svoj dolgčas. Včasih je prestavil stol ali premaknil mizo. Pričel je svojo austovo hčerko in se po ves dan zapiral s tem naslovom, ki ga pa še nobena napisana vrstica ni upravičevala. Zdaj je končno imel vse, o čemer je vedno sanjal: prosti čas, de/.elo, samoto in prekrasno delovno sobo. Kadar se je naveličal gozda in v šipah njegovega zelenega odseva, mu je bilo treba sam.) stol obrniti in zagledal je pred seboj najrazličnejše modrine: brezkončno nebo, vodovje in daljave. Živel je sredi gozdnih vonjav, na osvežujočem zraku, ki je prihajal od reke. Ničesar ga ni moglo zmotiti ali raztresti, razen ljubkega gr-gr-gr,
ki ga je slišal nad seboj, kjer so na strehi grulili golobje.
»Moj Bog! Kako krasno človek lahko tukaj dela!« je vzkliknil poet.
Brž je zagrabil za pero in odprl črnilnik. Toda nič, niti črke. Papir je ostal bel, prazen, brez besed kot njegova domišljija in vnaprej naslovljena poglavja — do naslovov je^ imel od nekdaj sitno nagnenje — so bila daleč drugo od drugega, kot količki s tablicami, s katerimi kmet označi na polju posevek. Preveč prijetno se je počutil, preveč poezije je bilo okrog njega. Dušila ga je udobnost in preveč idealov.
Pomislite vendar! Stanoval je v paviljonu iz časa Ludovika XV., na robu gozda v tej prelepi deželi Etiolles. Vse pogoje je imel, da bi postal pesnik, velik pesnik. Imel je šarmant-no družico, kateri je romantično ime Šarlota tako pristajalo, imel je stol v slogu Henrika II., v katerem je najtrši študij postal lažji, majhno belo kožico, ki so jo imenovali Dalti in ki ga je spremljala na sprehodih; če je pa hotel šteti ure teh srečnih dni, je imel na steni staro uro z okvirjem iz sklenine, katere mehak, globok zvok je prihajal iz preteklosti in pričaral pred oči melanholične slike davnih dni.
Preveč je bilo, veliko preveč; in nesrečni pesnikun se je čutil tako sterilnega in brez slehernega navdiha, kot takrat, ko se je po celodnevnem poučevanju zaprl v svojo najeto sobo.
Oh! Po cele ure je kadil pipo, lenaril na divanu, postajal pri oknu in se dolgočasil!...
Ko se je na stopnicah zaslišal šarlotin korak, je sedel brž za mizo, se sklonil in zatopil; bloden pogled je izražal zamišljenost ali pa sanjarijo.
Plaho je potrkalo na vrata. »Naprej!« je
zavpil.
Vstopila je vesela in živahna; rokave je imela zavihane in je kazala svoje lepe roke
i*
— pravo kmečko dekle; puder na njenem licu je izgledal približno tako, kot moka v mlinu v komični operi.
»Prišla sem obiskat svojega poeta!« je dejala. ko je vstopila.
Imela je navado, da je izgovorila poet kot »poat« in to ga je dražilo.
»No, torej! Ali ti gre?... Si zadovoljen?«
»Zadovoljen?..! Ali more biti pisatelj v svojem strašnem poklicu, ki je en sam nepretrgan umski napor, sploh kdaj zadovoljen?«
Razburil se je, glas mu je postal ironičen.
»Res ie", dragi... hotela sem samo vedeti, če tvoja Faustova hčerka...«
»No, torej! Kaj? Moja Faustova hčerka?... Ali veš, koliko let je Goethe pist.1 svojega F a ust a?... Deset let! — Pole? tega ie živel v krogu umetnikov, med razumniki! Ni bil obsojen kot jaz na to umsko samoto, ki e najstrašnejša vseh samot, ker te privede V rezdelje, sanjarjenje, dogčas.«
Uboga ženska ga je poslušala brez besede. Vedno ji je ponavljal te fraze in zdaj je končno razumela, da so ti očitki namenjeni njej. Njegov ton je izražal tole: »Ti. uboga trapa, mi ne moreš nadomestiti okolja, ki ga potrebujem; kjer se duh kreše m se vžiga jo iskre...« Dejstvo je, da se mu je zdela neumna in da se je z njo prav tako dolgočsil, kot če je bil sam.
Sicer sam ni dobro vedel, kaj mu ie ugajalo na tej ženski; bilo pa je to nedvomno tisto okolje, v katerem jo je spoznal in občudoval, razkošje, ki jo je obdajalo, vila na bulvarju Ifausmann, služabniki, kočija in zavist drugih izpodleteneev, da ima tako ljubico. Zdaj, ko je vedel, da je samo njegova, popolnoma njegova, ko jo je spremenil, prekrstil, je postala zanj polovico manj privlačna. Vendar je bila zelo lepa. sveži poljski /rak jo ie celo polepšal in dobro del njeni cvetoči lepoti. Toda kaj jiomaga imeti lepo družico, če

pa nikdo ne vidi, ko jo pelješ pod roko? Poleg tega ni imela pojma o poeziji; raje je klepetala s kmeticami! Na noben način ni znala vzpodbosti tega nezmožnega pesnika in mu pregnati neizmeren dolgčas, v katerega sta ga pahnila samota in brezdelje.
Ko bi ga vi videli, kako je zjutraj prežal na pismonošin prihod, s kakšno vnemo je trgal barvaste ovitke tistih treh ali štirih dnevnikov, na katere je bil naročen, ko* da' bi pričakoval, da bo našel med stolpci kakšno novico, ki se njega tiče: na primer kritiko drame, ki jo ima v svoji mapi, ali pa poročilo o kn jigi, o kateri še sanja, da jo bo spisal. Vedno je našel kakšno stvar, ki ga je razjezila in so ji pri zajtrku sledili dolgi in pusti geori.
Drugi imajo srečo. Igrajo njihove komade, in kakšni so ti komadi! Tiskajo jim knjige, in kakšne so te knjige! Njemu pa nič, nikdar nič! Najslabše pri vsej stvari pa je, da «so motivi, teme v zraku; vsak jih lahko vdiha, povzame, in tisti,_ ki jih prvi natiska, uniči vse delo ostalih. Ne mine teden, da mu ne bi ukradli kakšne ideje.
