MAJ
17	P K v.- Pa skal 25
18	S Kv.-Teodot m,
19	N Sveta Trojica
20	P Bernardina
21	T Feliks	©
22	S Julija, dev.
23	Č Rešnje Telo
25 P Donacijan !2K 25 S Gregor VIT. 2) N 2. pobink. 27 P Beda C. pk.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Em BOJYKNSKIJCIST BES AMERIKI
Vkthts r« iti wrpI - w mem. !* ra*m — »3 W U wwwl
KHASILO SLOV. KATOI1 DELAVSTVA M AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JODETUj S. P. DRUŽBE SV. MOHORJI! S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJEN1H DRŽAVAH,
'(Official Organ of four Slovenian Organizational
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ jPKJLJUBLJKW »LOVKN8K*
LIST y IDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH..
ŠTEV. (NO.) 99.
CHICAGO, ILL., SREDA, 22. MAJA — WEDNESDAY, MAY 22, 1940
LETNIK (VOL.) XLIX.
Nemci obrnili smer proti moiju - Italija znova spran
- - .—_ i--
Napad na Anglijo
v načrtu
Nazijska udarna ost se obrnila proti angleškemu Kanalu. — Nemška bojna mašina funkcijonira s strahotno točnostjo. — Hitler na fronti.
Pariz, Francija. — D asi je
na francoske91 bojišču, južno od Belgije, nazijski pritisk v smeri proti Parizu še vedno strahovit,' vendar pa se je v ponedeljek opazilo,da ta smer za nazijsko armado ni najbolj važnega pomena. Od mesta St. Quentina, katerega je zasedla, kakor je bilo včeraj po-ročano, v nedeljo, je ta armada obrnila ost glavnega sunka v ponedeljek proti zapadu, proti angleškemu Kanalu.
Sicer pa se docela točnih poročil z bojišča itak ne more dobiti. Tamkaj vlada namreč taka zmeda, ko se z napadi in protinapadi fronta stalno pomika naprej in nazaj, da ima malokdo čas in priliko, p a z i t i na to, v katero smer se fronta pomika. Kak vražji pekel se je posrečilo: umetno ustvariti znanosti in civilizaciji, dobro označujejo besede, ki jih je izrekel neki francoski častnik. Dejal je, da se v dveh urah v sedanjih bitkah doživi več strahot kakor v dveh dneh najhujših bitk tekom zadnje vojne.
Kakor pripovedujejo očividci, dosega llitler s svojo armado take nepričakovane uspehe zlasti s pomočjo neverjetno točnega sodelovanja med posameznimi vojaškimi edinkami. Vse se teče gladko kakor ura in, kakor bi bilo vse dolgo prej pripravljeno,med tem, ko se morajo v resnici načrti vsled izpreminjanja položaja skoraj vsako uro izpremeni-ti. Najprej, tako pripovedujejo, so poslani nad sovražno o-zemlje izvidni aeroplani, ki dajo iz zraka znak, kje so so-
vražne čete koncentrirane,, ali kje korakajo. Nemudoma nato so poslani nad tisto točko valovi udarnih aeropjanov, ki-letajo skoraj tik nad zemljo in obsipavajo čete z bombami in kroglami. Po zmedi in neredu, ki ga ti povzroče, otvo-re "Blitzkrieg" mehanizirane čete, tanki in podobno, ki od-dirjajo na tisto mesto ter zme-ljejo vse ovire, da ima n'ato glavna a r m a d a takorekoč prost dohod. P r i vsem tem navdaja nemške vojake z ne-malim pogumom zavest, da je llitler sam med njimi. V resnici je "Fiihrer" celi čas na fronti, a ne vedno na isti točki, marveč se pojavlja zdaj tu, zdaj tam, da nihče ne ve točno,kje je. S kako dovršenostjo in s kakim zaupanjem v zmago so se Nemci pripravili na to ofenzivo, je dokaz v tem, ker za vsak most, ki je kje podrt, vozijo s seboj že dograjene sestavne dele, da je novi most postavljen v najkrajšem času.
Razumljivo je,da taka učinkovitost nazijske bojne maši-ne navdaja z nemirom zavezniške kroge. Zelo je verjetno namreč;- da bo nemška armada dosegla svoj gori omenjeni cilj, angleški Kanal, s čimer bi dosegla dvojni namen. Prvi bi 'bil ta, da zabije klin v zavezniško armado ter odcepi nje belgijski del od francoskega; drugi namen pa je, da se približa bojna fronta Angliji, katera je nazijem glavni cilj. Vse upanje se zdaj stavlja na novega vojskovodjo, Weygan-da, da bo on utegnil preprečiti ta načrt in s tem rešiti obe deželi.
ZBOROVANJE V PROTEK-CIJO TUJEZEMCEV
Chicago, 111. — Organizacija Ameriški odbor za protek-cijo tujezemcev priredi to soboto, 25. maja, veliko zborovanje v Hamilton hotelu, "20 So. Dearborn st-, h kateremu vabi vse tiste iz celega osrednjega zapada, ki se zanimajo za delo, da se zatiranje tujezemcev prepreči. Namen zborovanja je, da se mobilizirajo sile proti sprejemu raznih predlogov, ki so pred kongresom in s katerimi bi se uvedle za inozemce nekake koncentracijske kempe in jemanje prstnih odtiskov; in dalje, da se podvzame delo za sprejem novih zakonov v svrho olajšanja naturalizacije in preprečen j a rušitve družin vsled de-portacij. Prvi del programa se otvori ob 2. pop., drugi pa ob 7 :30 zvečer.
Otežkočuje položaj zaveznicama
Mussolini ima nove načrte, da drži pozornost zaveznic obrnjeno na Italijo. — Čas za nastop bržkone še ni prišel. — Previden, da si ne odtu ji zaveznic.
POSVETI 0 OBOROŽEVANJU
Zastopniki avijatske industrije v posvetu z vlado.
KRIZEMSVETA
—	Buenos Aires, Argentina.
—	V mestu Campana, ki leži v notranjščini dežele, so oblasti izsledile in zasegle neko tajno radio postajo, ki so jo kontrolirali naziji. Kakor se trdi, se je postaja uporabljala za razširjanje propagande.
—	Helsinki, Finska. — Tukajšnja vlada je zadnjo nedeljo dala zapleniti vse privatne zaloge žita, da ji bo omogočeno, preživljati prebivalstvo in varčevati z živili. Objavilo se je, da se bodo v kratkem iz- g< J dale živilske karte.	L
—	London, Anglija.— Vod- p ja angleških fašistov, Mosley, rr je bil zadnjo nedeljo napa- o den od množic, ko je imel jav- r, ni shod v mestu Middleton. p Mosley, kakor znano, je na- p sprotoval vojni z Nemčijo. g,
--o----1,
AMERIŠKI NEMCI IZRAŽA- k JO VESELJE	1
North Bergen, N. J. —Neka ^ nemško-ameriška organizacija r/-je zadnjo nedeljo vprizorila s tukaj manifestacije z name-nom, da nabere sklad v odpo- s moč sorodnikom Nemcev, ki 1 so padli v vojni. Pri teh ma- ( nifestacijah pa je prevlado- c val o očitno veselje nad zmago, ki jo dosega Hitlerjeva armada v Belgiji in Franciji. Eden članov odbora se je iz-1 razil: "Ni nam treba, da bi ' sramu povešali glave. Ako bi • Francozi ali Angleži zma-
-	govali, bi se vršile proslave z 1 umetnim ognjeni v Times " square."
-—O- '
" KALIFORNIJA PRIZADETA 3	OD POTRESA
E1 Ceritro, Cal. -- Tukajšnja Imperial dolina, ki leži na skrajnem južnem koncu j Kalifornije, je v noči na nede-,.lljo doživela potres, ki je imel e usodne posledice. V-njem je ,e izgubilo življenje osem oseb, j materijalna škoda pa se računi na na dva in pol milijona do-larjev. Grozi pa tudi nevar->e nost pomanjkanja vode vsled pokvarjenih vodovodov.
>1, ---- =
a, sti na nič, ako Nemčija zma-a-'ga.
Washington, D. C. — Vodilne osebnosti zrakoplovne industrije so se ta, ponedeljek sestali z armadnimi, mornariškimi in vladnimi zastopniki, da sestavijo načrt, kako bi se mogel uspešno izvesti program za oborožitev Zed. držav, kakor ga je zadnji teden predlagal predsednik. Kakor znano, je predsednik priporočal, da se zgradi 50,000 bojnih aeroplanov in, da se za o'orambo v splo^em izda tri miljarde dolarjev. Za tako ogromno delo se bodo morale tovarne znatno razširiti in predelati in to je bila ena glavnih točk gori omenjenega posvetovanja.
NAZIJI VELIKO PRIDOBILI
Berlin, Nemčija. — Z zasedbo Nizozemske, Belgije in Luksemburške so naziji veliko pridobili ne samo v vojaškem, marveč tudi v gospodarskem oziru. Najprej so jim padle v roke velike količine vojnega plena, kakor topov, tankov, predvsem pa gasolina. Dalje so dobili tamkaj ogromne zfe-loge surovin ter kave in tobaka,. Končno pa jim bodo v veliko pomoč pridelki teh dežel. V to spadajo ogromni nizozemski mlekarski produkti, ki so se doslej izvažali v Anglijo. V Luksemburgu pa so prišli v posest bogatih železnih rudnikov, ki dajejo na leto okrog osem milijonov ton rude.
' ' '• , *
Iz Jugoslavije
Narod navdušeno pozdravlja vojsko, ki odhaja na obmejne postojanke, da brani domovino. — Velik razmah zagorskega rudnika na vidiku. — Smrtna kosa. — Druge vesti iz starega kraja.
Znanstveniki pozivajo
Ameriko k miru
New York, N. Y. — Ameriški znanstveniki so dvignili svoj glas in izdali resen opomin Ameriki, naj drži prste proč od vojne ter ostane mirna, češ, da poznejši napredek odvisi v prvi vrsti od znanstvenikov nevtralnih držav, zlasti pa še Amerike.
Resolucijo v tem smislu jo podpisalo 500 najbolj promi-nentnih ameriških znanstvenikov, med njimi dva, ki sta prejela Noblovo nagrado, in ena kopija je bila poslana predsedniku Rooseveltu.
V resoluciji se povdarja, da je vojna velik nesmisel in da predstavlja popolnoma zgrešeno metodo reševanja človeških problemov. Z vojno pride ne samo v nevarnost demokracija in svoboda mišljenja, marveč jo tudi v veliko oviro znanstvenemu napredku ter
je uničeno z njo vse, kar je znanstvenik dosegel v blaginjo človeštva.
Eden znanstvenikov se je izrazil, da se imamo le miru zahvaliti za svoj veliki napredek. Ako bi bili v zadnjih desetletjih z brutalno silo nastopali drug proti drugemu, je dejal, bi bili uničevali, namesto ustvarjali, in ravno to je, kar se v vojni godi.
