AMD millilUTiD uram Him (Bo. M) JLUTHOKIZED BT TFB APT OF OOTOBKE % HIT, OK mi AT THE POBT omm of How Torfr JIT. By Prte Of gl FfMrnM I I Vnnerafl. FBtuuwwf
• Wajvatjl
r
Velja ia TM leto So pel loU
$4 00 93 JO
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Largest Slovenian DaUf in the United ttete*
Bray Day and Legal Holiday«
TBtOOO Reader*
TBLXFOM: %87€ CORTLANDT.
Entered a? Second Claw Matter. September II, 1903, at the Port Office at New York, N. T., under tbe Act of Congre«« of March 3, 1871.
TELEFON 4687 CORTLAND)
NO. 300 - STEV 300
NEW YORK TUESDAY, DECEMBER 23, 191C. — TOREK, 23 DECEMBRA, 1919
VOLUME IXVH — LETNIK XXVII
Izvor božičnih običajev
T.
imajo /a na«
i* p rine i pa mi Btora hi
e FCMIti'M, jo m»1ii ■
otr«
Kajti i tuj. tla v*
Mi VSi p ra/n ik
•4	ta
zdi hp jim, Kljub temu i narodi a.pokor izvor Vsega živil (•zadnni* navade ninjene v človeških praznujemo Miro-ki nan Trie
be^»-de njega leta. Ta navada se je dol-, . c<» »'asa ohranila.
•arohni
Na mesto vriičev dreves so stopila v mestih iglatna drevesa, ter t ii piramide iz papirja.
Najstarejše božično drevesce je stalo baje leta 1 »Mt.~» v Strasburgu. vi dar pa se omenja slične prii:az-iii že v prejšnjem rasn. Sele po Napoleonskih vojnah se je ta navada splošno ra/širila t»*r bila liin prenesena od leta l*»ii<) naprej tu-
pideklim h»\eštvmi in ki je jmi-sial naš praznik radit>-g;t, k- r vm» huje i i ko tipanj za bodočnost.
staram Kgu>tu, \ Indiji in P« r/iji, vs»«jm»\s«t«i nlto/1'v« I. solin-«- pod rn/ln-aitii imeni. <<rki so imii'Ii tvojega lleliosa m A|Htl<tim in Itindjani *v«jega Sal u. Na severu m |>om«-njata eela pri |M*vedka o Sh gfridu ničesar dru-' t'ejfa km pripovedko o solm-nem bogu, katerega so hotele podjar-ni M i sil»- teme. — I'rehivalei se-, riuh krajev, za katere j»* bilo o-proačenje so|nea prav posebno \«ino, mi valed t etra tudi prav posebno praznovali čas, ko se je
• ti v druge dežele.
Kako pa so praznovali v Ameriki Božič v starih časih T
< elo v easih, ko ni bilo v Ameriki še liohellega Kvropejea, so prvoini prehivalei Amerike, 1 ti-dijanei, praznovali z velikimi slo-vestnostmi čas, ko je pričenjal dan postajati zopet daljši in ko je M>ln<-e znju-t pridobilo na moči Ta «'as so Indijanei praznovali ter ga spravljali v zvezo z Velikim duhom ter drugimi poganskimi božanstvi.
Ko p h so dospeli Holandei ter ustanovili vas Niew-Anisterdain
s« Inee obrnilo ter nastopilo novo	,,a lepem otoku Manhattan, in ko,
pot. To je bil «• »s čudes, kajti	j,. ;a vas vzra^la v mesto, — kak-
prebnjenje narave se j»* zdelo	š. n praznik >n praznovali prvotni
veni primitivni ljudem kot »'-n-	naseljenei tega otoka? Kaj so de-
do. —	Ihli v tem eawi Mvnherr in Mvn i
N'is<
bili pa le severni narodi,! fm ki Ma	in P0',
I	SO prwHuvali Boži' slavljenje	holandske navade v Amen-,
II	■ , i _ .•»„ ,„ , , , ko, ki pa sta bila kljub temu zelo t>o/i<-a s«» je ohranilo tinti v run-,	1
prvotnim prebi- i
valcem dežele ter napram svojim
ohranilo tinti v rim-skih Sat urnalijah, posvečenih bo-I°kn,U Iti- Saturnu. Saturn je bil boy poljedelstva. ki je uvedel v svet mir-; M,/nj*Mn"
u* posle, kot napriiner popleme.; Ho*emo si ogledati božične praa-ii i teti je sadja, nasajanje vinske tr-jnike kot jih ^ s\AVi\0 v času t- Ud lin je baje tudi dal ljudem (eovmf>rfr pHra Stnvvesanta v veselo življenje brez skrbi, v ne-jUfih (h[ 1648„1664, ki je bil naj-( dolžnoati in prostosti. Tako v*aj.|)o|j /uan jn najlK,jj pomemben' s. rusi pr.povedka. Vsle.l tAKajpoverner poznejšega so praznovali v Kuno Satnrnali ^^^ NVw yorkll prvotno je j--, ki so trajale «nt deeembra pa	Amsterdam le
Praznovanje v pr vih letih
Ko so šli otroci, polni prieako- in ko so se pričeli daljšati dnevi, viviija. spat, st;i lejrla k počitku ki so značili prihod spomladi in tudi "Mvnherr in Mynfru". kaj- poletja.
f božičnega večera ni niktlo praz-: Božič n«' pomenja ničesar dru-znoval pozno v noč. Na božični trega kot malega Boga in krščan-iiay pa so vsi vstali že zgodaj zju- ski misijonarji so povsem patnet-liaj. Najprvi so bili jiokom-i črn- i;o ob času izpreobrnitve Slovanov e.-sužnji, ki so pot resi i glavno piilajrodili ta starodavni praznik b< s finim drobnim peskom ter krščanskemu praznovanju roj-narisali v t;i j>«'sek vsakovrstne siva Kristusa.
čedne fiirure. Ti črnei so se po-j poznejšem času so se razvile nosno ozirali skozi okna. kajti le^,., bil»- uveljavljene številne nana ta dai\so smeli gledati skozijv;M|e, ki so s,- ohranile do današ-'sobo ven ter se veseliti sorazmer-1 j: jih dni.
I,e prostost* Nato >.o prišli otroei.j p„ našem mnenju je najbolj
pristni slaroslovanski običaj ko-hdtivaue. ki s«* j«* ohranil pra\ »i«, zadnjih časov. Vse druge na-
ki so dobili svoja darila.
Hišna gospodinja se je kmalu prieehi pripravljati riii slavnostno pojedino. Možje pa so se pri pravljali na veliko tekmovalni* si i el ja n je puranov. (Iblekli so svoje najboljše doma izdelane o
vatle smo dobili od drugih narodov. kii ji i naš narod je bil v ne prestanem stikii s sosednjimi na i*o«li ter je sprejemal iiej»restain»
bleke ter šli nato na eesto, kjer t.;ko zapadno kot orijentalsko
s<- se sestali s sosedi in si čestitali >:a božične prazniKe. Tudi mladeniči mi vzeli svoje puške ter šli i.a tekmovalno streljanje. Dotič-ni prostor se je nahajat na mestu, kjer stoji danes City Hall.
Na visokih palicah so viseli tam purani in mladeniči so streljali nanje ter dobivali nagrade za naj-:>olišf» «trelp. Se pozneje su star-
1: uit uro.
Bili so Nemei. ki so nam vsilili krščanstvo in na drugi strani so ! ili Italjani, ki so pričeli pozneje mirno prodirati. Zaeno s tem moramo pripomniti, da ni bilo v o-nem času nobene narodne zavesti.
Slovenski narod, ki je živel na svoji težko priborjeni zemlji oil
ci pripovedovali, kako dobri strel, furlanskih nižin pa do severnega
o januarja, skozi pet ali šest dni
\as. šele leta 1652 je bil kraj in-
Isti praznik se je ponovil ob Kre-j k„rporiral, kot lm.*to. Takrat je su. Tekom teh dni ni bilo nobene,.^ ^^ stQ jn	lepUl
•iionailstropnih hišie. Nekatere te
Na božična drevesea i i mislij praznik Šarita Clatisa. kajti bil je povsod otroške glasove, ki so po-\ onem času noben človek. Kljub patron mesta Nie\v-Amsterdama. pi vali pesem, zloženo na .'-ast svetemu pa s0 praznovali že takrat Na božični večerje bilo čuti vse- temu Miklavžu.
razlike med gospodarjem ill sužnjem in niktlo ni bil ksznoan. O-tro<*i so dobili lepe slike, obstajala je a- onem času v Kirau po-»eb-a uliea, kjer so prodajali take slike. V »takega je družina pogostila po svoji najboljši moči. Običaj hožičnih peeiv prihaja o<l S« turanlij ter so ga pozneje i/, romanskih dežel prevedli na sever.
hišite so bile iz lesa in druge iz kamena. Vse pa so imele zelo strme strehe. Proti severu je lesena o v raja ločevala vas od ostalega / svetu. Bili sta dve vrati, ki sta bili tekom noči zaprti — in za te mi v rat mi je ležala neobdelana /emlja, skalnata in divja. Le majhen tlel te zemlje je bil obdelan.