»Veš, šarlota, včeraj so v Francoskem gledališču igrali novo komedijo g. Emil Augierja... ln ta ni nič drugega kot moja Atalatina jabolka.«
»To je vendar nesramno... Ukradli so ti Atalatina jabolka! Jaz bom pisala temu gospodu Augierju,« je vzkliknila uboga Lola res vsa ogorčena.
A on se je grenko nasmehnil:
»To je samo zato, ker sem tukaj... vsak te prehiti in spodbije.«
Pokazati je hotel, kot da je ona temu kriva, kot da ne bi bil on tisti, ki je vse življenje sanjaril o gnezdem na deželi, ln v pikrih, smilili stavkih je govoril o javni krivici podkupljivi kritiki: skratka, izražal je gnev nezmož* neža.
Za juaosiovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar«
Izdajatelj: Inž, Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčifc
Najnovejša poročita
MARIBOR
Letalski napadi na London
London, 16. sept. t. Reuter: Peti letalski napad se je zučel takoj jio šestih in se je kmulu po alarmu zaslišalo gromko brnenje nemških letal. Protiletalsko topništvo je ponovilo ognjeno zajioro, toda letala so letela do 10.00« m' visoko, tako da so bila pred granatami varna. Nad Londonom se je razvila huda bitka med nemškimi bombniki in spremljajočimi lovci te" angleškimi lovci. Podrobnosti o izgubah niso bile objavljene .
Naknadno poročajo, da je pri četrtem napadu padlo nekaj bomb na severne dele Ix>n-dopa. Bomba, ki jo je vrgel nemški »Stuckac, je porušila tri hiše, več sosednih hiš pu poškodovala.
London, 16. sept. t. Letalsko ministrstvo poroča: Prvi nočni napad se je začel takoj po nastopu mraka in so nemška letala prihujula v zaporednih valovili, toda skozi zaporni ogenj niso prišli* Le nekateri bombniki so prišli visoko nad središče Londona. Protiletalsko stro-Ijanje je tako močno, da se ne sliši nič drugega, kakor grmenje topov.
Berlin, 16. sept. t. huropa Press: Pri petem napadu se je po poročilih, ki krožijo tukaj, posrčilo nemškim bombnikom zadeti londonsko električno centralo. London je nocoj zaradi tega v popolni temi.
Prav tako so se razširila poročila, da je kabelska zveza med Londonom in New Yorkom prekinjena. Za enkrat ni nič znanega, kje je bil kabel presekan, odnosno če je kabelska zveza bila prekinjena zaradi porušitve oddajne kabelske postaje v Angliji.
Vofaška mobilizacija v Ameriki
Washingfon, 16. sept. t. United Press: Roosevelt je odredil, da bo vpoklicanih 400.000 vojaških obveznikov in da bodo prvi nabori že 16. oktobra. Pri tčj priložnosti je Roosevelt dal objaviti službeno izjavo, v kateri pravi, da so Združene države Severne Amerike v mirnem času stale na stališču svobodne izbire svoje oborožene sile. Tako je demokratično načelo prišlo bolj do izraza, a tudi pravilno pojmovanje državljanskih dolžnosti. Toda zdaj so nastopili časi, ko mora država spet poudariti enakopravnost vseh državljanov, a tudi enako obveznost vseh, da prispevajo k njeni varnosti. Zaradi tega je bila vpeljana obvezna vojaška služba na podlagi izbiranja najboljših. Tako je bilo starodemokratično načelo osveženo. Prva sklipina novovpoklieancev bo stala pod orožjem že sredi novembra. Štela bo 75.000 mož. Nadaljne skupine bodo vpoklicane v hitrih presledkih po 100.000 in I2t.0<H) mož vsaka, tako da bomo v januarju 1941 imeli pod orožjem 400.000 mož. spomladi pa že 900.000 mož Roosevelt je nadalje razodel, da mu daje nova zakonodaja pravico, da v potrebi zaseže tudi industrijo in po uporabi v vojaške namene.
Mafski pfl Halffaxti /
London.. 16. sept. t. Ronfer; Veliko senzacijo je vzbudil obisk sovjetskega poslanika Majskega pri zunanjem ministru lordu Hali-faxu. Uradno sporočilo o tem sestanku pravi, da je sovjetski poslanik želel zvedeti od angleške vlade, če je pripravljena priznati priključitev baltiških držav k Sovjetski zvezi ter v zvezi s tem osvoboditi denar, k: so ga te države imele naloženega v Angliji. Lord Hali:. fax je nato odgovoril, da sedaj čas za takšna vprašanja ni ugoden. Po vojni pa bo Ansli.ja pripravljeno to zadevo vzeti v pretres. Takšno stališče pa bi seveda ne bilo nobena ovira za dejansko priznanje priključitve baltiških držav na področju trgovinskih zvez. V ostalem pa Anglija želi razviti trgovinske odnošaje s Sovjetsko Rusijo. Majski je odgovoril, da bo
angleško naziranje sporočil v Moskvo, toda že sedaj opozarja, tla angleško stališče ne odgovarja sovjetskemu pričakovanju.
Trii« govori sv. očeta
Vatikan, 16. sept. AA. Štefani: Sveti oče bo imel v mesecu oktobru po radiu tri govore, in to 13. oktobra ob priliki mednarodnega ev-harističnega kongresa, ki bo v Združenih drža-vah, dne 19. oktobra ob priliki misijonskega dneva v Združenih državah, in 27. oktobra ob priliki evharističnega kongresa v državi Peru.
Mafpr Salossy izpuščen iz zapora
Budimpešta, !6. sept. t. Europa Press: V amnestijskem zakonu, ki ga je podpisal regent Ilorthy ob priliki zasedbe Transilvanije, je predvideno, da bo major Salossy, voditelj pu-ščičastih križev, to je fašistične madžarske organizacije, izpuščen iz zaporov. Major Salossy je bil pred 2 leti obso jen na 3 letni zapor, ker je hotel izvesti prevrat na Madžarskem.