—.—o-
ŠE VEČ ZLATA SE KUPIČI Washington, D. C. — Z novimi pošiljkami, ki so prispele iz raznih krajev sveta, so se zvišale zaloge zlata v Zed. državah na skoraj 19 miljard dolarjev, kar ste dve tretjini vseg^ zlata na svetu. Te ogromne zaloge povzročajo finančnim krogom precej skrbi, češ, da utegne veljava zlata, ki je podlaga kapitalizma, pa-
Rim, Italija. — Italija ima v načrtu baje nove spletke, da vznemirja zapadni zaveznici in jih ovira, da ne boste mogli docela koncentrirati svojih čet proti Nemčiji. Doslej je Mussolini v tem oziru svojemu partnerju Hitlerju uspešno pomagal, pri čemer pai je toliko previden, da se ne zaplete v .prevelika nasprotstva z zaveznicama, in da lahko na ta način še vedno ostane "na plotu."
Kakor se je v ponedeljek govorilo, se pripravlja za tisti večer masno zborovanje, pri katerem je imel tudi Mussolini nastopiti kot govornik. Napovedovalo se je, da se bo ob tej priliki proglasila nadaljnja mobilizacija.
Da bi šel Mussolini točeno kaj bolj daleč, se ni pričakovalo, kajti čas, ko bi bila Italija lahko docela sigurna zmage tiste strani, na katero bo stopila, bržkone še ni prišel. V Franciji sicer dosega Hitler sijajne uspehe, toda končna odločitev še ni padla.
Med tem časom pa, dokler je še vse bolj ali manj v negotovosti, Mussolini spretno pazi, da si zaveznic docela ne odtuji, dasi ju stalno vznemirja. Kakor se govori, ravno zdaj sklepa z Anglijo neki trgovinski pakt.
Branitelje domovine pozdravljajo
Beograd, 12. maja.— (JK.)
—	Skozi nekaj zadnjih dni, ko se novi letniki rekrutov,poklicani na odslužitev vojaškega roka, pomikajo k . svojim enotam in od tam proti postojankam, ki branijo svete meje domovine, pozdravlja narod vsepovsod rekrute in vojsko s pravim iskrenim navdušenjem od Triglava do Gjevgjelije.od Novega Sada do Cetinja in od Zagreba do Splita.
-o——
Ministri razpravljajo problem draginje
Beograd, 11. maja. —(JK.)
—	Včeraj se je v kabinetu vladnega predsednika in ministrskega načelnika g. Dragi-še Cvetkoviča vršila konferenca komiteja ministrov, katere so se pod predsedstvom g, Dragiše Cvetkoviča udeležili še g. minister trgovine in industrije dr. Ivan Andres,, g. pravosodni minister dr. Lazar Markovič, minister soteijalne politike in narodnega zdravja g. dr. Srd j anBu dišavi j evič, -poljedelski minister g. dr. Branko Cubrilovič in pa minister brez listnice g. dr. Mihaj-lo Konstantinovič. Na tej konferenci je ministrski komite pod predsedstvom g. ministrskega predsednika Dragiše Cvetkoviča poleg drugih nujnih poslov v zvezi s preskrbo potreb za celo deželo in prehrane razpravljal zlasti vpra-
anje draginje.
OTVORITEV NOVEGA POŠTNEGA POSLOPJA
Chicago, 111. — Prihodnji torek, 28. maja, ob 7. uri zvečer, se bo s slovesnimi civilnimi ceremonijami otvorilo novo poštno poslopje v Chicagi. Poslopje stoji na severnem delu mesta, na oglu Broadway in Gunnison, ter je izdelano po najmodernejšem načrtu To je že 16. vladno poštno poslopje, zgrajeno v Chicagi tekom zadnjih štirih in pol let. Zanimivo je, da soseščina, kjer to poslopje stoji, nazva-na "Uptown," eden najbolj prominentnih delov sedanjega mesta, ni bila v 1870 šč drugega kakor močvirje in peščina.
Ne odlašaj na jutri, ali pa "bom že enkrat," še danes stopi h sosedu in ga nagovori, da si naroči "Am. Slovenca."
OBROČ OKROG ŠVICE POPUSTIL
Basel, Švica. — Od švicarske meje je dala Nemčija od-poklicati svoje oklopne avtomobile in lažje tanke. S tem je pritisk na Švico nekoliko popustil, Vendar pa se ta dežela ne vdaja preveliki zaupljivosti ter je dbdržala v pripravljenosti celo svojo armado. Ker se nič ne ve, kam je Nemčija odposlala omenjene čete, se domneva, da utegne biti to le vaba za Francijo, "da bi tudi ta odstranila del svojih čet od švicarske meje, clo-čim obstoja tudi možnost, da so bili ti oddelki poslani v Belgijo. Francija je v resnici sledila koraku in odstranila od Švice del svojih čet.
-o-
MLEKARJI PONOVNO
V STAVKI Chicago, Ilk — Zadnjo nedeljo zjutraj se je v Chicagi ponovila situacija, kot je vladala začetkom meseca, ko so unijski razvaževalci mleka ponovno stopili v stavko. Ka kor so se izrazili, to pot, ni izgledov, da bi kmalu prišlo do sporazuma,češ, da so mlekar ne in unija predaleč' narazen v svojih zahtevah. Mlekarne zahtevajo, da se znižajo pla če za okrog 12 do 15 dolarjev na teden, o čemer pa razva ževalci nočejo slišati.
-o-
venstveno zaposlujejo upokojenci, je menda v tem, da družbi ni treba plačevati raznih obveznosti za socialne sklade, ki bi jih sicer bilo treba plačevati za mlade rove uslužbence. Te dni je bit na kraju sedanje normalne rudniške železnice velik komisijski ogled. TP D je zamislila, da bo namesto s kurjenimi lokomotivami poslej vršila ves promet od železniške postaje do rudniške separacije z električno vlačilnico.
Ena reč pa je, ki razburja nekatere posestnike Zagorja, Polšnika in St. J ur j a pod Kuni om. Škodo jim dela, kakor trdijo, črni premogovni prah in pepel cementarne. Odkar je napravila cementarna v Trbovljah svoje silose, je mnogo pepela, električna centrala po ufwirablja za ,kurjavo premogovni prah. Prizadete občine so že opozorile družbo, da jim prah in pepel delata škodo na drevju, travnikih in rastlinstvu vobče. Kadar zanese veter prah na okrog, je povsod črno; če pa se raznaša pepel cementa, je pokrajina sivo posuta. Po prahu so potoki ali domači studenci črni in voda ni pitna. Pepel cementa pa strdi vse, ako zapade deževje.
——o-
Zagorski rudnik dobi najmodernejši šaht v Jugoslaviji
Zagorje, v aprilu. — Kakor opažamo, ima TPD velik interes na tem, da opremi zagorski rudnik z različnimi naj modernejšimi napravami, da bo lahko dajal čim več iz svojega podzemskega 'bogastva Po znatnih investicijih za rov Kotredež, ki je zdaj kljub! kompliciranosti m o d e r n o opremljen, so uredili tudi loški rov, kjer se pričakuje ve-ik razmah proizvodnje in vsega rudarskega gibanja. Odkar je v Toplicah preko potoka Medije postavljen most, hite z delom za novi najmodernejši šaht Jugoslavije. Obenem so tudi pričeli urejati novi rov proti Podstrani. Novi šaht bo zvezi z raznimi rovi razve-den na vse strani in bo lahko dvigal naenkrat od 10 do 15 vozičkov. Ker je velika zahteva po večjj proizvodnji, se vrši delo brez prestanka. Ljudje pravijo, da bo ožji zagorski okoliš kmalu ves preluknjan v globini do -100 m.
Dela in zaslužka je dovolj, kar je razvidno tudi po zaposlenosti rudarskih upokojencev, vajenih vseh del. Nezadovoljni pa so mladi nezaposleni, ki ne morejo dobiti stalne zapoklitve. Vzrok, da se pr-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
Vodovod v Novi cerkvi
Po naklonjenosti in zaslugi naše banske uprave je vodovod v Novi cerkvi hitro napredoval. Dovršen je vodni nabiralnik, položene so cevi skoro do pol pota in sedaj jih zasip-ljejo. Cevi so dobro prestale preizkušnjo obtežitve. Pri polaganju 'je precej nagajala Dobrnica, ko so pod njo polagali cevi. Sedaj je srečno kon-,čano in naši občani gledajo ponosno na dovršeno delo ter si želijo mirnih časov, da bi bil vodovod do jeseni srečno končan. ■
Smrtna kosa
V Bil j ah pri Gorici je 20. aprila umrl župnik Ciril Za-mar, star 62 let. Par dni poprej je še bil na pogrebu dekana Berlota in ko se je vračal na kolesu domov, se mu je talar zapletel v kolo da je padel in se močno poškodoval. Poškodbi je sledila huda pljučnica, ki mu je ugasnila luč življenja.
-o-
Nesreča
V Zamuškancih je posest-rik Tomaž Žnidarič primešal petroleju bencin, kot v sedanjem pomanjkanju petroleja delajo marsikje. Ko je šel s svetilko ponoči v hlev, je svetilka nenadno eksplodirala. Iz eksplozije je nastal požar, ki je vpepelil vso domačijo. Zaradi male nepravilnosti, trpi posestnik nad 10.000 denarjev škode.
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlllTOUghs
vnited ITATVRE ev K IHCAI}:. ina

Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Uitanovlien leto 1891.
Ishaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Iidaja in tiska! EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina i
Za celo leto______$5.00
Za pol leta______2.50
Za četrt leta __________1.50
Za Chicago. Kanado in Evropo:
celo leto_______$6.00
Za pol leta__3.00
Za č«tfrt lata____________1.75
Posamcana številka_____— 3.c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«,
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year____________$5.00
For half a year______2.50
For three months__________1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year________«__$6.00
For half a year___3.00
For three months ___________1.75
Single copy_______________ ic
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredniStvo ♦tej dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas tfo četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Nezaslišana knjiga o Slovencih
Po Evropi divja strašna vojska, strašen boj med pristaši demokracije in med pristaši fašističnih oblik vladanja. Na eni strani so Francozi in Angleži, na drugi strani pa zaenkrat samo Nemčija. Todji Nemčiji vsaj moralno in s propagando zelo krepko pomaga tudi Italija. Ta sicer še ni vstopila v vojsko, a vendarle zmerom ob vsaki priliki na vsa usta povdarja, da bo že znala v ugodnem trenotku stopiti na plan in pokazati svoje karte ter zahtevati, da dobi vse, kar po njenih mislih pripada nji sami, da bi imela zagotovljen svoj takozvani "življenski prostor". Ta "življenski prostor" namreč razumejo fašistični režimi v Evropi silno obširno, tako namreč, da bi radi pod svojo streho spravili vse manjše svobodne narode, ki žive ob njihovih mejah.