Staro rimsko nov........ slavlje je NVkako Tri mi|j,. liapr,.j j,. slal
I.a bil
M .ima, n il
I levček !
M.ima. : Ne vem za k i j si Saj j. .1
Nisi-
'»rti
značila posebna "miza ^reee ta ■ |j;i wkaln„tih	par hiš. ki niso
bula fortunae, ki je bila obložena ,	,. . . .	. ..
^	s;ale sredi moevirja. To je bil pri-
y vsemi motroeimi dobrimi stvar-1
, ,	i - četek takozvane • Bouwene-vasi .
mi. To je bila priprava za izobi-
lieo novega leta. I/ tega je na |Sa iztočni strani, kjer se konča stalo naše današnje obdarovanje, selaj Wall Street, sta slala dva l.avor in oljčne veje so krasil| topova, ki sta bila obrriena proti r.vitali si strne hiše. Saturn, tako se je k; noam Indijanev, katere so ta »'	v
glasilo,
vanje oljke, ki je bila od one;ra časa naprej posvečena njemu
■i i t«r
7>;'< tel
is]' sicli «.. '-. r ' '
Mama j<- požui-:i!a m il m »n
• i:ro -i s • p »tihii;! it l*e, skvivljeue j-ignj • i p.
s;lo i:i zvonilo je z vsemi zvi kakor zvoni sam > enkra! v s.iiao »-nkrat s '.s:";i,»	i
'.lost polnim ]H;iu4»čnim Lr :ts I >! ro *• i i' k i so	I i pv« d
•:	<■'•.• i či -.■» ]Hi";i«i uv
Ti i■ izo so stisnili irl:r.:et' uje'1*' !<;• iir-i n is'onji'ni dr drug. ga. Zazv. nilo i m .•e zazibalo, nad njimi j :i!lge!-'?;a pel-o?, ^.Uije si
'*_*ale /\ «-.vle.	\ CI- ji
še. ka' or je b*l:i treh k 'lesa s.i i i i n ti.lo' !a i"
itlovl,
le; u
= krivini.
V s;-.
je vs.i iv * t\un
eis,o /•]-!I . -e !-oba lije«r:i. 1'tojulo j--
»lan dvip.o.ilo, po«»re/:i • že ,'c
zarje ni več od caUor Uanicn \
jasli-;. .■>«•! u. v kalni	Niti na lleh.
rsšale. > l..;er <i!iit-ži na.eke	ne najde
I- sk •• :-'••!.: ,Uo M ir«- l zak:.;, s, s, 1. ug ■ \ ' /nlv.i.i si 111«• 11:1 na zaprulu' 1 :n"nu pa ."ih ;c : i"i l':aneka. na trdem lež il j;i!:i in pi«-z<!»:: tv> j rod Mihael z.-ik.ij
•tl<-i-
/- I1
je naučil ljudi obrezo- ^^ ^^^ zeio reSppktiralL •"»hi. i>ret| bož.
\
mat i. sKl, v
iiii pri j« Po lie i h
'.d. m Vb. še ni b;!o '»e! i in ln žita jv * i •»"mi l:is!rii - -e bilo ila\*no polna in ves.*!,
•nun i j«- • s' • ; i 11 pii
h le1
bili •nj.i
•!••)i
-m.
Kjer stoji sedaj Battery Plaee. je
j stal t»-daj Kort Amsterdam, na
Te praznike so prevzeli tudi se-,.	.	...	---
1	.	(katerega je mejil poznejši Bow-
verni naro<li in simbol srečnega;	.•	.
. « i*i	i „ liusr Green, kier se je nahaja' trg
dogodka je predstavljala smreka,	J
<Hiino vedno zeleno dreva severa. ^ kruv*- in "*»nje. V onem času p, sprejemu krš-*-anstva so scvei^ j« bilo zgrajeno novo in krasno,
i narodi prestavili praznovanje stanovanje governerja. imenovano	-t. f>-j v j.j,., f...	knili
r« jstva Kristusa na Božič ter skoj White Hall.	njeni pogledi preti jaslh-e	g
»It s,-*! ■•!%'>! u
kakor i mhnlosl
i m -i.i-i v <"• rt »! i Njeno 'ulovi! r. t 1.1 pod k ij. kar ;iv'
z::».-en:i vrat a s in irLarije ln:-z
Mla Ja m::t i. Kr.meko in .1. >
onea .Iv:«!
■ i!..
-i š i ,i,l nas
Mlada mati -e je
ru*o in slisuilii 1 pr I ■/!':! na "tr.-nj
• j i
1! r»
•r
tn< »T m i
zavila \ s'ar i peči. Rada kt ali tli va, kje iiiin:i ik"gn
nn.r
»tli
Vil. In s.
est* ■ •ah
il"
ni pi e »dprlo.
ci .so i»iii iieKoe v onih starih zlatih časih.
Popoldne so se vršili oficijelni obiski pri županu in drugih uixid-nikih ter pri guvernerju mesta. Nato so prišle posamezne družice skupaj ter zavžile svojo slavnostno večerjo.
Na mizo so prišli purani in poleg tega velike potice ter vino in punc. Kmalo potem se je vse vrnilo k vsakdanjemu družinskemu d« lu. Družinski oče je sedel v svoj kot s pipico v ustih, in njegova žena je molče pletla nocraviee.
Le otroci so nekoliko časa noreli. a se podali kmalo k počitku.
Pri governerju pa je trajala zabava dalj časa, kajti ob desetih zvečer so v veliki dvorani njegove hiše še vedno plesali mladi ljudje 1 r r je vlada splošna veselost.
V splošnem pa je bil božični praznik v onih kolonijalnih časih z» lo trezna in resna K.abava. Sele k< st> prišli Angleži je bilo opazili v tem oziru nekaj izprememb. Po hišah so lazobešali zelene vej ec, ki so vabile vsakega človeka ne takozvane preostanke.
Božično cvetje je viselo na vseh vratih in vsak mladenič je smel 'poljubiti svojo deklieo. Ta navada s" je vzdržala v Ameriki še do današnjega časa.
Haznolieno življenje, ki Je v po s znejših časih spravilo skupaj raz-narode v okvir Združenih imelo tudi za posle-

.1<
'J,-U \h Zamak-
!)•• T' ■:■> s amn;e budil nobeno <. Na ;»')lni!i usti., sel j a i'i radost: igrala dul.teča ; oni!a "avodah. Ko je gletlal e vet je i>a trd«'Mi lež stisnilo srce v veliki bridkosti Izrael je č; kal stotine let Oil: «Š.
■ i-.,"
i bil-i \e
kakor ... id- il mati t'
s,, j i j.
kralja Bolte/a*j:
veliko zlato »dca ,!»»lga so bila st.
r.- istočasno praznovali tudi No-' ()l> bojnem času je preje ved-	, ,
, .	• ,	i i _	;n.nn \ shem pro zlata s,, nog ^ • i''*-*' Je lios: iz.rne
vi. leto. Pri nekem arabskem sem- nr sTleiilo in ljubi Rog sc je držal	k- -(> T;oimja| kr:>lj \uMtt_ ;e ,,;lU:il ,zxe,if,arjil.
Ijepiseu iz desetega stoletja je y on^m £asn 1k),j rpdno pravil kot	ppoti ja<1:,.a|„ /a	boleh k. i
pnič opaziti vero. da se čuda bo- p., danes. Človek mora priznati, njeni posedi str»*sli zatrepetali 11:1 vzhodu vsak dan
žične noči ponove vsako leto. To fo je mGralo izgle^ti takrat pre- in '^Ho >e tihi je vroče koprne- upanje
>,-ro je seveda razširjala cerkev. 1 hoiit,UOt kajti vse stnd,e so nje"	hi,r!'ke.13E1:lsr.ai: hi <m ' ^ Tl,,!