Gandhi se hoče razgovarjati s podkraljem Indije
Simln (Indija), 16. sept. t. Reuter. Gandhijeva poslanica vseindijskemu kongresnemu odboru, kjer odklanja angleške predloge za samoupravo Indije, | je odjeknila zelo zadovoljivo, ker izjavlja Gandhi | svojo pripravljenost, da stopi osebno v stik z indijskim podkraljem in ker v svoji poslanici izrecno zagotavlja, da ne more biti govora o organizaciji kakšnega gibanja neposlušnosti proti angleškim civilnim uradnikom. Gandhi je dobil od vseindijskega kongresnega odbora vsa polnomočja, da se z indijskim podkraljem pogaja o nadaljnji ureditvi Indije. V angleških krogih tolmačijo to dejstvo kot- željo vseindijskega odbora, da se izogne vsakemu prehitremu sklepanju kakšnih resolucij, ki bi mogli dovesti do popolnega preloma z indijsko vlado. Gandhi je izbran kot opolnoinočeni posrednik med indijskim gibanjem in podkraljem in je upanje, da bodo razgovori, ki se bodo verjetno v kratkem začeli, pripeljali do uspešne rešitve.
Volitve na švedskem
Stockholm, 16 septembra. AA. DNB: Včeraj so bile na Švedskem volitve. Udeležba je bila precej šibka. Doslej so znani tile izidi: Od vseh 230 mandatov so desničarske stranke dobile 42 mandatov t. j. 2 mandata manj kakor doslej. Ljudska stranka je dobila 23 mandatov (— 4), kmetska zveza 28 (— 8). Socialno demokratska stranka je dobila 3 mandate (— 2).
Iz češko-Moravske
Praga, 16. septembra. AA. DNB: Včeraj je bil zadnji dan praškega jesenskega velesejma. Na sejmu je razstavilo 752 razstavljalcev, sejma pa se je udeležilo 100000 ljudi iz češkomoravskega protek-torata, iz Nemčije, Slovaške, Jugoslavije, Italije, Madžarske, Švice, Švedske, Nizozemske, Grčije, Norveške, Danske, Bolgarije, Romunije, Turčije in Irana.
Drobne novice
Sofija, 16. sept. AA. DNB: Bolgarska narodna banka je znižala diskontno mero od 6 na 5.5%.
Newyork, 16. septembra. A A. DNB: Po poročilih iz Oltavve je kanadska vlada poklicala na orožne vaje vojaške obvezance od 21. do 24. leta. Vaje se bodo začele v oktobru in bodo trajale 30 dni.
Washington, 16. septembra. AA. Associated Press poroča, da bo sredi novembra poklicanih pod orožje 400.000 ameriških rekrulov.
Newyork, 16. septembra. AA. Štefani Po najnovejših podatkih je eksplozija v dinamitni tovarni v Kenvillu tirjala življenje celih 40 ljudi.
Newyork, 16. septembra. AA. DNB: Listi poročajo, da so oblastva razpela v zalivu San Fran-cisca mreže proti podmornicam.
Svojo ženo do smrti pretepel
Maribor, 16. septembra.
V soboto je sodilo mariborske okrožno sodišče 47-letnega Pavla Drevenška iz Velike Var-nice v Halozah. Na zatožno klop je prišel zaradi krutega zločina. Dne 22. maja letos je namreč pretepel do smrti svojo ženo Katarino. Obdelal jo je s kolom ter suval s čevlji, tako da ie dobila [K>škodbe po vsem telesu, smrtne pa so bilo na notranjih organih ter jim je reva naslednjega dne podlegja.
Pred sodniki se je Drevenšek delal jako nedolžnega. Izjavil je, da je dne 22. maja njegova žena delala pri nekem posestniku v vinogradu. Ker je dolgo ni bilo domov, jo je šel iskat, pa jo je našel v globokem jarku poleg poti. Bila je močno vinjena ter vsa obtolčena. Spravil jo je domov, tam pa jo je s palico nekajkrat udaril po plečih. To da je bila vsa njegova krivda. Poškodbe, ki so povzročile ženino smrt. da je dobila očividno pri padcu v grapo.
Najbolj obtežilno sta proti obtožencu izpovedala otroka pokojne žene Martin in Amalija Babič. Bila sta priče strahovitega ravnanja obtoženca s pokojnico. Omenjenega večera jo je pričakal na poti ter jo po zmerjanju in preklinjanju začel pretepati z vinogradnim kolom, katerega je iz-drl v bližnjem vinogradu. Z nekai udarci jo je pobil na tla. Na tleh ležečo je potem suval z nogami, ko pa se je z zadnjimi močmi privlekla domov, jo je še v sobi vso noč pretepal. Sodišče je zaslišalo še druge priče, ki so izpovedale, da je pokojnica trezna odšla od dela domov. Izjavile so, da je obdolženec s svojo ženo vedno surovo ravnal. Prav tako je vedno pretepal oba otroka pokojnire. Še tedaj, ko so ga orožniki zvezali, je dejal, naj ga samo toliko izpustijo, da bo otroka zaklal.
Sodišče je Drevenška obsodilo na 5 let robije ter na 3 leta izgube častnih pravic. Državni tožilec se je pritožil zaradi prenizko odmerjene kazni, prav tako pa obsojenec kazni ni sprejel, češ da je previsoka.
m Mariborčane zanimajo ceno na trgu. Preteklo soboto je mestni tržni urad energično nastopil ter jo maksimiral nekatere cene, toda prodajalci se določil niso držali. Mnogi prodajalci krompirja so rajo odpeljali blago spet s trga, kakor da bi ga prodajali po maksimirnnih cenah. Take pojave bi bilo treba energično preprečiti. Uradne cene so bile v soboto sledeče: krompar 1.50—1.60 din kg, merica 11 din. čebula 3—4, česen 6—10, zelje 0.50—3.50, kislo zelje 5, kumarice 0.25—1.50, zelena paprika 1, karfijola 2—10, oh-rovt 0.50—2.50, hren 7—9, zelena 0.50—3. buče
0.50-4,	paradižniki 2.50—5, peleršilj 0.50—1, sa-lata glavnata 0 50—1.50, endivija 0.50—1.50, radič
1,	šjiinača 1, por 0.50—1, korenje 0.50—1. koleraba 2—6, fižol v stročju 2—4, grah v stroč;u 1, grah luščen 10—12.50, redkev 0.25—0.50, maja-ron 0.50—1, pesa 1, jabolka 3—6, hruške 8—16, slive 8—10, črnice 2, breskve 10—20, grozdje 12— 16, brusnice 10, celi orehi 8—9, orehi luščeni 24— 28, limone 1.50, ringlo 3—4, šipek 3. Pšenica liter 2.75, rž 2.50, ječmen 2—2.25, koruza 4, oves 1.75, proso 4, ajda 2, proseno pšeno 5—6, fižol 3—5. Smetana 10—12.50, mleko 2—2.50, surovo maslo 30—32, čajno maslo 36—40, kuhano maslo 40, sir domači 10—12, jajca 0.80—1.25. Kokoš 24—35, par priščancev 26—70, gos 40—55, puran 45—60, raca 16.23, domači zajci 10—120. Govedina 14-16, svinjina s koc.tmi 17—18, brez kosti 18—19, svinjska riba 21—22, zajec 18—18.50, salo 20—22, slanina 20—22, pljuča 8—10, jetra 10—12, reberca 14—16, glava z jezikom 10—12, ledvice komad 2—3, noga 2—3 din.