In tako, glejte, je tudi naš slovenski narod, ki zmerom poudarja, da je njegovo mesto samo v okviru velike Jugoslavije, v kateri so združeni trije bratski južnoslovanski narodi, namreč Srbi, Hrvatje in Slovenci, prišel v veliko slisko in v veliko skrb, kaj bo v prihodnji najbližji bodočnosti z njim.
Naš slovenski narod je prišel v tako stisko prav s čudno knjigo, ki jo je izdal italijanski vseučiliški profesor za gospodarske in pomorske vede de Francesko M. Cianciulli. Ta knjiga nosi prečuden naslov "Carniola Italiana", to se pravi po naše Italijanska Slovenija (Kranjska). Knjiga je. bila sicer na pritisk jugoslovanske vlade v Italiji uradno ) prepovedana, pa se seveda kljub temu širi po svetu in ga na ta način zavaja na povsem napačna mnenja o slovenskem narodu in o slovenski zemlji.	i
Zato pa je sveta narodna dolžnost vseh Slovencev v domovini in izven nje, tudi nas v Ameriki, da to knjigo ovržemo, da pokažemo njene napake in laži, njene namenoma spremenjene razmere pri Slovencih in Jugoslovanih.
Na tem mestu hočemo vsemu svetu dopovedati, da je taka knjiga, kakor je omenjena "Carniola Italiana", nesramna laž, vsa polna zlobnih izmišljotin, napisana pa z namenom, da zavede svet do tega, da bi ob neki ugodni priliki kar na hitro roko dal našim slovenskim sosedom Italijanom tisto zemljo, ki v resnici ni bila nikdar njihova. Taki nesramni laži, kot je v ti knjigi, je treba pred vso svetovno javnostjo zbiti njeno strupeno želo, še preden je utegnila pičiti tistega, ki je z njo prizadet, torej naše Slovence v stari domovini.
Za danes hočemo podati nekaj izkrivljenih dejstev, ki jih je napisal ta Italijan. —
Najprej naj omenimo, da je pisatelj Italijan svojo pre-čudno knjigo posvetil svoji hčerki, rožnati deklici, ki ji je dal ime po slovenski beli Ljubljani — Lubiana.
Takoj v početku se bori pisatelj proti jugoslovansko-italijanski meji, ki je Bila po veliki svetovni vojski 1.1914— 1918 prav na klic ameriškega predsednika Wilsona potegnjena, na podlagi narodnostnega načela, na podlagi samo-odločitve narodov. Ta pisatelj Italijan pa sedaj trdi, da je narodnostno načelo popolnoma zgrešeno, da torej ni niti govora o kaki svobodni odločitvi narodov, za katerega je nekoč šla Amerika v svetovno vojsko in je s tem načelom tudi zmagala ob strani svojih zaveznikov nad centralnimi velesilami v Evropi.
Zato tudi danes dvigamo Slovenci svoj glas proti taki knjigi, ki hoče še danes, po 20 letih, uničiti to, kar je bilo sveto vsem narodom po svetovni vojski. Fašizem v Evropi hoče uničiti delo Amerike pred 20 leti, ker hoče nasilno pridobiti zopet kos zemlje, na kateri živi prav naš slovenski narod kot del Jugoslavije. Dvigamo svoj glas in kličemo vse tiste, ki spoštujejo pravico in svobodo in jo cenijo više kot surovo silo. Naša slovenska zemlja je samo naša in od nikogar drugega! To naj sliši ves svet!
Nasproti našim pravilnim načelom o narodu, kakor jih imajo tudi vsi svobodoljubni in pravicoljubni ljudje, trdi pisatelj knjige "Carniola Italiana", da narodov v kakem jezikovnem pogledu sploh ni, ampak da kak narod določajo le njegove gospodarske prilike. Ce je kje kgko ozem-
lje, ki je gospodarsko kolikor toliko enotno, da je to ozemlje že — narodno ozemlje. Kajne, kakšen nesmisel, kakšna laž! In na podlagi te napačne misli hoče napraviti pojem novega dela italijanskega naroda v Benečiji. V to ozemlje šteje Benečijo samo, našo Primorsko in — sedaj čujte in strmite — tudi Kranjsko (t. j. našo celotno Slovenijo) ! In tu je jedro knjige. Pisatelj hoče na vse načine dokazati, da je Slovenija skoz in skoz italijansko ozemlje, ker pač gospodarsko stremi k Trstu in k morju. In glejte, namesto da bi Primorsko prisodil Sloveniji in Trstu, pa nasprotno namenoma trdi, da je Slovenija italijanska dežela ! Ali ni to prečudno ? Od kdaj so pa Slovenci Italijani? In kdaj je bil slovenski jezik italijanski? Kdaj pa je bil Italijan recimo — Nemec? Kajne kakšen nesmisel, kakšna neresnica in zlobna trditev?!
Zares, zelo, zelo čudna je takale reklama in propaganda, toda kje na svetu je človek, ki bi verjel kaj tako očividno smešnega in namenoma potvorjenega?
Sedaj pa sledi v knjigi "Carniola Italiana" neka zanimiva in zelo važna trditev, za nas Slovence silno pomembna. Pisatelj namreč pravi, da ni prav, če bi imeli za naravno vzhodno mejo Italije vzhodni rob Julijskih Alp, ker bi tako bila meja Italije Soča. Zato po njegovem mnenju zemljepisnih meja ne smemo tako določati.
Seveda ne, ker bi na ta način moral tudi pisatelj kot Italijan priznati pravo narodnostno mejo nas Slovencev in bi tako zasedeno ozemlje moralo priti zopet k naši domovini Jugoslaviji. Kajti prav do Soče in deloma še čez v resnici žive Slovenci, ki bi morali priti že po svetovni vojski v Jugoslavijo!
Mi pa ponovno povdarjamo, da je narodnostno načelo edino pravo načelo za določanje meja držav!
Piscu se zdi dalje, da Jugoslavija ni posrečena državna tvorba, ampak govori namenoma samo o Srbiji. Te države pa že od svetovne vojske ni več, temeč je samo Jugoslavija ! Pisec pa sedaj kliče Srbijo, ki je nikjer ni, naj z Italijo določi nove meje, seveda na škodo Slovencev! Kakor da bi prav nič ne poznal zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v državo Jugoslavijo na podlagi samoodločbe narodov! Zato se Italija s Srbijo ne more prav nič raz-govarjati, ker take Srbije ni! Srbi so naši bratje in žive z brati Hrvati in Slovenci v enotni državi, ki jo vsi trije bratje enako ljubijo in jo bodo vsi enako branili pred vsakim sovražnikom, pa naj pride s katerokoli strani! To naj si zapomni tudi Italijan Cianciulli!
Za danes dovolj! Prihodnjič si bomo ogledali še nekatere, namenoma napačno postavljene trditve te prečud-ne propagandne knjige, da bo svet spoznal, kakšen je danes položaj Slovencev v Evropi!
KAKO SE IMAJO V GORATI COLORADI
Leadville, Colo.
Spet se malo oglasim,da napišem nekaj vesti iz naša, naselbine. — Najprej1 naj omejim veseli majnik, ki smo se ga ■vsi razveselili. Zares, prekrasni maj in prav v tem prelepem mesecu majniku je res vse najlepše. Tako vam moram dragi čitatelji omeniti,kaj vse je bilo pri nas v nedeljo 12. maja, na Materin dan. Imeli smo prav lepo slavnost. Naša dekleta so namreč pripravila omenjeno lepo slavnost v naši cerkvi, kjer se je vršilo kronanje božje Matere, majniške Kraljice. Po cerkvi de je vila prav lepa procesija, tja do Marijinega oltarja, katere so se dekleta udeležile v velikem številu in prav lepo prepevale. Krasno je bilo tudi cerkveno petje ob kronanju majniške Kraljice, katerega
je vodila organistinja Mrs. Pauline Klun, ki vodi cerkveno petje v naši cerkvi. Njej in dekletom, malim in velikim vsa čast za lepi užitek, ki smo ga imeli ob tej priliki. Cerkev pa je bila za to slovesnost polna vernikov in v očesu slednjega se je lesketala solza gi-njenja, ko je zaupno gledal v majniško Kraljico. — Ob tej priliki smo se prav gotovo vsak navzočih še bolj živo spominjali vsak svoje matere. Kateri jih imamo še žive, smo se jih veselili, oni pa, katerim je že umrla, so se jih spominjali v svojih molitvah. Zavedali smo se pa vsi, da imamo poleg svoje telesne še drugo mater, našo nebeško mater Marijo, ki .nam je vselej prav dobra mati, tako v dnevih veselja, kakor tudi v dnevih bridkosti in težav.
Naš č. g. župnik so se povrnili iz sončne Kalifornije in
so zopet med *nami, svojimi farani v Leadvillu in smo jih vsi farani veseli ter jim želimo trdnega zdravja in da bi še dolgo živeli med nami. — Imamo prav lepe sončne dneve v naših koloradskih gorah. — Pa kljub lepim dnevom, imamo tudi bolnike, katerim želimo skorajšnjega okrevanja in.trdnega zdravja. — Pozdrav vsem! — O priliki že še kaj sporočim.
Poročevalka
-o-
KDO GRE Z NAMI?
Chicago, III.
Društvo Marije Pomagaj št. 78, KSKJ naznanja vsem tistim, kateri se želite pridružiti našemu romanju k Mariji Pomagaj v Lemont, ki bo prihodnjo nedeljo 26. maja. Bodisi članice ali nečlanice, vsi ste dobrodošli. Zlasti se pa ta apel obrača na članice našega društva. Naj bo to dan j molitve in prošnje, kajti le Max-ija nam more sprositi pn Bogu zopet ljubi mir in konec sovraštva med narodi. — Slišali ste že v cerkvi oznanilo in priporočilo, vendar naj bo to oznanilo in priporočilo za tiste, ki morda zadnjo nedeljo niste 'bili v naši cerkvi.
Prosi se, da tisti, ki se nameravate udeležiti, se priglasite najkasneje do četrtka ,23. maja. To velja za tiste, ki žele iti z busom. Bus bo stal tja in nazaj 60c in bo odhajal od naše cerkve sv. Štefana točno ob 9:30. V Lemontu bo sv. maša ob 11 uri. — Nič se ne bojte glede vremena. — Tike-te za bus dobite pri Pavlini Kobal, K. Pichman, ali pri Mary Tomazin. — Sesterski pozdrav! K. Pichman, preds.
KAJ NOVEGA MED ROJAKI V PENNI?
Bishop, Pa.