„, .	. .	1 ,	movajt poze! j ve m sh. priklonili .to1-! ia kakor
'lako je napriiner g.asdo, da |(iie pokrite s snegom ter oboro- ^ ^ holj gb h..'-:-. pr*x do tal. v-d/d.-,,,
prične v božični noči drevje zele- Jene z ledenimi svečami. V ta- i:i,kor črn- > a morski kralj in ;1!U,. Vt. >
neti, eveteti ter prinašati sadove, kratnem času je bilo povsem ne- >dano molili.	vsak teden ji
\'s|«m1 tega so postavil ljudje vr- potrebno spravljati na lice mesta Po golih vrhovih bukovia je ci.- lu zdi
£ i če creienj v gorko voilo. v pri- božična drevesea. Ta drevesea so Priplul glys svo-ga \.-,er.a <1«- ». • •• • ra z\<
'ine it^ z.'donelo mehko in ljubez.ni ne gleda ve.'* v,--.
'a
n.-t rol.ah \li
.•• je C!' I-.' i
novo in v
verige m-i
i:t se je v zasneženo kočo' \ 'r, svetom,-no zvonciijc , t,rzaV' I>u
vi so ... rad.^ali. .1 . zvezd (Ii,° »veljavljenje povsem novih '	si uavad in običajev. Bili so pred-
li -vzel- sj vsem Nemci, ki so izvedli velik padali na upliv na te navade, kajti oni so vsi p; -r»cva p či s .-ene ra- uvedli božično drevesi-e v Arneri-Na \ v,- . okn-i <•<• tt!<.ili s ko tekom zadnjih petindvajsetih j .'.i nun: -	na vs.ik., — let.
v ki'"i ]}<'i\ planino v pala'-i sred'- Slavljenje Božiča je starodav->	• ' v ap..vs it m- i" zaža Ma navada, ki se je ohranila izza
pred jnd:e«mi pradavnih časov, izza časov, ko so <ak t Ia" vsak.a siavjii preobrat solnca ter price-svečka. <»Češe- nedolžnih otrok, tek daljgejja dne, in še sedaj gre
v proslavljenje tega praznika v božične lilčiee.
Itp ti!
d.,-tl
t' m i/.n i n i so ^,-
i-iri;.- in r»ev
' .1!
3.1 o in zasvetilo po smreki -ah *n v
a. 1, j' prisi. •U Z Ve
pri vi }.(
se M. -I
Lvd.i. n:
) ni
mu
}>ed.
( ku'.> a umi novih i /;|f . u. V>
srea srcenin r ta;- št-\ v gubah < ča' t»v jiovso 1 ista luč. i-ti vzklil;
< t !r. -4-nik	< i.lrešenik . . .
/ javora nad koč.- v rebri s.» d. ne'; ti glasovi. Mlada žena jih •-k~ah-. i'i poslušala. Njene misu - >. se vdano in pobo-no bližale j.isli- " * • ••um obstale tam ore<l slamnatimi
Naš slovanski Božič je bil isto j j ^ tako prilago<len praznovanju ča-1 biča j ko se je solnee zopet obrnilo vesa.
tlela Štajerske ter oii Korotana jni do Kulpe se i^i zavedal svoje moči ter sploh ni vedel, da je narod v zmislu nacijonalističnegti principa, ki je prevladoval v zadnjem času.
Veliki možje kot naprimer Prešeren so šele polagoma prišli do spoznavanja, da so fslovenei en narod ter da niso le Gorenjei. I)o-h njci in Notranjei kot s<( jih o-značevali prej.
Najlepši slavospev tega njego-evega spoznanja je bila njegova — "'Zdravica", Ker pa se nismo zavedali ter se še v veliki meri niti dunes ne zavedamo tega, so nam vsilili vsakovrstne običaje, ki so našemu narodnemu čustvovanju povsem neprikladni in ki sploh ne spadajo v naše narodno duševno
ž-vljenje.
Jaslice, ki so še sedaj v navali: v naših slovenskih krajih, niso slovenski proizvod. Jaslice so pri-le iz Italije in prvi mož, ki jih je napravil j»* bil Franc Asiški, eden izmed resničnih svetnikov katoliške cerkve, kajti bil je ponižen, iovekoljubeii in požrtvovalen do zadnje kapljice krvi.
Navadi^, postavljanja jaslic se .1» razširila preko vseh dežela, ki imele stike "z rimskim imperijem v srednjem veku. Mi Sloven-ei smo bili v neposrednem siikit z Benečani več kot tiso.'- b-t.
(Iti Italjanov smo dobili dobro uveljavljeni narodni običaj, da delamo jaslice, dočim se je novi običaj božičnega drevesea razširil v naših krajih šele v času, ko je bila germanizacija naših kraji v na svojem višku ter so skušali vsi boljše stoječi ljudje v državnih službah prevzeti nemške šege in običaje. Ta navada božičnega drevesea je prišla najprej v rabo pri gospodi ali takozvani škrii-ariji ter se ni mogla niti do danes vdomačiti med našim navadnim narodom.
Slovenski narod se še vedno drži svojih starih običajev in prija mu boljše običaj jaslie kot pa o-nemškega božičnega dre-
čakovanju, da bodo vzcveteli. (KI (rasla v notranjosti zidov in izven	,
j	... .	polno, kikoi
(M.pkov in cvetja teh božičnih ve- zidov jih je bilo polno na razpo- t p ^
s'rvne. I'n. n'eno kočo Zarja kakor .-V-'p-. ta
ž ščem hožjeg.1 deteta. pM^lo- —Hillll—'li^'5"	f' ...... •	-3
e j,- n v velik, bedi <e vzrad |CVSEM NAROČNIKOM IN PRIJATELJEM želim vese-^ levico.	s^ LE BOŽIČNE PRAZNIKE.
jie je bila odviaoa sreča nasled- jlago.
ie t*a <»';na samotne koče. ljubezen, zvezde , Na star javor nad kočo se je obe-j žalostnem in bu
O
; >r s(.Izo na Izrael ivoje
(Nadaljevanje na G. strani.)
FRANK SAKSER.
^^Miiimiaf' r IMHII lllh llllilHHMIl lnlll li siSIt
GLAS NARODA. 22. DEC. 1010
NOVA PREMOG. KOMISIJA
NOVA PBBMOGARSKA KOMISIJA SE JE TAKpj LOTILA STO- j JEGA POSLA, BREZ OZIRA NA LASTNIKE RUDNZXOV. r KOMISIJA SE BO SESTALA V WASHINGTONU.

NEKATERI IZMED DEPORTIRANCEV.
Washington, I). CM 22. decembra. — Nepričakovana opozicija} delodajalcev v premogovni ki h mehkega premoga proti administra-' eijskemu načrtu, ne bo imela nobenega upliva na preiskovanje novi« komisije. V tem smislu so se danes izjavili zvezni nradniki. Komisija, obstoječa iz treh mož, katere je imenoval predsednik, bo, imela jmelao bširne polnomoči, da dovede do uravnave glede plač.; delavnih pogojev ter cen, brez ozira na ruu en je in razpoloženje delodajalcev.
Komisija nima nobene postavne avtoritete, z izjemo ekselrativ-l ne moči, katero ji daje Lever-jeva postava glede kontrole živil in v>led tega tudi ni na razpolago nikakih posebnih finančnih dovo-1 lil, za katere bo najbrž naprosil predsednik kongres.
Predsednik Wilson bo ofieijelno sklical sestanek te komisije v Washinirtonu ter dal dodatna navodila, tikajoča se zadev, s kate-larii se bo morala pečali komisija. Cieneralni pravdni k Palmer bo, posloval kot poslovake ter ne bo igral nobene aktivne uloge na konferenci.
Predsednik je obvestil komisijo, da Ji bo izročil vojno'-asne, polnomoT-i. katere je imela kurilna administracija, a pod pogojeni. J fia ne bodo predstavijali delodajal nikakega oviralnega taktorja ; pri pogajanjih, ki bodo sledila.
f/.vrševalni odbor delodajalee\ pojasnil danes svojo vzroke, j rtvrml načri vlade, vendar pa bo cela zadeva konečno re-1 ■stanku koaiit«-ja za plačilno lestvieo ter >astopnikov de* iz vseli premogovnikov mehkega premoga. Tozadevno ■ ► se bo vriilo jutri v Clevelandu.