m Dr. med. Klara Kukovec ne ordinira do 1. oktobra 1940.
m Umrla je v Gregorčičevi ulici 18 zascbnica ga. Ana Erjavec, stara 71 let. Naj počiva v miru!
m Tudi v podeželskih trgovinah — red. Orožniki v Selnici ob Dravi so ovadili oblastem vse štiri ondotne trgovce, ker so prodajali razno blago po drugih cenah, kakor so jih imeli zabeležene na ceniku, povrhu pa niso bile te cene enotne
še skoraj zunaj, nevarnost preti tudi koruzi, na travnikih pa je uničena letošnja paša. 1 udi pritoki Dravinje poplavljajo okolico. Prav tako se je razlila tudi Pesnica s svojimi pritoki.
m Ljudski oder bo v nedeljo popoldne ob j ponovil krasno uspelo Bromovo ljudsko igro »Adelajda, koroška roža«. Opozarjamo na ponovitev te igre, ki je pri svoji krslni predstavi doživela nenavaden uspeh ter je vse gledalce navdušila in prevzela.
m 10 letnico in 15 letnico mature sta praznovali v soboto in nedeljo dve skupini bivših maturantov mariborske klasične gimnazije. Njihovih proslav so se udeležili tudi nekateri profesorji ? vpokojenim ravnateljem dr. Josipom rominškom.
m Transporti Nemcev iz Besarabije v Nemčijo bodo začeli prihajati v Maribor šele konec tega meseca ali v začetku oktobra, ne pa 17. septembra, kakor smo v nedeljskem »Slovencu« poročali. — Omenjenega dne bo šel skozi Maribor v Nemčijo samo večji transport naših sezonskih delavcev, m Vse za šolo v Cirilovi! m Mestno poglavarstvo razpisuje službeno mesto jurista. Za to mesto zahteva dovršeno fakulteto z opravljenim praktičnim politično-uprav-nim izpitom, kakršen se zahteva za politično-upravne uradnike. Nastavitev se bo izvršila po službeni pragmatiki za uradnike in ostale uslužbence avtonomnega mesta Maribora. Prošnje jc vlagati pri mestnem poglavarstvu v Mariboru do 1. oktobra. Prošnji je priložiti krstni list, družinski list, domovnico, spričevalo o dovršeni juridični lakulteti, spričevalo o opravljenem praktičnem po-litično-iipravnem izpitu, zdravniško spričevalo, potrdilo o ureditvi vojaške obveznosti in nravnostno
spričevalo.	........
m Lanski gledališki abonenti, ki si želijo obdržati svoje stare sedeže, naprošamo, da to sporočijo gledališki blagajni do sobote. 21. septembra, ker bomo sedeže od tega dne dalje oddajal: novim abonentom.
Nova zemljepisna in narodnostna razdelitev Evrope -
Prvo leto vojne je za nami. Med tem časom se je skoro popolnoma spremenil zemljevid Evrope. Stara Evropa je imela 35 samostojnih držav. Na čelu evropskih držav je stalo pet velesil. Če jih navedemo po važnosti v velikosti, so to sledeče države: evropski del Sovjetije (133 milijonov prebivalcev in 6 milijonov km2), nato Nemčija po Miinchenu v septembru 1938) 79 milijonov prebivalcev, 583.000 km2). Anglija s severno Irsko (48 milj. preb., 243.000 km2), Italija (44 milij. preb., 310.000 km') in Francija (42. milij. preb., 551.000 km2). Sile srednjega reda so bile: Poljska (35 milj. preb., 390.000 km5), Španija (25 milj- preb., 505.000 km2) in Romunija (20 milj. preb., 295.000 preb.)
V islo skupino moremo Šteti tri nadaljne države: Jugoslavijo (15. milj. preb., 248.000 km2), Cehoslovaško po Miinchenu (10 milij. preb., 99.000 km2) in Madžarsko (10 milij. preb., 105.000 km2). Sledi petnajst malih držav, ki imajo manj kot 10 milijonov duš, po površini pa nekatere presegajo 100.000 km2. To so Švedska (449.000 km2). Finska (383.000). Norveška (323.000), Grčija (130 tisoč), Bolgarija in Islandija (103.000); manj kot 100.000 kin2 imajo Portugalska, Irska, Letonija, Litva, Estonska, Danska, Švica (41.000 km1, 4 milj. preb.), Nizozemska. Belgija, Albanija. Evropska Turčija meri 24.000 km2 (v Aziji 739.000). Da bo število popolno, moramo omeniti še Lu-ksemburg, Gdansk, Andoro. Lichtenstein, San Marino, Monako in Vatikansko državo.
Po enem letu vojne je v Evropi le še 22 držav. Trinajst držav je ža vedno ali začasno zginilo. Velesile so samo še štiri. Francija je prenehala bili velesila. Poslala je sila drugega reda. kot na primer Španija. Poljske ni več. Romunija je po treh okrnitvaii prenehala biti sila drugeg areda. Čehoslovaške tudi ni več. obstoja le še Češko-moravski protektorat. Osem majhnih državic Judi ni več na zemljevidu. Skoro vse evropske države so zasedle tri ali štiri velesile. Le nekaj nevtralnih držav je še ostalo.
Največ je pridobila Nemčija. K 673.000 km2, vštevši Slovaško, ki je pod njeno zaščito, si je pridružila v času od 1. septembra 1939 923.000 km2. Pod nemško oblastjo je sedaj torej 1,596.000 km' evropskega ozemlja. Prebivalstvo se je od 89 milijonov pomnožilo za 71 milijonov na 160 milijonov duš. Danes je pod nemško upravo zasedena Francija, zahodna Poljska (20 milij. preb., 188.000 kur), Nizozemska, Beliiija, Danska, nor-
veška, Gdansk, Luksemburg in anglo-normandski otoki.