Nekaj bi rada zapisala, pa ne vem skoro kako bi začela. Novic ni posebnih pri nas. Sedaj, ko to pišem, je šu vedno hladno, skoro bi rekla, da je še zima: To pa ni prav nif: novo in hladnega zimskega vremena smo že kar do grla siti in bi najraje vse skupaj pognali tja v tisto mrzlo Sibirijo, kjer pravijo, da ima zima J svoje domovanje. — Brezposelnih je pa še vedno mnogo med nami. Po dva, tudi po trije mladeniči so včasih pri družini, ki bi radi delali, pa dela ne morejo dobiti. Kako naj en sam človek zasluži za vse? Pa, to je še dobro za takega, ki ima delo in zaposlitev, a za tega ki ga nima je od sile slabo, ker ga tudi dobiti ne more, pa če ga tudi opoldne z največjo gorečo bakljo išče. Kar čudno, kako se svet obrača. — Pred tridesetimi leti je bilo vse drugače. Vsakdo je tedaj dobil delo. Danes je prišel, jutri je že šel delat in je že imel svoj zaslužek. Dandanes ni več tako. Celi mesec aH pa še več oprezuje in išče, da bi kje dobil zaposlitev, pa se mu še komaj posreči. Kaj čemo, preveč mašinerije je, ki odjemlje delo in zaslužek delavcem. Kako naj potem mladi fantje dobe zaposlitev, če pa s stroji opravijo največ dela. Saj napravi en sam stroj
dela za trideset in več ljudi. Pa, kaj nam pomaga da jam-ramo? Prav nič ne ,zboljša položaja. — Vsakdo mora pri poznati, da je v jamah res nevarno delo, pa bi ljudje tudi za to prijeli, če bi jim le dovolili — En možak je šel tukaj zjutraj zdrav na delo, ob enajstih je bil že mrtev. Odpeljali so ga v bolnišnico in vse do zadnjega je še govoril, pa ga jfe sestra vprašala, ko je videla da je bolj slab, če bi opravil spoved. Ptekel je. da rad, če bi bilo mogoče. Tako se je mež l6po spravil z Bogom in mirno umri. Doma je bil iz fare Prečna, pri Beršli-»u, Tor.e Verček mu je bilo ime. Tukaj zapušča ženo, enega sina in tri hčere. Doma se je reklo pri Salamu. Težko je za to družino, ki je izgubila gospodarja in rednika, pa si ne moremo prav nič pomagati. Taka je naša usoda in danes je odpoklican s tega ?ve-ta eden, jutri drugi, nihče pa tega naprej ne ve. N,aj mu sveti večna luč, prizadetim pa sožalje. — Pozdrav naročnikom in prijateljem A mer. Slovenca. Barbara Murgel -o-
PISMO IZ DOMOVINE
Velika Nedelja, Jugoslavija
Dragi rojaki v Ameriki!
Vsak dan beremo v časopisih o strašnih vojnih grozotah, ki sejejo nesrečo in razdejanje med narodO in uničujejo cele domove in družine. Ob vsakem takem poročilu se naše srce napolni s skrbje, ali bo ljubi Bog tudi vnaprej še prizanesel naši lepi domovini, naši državi Jugoslaviji in ostalemu človeštvu s strašno vojno šibo. Zato vedno znova v goreči molitvi prosimo Boga, da sedanja vojna vihra ne bi zavzela še večjega obsoga. Da bi pa bile naše prošnjfe in molitve tem gotoveje uslišane, smo se odločili mi, Vaši rojaki na Runču (župnija in de-kanija Velika Nedelja v mariborski škofiji), da sezidamo poleg ljudske šole na Runču kapelico na čast Sv. Družini z namenom, da bi ona obvarovala naš narod in ves svet pred novo svetovno vojrn.
Nova kapela, ki jo ho-Vmo zgraditi, naj bi torej pomagala našemu narodu ohraniti mir, katerega si vsi tako želimo. Obenem pa bo novi hram božji velik blagoslov za šolsko mladino, ki obiskuje ljudsko šolo na Runču. Ker je namreč šolski okoliš Runeč od vseh sosednjih cerkva c.lda ljen po poldrugo uro, otroci ne morejo redno obiskovati nedeljske službe božje. Enako je tudi nemogoča skupna šolska sv. spoved in sv. obhajilo. Sedanja kapelica, ki stoji poleg šole, temu namenu ne more služiti, ker ima prostora samo za 10 ljudi. Nova kapela pa naj bi imela prostora za približno 600 ljudi.
Ker pa tukajšnje ljudstvo ne more samo kriti vseh stroškov, ki jih zahteva nova zgradba, zato se podpisani pripravljalni odbor obrača s ponižno prošnjo tudi na Vas, ako bi mogli s kakim darom podpreti naše stremljenje.
Za Vašo veliko uslugo, s
Dogodki
i med Slovenci po Ameriki
Slovenski par
Cleveland, O. — V cerkvi Marije Vnebovzete sta se zadnji četrtek poročila Miss Ge-nevive Zulich, hčerka spoštovane družine Mr. in Mrs. John Zulich iz Neff Rd. in Mr. Jerry Bohinc, ki je znani solastnik lepo uspevajoče trgovske firme Norwood Appliance
Furniture Co. — Castitke!
Ve§t iz domovine
Pueblo, Colo. — Tukajšnji rojak Mr. John Peček, (Pa-chak), živeč na Lake Ave., ki vodi Hardware store na Northern Ave., je prejel iz starega kraja žalostno novico, da mu je dne 2. aprila na domu v Zapotoku pod Kureščkom umrla ljubljena mati Ana Peček, rojena Centa, v visoki starosti 78 let. Zapušča dva sina, dve poročeni hčeri in vnuke, tukaj pa že gori omenjenega sina ter sina Joe Pa-ehak, brata John Centa, več vnukov in drugih sorodnikov. Bog ji bodi dober plačnik za vsa njena dobra dela, ostalim sožalje. — T. C.
Kap je zadela rojakinjo
Milwaukee, Wis. — Nenadoma je umrla zadeta od kapi na svojem domu na West Pierce street rojakinja R o z i Fon. Pokojna je bila doma iz vasi Drežnica pri Kobaridu v. zasedenem ozemlju in je prišla v Ameriko leta 1913. Tukaj zapušča soproga, dva sina, hčerko in dve sestri, v starem kraju pa mater Terezijo Berginc in eno sestro. Pokopana je bila iz cerkve sv. Janeza Evangelista na Holy Cross pokopališče.
Nagla smrt
Pueblo, Čolo. — Brzojavno poročilo je prišlo včeraj 15. maja iz Los Angeles, Calif., da je tam za vedno zaspala v Gospodu tukajšnja rojakinja farmarica Mrs. Frances Boitz, ki se je podala s svojim soprogom Frankom še v februarju na oddih in izboljšanje zdravje v Kalifornijo. Brzojav so dobili njeni otroci. Vsi smo osupnili ob tej novici, da je tako čvrsta žena, tako naglo zapustila ta svet. Zapušča soproga, štiri hčere in tri sinove. Ena njena hčer je bolničarka v Los Angeles. — Bog ji bodi dober plačnik za vsa dobra dela, ostalim sožalje. — T. C.
katero boste pomagali iznrosi-ti od Boga sebi in drugim za-željeni mir in postaviti naši šolski mladini tako potreben hram božji, se Vam že vnaprej iskreno zahvaljujemo in pozdravljamo s slovenskim pozdravom
za pripravljalni odbor:
Gregor Cerar, župnik Pisma in prispevke naj se pošilja direktno na župnijski urad in sicer na: C. g. Gregor Cerar, župnik, Velika Nedelja, Dravska, Jugoslavija.
TARZAN IN OGENJ V THORU
►c!
"Začetniki tega upora bodo vrženi levom v hranrv.kot to predpisuje postava," je dalje rekla kraljica in naročila Mimgti, da pripravi vse za potovanje v rudnik draguljev. V tem je poklicala k sebi Dr. Wonga, ki ji je .svetoval.. naj ne hodi tja, ampak sanio pripelje sem enega upornikov . « ,
. . . Izgledalo ie, di je začela sreča Tarzana na vsem polju zapuščati. Kot da bi se bilo vse zareklo proti njemu, vse je šlo narobe, ali vsaj zelo klaver-no naprej. D'Amot in Ukah, ki sta srečno ušla preganjalcem, sta imela še mnogo sitnosti, predno sta dospela do cilja.	.
Ko sta se D'Arnot in Ukah srečno rešila iz rok džungelskih stražnikov, katere je Ahtea' poslala za njima, sta hitela naprej brez vsakega cilja. Kmalu so se iinia pridružili še nekateri sloni, in le s težavo, je 1'kali preprečil, da ni njihov slon potegnil z njimi y džunglo.
Končno so prišli do neke jame, napolnjene z vodo, kjer se je slon napil in ker je bila noč, sta se hotela tudi onadva odpočiti od utrudljive ježe. Ko ie D'Arnot vestno opiezoval okolico, je v daljavi zagledal sence slonov in ljudi. "Džungelska patrola! Izgubljeni smo!" reče Ukah.
<_i. 3;
Bfrat* 2__AMERIKANSKI SLOVENEC____Sreda, 22. maja 1940
Sreda, 22. maja 1940
'»»»»»»»»»mim,
Zapadna »7 i
i Slovanska »P Zveza I
AMERlKANSKI SLOVENEC
DENVER, COLORADO Naslov In imenik glavnih uradnikov
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111.	<
Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Wil- < liams St., Denver, Colo.	*
2. podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd Pl„ Chicago, 111. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
2.	nadzornik: Mike Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, III.
3.	nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: Frank Glach, 1036 E. 77th St., Cleveland, Ohio.
2.	porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O.
3.	porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah.
4.	porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo.
5.	porotnik: Frank M. Tomsic, 903 W. 6th St., Walsenburg, Colo.
URADNO GLASILO: ! "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zinožni angleškega jezika, da se ji priklopijo.
Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru-	'
štva Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede	1
t ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila	\
in potrebne listine.	i
i
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!	I
!»3nmminiui:iiriimittžMiiiiiiiiiitii)nimiintnnnmnnnnnL'!innn _ f— -
Dopisi lokalnih društev
IZ URADA DRUŠTVA SLOVENSKA EDINOST ŠT. 38, ZSZ.
Diamondville, Wyo.
Pred dnevi se je smrtno ponesrečil naš dobri član Frank Lumbert. Tukaj zapušča vdovo, tri mladoletne otroke in sestro Frances Hren, v starem kraju pa starše in eno sestro. Družini in ostalim moje globoko sožalje.
Fiances Križak, preds.
ZSZ ENGLISH SECTION
BITS OF NEWS FROM DENVER
Denver, Colo.
From all indications the usual picnic of the three WSA Denver lodges and the United Comrades Juvenile branch will not be held this year at the Elitch's Gardens. A committee, however, is considering various sites and will sooil announce the location and date of this year's summer picnic.
The annual basket picnic of the Trail Blazers lodge is expected to again take place sometime during the summer. This lodge is also going to Rive away a radio and two other use-articles of value for the home at their August meeting. The next reg-u'ar meeting will be held on Monday, June 17.