Itoitler, zastopnik delodajalcev, je izjavil .da ho svetoval | i emu vladnega načrta.	}
vilo, katero so izdali delodajalci, izjavlja, da niso sled- j kdar sprejeli nučita vlade, s čemur je stavljeno na laž ugo-j dr. Garfielda. i;i je rekel, da so delojalei sprejeli ta načrt bodo tozadevni spon poravnani na konferenci, ki se bo vr- ' kratkem.
ik
Hi
'P
»t«
ZMEDE V ITALIJI
socljali8ti so za izpremembo laške ustave. — zbornica naj ima pravico napovedati vojne ter sklepati pogodbe. — so cij a listi ostro kritizirajo vlado — vsi krivci naj pridejo pred vojno sodišče.
MIROVNI DOGOVOR
MIR BO sklenjen zagotovo pred petnajstim januar^ JEM in oni, ki se zavzemajo za mile rezervacije, prepričani, da bodo dobili 64 glasov. — stališči predsednika v mirovnem vprašanju.
f Arthur rtsjzes } T Dora li pkr n 7
Washington, I). 22. decembra. — Danes so krožile tukaj vi sti, da bodo mirovno pogodbo sprejeli do IG. januarja. Proces, kaj ko dovesti do pompro lisa se že vrši in resolucija senatorja Kno? bo najbrže kmalo pokopana.
Kot kaže vse, bodo oni. ki se zavzemajo za mile rezervaeijel privolili v program tci nato pozvali v bojno črto celo skupino dej mokratov in dobili4ha ta način f>4 senatorjev," ki bodo podpirali to] zadevne resolucije.
Oni, ki so za mile rezervacije, imajo neprestano konference vi so videti povsem zadovoljni z uspeh j teh konferenc. Nimajo namc-l na posvetovati se s predsednikom ali senatnimi voditelji, dokler ntj dobe na svojo stran .se 11 t!4 senatorjev.
Bernard M. liaruh je izjavil. da nasprotuje predsednik Wilsoi katerikoli akciji ko fdobrenju mirovne pogodbe kakoršna je daj. Zelo vrjetno pa je. da bo tudi Mr. Barueh postavil svojo izjave potem, ko ho i/.vedel >;; naziranjc pristašev milih rezervacij.
Včeraj je govoril s predsednikom več k«»t eno uro ter se vrnit v senat, kjer je obvestil svoje ljudi o naziranju predsednika, ki je| absolutno proti vsakemu krompromisu.
Senatorja Kellogg in Hale sta izjavila dane«, da ni razpravljal Barueh s predsednikom v soboto glede st.-jlišč.j slednjega in tla sel je v tozadevnem pogovoru govorilo o mirovni pogodbi le zelo splo-1 šno. —
Značilno je. da pripisujejo republikanci veliko važnost zopet-nemil nastopu Krvanr. na političnem polju. Bryan se je le povsem splošno izrazil o kompromisu glede mirovne pogodbe, a republi-j kanci hočejo vse njegove splošne pripombe izrabiti na vse mogočf načine.
Misel, ki navdaja republikance je ta, da bi rajši videli, da s« pripiše Brvanu kredit za to. da je dovedel do sprejema kompromisa kot pa predsedniku samemu.
Položaj v splošnem pa je kljub temu še nepojasnjen in lahkd bo prišlo tekom naslednjih dni do novih in povsem nepričakovanih] razvojev.
GLEDE PIVA ŠE
DRZEN ROP 1L0YD GEORGE PROTI
ZDRUŽENE DRŽAVE IN REKA
NI ODLOČENO
Oboroženi in maskirani banditi so! • «
dobili 2700 dolarjev v nekem sa-j
nnftftTrtftTi inotfrlrrALJANI ttpajo, da bodo združene države podpira* PROSTOSTI IRSKE le aspiracije glede reke in sosednjih krajev. —i
amerika je za nevtralizacijo dalmacije.
Rim,
Italijo, 21. decembra. - Poslanska zbornica je danes iz- Najvišje sodisče je preložilo vsa- v dolenjem delu New Yorka.jL]oyd ^^ bo v angleškem par-bo V najkrajšem .-asu vložena predloga, ki določa, da ima ko odl<^itcv glede vojno-casnega	hmentu izjavil, da je popolna pro-
/bornica ania in edina pravico napovedati vojno ter P'va na dan petega januarja. Trije oboroženi možje so stopdj | " igodbe. Vsi posla ne i so nadalje odobravali brzojavko, ki	--včeraj zvečer v gostilno Abraha-i
stost Irske nemogoča.
dal m
D'An
inisfr^ki predsednik Xitti admiralu Millo, kateri nunzia v njegovih pustolovstvih.
je
Washington, 1). t., 22. dec. - ^	v ^levj™ del« Ne-.V | London Angrlija> 22. decembra.
Najvišje sodišče Združenih držav \orka t,,r	Popolna prostost Irske v sedanjem j
Ko je Latuti točil
i ostro l.ritiziia admiralovo stališče. Iiarberi ji- vzkliknil: — Krivci morajo d išče!
je razpršilo danes vsa upanja, ti-biti stavljeni J kajoča se božičnega piva, ko ni izd:do nikak*» odločitve p-lede slif-*kel ministrski predsednik. da bo Italija nrva evrop- čajev, v katerih, se i»» napadlo
pravico vlade, da na podlagi voj-no-časne prohibieije prepove izde-UaUiesta je zahteval odpravljanje cenzure ter iz- j lovanje in proda jo piva. ki ne vse-
ministr>ki predsednik, da bo Italija prva evrop-spravila v red svoje finance, so začeli soeijaHsti prazne marnje! To so čenče!
km e bili javnost natančno poučena o dogodkih na Reki. I vrnil, da italjansko časopisja ne pozna nobene zdržnosti. — Ameriški državni tajnik lahko povabi zastopnike časo->i nu pogovor in s»* pri tem nič ne boji, da bi časnikarji
tu
(»V
i panje. Pri na** v Italiji je pa čisto dru-
buje več kot dva in tri četrtine odstotka alkohola. Noben tozadevni sklep ne bo objavljen pred petim januarjem ali pozneje.
11 or j l loč n
Vel ■1. d
Ali
tr
pri pad i ter j< > prttoj bilo n
spra nič il r t
Najvišje sodišče je tudi preložilo na 5. januar svojo odločitev. •"e sta družbi prodajalcev opojnih! pi "ač v državah New Jersey in j
Rhode Island upravičeni pretilo-1 „. , j
žiti tožbe, potom katerih naj bi
Rim, Italija. 22. decembra. — Italjanski minister za zunanj« nadeve. Šcialoia. ki j«> obrazložil svoj politični načrt pred italjanj sko poslansko zbornico, je razpravljal o jadranskem vprašanju tei^ omenil v zvezi stem tudi francosko-anglesko-ameriški memorandum glede tejra vprašanja, l i je bil predložen italjanski vladi.
Govor ministra je bil sprejet le hladno, a pozneje je slasoval^ ali kateremkoli času je nemojro-;poslanska zbornica lei izrekla svoje zaupanje vladi z 242 glasov, >'•). Tako bo izjavil angleški zbor- proti 21G.
niči tekom današnjega dneva mi- Minister za zunabje zadeve je pričel z razlaganjem kompromis-nistrski predsednik Lloyd George. n*1}l točk. katere je pr-dložil Sif^nor Tittoni mi <» teh je rekel, dii Ministrski predsednik je baje predstavljajo najmanjše italjanske zahteve, katere p;« je ameriški pripravljen priporočiti separaten državni tajnik Lansing zavrnil.
parlament za unijonični Ulster- R«-kel ie, da bi sprejem ameriških predlogov potnenjal nevtra-Dva ban«lita sta postavila gostr ok,.aj in 2a ostalo Irsko. Vsak teh i;zacij0 Dalmacije, vsled katere bi prišla Šihenik in Kotor v rok(j k zidu. m tretji je šel medtem za dveh parlamentov naj bi izvolil po Jugoslavije ne da bi se s tem za jamčilo varnost italjanske ( l) izl bar., ter odvzel Latnerju r,:$ d«>- po]0vj,.0 narodnego sveta, kater«--
larjev in zlato uro. nakar mu je ,|m naj bj n.,čeloval angleški pod- _ jasno je, _ je nadaljeval. — da hočejo zavezniki razprav naj se pridruži ostalim k kralj-	^	te?a vprašanja na način, ki ne bo v polni meri soglaj
pi.laco, so p- -v pro:.;«or t:.';e maskirani m^ž-jt'. oboroženi z revolverji fer zaklicali "roke kvišku", kar je veljalo osemnajstim ali dvajsetim gostom, ki so se ob dotičnem ča-slu nahajali v gostilni.