Druga\država, ki je imela največ koristi od nove porazučlilve v Evropi, je Sovjetija. Pred letom dni je imela 170 milijonov prebivalcev na 21 milj. kvadratnih kilometrov (vštevši Azijo). Z razmeroma najmanjšimi žrtvami je Sovjetija v enem lelu povečala svojo posest za 457.000 kvadratnih kilometrov z 21 milijoni prebivalcev. Njene pridobitve so tele: Vzhodna Poljska (12 milij. preb., 195.000 km2), romunska Besarabija (4 milj. preb., 49.000 km2. Litva (3 milj. preb., 60.000 km2), Le-tonska (2 milj. preb., 66.000 km2). Estonska (1 milj. preb., 48.000 km2). Finska je morala prepustiti Sovjetiji ozemlje, približno tako veliko vkot je Švica, vendar je ostalo na celem tem prostofu le kakih 2000 ljudi, vsi drugi so se preselili f Finsko.
Tretja sila. ki je v tej vojni povečala svojo posest, je Italija. Italija z Albanijo meri 338.000 km2 in ima 46 milijonov prebivalcev. Prisvojila si je kakih 800 km2 francoskega ozemlja (8000 preb.), pred kratkim pa je zasedla prvo angleško kolonijo, angleško Somalijo.
Anglija je po eni strani zgubila Somalijo in normandske otoke, na drugi strani pa je pridobila danske Farerske otoke (1400 km2 in 26.000 duš) ter Islandijo (103.000 km2. 119.000 duš).
Nezasedena Francija obsega 251.000 km* s 16 milijoni duš, to je mani kot polovico prejšnjega ozemlja in le dve petini celotnega francoskega prebivalstva.
Madžarska po du na ski razsodbi
S trianonsko pogodijo dne 4 junija leta 1920. je dobila Madžarska od 325.000 kvadratnih kilometrov velike stare ogrske kraljevine z 21 milijoni prebivalcev 93000 kvadratnih kilometrov Od 21 milijonov prebivalcev, spada-jočih pod staro svetoštefansko krono, je bilo le 10 milijonov Madžarov. S trianonsko pogodbo Madžari niso bili zadovoljili, ampak so vodili ves čas od takrat revizioni*tično politiko. Niso se sicer mogli zanašati na lastno moč, računali pa so na nemško pomoč in italijansko prijateljstvo.
Ko je jeseni lela 1938. nemški kancler Hitler dosegel rešitev sudetskega vprašanja,
— pri enem višje, pri drugem zopet nižje. Tako so prodajali kristalni sladkor od 13.50 do 14 din, sladkor v kockah pa po 15.50 do 16 din. Tudi niso imeli v redu svojih nabavnih knjig, iz katerih bi bile razvidne nakupne cene blaga.
m Čuvaj streljal na štiri vajence. Ko so šli v nedeljo popoldne štirje gojenci Vajenskega doma popolnoma mirno po Vinarski ulici, je nenadoma pristopil izza plota čuvaj Vinarske šole s dvocevno puško ter oddal na fante dva strela, ki sta oba pogodila 17 letnega Franca Škribeja, katerega so reševalci morali prepeljati v bolnišnico. Fantove poškodbe so precej hude. Zakaj je čuvaj streljal, bo ugotovila preiskava.
m Križ mu je zlomilo. V Jarenini se je ponesrečil 36 letni viničar Anton Fras. Padel je pod voz ter mu je šlo kolo čez sredo telesa. Nevarno poškodovanega so pripeljali v mariborsko bolnišnico.
m Usodna nesreča mariborskega industrialca.
V bližini Virovitice se je ponesrečil mariborski industrialec Anton Tavčar, lastnik znane industrije mesnih izdelkov v Bohovi. Tavčar se je vračal iz Osijeka s svojim avtomobilom, katerega je sam šofiral, poleg njega pa je sedel neki trgovec z živino iz Varaždina. Pri Virovitici se je avto prevrnil ter si je pri tem Tavčar zlomil hrbtenico, medtem ko je dobil spremljevalec le lažje poškod-' he. Mariborski reševalci so ponesrečenca prepeljali iz Virovitice v mariborski bolnišnico, od ko-dej,; so ga včeraj spravili na kliniko v Gradec. Nje/ovo stanje je zelo resno.
tvj Velike poplave v Poljčanah. Zaradi neprestanega deževja je Dravinja prestopila bregove ter je Voplavila doline vzdolž svojega toka. Zlasti so bude,poplave v Poljčanah, kjer so vse njive in travniki \pod vodo, ki je včeraj zalila celo ceste, tako da so bile Poljčane odrezane od prometa ter šolarji ni^p mogli v šplo. Škoda je ogromna, ker je uničena Via poljih ajda, tudi ves krompir je bil
so tudi Madžari postavili svoje zahteve Češkoslovaški. S p\rvo dunajsko razsodbo, ki str. jo izrekla dne 2 novembra 1938. zunanja ministra Nemčije in Tt\alije, so dobili Madžari 11832 kvadratnih kilometrov zemlje z 1,026 9J3 prebivalci. Od teh Je 587.538 Madžarov.
Marca mesfeca leta 1939., ko je bila Češkoslovaška popolinoma razbita, je Madžarska zasedla nadaljnifi 10000 kvadratnih kilometrov Slovaške in Pcvdkarpatske Rusije s 400 000 prebivalci. Preostala je še narodnostno najbolj zapletena pokjrajina: Sedmograška: Dunajska razsodba je 3«. avgusta letošnjega leta tudi tu potegnila nov|'o mejo in določila, da pride pod Madžarsko o i rog 45.000 kvadratnih kilometrov ozemlja, na /katerem živi okoli 2.500.000 ljudi. Od teh je s|f<oro en milijon Madžarov. Tako je v zadnjih dveh letih prišlo pod Madžare 2,200.000 neiJ-iadžarov,
Iz Julijske krajine
Svetogorski zlatomašnik
Msgr. Ignacij Valentinčič, stolni kanonik v Gorici, jc na Mali Šmaren slovesno daroval zlato našo v svetogorski baziliki Na ta dan se v6ako leto zbere v svetišču mnogo romarjev, kajti to ie zahvalni praznik za letino in družinsko romanje. Letos pa f-ie na sončnem vrhu zbralo okoli 12.000 ljudi, ki so privreli od vseh strani deleže, mnogi med nj<mi z željo, da se udeležijo redkega slavja zlate maše cerkvenega dostojanstvenika, ki je visoko spoštovan in priljubljen.