A most important meeting of the WSA Activity Club will he held this Thursday, May 23, at the Slovenian Hall. Remember, all members of the Association in and near Denver are invited and urged to enroll in this club and help it carry out a worthwhole program for the future of the Association intended to be bcneficial to the younger generation. Come give the energetic leader of this movement for good of the Association a helping hand and much needed encouragement. D on't let the spark of enthusiasm die out because pf the lack of your support and duty-bound cooperation.
The United Comrades had a fine meeting last month after which moving pictures were taken of all present. M ore movies will be taken after their next meeting which will be held on ' Sunday afternoon, 1:30 p. 111., May 26th. Send the kiddies and come along them.
The Mother's Day program of the Denver juveniles was staged in an appropriate manner and was enjoyed immensely, although not as large a crowd as was expected witnessed the fine show. It is supposed that a full account of this affair will be given in the Fraternal Voice next week.
We are also anxious to get a complete story of the To Ou r Youth Campaini so let's watch for the FV next week. In the meantime, it is hoped the Denver members (all of them) will arouse from their slumber and show some spectacular results. It can be done! It is disappointing to know that expected results in the plans for a great juvenile Year of 1940 is falling short of its mark. Wc feel con fident, however, that before the year is over the Association as a whole will go over the top with flying colors.
The All Slav Congress will hold its Annual Meeting at the Slovenian Hall on Monday evening, May 27. All representatives, or delegates, of the units belonging to the Slav Congress are urgently requested to be present at election of officers and other important matters will be the order of the meeting needing your atteniton. Visitors are welcome.
NOW DENVER—let every one of us volunteer to he a soldier in the cause of our Association's program for progress in the TO OUR YOUTH CAMPAIGN, above all, every child in Denver should be contacted to become a member of our Juvenile Department. Everyone in Denver Get an axlult member, And then make Jure smile By getting a new Juvenile.
G. Whiz.
''jP^^^^^^OO-O-OOOOOO-OOOOOOO-OOO-OO-O-OOOOOO-OOOOOOOOOO-O-OOOO^
The Western Slavonic Association "TO OUR YOUTH" CAMPAIGN Ending on December 31, 1940
FREE MEDICAL EXAMINATION
Medical examination fees tor any applicant admitted will be refunded, providing one month's premium is paid. No medical examination arc required for juvenile applicants, excepting in the State of Ohio which will be paid by the Supreme Office. (Proposers and lodge officers must be satisfied that juvenile applicant is in perfect health.) COMMISSIONS
For new adult applicant acccptcd, and providing they pay at least six monthly premiums, the following commissions will be paid: $1.00 for every new member insured for $ 250.00 $2.00 for every new member insured for $ 500.00 $3.00 for every new member insured for $1000.00 $4.00 for every new member insured for $1500.00 $5.00 for every new member insured for $2000.00 $2.00 will be paid for new juveniles insured for $500.00 in the 20-Year Payment class and $3.00 for those insured for $1000.00, providing they pay at least six monthly premiums. For new juveniles in the 20-Ysar Endowment class, $1.00 will he paid for those insured for $250.00; $2.00 for $500.00 insurance and $3.00 for $1000.00 insurance, providing they pay at least six monthly premiums.
50c commission will be given for each new juvenile applicant ac-ccpted in the ordinary 15c per month class, providing applicant pays at least six monthly premiums. Any juvenile applicant accepted for ordinary 15c per month insurance before June 30, 1940, who pays not less than 3 month's dues at time of admissjon, will rccivc FREE one additional month's dues. (This docs not apply to juveniles insuring in the 20-Year Payment and Endowment classes.)
GRAND PRIZES
The following seven prizes will he given to adult lodges enrolling the largest number of new adult and juvenile members:
First Prize .........................................~.........$50.00
Second Prize ................................................$40.00
Third Prize .........................:..........................$30.00
Fourth Prize ................................................$25.00
Fifth Prize ....................................................$20.00
Sixth Prize ...................................................$15.00
Seventh Prize ................................................$10.00
A lodge must enroll at least 25 new members before being eligible for above prizes. Enrollment in both adult and juvenile departments will be counted towards this score. The lodge winning the first prize will take possession of the Championship Trophy.
SPECIAL PRIZES
The following five prizefs will be given to adult lodges enrolling the greatest number of juvenile members. (This separate set of prizes is in addition to above set, and only juveniles will be counted )
First Prize ....................................................$25.00
Second Prize ..................................................$20.00
Tliird Prize ....................................................$15.00
Fourth Prize ......................;.........................$10.00
Fifth Prize ....................................................$ 5.00
A lodge must enroll at least 25 new juvenile members before bcine ehgibe for above prizes.
JUVENILE DELEGATE CREDITS
«t Cv'1 a'Ul CVery "ew adult or iuvellile member secured in this '1 o Our Youth" Campaign, and providing they pay a total of one year's dues, a credit will be given to any juvenile of the WSA designated by the proposer. 50 such credits arc needed for a juvenile member to become an official delegate to the Second* National Juvenile Convention at Chicago in 1941.	J '
Strah Š
ko da državo izven vojne lah ko v nekaj urah zaplete v vojni vrtinec. Pomanjkljivost takih operacij pa je zlasti njihova odmaknjenost od matičnih 'baz, kar otežkoča zlasti nagle dobave orožja in muni-cije."
tend and bring some good ideas along with you and help this Club along, it needs your help either morally or financially. Many plans have been made by this Club but it is almost impossible to carry them out without the support of the membership in the Association, this Club is not only for members of Trail Blazers Lodge but also for members of St. Martins and Queen of Holy Rosary Lodges and their support will be greatly appreciated.
Several of our members have been on the sick list lately. Sister Agnes Kueler was operated on and has recovered and is back to work again;
Bro. Ike Mikjich has been laid up with a skin disease for quite a while but is recovering and expects to be back to work in few days; Bro, John Vuksinich has been laid up with lead poisoning for the past few months at Mercy Hospital and expects to be out of the Hospital this week; Bro. Austin Joyce is at home now recovering from an appendicitis operation and Bro. Walter Smilinac is on the road to recovery but still under the doctor's care. We wish you all a speedy recovery and hope to seC all of you at our next meeting.
Fraternally Yours,
Joseph Shaball, Treas.
NOV NAČIN VOJSKOVANJA
—1—0-
HUNT IS ON FOR FAMOUS PEOPLE
Chicago, 111.
Your Chicago Headline Hunter has been absent from the Headlines for a few months due to the fact that interviews had been send out to various people but no answers received. There-tore if you feel that there arc some famous person in your lodge whom you think should be known, send their Name and Address care of to Mr Frank Primozich, 1927 W. 22nd Place. He shall give them to me and I shall put up a big writing about your fam-ouii. person.
Famous people, famous songs and famous interviews all for the asking. I'm sure everyone would like to have someone interviewed in their lodge. You don't have to be an adult as long as you're considered famous. All one has to do is to choose one person from his lodge and send in Name, Address and City. I'll try my utmost to give each and everyone a great writ-up. Headlines and all.
This is your Headline Hunter waiting for the names of famous people.
Hunt For the Month:
Every lodge has one famous person so start limiting for the one in your lodgi.
Hunter.
TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41
Denver, Colo.
In the last issue of the Fraternal Voice Bro. Miroslavich, President of our lodge made a strong appeal to our members to he!o him in making the Trail Blazers Lodge the largest in the Association in both the Adult and Juvenile departments and by taking his advice that can lie easily done, if every member will take il upon thcirselves to try and enroll one or more members, either in the Adult or Juvenile department. It. won't be long until his goal or ambition is rewarded. We have many good talking points in oui favor that we can always bring to a prospective candidate, we can show them in many ways where they can get more benefits out of our Association than they can get elsewhere for the same amount of money, so let us all get behind our President and all do our little bit in making our t lodge the biggest and best in the Association.
The present campaign is dedicated to "Qur Youth," let us all strive and make this the banner year in enrolling Juvenile members, you may have some one m your family that is not enrolled or you may have some friend that has 'lot any insurance for his children and by a little work and persuasion you might be able to enroll them.
At the last officers meeting many things were brought up and discussed t'-1« benefit of the Lodge and membership and these will be put into operation as soon as they are approved by the membership. Your officers arc always looking ahead to make the Lodge a bigger and better one but they need your help and co-operation as jt is impossible for just a handful to carry on all the work and they would like to have your attendance at thq meetings which are held every third Monday of the month, put this evening aside and make it a point to come to the meeting, thereby showing your spirit of Fraternalism. we need you to help to carry ou this work. 1
The next meeting of the Activity Club will be held ou Thursday night, May 23rd. at the Home of Slovenian Societies and every member of the Association is cordially invited to at-
O teh dveh napredkih mo derne vojaške tehnike, ki je v neposredni zvezi z razvojen vojnega letalstva, razpravlja na uvodnem mestu v švicarskem listu "National Zeitu-g" vojaški strokovnjak, ki smatra, da se mora danes s tem sistemom modernega vojskovanja seznaniti čim širši krog prebivalstva. Avtor podaja najprej dose'danji razvoj te vojne tehnike v posameznih državah ter opisuje zlasti prve sovjetske uspehe s padali. Sovjetske izkušnje je pomladi 1936 najprej uporabila Francija, ki so ji sledile Anglija, CSR, Poljska, Italija in končno Nemčija. Prva zračna pehota v Nehičiji, sestoječa v t glavnem še iz prostovoljcev, je bila ustanovljena novembra 1938. Svojo šolo je imela v Stendalu. Avtor pripominja: "Medtem pa, ko se novo orož-je v ostalih evropskih državah do danes ni še razvilo v pomembne bojne odrede, • je Nemčija s temeljitostjo, ki je lastna nemškemu vojaku, v vsej tišini in v kratkem času enega leta ustvarila instrument, ki je pri svoji prvi pojavi v Skandinaviji mogel žeti pomembne vojaške uspehe.