ukazal zidu.
tudi srrof Frola, čeravno je sin bogatega bil svoj čas turiiLski župan. Kot bivši vo-val nad razmerami, ki so vlada v armadi, fronti dovolj avtomobilov na razpolago —
/njimi ranjence v bolnišnice. Oastniki se pa,..... ......... .......... ............Bodner se r.i prav nie vstavljal,
brigali t- r so vozili v svojih avtomobilih v **	pravomo« nost urtav-;ko	syojo zlafo nm
...	• t:f'ga prolubicijskega amen«lmenta ...	,
z.*niav <.	i	. „	verižico. Ko pa je eden banditov
aniji se je za«"*el baviti neki italjanski general s prašičje-	ter A ^nforement postave. | ^ tud- ^ ^^ nakaznicf>
dan j.' pošiljal z vojaškimi avtomobili prasee v prista-	Vrhovni sodnik najvišjega sodi-jza svoto 1700 dolarjev, se je pri-
a Quarant,.. o«lko<l^r jih je odpeijal nek parnik na ita-	Šča, White, je ugotovil, da mora'cel Bodner boriti in sicer z«>lo u-
z\ezna vlada do dne ."i. januarja; spešno. E«len izmed banditov je
'boruita se je smejala tej njegovi izjavi.	vložiti dokaze za to. zakaj se ne oddal strel, ki pa je zadel uro.
i*ki vojaki v Albaniji so biti preskrbljeni z ročnimi gra-	razpravlja o tožbah, ki so bile vlo- visečo na steni za Bodnerjem.
litega železa. Te granate so pa napravljale tako m*lo ško-	žene iz Rhode Islanda in New Banditi so nato vzeli dotično vlad-
V. krat pr sli sovražniki iz jarkov ter se smejali italjan-	Jerseva. ;no nakaznico, skočili v avtomo-
, . . ...	»>il. ki je T-akel nanje ter se odpe-
\ prana nje. kolika mera alko-
ločne obali.
— Jasno je, — je nadaljeval. — ljati o rešitvi tega vpiašanja na način, , Kot kažejo \sn znamenja, ne bo šal z zadnjimi ameriškimi predlogi. Prepričan sem. da bo ameriški Banditi so bili zelo srečni, ko|uobena stranka na Irskem z nav. j predsednik Wilson vspričo dogovora, tem.dječesra na konečnem do->o pobirali denar in zlatnino od (ln^njem spr„jela tega načrta an-!govoru in medsebojnem interesu zaveznikov, privolil v nekako iz-| gostov, dokler niso prišli do ne-,^; vladc. Vrjetno da bo premembo svojega načrta.
kega Nathana Bodnerja.	n;; ,rt fakoj /avrnjenj *eprav s0; z ozirom na ekonomska vprašanja je izjavil Signor *cialoia,l
nekateri optimisti mnenja, d« bo »da bo odpotoval primemo avtoriziran minister v London, kjer bol tudi vlada prišla v najkrajšem predložil vse dokaze solidarnosti med Italijo in njenimi zavezniki.|
čjisu do boljšega prepričanja. I (Kajzer ni rekel zaman: Petty thief!
POSLANICA MEHIKI
Državni department je poslal mehiški vladi novo poslanico, v kateri zahteva aretacijo banditov.
Washington, I). (".. 22. dec. —
.sli Laz/ari je rekel, da plaču> Italija Crnigori 2."V0,000	— "j--.
na b to Tudi Anglija in Francija sta v ta namen pri-	v kaki p.jari predstavlja al- poUdsti so -uli streK so pri_
po 100.000 lir. Anglija in Francija s-ta prtmehali pla-	P'J«' 0-	™kratt;ii v gostilno prepozno da bi vi-iBržavni tajnik Lansing je objavil želi je združeno v rokah par
—o. Italija ;o pa vse,-no še vedno plačuje, najbrže vsled P™1 ni,JV,SJ,ni sod,w'em v zade'	i5eli roparje ' «b-nes, da je dobil ameriški po-	dočim živi pretežna večina
. T tako dobrem finančnem stanju". vab Jakoba Rupperta iz New	d& ^ nato izračuna-' oblaščenec v Mexico City nadalj-!prebivalstva le iz rok v usta.
i orka ter dveh nadalimh pivo-	, . , „ j-i i i - • i -	——— ---—-----— varskih rt 11	svojo izgubo ter našle, da so j na navodila, da obnovi pri mehi-	" j
o(inesli roparji tisoč dolarjev v ški vladi svoje zahteve.da store Zgr" Vsem naročnikom in citate-;
mehiške oblasti vse, kar je v njih j^31 ljem, želita vesele božične moči ter skušajo aretirati bandi-	praznike uredništvo in uprav
v cirkulaciji v Združenih državah - DENARNE PO&ILJATVK V ter naložen pri zakladničarju ter - ISTRO, »A GORIŠKO 1* v zveznih razervnih bankah svo-}-	HOTRAHJSKO.
to $15,409.000.000.	j I*vr*ujemo <jenarna i*pl»«
To znaša $47.28 za vsako osebo popolnoma zanesljivo in sedanju
razmeram primemo tudi hitro celi Istri, na Goriškem in tudi m Notranjskem po ozemlju ki je sa»|
v Združenih državah.
Prejšnje pro capita premoženje
.je znašalo več, čeprav to prav me ne pomeni, kajti vse bogastvo de-rokah nar o-
H0WATA SO ZAPRLI
Boj proti zveznemu prohibieij- gotovini in zlatnino nevpoštevši skemu amendmentu, na katerega vladno nakaznico, koje izplačanje stavijo sedaj skoro vsi trgovci z je bilo takoj prepovedano. Polici-i te, ki so pred kratkim odvedli Fre- ^^ nistvo NORČE- upijančljivimi pijačami svoja u- ja domneva, da so bili prvi trije derieka Hugo, upravitelja haeien-
državi Coa-
SODMIK ANDERSON MU FRKDBACUJE, DA SK JE ____
VAL H POSTA VB IN BODI&ČA. _ KAN8A&KI FREMOGARJI P^1^3« vršila že preje organi- možki. ki so prišli v gostilno v'dr de las Rucilas v
SO ZNOVA tAllTItA	KOT V PROTEST PROTI TEKU zac'.ia proti narodni prohibiciji, zvezi s tremi maskiranimi možmi, hitila.
DEJSTVU. — PREDSEDNIK PREMOGARSKE ZVEZE SE ITA-	sknšala preprečiti sprejem kajti izginili so ob istem času. Zadeva Hugo-ja je zelo poostri-
NAHAJA V MARION OKRAJNI JETNIŠNICI.	enorement odredb k osemnajste-	--------ia napeto razmerje med obema dr-
----mu zveznemu amendmentu. kater* t' CENA JAJC V NEBRASKI. žavama, kajti ameriške zvezne o-
Indianapolia, lud.. 22. decembra. — Danes je dal zvezni sodnik je sPreiel kongres.	i Lincoln, Nebraska, 22. dec. — blasti so prišle do prepričanja, da
"GLAS NARODA".
sedeno po italjanski armadi^. Jamčimo ali garantimasio ▼tako požiljitev, toda za kake m o-1 go£e zamude ▼ izplačilu ne more* j mo prevzeti nikake obveznoetL
50 lir ____ $ 4.65
100 lir ____ $ 8.70
500 lir ____ $43.50
1000 lir _____ $86.00
Denar nam poslati je najbolj« | po Domestic Postal Money aH pa po Hew York Bank Draft AAJQDDfci
na nove cene
Anderson zapreti Aleksandra Howata, predsednika kansaške pre-mogarake zveze.
Danes zjutraj bi moral priti v sodisče ter odgovoriti na obtož-ho, da je omalovaževal sodnijsko povelje, vsled katerega je bil prepovedan štrajk.