Msgr. Valentinčič se je rodil v selu Prapretno pri Kanalu pred 73 leti. Posvečen je bil 8. septembra 1890. nato ie bil dve leti za kaplana v Volčah, osem let župnik na Šentviški gori, pet let župnik v Renčah, 15 let pa dekan v Komnu na Krasu. Lela 1922. ga je nadškof F. B. Sedej imenoval za stolnega kanonika in mu izročil važne in težke gospodarske naloge, ki jih je slavljenec vršil vzorno in v ve'iko zadovoljstvo 6Vojih predstojnikov.
Vedra narava, blago srce. bistra razsodnost, mi-loba značaja — to so bili izredni darovi, ki so jih rojenice položile slavliencu v zibelko in ki jih je ohranil in pomnožil. To blago, veliko srce duhovnika, ki razume borbe in stiske človeških duš, ki sprejema z ljubeznijo vse vrste značajev, ki odpušča in je soravljivo, je neštetim ljudem dalo moči in veselja. Zato ga mnogi iščejo kot spovednika, je mnogim dušni vjdnik in svetovalec v duhovnih, pa tudi v gospodarskih zadevah. Spričo niegove rpravljivo-sli in zmernosti ga spoštujejo ljudje raznih slojev in taborov in ima številne prijatelje v rojstni deželi pa tudi med duhovščino po drugih pokrajinah Italije Zakaj, znal je vedno združiti v srečni sintezi lojalnost do države z ljubeTnijo do rodnega ljudstva.
Pri pontifikalni maši, ki jo je daroval slavljenec, je lepo prepeval cerkveni '.bor iz Grgarja Slavnostni govor je v slovenskem in italijanskem jeziku imel msgr Alojzi! Filipič, grgarski dekan, ki je na izviren :n ganljiv način opisal pol stoletia zlato-mašnikovega dela in življenja. Omenil je sledečo ne-navdno okolnost: Leta 1840 sta na Sveti gori služila hlapec Štefan Valentinčič in dekla Terezija Floj-i-jančič. Bila sta skrbna in zvesta služabnika, pobožna in sta pogosto molila pred sveto^orsko podobo Kai čuda, če sta se vzljubila in se združila v poštenem zakonu, iz katerega se je rodilo sedem otrok S prihranki sta si kupila majhno posestvo v Pra-pretnem. Mati Terezija ie pravila, da je veliko molila v svetogorski cerkvi, proseč, da bi eden njenih sinov postal duhovnik. Njen najmlajši otrok Ignacij je leto9 ravno po sto letih obhajal zlato mašo na Sveti gori
Telesno čil in svežega duha je slavljenec, obdan od duhovščine in tisočglave množice, z:pel zahvalno pesem. Okoli njega so se združili na ta dan v bratski slogi zastopniki slovenske in italijanske duhovščine. Prisrčno mu je čestital stolni kapitelj v Gorici, iskreno mu je voščil goriški nadškof mons Margotti, a najlepši je bil pač ljubeznivi pozdrav, ki ga ie slavljencu brzojavil sv. oče:
»Ob 6recni slovesnosti zlate maše kanonik,-msgr. Ignacija Valentinčiča mu Nj. svetost sv. oče od srca podeljuje apostolski blagoslov kot poroštvo očetovske naklonjenosti in kot voščilo, naj mu Bo)? podeli nove izbrane milosti. Kardinal Maglione, državni tajnik. — Vatikansko mesto, 7. sept. 1940.«
Vzornemu duhovniku, ki je pol stoletja neutrud no delal za Cerkev in za ljudstvo, želimo lepo dolgo zarjo večernol
Trbovlje
Strah ima velike oči oz. ušesa. Na ta narod.
rek smo se spomnili, ko smo brali v »Del politilu poročilo o krasno uspelem zborovanju ZZD na Sveti Planini zadnjo nedeljo. Pravi, da se ie blatila občinska uprava, a 6e nobenemu govorniku ni zdelo vredno z besedo omeniti občine, saj ni bil namen zborovanja posvečen občinskemu gospodarstvu v Trbovljah ampak so bile važnejše zadeve, kar n a tudi socialistom ne gre v račun. Drugo laž je natvezi' dopisnik »Del politike« sodrutfom, da je naša delegacija kdaj ugovarjala občinskemu proračunu radi gradnje stanovanjskih hiš na banovini. Pri nekaterih le zaleže laž, če je še tako neumna, kakor je ta, da bi bili socialisti edini borci za rudarske pravice, tega že danes večina socialistov samih ne veriame Pa še zraven ne pozabimo popravka občina radi nakupa in prevoza dveh občinskih b:kov. Zupan po pravlja. da ni res, kar je poročal »Slovenec«, da ie prevoz velial 4000 din Člani občinskega kmetijskega odseka, s katerim smo ponovno o tem govorili pa trdijo, da je podžupan Plavšak tako poročal na seji in on mora to stvar vedeti. Da je pa za vlrda-jočo večino na občini nerodna, če pridejo d.-n take reči verjamemo, kakor jim je tudi neprijetno, da ima kdo drug tako lepo uspelo iborovanje, kakor je bilo ZZD zadnjo nedeljo na Sv. Planini,

MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; tenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglat 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja te računa enokolonsko, 3 mm vltoka petltna vrstica po S din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamka
f
Službe iičejo

Dekle z dežele
ki bi pomagala pri kuhanju in za druga hišna dela, želi službo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva« 13791.
Mlad pekovski pomočnik
samski, z mojstrskim Izpitom — Išče primerno službo. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1106.	(a
Pekovski pomočnik
z obrtnim listom Išče zaposlitve kot poslovodja ali podobno. Dopise na upravo »Slovenca« Celje pod »Samski«.	(a
Trgovska pomočnica
mešane stroke, broz staršev, želi službo. Ponudbe podružn. »Slov.« v Trbovljah pod »Hvaležna«.