Avtor izvaja nato nekaj poučnih misli za nadaljnje opazovanje tega novega orožja in piše med drugim: "Dane? vemo, da moramo računati z operacijami odvrženih čet v zaledju, da je torej tako /„va-no navpično zajetje postalo poje m moderne strategije. Borbena uporaba padala in tehnični napredek v gradnji letal sta ustvarila osnovo za
uporabo teh napadalnih čet. Kako se to novo orožje taktično uporablja? Takoj je treba zavi-eči zmoto, da bi moglo delovati samostojno in izzvati odločitve. Uporablja se vedno le kot spremljevalno orožje suhozemnih in pomorskih operacij. Pri tem sta mogoči dve možnosti sodelovanje regular nih in iregularnih "lovcev s padali," ki jim takoj nato slede oddelki "zračne pehote" v transportnih letalih, a 1 i pa operira vsaka izmed teh dveh vrst zase. Odločilnega pomena sta pri tem položaj na bojišču in cilj, ki se s tem hoče doseči. V vsakem primeru pa se operacije začno z izvidni-škimi poleti, ki služijo brezžičnim obvestilom za pripravljene čete. "Zračna pehota" je opremljena z vsem potrebnim pehotnim orož'em, da lahko takoj zlomi morebitni odpor, ki pa spričo presenečenja in zaradi noči, ki je za take operacije najbolj primerna, navadno ne more biti prehud, kakor so to pokazale operacije na Norveškem, posebno pa zdaj v Holandiji in Belgiji. Takoj za prvimi lovci slede že prva transportna letala s pehoto, ki je opremljena z vsemi varnostnimi pripravami. V nekaj urah je mogoče tako spraviti na tuje o-zemlje nekaj tisoč mož. Ako se ta izkreavanja vrše v valovitih sunkih, je protiletalskim baterijam na suhem precej onemogočena uspešna obramba. Nevarnost uporabe tega modernega Arožja je pred-\-3em v tem, da je nepreračun-Ijivo po času in po obsegu, ta-
isti list je objavil par dm prej uvodnik o svetlih in senčnih straneh izkreavanja čet na suhem v tuji deželi. P0 članku posnemamo:
Izkrcavanje Čet na suhem na sovražnem ozemlju spada gotovo med najtežje vojaške naloge. Pošiljanje nemških vojakov na Norveško se ne more strogo smatrati za tako akcijo, ker se je v glavnem izvršilo brez odpora Norvežanov. Vprašanje je, kako bi se vsa akcija razvila, ako bi naletela na organizirano obrambo. Pač pa se prave naloge izkreavanja čet na tujem ozemlju začenjajo sedaj za zaveznike. Te naloge so dvakrat bolj težke od nemških, prvič zato, ker niso nepričakovane, drugič pa zato, ker so proti njim organizirana najmodernejša obrambna sredstva. Napredek moderne tehnike ni znabiti nikjer bolj nevaren kakor v tem pogledu. Danes ne zadostuje vreči na obalo samo pehote temveč tako rekoč ves oboro ženi aparat moderno opremljene vojske, kar je seveda mogoče samo na že izgrajenih obalnih točkah, ne pa kjerkoli na obali. Razen tega deiuj'e danes obveščevalna služba tako naglo, da je sovražnik tako rekoč istočasno obveščen o vseh operacijah in se z vsemi svojimi silami lahko takoj u-pre na vseh posameznih nevarnih mestih, zlasti z letal-stvom, ki rabi za svoje akcije sorazmerno najmanj časa.
Postopek izkreavanja mora torej biti zato skrbno organiziran. Najprej je treba s topovskim obstreljevanjem z ladij in letal uničiti vse obrambne naprave nasprotnika, vd-nosno' njih učinkovitost vsaj toliko omejiti, da je mogoče izkrcavanje v manjšem obsegu. Prve izkrcane čete morajo nato v borbi s sovražnikom pripraviti teren za večja izkrcanja, ki pa morajo biti zaščitena z letali, Previdnost mora biti pri tem zelo velika, da ne bi presenečenja uničila s težavo izkrcanih čet. To nam razlaga sorazmerno počasnost zavezniških operacij na Norveškem.
To pa nam tudi pove, zakaj sfe zavezniško vrhovno poveljstvo tako strogo drži pravila, da se v takih primerih ne smejo navajati kraji izkreavanja, ali pa se celo navajajo taki, kjer ni bil izkrcan niti en vojak, medtem ko se na neznanih mestih izkrcavajo velike množine vojaštva. Da bi bil sovražnik še manj gotov svojega položaja, se tudi ne objavljajo poročila o poteku bitk. Zanimiva, je tudi neposredna povezanost izkreavanja čet na določenem mestu z letalskim bombardiranjem na povsem drugem mestu. Moderna strategija je danes prav zaradi letalstva bolj zapletena od dosedanjih.
Huda pozabljivost. — Pastor.: "llej, Frie, včeraj sem te videl, kako si se sprehajal z neko žensko. Ali je to bila tvoja žena ali tvoja sestra?" — Fric: "Hm, da oprostite, gospod pastor, res sem jo pozabil vprašati."
P. Kazimir Zakrajšek:
PO DVANAJSTIH LETIH
(Spomini iz mojega obiska Amerike.);
(Dalje);
Posebna ženska organizacija, pa naj bi bila ali samo kulturna, kakor je Slov. Ženska Zveza, ali podporna, kot kaka slovanska ženska jednota, bi bila brez dvoma ohranila zlasti v srcih naših ameriških slovenskih izseljenskih mater vso tisto ljubezen do svojega naroda in jezika, pa tudi do naše Jugoslavije, kakršno smo odnesli slovenski izseljenci iz domovine, ko smo jo s solzami v očeh s tako težkim srcem zapuščali.
Pred tridesetimi leti smo bili ameriški Slovenci še čisto slovenski, saj nas je bil velik del, ki nismo prišli v Ameriko, da bi bili tu ostali za vedno. Velik del je prišel v Ameriko samo zaslužit in navarčevat čim največ dolarjev, potem pa z njimi domov v našo prelepo Slovenijo, da si zgradi lepše življenje, kakor ga je imel preje, da plača dolgove na gruntu, da si zgradi lepšo hišo itd. Šele razmere v Ameriki, predvsem pa nove razmere doma, svetovna vojna in zadnja gospodarska kriza so v njih spremenili to voljo in željo in se je naš narod v Ameriki odločil, prisiljen, da ostane v Ameriki. Po družinah so tudi otroci do-rastli kot popolni Amerikanci, ker so radi pomanjkanja narodne vzgoje po družinah, .šolah in naselbinah, izgubili vsak smisel za svoj narod in, naravno, tudi za to, da bi se kdaj vrnili v domovino svojih staršev.
Ko sem 1. 1908. ustanovil v New Yorku Družbo sv. Rafaela, sem ji hotel dati kot njen drugi glavni namen to, da ohranja naše zveze z domovino in domovine z nami, da narod doma prebudi k tej njegovi sveti dolžnosti, pri ameriških Slovencih pa da ohranja ljubezen in zvestobo do naroda in domovine. Slovenska narodnost in slovenski jezik sta dragocena dediščina, katero so nam naši pradedje kupili s tisočletnim delom in trpljenjem, s potoki krvi. Sme torej kak Slovenec, kjerkoli je na svetu, to dra, goceno dediščino svojega naroda, svojih staršev, prodati kar takoj, ko pride na tuje, za košček boljšega "kruha ? Vsaj prvemu svojemu rodu jo je dolžan ohraniti za vsako ceno in mu jo narediti sveto. Brez ženske organizacije smo bili pa v Ameriki družina brez matere, zato se nam je pa glede tega godilo kot sirotam in smo se narodno tako zanemarili. Tu v domovini se nihče ne udaja utvaram, da bi bilo mogoče v Ameriki ali v kateri koli drugi državi za stalno ohraniti slovensko narodnost in slovenski jezik. Toda to bi se smelo zgoditi šele nad grobovi slovenskih izseljencev, slovenskih mater, ki so prišle iz Jugo-
FRANK PAUUCH,
D.D.S., M.D.S.
ZOBOZDRAVNIK
Dentist-Orthodontist
(izravnava zobe)
2125 So. 52nd Avenue CICERO, ILL. Tel. Cicero 610 _ in —
Marshall Field Annex 25 E. Washington Street CHICAGO. ILL. Tel. Central 0904
URE; V Cicero vsak dan, izvzem-ši sred, od 9. zjut. do 8 zveč. Ob nedeljah po dogovoru. — V chica-škem uradu vsako sredo.
Dr. Frank T. Grill
ZDRAVNIK IN KIRURG,
ordinira na
1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
od 2. do 4 pop. in od 7. do 9. zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah' po dogovoru.
Stanuje na 1818 W. Cermak Rd.
TeL v uradu CANAL 49SS — na »tanovanju CANAL 6027

slavije v Ameriko. Naš svetniški veliki narodni voditelj škof Slomšek pravi, kdor materni jezik zataji, svoje slovenske matere vreden ni. Vemo, da je to delo zelo težko, ker na mladino ne vpliva samo domača hiša in domača materina vzgoja, temveč tudi ulica, okolica, druščina, zlasti šola. Vendar pa bi se dalo s skupnim smotrnim in navdušenim javnim delom gotovo doseči, da bi bila vsej ameriški slovenski mladini domača hiša, materin jezik, materina domovina sveta. Ako otrok ljubi svojo mater, bo ljubil tudi njen jezik, in če mu je svet materin jezik, mu bo sveta tudi mati.
Taka ženska organizacija bi bila gotovo zjanesla v vrste naših ameriških mater tega duha, bi jih gotovo prebudila k tej njih sveti dolžnosti, in po materah bi bil prišel ta duh tudi v slovenske ameriške družine.
Taka ženska organizacija bi bila v Ameriki tudi navdušila slovensko ženstvo za našo vero, katero nam je naš narod enako kupil s potoki svoje krvi in jo ohranjeval rod za rodom skozi tisoč let težav in trpljenja. Naš narod je vsa stoletja ljubil to vero kakor malokateri drug narod. Bog in Marija sta bila del njegovega življenja. Z njima je prestal, srečno vse svoje Kalva-rije trpljenja, z njima pa obhajal tudi vsa svoja vstajenja, vse svoje zmage. Brez svobode vseh tisoč let, v težkem, včasih strašnem suženjstvu tujih narodov, zlasti tujih grasčakov, se je boril in črpal vse svoje sile in vso svojo odporno moč v svoji .veri, v Bogu in Mariji. Zato ni Čuda! da je svojo domovino kar posejal z lepimi cerkvicami kakor noben drug narod na svetu. Saj ga ni lepega grička, kamor bi ne bil postavil mičiie bele cerkvice, kf so vse nepobiten dokaz njegove verne duše. Ali mislite, tla so se vse te cerkve same pozidale? da so se sezidale brez žrtev in brez truda? Pa vse je storil, vse žrtvoval, da je napisal v svojo sveto slovensko zemljo tako jasnih dokazov svoje vernosti.
(Dalje prih.)
Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Aroer. Slovencu!"
POSLUŠAJTE rsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGE6 postaji, 1360 kilocycles.
DENARNE \ POŠILJATVE
se še dostavljajo v Jugoslavijo in Italijo. Prosimo pa pošiljatelje nakazil za stari kraj, da pošiljajo v takih svotah, kakor tu navedene, namreč v ravnih svotah po sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 dinarjih. To radi praktttnosti izplačil.