Ko je sodnik zaslišal zagovornika obeh strank, je odgodil ob-
ve velike množine žganja in da
Današnja poročila iz Kentucky CVna jaje b° znaiala °d daneS na so ^»^iške zvezne čete sodelovale
ja pravijo, da so izvedli iz drža-|Pr0J 55/e»tov za dlK*at v Podrob" ^	a« P« ^ vsaj niso briga-
5aan-a iri J.la-ni prodaji mesto 85 centov, kate- !i za njih počenjanje ter prikri-
|re je biol treba plačati dosedaj. j vale njiji dejanja. Banditske sile . ,2000 žensk se je združilo v boju j« vodil Villa osebno, ki se je na-v atlantiska pristanisca. Nekaj so proti visokim cenam in tem žen- to prostovoljno umaknil iz me-poslali v New York, ostalo pa v;skam pripisujejo uspeh, da so do-,sta.
vedle do znižanja cen.	- „
ravnavo do prihodnjega pondeljka.
Sodnijako posvetovanje je trajalo popoldne samo dve minuti, iBa?timore in NewPort Kews-
Ko je zasedel sodnik Anderson svoj prostor, je vprašal Henrya	-
».Varruma, Ilowatoveera zastopnika, če ima še kaj pripomniti k svo- Odvedli so ga v Marion okrajno jetnišnico. Na noben način ni ji prejanjt izjavi.	bilo mogoče izvedeti, kakšno varščino je določil sodjiik za Howata.!
— Ničesar — je odvrnil Warm m. Vprašal bi le rad, kakšno var- Ko se je to zgodilo, je prišlo iz Pittsburgha, Kansas, poročilo,
NARODNO BOGASTVO SE MANJŠA.
Washington, D. C., 22 dee.
naj postavi Mr. Howat. — To stvar je pa treba dobro prem i-{da je Crowe premogovniku zaštrajkalo 250 premogovnikov. Izja-
je odvrnil sodnik. — O tem bom pozneje odločil.'— Mar-;vili so ,da bodo toliko časa štrajkali, dokler ne bo izpuščen Howat Zvezni rezervni svet je danes ob-gospoda Howata v ječo." ~	'	;na prosto.	I javil, da predstavlja denar, ki je
Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, t Slavonijo* i Bosno in Hercegovino popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeraas i primerno tudi hitro.
Jam&mo ali garantiramo a vsako pošiljatev, toda sa kake goče lamude ▼ izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. Sedaj pošljemo ▼ staro domovino, naprimer:
100 Jferon ____ $ 1.35	500 kron ----$ 6.25
200 Tcron .... $ 2.60	1,000 kron .... $ 12J50
300 kron ____ $ 3.90	5,000 kron____$ 61.90
400 kron____$ 5.00	10,000 kron----9122.00
Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo s
= ■ « gum. m
D^nar nam je poslati najbolj po Domestte Postal Money ali pa po Mew York Bank Draft.
nURK SAKSKB» .
?	r**. ^ '	T«^ ^ 16M
_
_
_t_:_
__i_
t
____5___
— ... »
- mi-*j...i . in ! iii
---
CTjAS \TAROT>A, »3. DF.C. lf>13
V SILI
12 DELAVSKEGA ŽIVLJENJA
Davek na ddo otrok ije
sužnje
številne
--Odlok strica Sama, ki je znan amendment senatorja Pomerena k
Ko sta hodila v Šolo, sta šla go-( JL:edaj se je zopet v*ako ju!rt kot zvezna postava glede dela o- predlogi glede vojne carine in to-tovo v«ako jutro mimo Ce s»m se ponavljala enaka slika, lludolf in trok> i,na zaznamovati že sedaj zadevne določbe so bile uveljav-<»zrl skozi okno na cerkvene uro, j Marija skupaj — Ivan pa. tam pri važne in dalekose^ne učinke na l.iene dne 29. aprila 1919. Ta po-seai naveduo zagledal Kudolta voglu, boječ in nezaupljiv, kot bi zasužnjene otroke-delavee v naši stava se je razlikovala od prej-Vopal je tako ponosno in samo- slutil, da iz tega prijateljstva ne deželi, soglasno z objavo Child šoje postave, ki je bila proglaše-/ave»tno, kot bi vedel, da j<» sin *«> in »c more i»iii nv dobre**?. I.abor Tax Commission, v kateri ne. neustavnim, in to na ta način, najpremoznejšega tovarnarja. Na Zj, nekaj dni no naenkrat pre- s«? glasi, da se je ta obžalovanja da je'bila uveljavljena kot dav-voglti naie ulice je vedno obstalj>tali ti prizori, nobenega več ui vredna oblika modernega suženj- čna odredba, ki ne predstavlja ni-» zažvižgal k t lovec, kadar kli-|hi!o videti na ulici. Častnik je bil'stva zmanjala od aprila tekočega kake prepovedi dela otrok, čeprav če svojega psa. Za. par trenotkov . dšel v mesto, kjer je z dmjt>ui hta naprej za celili 35 odstotkov, je slednje skoro nemogoče vsled prit«** Ivan m m wMm P'.sitavi «*»j.»a očeta gotovo igral važno Mrs Beberly Kobinson, doma visokega davka, naloženega na dc-pis d H idolfa Ta Ivan mi je vedmlogo.	Lz neke zapadne drŽave, ki je bi- lo otrok. Stara postava se je gla-
° I're<1 <*'nii Prijazna v:tka po 'K.ko je neki z Marijo. Ivane- lu skozi pretoklih šest mesecev sila, da ne sme biti noben otrok stava, plavi lasje, zdrav obrazek, v.. ^trot ' vpiašam neleg^ dnexrposlonii pri preiskavi tega pred- v starosti od 14 do 16 let zaposlen edno. a ponoie de.:lo ki mi je pospravljala sobo	po liar^ihl te ko'raisije> iina vo- kot ^ ur na dan ali veC.
Po zimi roke v žepu,|^ J bog, pun.ea! Urez službe je ^ ^^ ^yiln(1 zanimivc kot Sost dni na teden. Ne sme pri-
......" . ... stvari, tikajoče se uveljavljenja četi z delom pred šesto uro zju-
Kaj m vee pn tovarnarju?" 4 , ,	• - -i i - i	-	^ A - j ,
, .	tega davka v južnih državah. it>aj ter nadaljevati z delom pre-
/c dolgo ne. .>ian j.i je zapo- "	. " .	.. , ,	. x. ,
ti i___ „ . . •• , Mrs. Kobinson, ki se mudi se- ko sedme ure zvečer. Noben otrok,
tiil ker — no — ker pravijo, <;a
ima otroka/'	*	<laj v m
"Z Hudolfom?"	;o tem predmetu le z obotavljanjem i«e sme delati v nobeni tovarni,
•'S kom na k. Ta »rcšuik _ t ; 'll to raditega, ker l>o v kratkem delavnici ali v kakem rovu ali ka-
;|1|„t _ no* liutr je pravičen	oficijel?n huletin, objavljen menolomu. Nova postava glede
prepričani bodite, da mu ziisluže ameriške vla<le same. Kljub j cbdačenja dela otrok f p repo ved u-na kazen ne odidi "	{temu pa je javno zanimanje za ta j je vse to, raz ven pod pogojem, da
Save the Easy Way
B0VWS.S.
r

ist-
oblečen veduo V no obleko, vrat zavit v {iisi.no, toplo ovratni* en, a nI«:! v velike zavihane čevlje. ki gotovo niso bili njemu unu-rjeni
Pil sem jih res tako navajen da sem jih moral vsako jutro videti kako sla se "»ešla na dano znamenje tam na voglu.
Kaj je pravzaprav vezalo boga-tina in reveža, res ne vem.
delati in vsled tega stoji vlada sta riše ni nasproti proti popolnemu zidu obrambe. Stariši se poslužujejo vseh mogočih izgovorov v dokaz, da>je dotični otrok star več kot štirinajst let in vladnim oblastim je v večini slučajev skoro nemogoče dokazati nasprotno. —
Iz vsega tega izvirajo prevare, ki imajo pogosto za posledico naravnost komične prizore. Neki n ajhen deček se je oglasil za delo ter povedal snperintedentu na
Jugoslovanska
■5)	~

Katol. Jednofa
dctaoovtien* P'ela 189S t lalorpornaa k ^ 1900
n*»vrki	V	MINNI
sol. a si nista bila Uudolf, ki je bil	*	hll°- Vrgli so jo iz predmet tako veliko, da vsi oh*
edini sin bogati-ga tovarnarja »J^ih *ta»«ev. No, kaj pa: pajo in bombardirajo obiskov,
Vermuta, je hodil v realko, Ivar ]>a v meščansko šolo.