20 letni fant
z malo maturo Išče zaposlitve kjerkoli. Naslov v upr. »Slovenca« pod štev. • 14001.	(a
mm\
Trgovskega učenca
sprejme večja trgovina na deželi. Predpogoj je potrebna šolska Izobrazba, veselje do tega poklica ter poštenost. Dopisi na upravo »Slovenca« pod »Marljiv« št. 13820.
aimiju
Več mizar, pomočnikov
ln enega vajenca kmečkih staršev takoj sprejme Henrik Bltenc^ Vižmarje, St. Vid.	"	(b
Mizarskega pomočnika
dobro izurjenega v stavbnem delu, in vajenca — sprejmem. Hrana ln stanovanje v hiši. - Alojzij Golob, strojno mizarstvo, Praprotno nad škof. Loko
Pouk
Sedmošolec
klasične gimnazije	Išče
lnstrukclje. Naslov	pove
uprava »Slovenca«	pod
št. 14.036.	(u
Čitajte »Slovenca«
Za nameščenje
nujno potrebujete znanjo stenografije ln strojepisja. Vpišite se v poseben tečaj na Trgovskem učl-lišču Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 16. Vpisovanje in pojasnila v pisarni, šolnina nizka, u
Stanoianja
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
sončno, v sredini mesta, oddam s 1. oktobrom 2 starejšima osebama. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.038.	(č
Jabolka
kisla tresena več vagonov kupimo. Ponudbe na ETA, tovarna konzerv, Kamnik
Kupimoi
Dobra sobna vrata
kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Vrata« št. 14.020.	(k
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica fit. 8
Hruške
tepke za žganjekuho kupim vsako množino. Ponudbe na Emerlk Zelln-ka, Ljubljana VII. (k
Denar
Kupuje: Prodaja:
HRANILNE! KNJI2ICE bank ln hranllnlo ter VREDNOSTNE PAPIRJE po najugodnejših cenah
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR
rjfffBfffpii
Otroško posteljo
železno, z mrežo, ln dia-tonlčno harmoniko (klub model) prodam. Rimska cesta 20/11., levo.	(1
Kupujte pri našib inserentih!
Foto-amaterjem
razvija, kopira ln povečava Foto-atelje Manclnl Ljubljana - Vič
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. (1
Lepo arondirano posestvo
z vsem poljedelskim orodjem, četrt ure od postaje, bo dne 18. sept. 1940 prodano na javni dražbi pri sodišču Šmarje pri Jelšah. Cenjeno približno 104.000 din, najmanjši po-nudek 69.000 din.	(o
Enodružinsko hišo
novejšo, 3—4 sobe, prltl-kllne, malo vrta, kompleks 600 m', Laško, Celje, Sv. Jurij, "takoj kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Do sto-tlsoč din«14.040.	(p
Posestvo
ln parcelo 3000 kv. m prodam v LJubljani. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Ob Celovški« 13963.
MtlAjl
Jiuujlmtu
VRE
z znamko zvezd«
*vxe Wht AvefovturznaM
Nova hiša
na lepem sončnem kraju blizu Novega mesta, ugodno naprodaj. - Naslov v upravi »Slov.« pod 13613.
Visokopritlična hiša
dvostanovanjska, v Domžalah, 8 minut od postaje, ob novi avtomobilski cesti, 800 kv. m vrta, ugodno naprodaj. Informacije v upr. »Slovenca« pod šifro »Lepa lega« 13929. (p
Dobijo u fVSth bolJSlh trgovinah t uran*
Naročajte in čitajte »SLOVENCA«
(43) Prispeli so do konca predora. Mihec, ki je videl na tleh vrv na močnem kavlju, je previdno pomolil glavo čez rob votline, da bi videl, kje prav za prav so. Dognal je, da se nahajajo v neki skali, ki jo okrog in okrog obdaja voda. Pa še nekaj je dognal...
(44) Na nekakšni dolgi skalnati polici pod seboj je zagledal — stražo. Dva stražarja sta budno hodila sem in tja po ozki polici navpične pečine. Še niže doli na vodi pa se je zibalo lepo število čolnov. »Le kako bi mogel vse svoje osvo-bojence spraviti neopaženo v te čolne?« je začel misliti Mihec.
Umrl nam ie v 71. letu starosti, po dolgi in mučni bolezni, naš dobri oče, stari oče, tast, stric in svak, gospod
Ostanek Franc
železniški uradnik v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 18. septembra, ob 16 z Zal iz kapelice
sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo v župni cerkvi sv. Družine v Mostah 19. septembra ob 8. Ljubljana, dne 16. septembra 1940.
Žalujoči rodbini Ostanek France in Deikin Slavko in ostalo sorodstvo.
Alphonse Daudets	42
Jake c
Prevedel Fišer Frane
Jakec se je vsedel v kot na stol in se zabaval s tem, da je opazoval mačko, ki se je krivila v zadn jih sončnih žarkih ali pa je gledal poetovo soho, ki je metala veličastno senco pn travniku. Z nerodnostjo otroka, ki ljubi hrup prav takrat, ko ga ni treba, je vedno prevrnil kakšno stvar, premaknil mizo, zadel v urine kembeljne in vse to storil nehote, v neki razigranosti, ki vsak trenutek pride do izraza pri teh drobnih bitjih, prekipevajočih življenja.
»Tak miruj vendar,« je ponavljala Šarlota. Mati Archambauld pa je pripravljala mizo in pri tem postopala nadvse previdno; hodila ie po prstih, kar je bilo pri njeni obilnosti zelo težavno; z muko je sključila svoj široki hrbet in stopicala zagovedno, smešno-oprezno in nerodno, da ne bi motila »gospoda pri dclu.<
On je delal.
Gori iz stolpiča so se slišali enakomerni koraki, s katerimi je meril svoje sanjarije ali pa svoj dolgčas. Včasih jc prestavil stol ali premaknil mizo. Pričel je svojo Faustovo hčerko in se po ves dan zapiral s tem naslovom, ki ga pn še nobena napisana vrstica ni upravičevala. Zdaj je končno imel vse. o čemer je vedno sanjal: prosti čas. deželo, samoto in prekrasno delovno sobo. Kadar se je naveličal gozda in v šipah njegovega zelenega odseva, mu je bilo treba sam,) stol obrniti in zagledal je pred seboj najrazličnejše modrine: brezkončno nebo, vodovje in daljave. Živel je sredi gozdnih vonjav, na osvežujočem zraku, ki je prihajal od reke. Ničesar ga ni moglo zmotiti ali raztresti, razen ljubkega gr-gr-gr.
ki ga je slišal nad seboj, kjer so na strehi grulili golobje.
»Moj Bog! Kako krasno človek lahko tukaj dela!« je vzkliknil poet.