Kdor želi poslati pošHjatev potom kabla (brzojavu), lahlto stori po znižani ceni za $1.00, kar i« treba namreč dodati k cenam za 1 gotove svote dinarjev. (Ta znižana cena za kabeljranjo velja 1« za Jugoslavijo.) Naše cene so zdaj: JUGOSLOVANSKI DINARJI:
Za $ 2.30.—............... 100 Din
Za $ 4.46.................... 200 Di«
Za $ 6.50.................... 300 Din
Za $ 8.45.................... 400 Din
Za $10.25.................. 500 Din
Za $20.00....................1000 Din
Za $39.00....................2000 Din
ITALIJANSKE LIRE:
Za $ 3.25..................... 50 lir
Za $ 5.90...................... 100 lir
Za $11.50...................... 200 lir
Za $17.00...................... 300 lir
Za $28.00...................... 500 lir
Nakazovati poiiljatve, da bi ae izplačale v ameriških dolarjih zdaj ni mogoče. Vse pošiljatv« naslovite ntf
JOHN JERICH
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL,
j

01000201010002010202000001000201000101010002010101000223530001
Sreda, 22. maja 1940
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran '4
I VESTI S SLOVENSKE KOROŠKE
jJules Mary — J. M
Pisano polje
J. ML Tn»k
Dogodek na Poganskem polju
iz predvojnih Časov
we pomaga kričatili
f-wimrtuiiirinuiriiirm
prejeli smo v razprodajo
Zveza s starim krajem je še vedno odprta in to potom navadne pošte, zračne pošte in brzojava. Zato lahko tja pišete, pošljete paket, pošljete denar in tudi potujete, £e že morate. Ako rabite več pojasnil, nam pišite.
Naše nove cene za pošiljanje denarja so:	„
Za	din	Za	lir
$ 2.30............................100	I $ 3.25............................50
$ 4.40............................200	I $5 .90............................100
$ 6.50............................300	I $11.50............................200
$10.25............................500	I $17.00........................300
$20.00..............1000 I $28.00.............. 500
$39.00.:............2000 I $55.00..............1000
Pri večjih zneskih sorazmeren popust. Dolarji se sedaj ne morejo izplačevati v starem kraju. Cene so podvržene spremembi gori ali doli.
DRUGE ZADEVE
Ako imate kako drugo važno zadevo s starim krajem, se enako obrnite na:
leo zakrajsek
General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd Street, New York, N. V«
ToDA mogli ga boste doseči, ko bo prispel v svoj urad — po telefonu.
Vaš telefon vas drži v stiku! Pomislite, kako pogosto ga rabite, da dobite odgovor na vsakdanja vprašanja . . Kdaj se sestati s Peggy? . . . Ali gro-cerist lahko dostavi do opoldne?'.. . Kdaj lahko pridejo Brownovi? . . . Kaj se igra v gledališču? . . . Telefonirajte in zasigurajte se!
Kateri drugi služabnik izvrši vsak dan toliko dobrih del — in zahteva tako ^^ malo v odškodnino!	/fjgT\
Ali vi uporabljate svoj telefon v pol- mP^ nem obsegu?	^smesr
ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY
ter nove filme, v katerih vidite Norveško, Švedsko in druge razne slikovite kraje.
Tru-Vue gledalo
stane ___________80c
Filmi vsak po______35c
^zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije In posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte sel
Knjigarna amer. slovenec
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
V naslednjih letih se je njena pohablje-nost še bolj kazala, in Jakob Longhi se je pogosto vprašal, kako je mogoče, da je otrok tako pohabljen. Tereza ni bila hotela otroka dojiti, temveč ga je navadila na steklenico. Stari Longhi ni čutil do hčerke nikake ljubezni, a Longhijka jo je naravnost sovražila. Pavle je bil edini, ki je ubožico ljubil. Ker je bil za sedem let starejši in že zelo močan, jo je v prostem času nosil po cele ure okrog kakor igračko in ji spričo prirojenega čuta za pravičnost odstopal del nežnosti, s katero sta oče in mati kar zasijala svojega sina.
Po je štela Pepina šest, Pavle pa trinajst let, ie Jakob Longhi nenadno v hudih bolečinah umrl zavoljo pika neke strupene žuželke. Vdova je prodala mesarijo zelo ugodno in zapustila Giussano, na kateri kraj je imela tako le nevšečne spomine. Na neko ponudbo je kupila v Monca-lieriju mesarijo in si kmalu pridobila lepo
število odjemalcev.
Tereza Longhijeva je bila po prirodi strastna, po ljubezni hlepeča in ljubosumna ženska. Zavidala je celo Pepini bratovo naklon jenost. Pogosto je jezna zapoveda-la Pavletu, naj položi sestro na posteljo ali na njen stol in naj je ne nosi okoli. Ce se , je hotel z njo igrati ali jo zabavati sede i ob njeni postelji, ga je mati ozmerjala in ; poslala proč. Taki prizori so se ponavljali ] dan za dnem. Bila je bolestna ljubosumnost na ubogo Pepino, ki jo je čutila njena mati in ki se je čedalje bolj večala.
Pavle pa se je brigal tudi, ko je v mesariji že pomagal, z enako skrbjo za svojo sestro. Celo potem, ko je že prevzel vodstvo mesarije, ni zanemarjal sestre. Vedel je že davno, da njegova mati sestre m marala in da je bila nanjo ljubosumna. Zato je toliko bolj smatral, za svojo dolžnost; brigati , - /. Jožico. Zavoljo vsega tega so se v Longhijevi hiši neprijetni > prizori kar vrstili. Neredko je stara Longhijka planila v strasten jok, ko je videla, s kakšno toploto se je sin zavzel za
pohabljenko.	v
V zadnjih desetih letih se je nekoč tako stasita žena čudno izpremenila. Prehitro se je postarala in naravnost strašno se je posušila. Neštevilne gube so preprezale njen obraz, v katerem so samo še bliskajoče se oči pričale o njeni neuničljivi življenjski sili. Njena za žensko čudovita telesna moč, ki jo je imela že od nekdaj, se vkljub temu ni zmanjšala. Kazala jo je, kadar je sinu pomagala pri težkem delu.
Nekega jutra je stopila v mesarijo žena petinpetdesetih let in vprašala po gospe Longhijevi. Ta pa je bila v mestu, kjer je nakupovala razne reči. Zato je govoril z njo Pavle in jo vprašal, kaj naj ji sporoči, odnosno, ali morda želi osebno govoriti z
"i0- . „ ■
"Da, osebno bi rada govorila z njo,_ je
rekla tujka. "Sem iz Giussana, a stanujem že dolga leta v Turinu. Moje ime je Ma-mianijeva in sem sestra Cirila Baccija, čigar ime vam je gotovo znano."
"Ali je to tisti Bacci, ki je šel v Ameriko in tam umrl?" "Da."
"Prosim, izvolite sesti, gospa Mamiani-jeva. Mati vas bo gotovo vesela. Tako redkokdaj se nam nudi priložnost, govoriti z ljudmi iz naše prejšnje domovine. Ne-
dvomno bo mati kmalu prišla."
Pavle je nato spet razsekaval meso in ; ga pripravljal za prodajo. Mati se je kma- j lu vrnila. Gospa Mamianijeva je vstala, ji , stopila nasproti ter ji ponndila roko. i
"Ce bi te srečala zunaj, Tereza," je menila, "bi te komaj spoznala. Zelo si se spremenila."
Longhijka je zagodrnjala: "Ah, ti si, : Andreja? Da, res je, zelo sem se postarala. Mnogo sem morala pretrpeti. Tebe pa sem takoj spoznala." In čez nekaj trenutkov jo je vprašala: "Kaj pa te je prineslo k meni?"
Pavle je z vljudnim pozdravom zapustil prodajalno. Pepina je sedela na svojem stolu in spala.
"Takoj ti bom povedala," je odvrnila Mamianijeva in začela pripovedovati, da je Karlota, hči njenega brata še zmerom pri njej in da ji njena bodočnost dela mnogo skrbi: "Karlota nima nikakega premoženja, in če nenadno umrem, bo morala beračiti. Ce bo dobila moža, je še nejasno. Mora se navaditi kakšnega dela, da si bo* lahko sama služila kruh. Je pa razvajena in trmasta, pri tem nekoliko lahkomiselna, zaradi česar je potrebna stalnega nadzorovanja. V mestu je za takšna mlada I dekleta vse preveč skušnjav ... Pa sem se | spomnila tebe, svoje stare sošolke; kraj tvojega bivališča so mi sporočili od doma. Prosim te, da vzameš Karloto k sebi in jo naučiš strežen j a strankam. Tu na deželi ne bo nevarnosti zanjo. Ko bo nekaj let starejša in resnejša, si lahko poišče službo v Turinu. Ali ti je prav? Karlota je zelo čedno in ljubeznivo dekle. Čisto je podobna svojemu umrlemu očetu."
"Čisto je podobna očetu!" Te besede so zbudile v Terezi vse grozne spomine, ki so spali v njej.
"Dobro," je odvrnila, "lahko pride."
Nedoločna misel, da bo pustila hčer delati pogoro za vse, kar ji je oče nekoč storil zlega njej, Terezi, jo je dovedla do tega, da je sprejela Karloto. Kakšno pokoro? Tega še ni vedela, še ni mogla premisliti. Pozneje bo že vse premislila in našla srčdstvo, kako bo mučila hčer nezvestega ljubimca, ki ga je nekoč tako strastno ljubila in ki ga zdaj še preko groba smrtno sovraži.
"Torej, velja," je pripomnila Longhijka. Kar pošlji mi svojo nečakinjo sem. Prevzela bo knjigovodstvo namesto Pe-pine, ki je zmerom bolehna, in bo pomagala streči kupuj očim strankam. Kar jutri naj pride, jo bo že Pepina v vse uvedla.'
"Hvala, hvala! Ne moreš si misliti, kako sem vesela, da s«m spravila dekle k poštenim ljudem. Prihajala bo z vlakom sem in se vračala zvečer k meni v Turin."
Nato se je Mamianijeva poslovila.
Naslednje dopoldne proti deseti uri je stopila Karlota prvič v hišo vdove Longhi-jeve v Moncalieriju. Pepina še ni bila vstala. Pavle je imel opravka v prodajalni in ji je prišel takoj nasproti.
"Stavim, da ste vi gospodična Karlota !" je rekel in ji smeje se ponudil roko.
Dekle je zardelo, položilo svojo nežno ročico v Pavletovo široko desnico in potrdilo njegovo vprašanje. Mladenič ji je nato povedal, da bo mati kmalu prišla, in jo je povedel najprej k Pepini.
Državni delovni minister je ju določil svoto 9 milijonov mark g za popravila stanovanjskih hiš r in stanovanj v obmejnih kra- 1< jih. Iz te svote prispeva drža- j va del stroškov, največ polovico. ' Prošnjo je treba pred i začetkom dela vložiti pri de- z želni vladi. Popravila morajo l biti končana do konca tega le- r ta. Razume se, da pridejo za r tovrstno podporo predvsem v j poštev politično neoporečni t prosilci.