Po šoli sta šla zopet skupaj. Na
naj store
et tako veliko, da vsi obsi-
al-
ica, ki ima na razpolago zanesljive * ♦ *	jinformaeije, /. vprašanji in tekom
Po zimi umrje stati tovarnar teh vprašanj so poročevalei izve-trati pitni županovo hišo* sn po" v<rmut m zapusti vse premoženje j deli od nje številna zanimiva tej-
na obetov
Ta seveda zapusti istva ter sliko\*ite anekdote.
— Ko je dne 3. junija 191S najvišje sodišče Združenih držav proglasilo postavo, tikajočo se dela otrok, za neustavno, — je izjavila Mrs. Kobinson, — je bila seveda neposredna posledica tega, da se je takoj zelo povečalo
ložila knjige pod stopniee in ska-rVftJonm s,tiU-hala ves,do č.z ob-estne kamne.: v'-Jaiki Man. «e nap^l Nato sla se lovila in skakala drug ,lom m P^vame gospodarstvo.
za d ru tri m, dokler nista vsa up- N'P^«1«'® bana sedla na trato in <e naslonila mov ,n mt pripoveduje, da Vermu-tia kamen. I/za vogla j.h je več-il,lVI ilc,av'1 »t*vkajo KalAl jim I- rat gledalo malo. slabo .ble-Vt)!* ),i{ nanir^ ^ ltak Iu,Mo ieklt t, • v ;> snnem pi -dp tsivku i:>° ^ z,U/nl
v rdečem zršitem krilcu C't io ie "Nespametno je". nadaljuje ^	,	. ,
% MU eni, z< su. m Knidi.it jo j«.	i	j	— ;število otrok, zaposlenih v mdu-
mnr zajedal je taki i	i, brat. "da so pustili delo, korita« .....	^ "
n i ter zavpil i	n..-e>a, ne do.^ž i,.-	podjetjih. \ štirim-
dvajsetih državah ne zahtevajo
državne postave osemurnega de-nadzorstvo razve-
prave, da je star preko štirinajst estu New Yorku, govori .^i je star manj kot štirinajst let,'.1(.{ r.eprav ni hoto\ priti v urad,
da bi videl mene. Sele ko mu je dal preddelaecc strog ukaz, je prišel. Stal je pred mojo mizo ter te oziral name z o-*ividnim ogorčenjem.
Rekla sem :
—	Ti deček gotovo ne mores biti star štirinajst let. Premajhen m in ne izgledaš kot da bi bil star štirinajst. Koliko si star?
—	No, jaz ne vem, koliko sem star, — je odgovoril, — a zdi se mi. da nisem še štirinajst. Koneč-!io je priznal, da je star le enajst let.
—	Otroke je dostikrat mogoče icgOvorti. da govore resnieo v
J*
za v pil : "Kaj pa ti tukaj 'reš brž domov**'
fledaš' Ne * Saj zahtevaj) \rend*r le <o Mv.ar jim je plačeval njetrov o"c." Dekletec »e je obrnilo in plašno "Že prav", pravi brat, 14 a se- lavnega dneva yb. žalo	j daj »ospodari n.tegov sin. ki j- »>vljeno, so se ti otroci takoj vr-
• Vidi.V to je Ivanova se^tr\a ' '»n-ej trmast. J -epričan sera, da 1,a ^ajsturno dnevno delo m i i pravi hrat, ko je slučajno po- ne odneha ni z alas. Kdo ho torej nied njimi jih je bilo dosti, ki so :*.!ed:tl na eedo	trpel' Ciotovo le delavci sami." bili stari manj kot štirinajst let,
• « #	Hi!o je zvečer in lu': so gorele j torej takih, katerim je delo so
Minulo je m kaj let O-r.vi so po ulici. Stali smo pri gl asovim, frlasno z zvezno postavo sploh I tli ra/kr-pili -»a vse sti :ni 'fu kjer nam je ijrral brat tukaj ]«o- prepovedano. Kmalu je bilo opa-d' Pa so bili posl.di v vojaško Šolo,|sk<K*nega	' žiti presenetljivo veliko število
Iv.sn je delal v tovarni Vernnitr»-i, Naenkrat ras vzdrami vriše, ki delavcev-otrok in to je bilo raz-
jc naprava voljna plačevati po deset odstotkov davka za vse čiste dobičke skozi celo fiskalno leto z o;:irom na celokupni zaslužek do-tičnega otroka. Davek na delo o-tioka sicer na predstavlja dela M roka, temveč dobiček, katerega vleče dotična kompanija od dela otrok.
— Kot inšpektor sem bila pri-deljena zapadui polovici severne Caroline, torej onemu delu države, ki leži v Blue Ridge Mountains. V tem okraju sern morala nadzorovati 120 predilnic, čres-ljaren in tvornie za izdelovanje pohištva.
Razmere, ki prevladujejo v teh industrijalcih okrajih, so bile že večkrat zelo natančno opisane in
•LAVNI URADNI Kil
■mam* iotanbu, k« m, coiwum. f>o4»r«dMdnlk: LOUIS BALANT boa IN Pmii Ava. k<nia. "ajnlk: J08KPH PI8ELCR, By. Mina. «Mt«Jnlk G EC L BROZICH. Kir. Ml am
Iag4]nlk m»pUf»nft nutnln: LOU1« CO0TOJMX Uit 0
__VRHOVNI ZDRAVNIK*
iOO T. (lilimr Mt A. Ohio BI. NA PlttBbvrvfe. r«.
NADZORNI KIl
(OHM OOUtA. mtj. MimJL
INTHO.v r MOTS. NO Am. H. ■«. OtetM Bi TAN VaBOQA. KIM NatroM iitel PltUbairk, m
POROTNIKI! «KAOOS 1. PORfNTA, tea lTt. Black Diamoafl. .BONABZ) B LABOD NI K, boa 4M, »7 OQN K UPNIK. K A Na M. BNport. Ft.
4	PRAVNI ODBORI
PLAUTB. St. «U-Ttk Bt- Calumet. Mfc
JOHN MOVERN. m ind At*.. Dulutk. ming «ATV POQORBI.C. 7 W. MadlMo St. Boom IH
_ _	ZDRUŽEVALNI ODBOR:
KUDOLV PKRTJAN. MM Bt- Clair A vs.. NB OevolanA 0«Nl PRANK ftKRABEC 4464 Waahlnton 81r««t. Denver. Colo UUROOB WRJCSCaK. 4*7-1 ik At«.. Jotwatown. Pa
fodDDtlM slaauoi OJLAB NARODA Vmm at vari tikajo« — uradnih ud^r kakor tudi denarna poJllJ^iTa oaj a* »» majo na »lavnega tajnika. Va« prltoibe naj a« poflljajo na pr^daadnlka porotnen odbora. HroAnJe aprej«m novih Članov lo aptoh Vaa adravzUAk^, aprl^«vala. aa naj potn.ajo na vrhovnega zdravnika.
JucodU-vaitaka Katollftka Jednot« ae priporoma va«m Jufoilovtnom aa obilen pr» <top Jeanota poaluje po "NaUonal Frate.nal Congreaa" lestvici V blagajni un« J30® "00- itrlatotlsoC dolarjev). Bo.nlSk.h podpor. od»Kodnln la poamrtnln }% ■plačala .« nad poldrugi mlljon dolarjev. Jednota ateje okrog S UaoC rednih tlana* (IO In olTCjt S tisoč otrok v Mladinskem oddelku.
Društva Jodnote ae nnhajajo po raxnlh alavenakUk naselbinah. Tam kjer •« nI. priju ročarr.o VBlanovltev no\-th. Kdor eU rosmu član. naj ae cglaal pri uj* olku bij;2.nega druitva J B. K. J. k Za vatanovltev novih druicev ae pa obrnit* »a Ciavneff* tajnik*. Novo druitvo ae lahko vsianort b I člani al! član;caml
U'u junija izvršila prvi polet preko Atlantika brez vsake postaje. IVjstvo. da .i" prišel ameriški |>o-ročnik Kead preko Aatlantika s svojim hiilropdanom X('—i ne
Celjske novice
Na Spodnji Hudinji
1 lesno lr«;ovino nekega do-
sluča ju, da so stariši nalašč nni-
čili krstne liste i„ druga izrcazi-	v najmanjšem ozi-j Wl-kaI.ja? ki sliAi	n;1 imi, ( att.r
la -lede rojstva. V takem slučaju	SJ Jt° Pndobl1 A1'.Kako ta <rospod in nje-ova pospa priznajo otroci svojo pravilno sta-
•» » vovn "i».tr i Marija pa je hi'., ie jn ihajal vedno bližje. Hrat vidno iz dejstva, da je AVali Street,So hoteli hiti uslužbeni. Onim, t un z: 1 hišiuo. Tudi mene tu bilo v-tane. odpre okno in ^o^ieda;Jonrnal, ki ne ljubi senzaeijonal- jj.j so ^jj- v stanu nuditi svoje do ]Kir let iluma Ko sem ^e vrnil nu >« n llil je krušen veer Ta nt i»ad uih številk, ceni število delavcev |i-aze notom krstnih listov ter dru-
1 m.knnmi, a za nji«: i pri- l-Iavei keji so se posvetoval« 11. spevalo k temu položaju. Odhod izua t r ila. Otroci -ka'cjo veselo t ai jali rad. d la. HuU ni az
, ,	iz šol je bil tako velik, da je 36
ih kmalu razžene. le dva osta?«etj .	„ •• ..