Brž je zagrabil za pero in odprl črnilnik. Toda nič, niti črke. Papir je ostal bel, prazen,
brez besed kot njegova domišljija in vnaprej naslovljena poglavja — do naslovov je imel od nekdaj sitno nagnenje — so bila daleč dru-
go od drugega, kot količki s tablicami, s ka^ terimi kmet označi na polju posevek. Preveč prijetno se je počutil, preveč poezije je bilo okrog njega. Dušila ga je udobnost in preve^" idealov.	I "
Pomislite vendar! Stanoval je v paviljo-,u iz časa Ludovika XV., na robu gozda v/tej prelepi deželi Etiolles. Vse pogoje je itn e/ da bi postal pesnik, velik pesnik. Imel je šarfm'anf. no družico, kateri je romantično ime šarlota tako pristojalo, imel je stol v slogu Her^j^n j] , v katerem je najtrši študij postal lažji,/mnjhno belo kožico, ki so jo imenovali Dalti j\n ^ gn je spremljala na sprehodih; če je /p., )10tel šteti ure teh srečnih dni, je ime'| na s{enj staro uro 7. okvirjem iz sklenine, j)CHtere me. hnk, globok zvok je prihajal iz Preteklosti in pričaral pred oči melanholične slika davnih rini. Preveč je bilo, veliko preveč'. jn nesrečni
fiesnikun se je čutil tako sterilnc/J, ;n j,reZ s|e-lernrga navdiha, kot takrat, ko jlc je |>o celodnevnem poučevanju zaprl v svc(j0 najeto sobo.
Oh! Po cele ure je kadil p^ lPnBrj| na divanu, postajal pri oknu in se. dolgočasil!...
Ko se je na stopnicah zaslišaj 5arl0(jn ){0. rak, je sedel brž za mizo, se «kU,nj| in zatopil: bloden pogled je izražal zamišhjenost ali pa sanjarijo.	|
Plaho je potrkalo na vrata. (»Naprej!« je zavpil.	_	j
Vstopila je vesela in živahna . rokave je imela zavihane in je kazala svoj^ jppe rokc
— pravo kmečko cjekle; puder na njenem licu je izgledal r>ribližno tako, kot moka v mlinu v komičtjj operi.
»Prišla sCm obiskat svojega poeta!« je dejala, ko jf;' vstopila.
Imela' jc navado, da je izgovorila poet kot »poat« to ga ie dražilo.
>No, torej! Ali ti gre?... Si zadovoljen?«
/»Zadovoljen?... Ali more biti pisatelj v slojem strašnem poklicu, ki je en sam nepretrgan umski napor, sploh kdaj zadovoljen?« ' Razburil se je, glas mu je postal ironičen.
»Res je, dragi... hotela sem samo vedeti, če tvoja raustova hčerka...«
»No, torej! Kaj? Moja Faustova hčerka?... Ali veš, koliko let je Goethe pisi.1 svojega Fausta?... Deset let! — Poleg tega ie živel v krogu umetnikov, med razumniki! Ni bil obsojen kot jaz na to umsko samoto, ki ie najstrašnejša vseh samot, ker te privede v brezdelje, sanjarjenje, dogčas.«
Uboga ženska ga je poslušala brez besede. Vedno ji je ponavljal te fraze in zdaj je končno razumela, da so ti očitki namenjeni njej. Njegov ton je izražal tole: »Ti, uboga trapa, mi ne moreš nadomestiti okolja, ki ga potrebujem; kjer se duh kreše in se vžigajo iskre...« Dejstvo je, da se mu je zdela neumna in da se je z njo prav tako dolgočsil, kot če je bil sam.
Sicer sam ni dobro vedel, kaj mu je ugajalo na tej ženski; bilo pa je to nedvomno tisto okolje, v katerem jo je spoznal in občudoval. razkošje, ki jo je obdajalo, vila na bulvarjn Hausmann; služabniki, kočija in zavist drugih izpodlctencev, da ima tnko ljubico. Zdaj, ko je vedel, da je samo njegova, popolnoma njegova, ko jo je spremenil, prekrstil, je postala zanj polovico manj privlačna. Vendar je bila zrlo lopa, sveži |rol|ski zrak jo ie celo polepšal in dobro del njeni cvetoči lepoti. Toda kaj pomaga imeti lepo družico, če
pa nikdo ne vidi, ko jo pelješ pod roko? Poleg tega ni imela pojma o poeziji; raje je klepetala s kmeticami! Na noben način ni znala vzpodbosti tega nezmožnega pesnika in mu pregnati neizmeren dolgčas, v katerega sta ga pahnila samota in brezdelje.
Ko bi ga vi videli, kako je zjutraj prežal na pismonošin prihod, s kakšnD vnemo je trgal barvaste ovitke tistih treh ali štirih dnevnikov, na katere je bil naročen, ko* da bi pričakoval, da bo našel med stolpci kakšno novico, ki se njega tiče: na primer kritiko drame, ki jo ima v svoji mapi, ali pa poročilo o knjigi, o kateri še sanja, da jo bo spisal. Vedno je našel kakšno stvar, ki ga je razjezila in so ji pri zajtrku sledili dolgi in pusti govori.
Drugi imajo srečo. Igrajo njihove komade, in kakšni so ti komadi! Tiskajo jim knjige, in kakšne so te knjige! Njemu pa nič, nikdar nič! Najslabše pri vsej stvari pa je, da so motivi, teme v zraku; vsak jih lahko vdiha, povzame, in tisti, ki jih prvi natiska, uniči vse delo ostalih. Ne mine teden, da mu ne bi ukradli kakšne ideje.
»Veš, šarlota. včeraj so v Francoskem gledališču igrali novo komedijo g. iimil Augierja... In ta ni nič drugega kot moja Atalatina jabolka.«
»To je vendar nesramno... Ukradli so ti Atalatina jabolka!_ Jaz bora pisala temu gospodu Augierju,« je vzkliknila uboga Lola res vsa ogorčena.
A on se je grenko nasmehnil:
»To je samo zato, ker sem tukaj... vsak te prehiti in spodbije.«
Pokazati je hotel, kot da je ona temu kriva, kot da ne bi bil on tisti, ki je vse življenje sanjaril o gnezdecu na deželi. In v pikrih. hih stavkih jc govoril o javni krivici, podkupljivi kritiki: skratka, izražal je gnev nezinož-neža.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii

Izdajatelj: inž. Jože Sudja
Urednik: Viktor Ceniifc