Minister za verstvo je izdal j smernice za cerkveni davek v r 1. 3 910. V teh navodilih sve- j tuje, naj tudi cerkev času pri- c laerno poenostavi svojo upra- 1 vo in naj štedi, kolikor je le J mogoče. V smislu teh predpi- < sov je tudi v naprej potrebno državno privoljenje za vse 1 cerkvene davčne predpise, i • Istočasno jiaglaša minister, da močna decentralizacija v cer- i kveni davčni upravi nalaga ; cerkvenim predstojnikom posebno odgovornost, in da si pridržuje pravico, da se prepriča o pravilnem poslovanju cerkvenih uradov.
V	letu 1941. se bo pobiral zemljiški davek po novem zakonu. Davčni predpisi se bodo izvršili na podlagi cenitve z dne 1. januarja 1940.
Nov odlok predpisuje oddajo vsega odvisnega voska, s katerim razpolagajo čebelarji-
Vsem- večjim kmetijam je bilo zapovedano, da morajo pri pomladni setvi posejati tudi gotovo količino lanu. Povr-sin o posevka predvidenega za lan, določijo same oblasti. Izgleda pa, da bo primanjkovalo za to potrebnega semena
V	St. Jakobu v Rožu so pokopali 81 letnega Lebnovega očeta Franca Izopa iz Gorin-čič. Pokojnik je ,bil vzoren kmet, ki je z vso dušo živel v svoji zemlji, pri tem pa je o-• tal ponosen Slovenec in zaveden borec za narodne pravice. Soseščina je zelo cenila vedrega. dovtipnega in ustrežljivega moža.
V	Mokrijah je umrl 70 letni Radarjev oče Prunč Peter, stric bivšega slovenskega poslanca Starca. Bil je zaveden narodnjak in zelo razgibanega duha. Mnogo je bral in tudi veliko vedel. Njegova posebnost je bil slovenski nagelj, ki ga je redno nosil vsa-
1 ko nedeljo na suknjiču in bil ■ nanj zelo ponosen.
V	Radišah pa so pokopali . 53 letnega Tvana Grdena, posestnika kmetije, ki se je do-selil kot mlad fant iz Hrvatske in si s pridnimi rokami
ustanovil svoj dom. Sosedi ao ga cenili zaradi tihega in mirnega značaja, posebej pa Se, ker je ostal vedno zvest svo- -j emu narodu.
Na Jurjevo, 24. aprila, je a priredila Slovenska prosvetna cj zveza v Celovcu tečaj za de- p kleta. Kakor kaže, bodo mo- z rala dekleta prevzeti glavne p naloge slovenske prosvete, ker 4 je .bila večina slovenskih fan- j. tov vpoklicana k vojakom. n Vodstvo Hitlerjeve mladine
je odbralo na Koroškem pel	.
j
mladih dečkov, ki jih imenu-jejo "Pimpfe," za narodnoso-
eialistično šolo v Sonthofnu na	}
• Bavarskem, kjer se bodo iz-	^
i šolali za poznejše narodno so-	^
■	dalistiČne vodje.	^ > Celovški 'Grenzruf je pred-
? lagal, naj bi se bronasti spo-	1
. meniki Franca Jožefa, Bern-
j ,. p
1 hard a Sponheimovca, dalje
■	spomenik koroškega topniške- . 1 ga polka in spomenik koroš- j
-	kih planincev oddali za ko- ^ i vinsko zbirko, ki jo zbirajo
-	po vsej Nemčiji.
1 IZ DOMOVINE ;
—-
o	Nevaren padec
z, Ž vlakom je bil pripeljan v ljubljansko bolnico 38 letni premogar Jože Dular iz La- : s škega, ki je nesrečno padel z -- cdra in dobil nevarne notranje poškodbe.
e	-o-
o	Otroke je pustila
1- V vasi Dragojevcu pri Šab-% cu je pred tremi leti umrl a kmetovalec Vladislav Cveti-novič in zapustil vdovi šest 1- otrok. Danes hiša razpada in vse je v neredu. Vdova se je )- nedavno v drugič zaljubila, a razprodala kar je mogla, pu-1- stila otroke, same in odšla, n Najstarejši izmed njih Srbo-v ljub, šteje šele 15 let. Otroci d- gospodarijo, kakor vedo in 0- znajo, tu iil tam jim pomaga-e. sosedje. V šolo sploh ne ho-e- dijo.
e	——o-
Samostojna sola
t- Kakor se poroča, bo na Lory kah pri Zagorju ustanovljena o- povsem samostojna šola, z no->n viin upraviteljem. Doslej je ta e- šola spadala pod vodstvo šole u- na Toplicah. ,
o- .	-o-
a- Ogenj a- V Davčah ob italijanski mejil ji je zgorelo veliko gospodarsko poslopje posestnika in go-1'li stilničarja Jemca. Škoda je o- precej velika. Orožniki pre-0- iskujejo, kako je nastal ogenj, .t-	-o-
ni »Širite amer. Slovenca'
Nemška propagandistlčna agentura v New Yorlcu je iz- u<
dala pamflet, kjer opisuje si poljska grozodejstva na Po- in znanjskem. Poljaki so baje m pobili do 12 tisoč Nemcev,nad ni 45 tisoč je takih, ki so baje k: kar izginili. Tako Nemci in N njih propaganda.	P
Well, recimo, da odgovarja- ^
jo nemške številke in očitki
za umore in grozodejstva res- s„'
/-j
niči, da je tako. Nastalo bi zelo važno vprašanje, čemu so Poljaki tako postopali in na-stopili. Nemci so padli čez 11 Poljake brez vsake vojne na- 11 povedi. Kako so se Nemci ob- c našali, ko je izbruhnilo? Ali so bili mirni, ali pa so igrali ' vlogo "pete fronte?" Vojska c je vojska, in kakor je izid po- 1 kazal, je šlo Poljakom narav- " nost za življenje in smrt. Ce so bili Nemci pri izbruhu in " kratkem poteku mirni, in so c jih Poljaki pobili, poklali, po- ? strelih. . .bi se Poljakov ne -1 moglo zagovai'jati. Mirne in | lojalne ljudi moriti in streljati ni nihče opravičen. *
c
Kaj pa, če bi bili -ti Nemci j nastopili kot — peta fronta ] in s tem ogrožali Poljake sa- 5 me? Ali res niso? Dvomim. V ; Jugoslaviji, na Rumunskem, na Ogrskem raznih nemških "turistov" kar mrgoli, in tam ; ■ je povsod tudi precej naselje- , nih Nemcev. Recimo, da bi < tudi tu prišlo do spopada, ka- ] kor je bilo na Poljskem. Ali 1 bodo Nemci, in posebno nem-s ški "turisti" mirni? Ce bi bi- , , li mirni in lojalni, in bi jih ,
•	kljub temu pobili, bi bil tudi
. tam kak nemški očitek opra- ,
-	vičen, če bi pa "turisti" in na-i seljeni Nemci začeli rogoviliti, 1 da bi prišlo vojaštvo pri ope-
-	racijah v nevarnost, bi bila
-	vsa situacija precej drugačna.
Zal, da Poljaki zdaj nimajo besede, ker vso imajo le Nemci, in lahko pišejo, kakor je
-	njim v prid in jim služi v pro-
*	pagando. Resnica in pravica
-	pa enako nimata besede. 1
3 Za odgovornost pred Bogom ise vofoče svet dandanes ne zmeni dosti. Kako tudi? Saj javno taji, da sploh ni no-
-	benega Boga, toraj ni niti mo-goča kaka odgovornost. Po-
1- sebno so razni državniki pri e odgovornosti v vesti hudo kos-> mati. Zmenijo ali ne zmenijo, i. Točka pride na vrsto, odgovor , bo treba dati tudi pred tistim ,» aibunalom.
-	Ampak nekako sodi tudi svet, in ta sodba je lahko zelo nadležna. f
Nemce je kar ščumelo, ker jim je zadnja mirovna pogodba očitala, da so oni zakrivili vojsko. Še danes se skušajo oprati, in so iztaknili nek "dokument," da je baje Francija 1 1914 nameravala vdreti skozi Belgijo, in ker so Nemci udrli, se pač skušajo oprati.
Septembra lanskega leta so udrli brez napovedi na Poljsko. Svet le sodi. Baje pa imajo prav pasjo srečo, ker so menda v raznih arhivih staknili, da so nameravali Poljaki pasti čez Nemce, pa so le Nemci te nečedne Poljake prehiteli, in če je padlo na ta ali drugi način več miljonov Poljakov, so nečedni Poljaki sami krivi, Nemci pa so nedolžni ko novorojena deteta.
Zopet je prišlo do dogodkov na Norveškem. Svet sodi in je zmajal z glavo. Prijetno ^ nikomur ni, ako ga smatra tudi le svet za — roparja, na-I silneža. Vsaj oprati se je tre-I ba. In sreča je bila zopet Nemcem mila, pasjo srečo so zopet imeli, ker minister za zunanje zadeve pod Hitlerem, i Ribbentrop, je povabil v sijaj-i no dvorana kanclerevega urada vse diplomate, vojne atašeje, časniške poročevalce. . .in jim je celo zaukazal, da morajo ~ priti radi večje slovesnosti v ■ klaku in fraku. . .in tam pred tem zborom je minister povedal, da so Angleži hoteli na-i pasti Norvežane, in da so a Nemci k vsi sreči našli aoka-- ze in dokumente za to in taEo J angleško nameravano ropar-l> stvo, pa so imeli Nemci pasjo h srečo, da so za par ur Angle-n že prehiteli, in so tako brez vsake krivde pred svetom, ko so bliskovito par ur ugrabili L" Norveško Angležem pred no-som.
Kakor novorojena deteta smo mi, Nemci, nedolžni, kri-h vi so edinole drugi. Svet naj vzame našo nedolžnost na l" znanje.
l; Well, prepir je že zdaj, do-5> bro pa je, da pride vsa zade-va in vse take zadeve še pred a drugo sodbo.
Bliskovito pa znajo tudi pri i° "opravičbi" Nemci postopati.
Z marsikaterim roparjem pa je šlo bliskovito tudi v luk-njo. Se lahko Nemcem tudi ;a kaj takega pripeti. Vsaj pri zadnji vojski je prišel bliskovito tudi polom, o-	-o——
BS
: 9 VŽIGALICA POVZROČILA 0'. VELIKO NESREČO
o- V argentinskem mestu San-3- ta Fe je zavoljo neprevidnosti tri nekega kadilca nastala velika is- nesreča. Neki avto^u.1:', v ka-0. terem je bilo kakšnih 30 pot-or nikov, se je ustavil v bencin-m ski črpalki. Eden izmed potnikov si je prižgal cigareto in di jc vžgalico malomarno odvr-lo gel. Po nesreči je vžigalica padla baš v odprti bencinski er tank avtobusa. Nastala je eks-d- plozija, plameni so se razMrili ili z divjo naglico. Devet cseb. jo med njimi dve maj t ni deklici ■o- in njiju mati, je zgorelo. Pet j a oseb je bilo smrtno nevarno 2ti ranjenih.
m- _________


Odgovor na vprašanja