, . so vpnzorilo veliko ajritacijo za
/.ivabiu-m im»2«v«>ih " icil rel;oi	. . ,
.,	. . , .	jv." povratek v sole.
Ivan, ti si osel, ce ne dizis z
semtertja, vpijejo in letajo živahno ml eeste pa do županove hiš* Ko slonim mol* ' na okrni in mi-*> I i? n na nekdanje z'.ite čase, za- nami. t^litii n "i ce>ti tiitadesn in vitke- *'Xe morem*', odgovori Ivan 7 l»'lo opaziti v
V šolskem letu 1918—1910 je državi Massacliu-
častnika Na nj*z«;vi stkani globok^im vzdihom. sto|wi bivalno mlado, lepo dekle.} kodrastih la*. v h«leni ]»redon-ni-l
pristojnos govornost je padla na dotično kompanijo in vsak otrok v starosti od štirinajstih ilo šestnajstih let, ki je bil zaposlen v dotični napravi, je predstavljal riziko za ciotično poti jet je.
V skoro vsaki družiui smatrajo skoro vsakega otroka za kapital, katerega je treba izrabiti v liaj-
setts skrčenje za celih 18 odstot-4'Zakaj :te? Tipi lakoto!"	kov v številu šole obiskujočih o-
"Prav lahko, ^aj «em jo vajen trok v primeri z obiskovanjem I n < a^tnik si si;.'e male hr.'i'-e in A skrbi me nekaj drugega. Keiliti kot je bilo preje normalno. V skrajnem času. Pogosto so mi re-e prij 1 110 p< govnrja v. brhkim moram svojo nesrečno sestro ter Lehigh okra.itt v Pennsvlvaniji je!kli surovo misleči in težko zapo-d'rv.h'1'i.i lak) 111 j.- poznat, kdo njenega otroka Revien jc bolna prdlo obiskovanje šol za celih si jeni gorjani naslednje: l'i /e bil to?	/e od otroške postelje in mislim, petindvajset odstotkov. Uradniki,j — Oospa, to je čudna 'postava.
\ha - /e res. To je KiulolTida sphdi vee ne vstane. Mučim se n;i(lzorujejo ]r,0() otrok usluž- Te ne bom dobil dela za svojega
rost in spominjam se slučaja dveh {iobro odraslih in dobrorejenih deklic, ki sta prišli prea mene \ zadevi rojstvenih certifikatov.
— Takoj sem spoznala, da so ponarejeni
tozadevni pisci so precej dobro o-
risali v splošnem značaj ljudi, ki j certifikati v Bibliji so zaposleni v teli industrijah.
Če smo hoteli .izsiliti izveden je nove postave, smo morali pričeti k tem, da smo natančno ugotovili starost onih otrok v starosti med thirinjastim in šestnajstim letom,
cock s svojim poletom ter uspeš- p0st0pata z delavstvom, presega mm završeijem čina, ki.se ni po-|-(. Vs|. Ineje (,os,oinosti. Zmerja-siced Hawker in. Potovanje tegalt., delavec, kakor bi bila to kak-Aiifrleza je predstavljalo monu-jSlltt ničvredna sodrga, mečeta jih mentalno kombmaeijo človeškega hn.z navetn>e YZroUa na cest0f ne poguma ter mehanične dovršeno-1 i/|lla-.uit.ta takim ki jih odl>Usti. nosti. Potovanje na razdaljo ll>60 ta plaC% tako da si jih morajo
kajti črnilo je bilo se svcžtv Kojmilj v ^stnaistih urah je doka-!skozi odvetnika iskati itd. Ker j, sem zaslišala deklici na skrivaj.jzal(>* ,la ni skoro »'kakih meja|ta ^ospotl "bivši vojni liferant". sem ugotovila, da sta stari šele v za	7 aw.planom. čeprav je|lako na(|l|t nasproti nam, i,i se ga
marcu 1919 T>o trinjast let. Oče Aleock odkrttosrčtio priznal, da 1mli mi drzllin povprašati po ne-je nato rade volje priznal, da je ^ P°let P^k" Atlantika bolj pri-
bilo pričevanje ponarejeno.
—	T vsakem takem slučaju sem postopala z velikim taktonT^ter pustila na stran vse slučaje, v katerih so bili stariši prizadeti v toliko, da so napačno določili starost svojih otrok v namenu, da se okoristijo s tem. Glavna srvar je bila, da se je ugotovilo starost otrok ter preprečilo, da niso šli otroci na delo.
—	S tem, da sem presenetila 1	-
nekatere, da sem sočustvovala z Tako trdi Theodor Wolff, ki stro-drugimi ter vedno iskala vzroke, j go obsoja napake Ludendorffa ter
AMERIKA JE
UNIČILA NEMČIJO
zakaj skušajo stariši povišati starost svojih otrok, sem na ta ali oni način dognala vedno pozitivno resnico. V šestih mesecih, ki sem jih preživela v severni -Caro-lini, je šlo skozi moje roke najmanj dva tisoč slučajev in našla sem tretino teh ljudi, ki je skušala navesti napačno starost.
— Napol izstradalni iliterati predstavljajo glavno moči pri n
Verntut	lan in noč da ji preskrb i m vsaj benih proti določbam postave ter.dečka ali deklico, staro pod štiri-
K.ij . i 1 ..i tak ij spfl/rul.' na.jpotrebne,^.	vprizorili vsled tega kazenska za- najstimi leti, ne bom imel od njih
MJ pravi brat, ki t-it a pole- r-te 'To nam nič mar. Povem pa ti. s,odovanja v gtevilu pod 100 na i vseh nobenega dobička. Deklica se ................ „_____________ ,_____
l.yymeljemo vse kosti, ee se pn- dan statistike te vrste kažejo,!bo poročila v starosti šestnajstih!krutiranju otrok-delaveev. Delo
V. S	U*. ,	, kako zelo se je omalovaževalo živ-j let in dečki, — saj veste, so v o-{otrok je potrebno zlo, ker je rev-
Kazideta se in brat zapre okno ...	, , . . ....	, « .. .	i-v.	, .... , - -
,	, . .. ljenje otrok \ dobi med junijem nem easu ze zreli, da odbite iz sitna jieodpustiljiva krivica na
Drugi dan eitamo v časopisih.
1 la so vsi
lieKi easopis.
Mln to deklB,,,
"To je hkšina", odvrne kratko, "l egava lii^iiin?'* "Ali pn ru»lo Vetlv-U., I v trnova ►estra jc
"Ivanova sestra... Kaj pa ima 'dela V' vprašam ta i njo*"
*' Smešno vprašanje brat 111 čila dalje.
•asopn delavci delo vstavili.
1918 ter aprilom 1919.
; svojega doma.
svetu. Delo otrok
' li.ndovoden sem ali on tudi ne' Konečno pa je sprejel senat — Otroci sami so pripravljeni Ščino. in revščina
povzroea rev-povzroča delo
neizogibni in
otrok in to 'zlokobni krog.
Ali bo nova zvezna postava u
deda m ta njima Prav tam
'Ivan, ne *■ Kako si radoveden' razne okraske zt l>ožično drevesec. j nil hleb rženega kruha.*' odvrne Kaj te neki to zanima	Zdaj pazil a j prid r "-e lahke sani in] Died in upognjene glave koraka
' Da. zanima me, ker bi rad zve- zginejo med pr:jetn:m iovljat».*em z orožniki med railovedno množi- sPesna- Ko je objavila komisija hI kje stanuje njegova sestre." krcgulčkov. Vse se pripravlja,1 eo. Ko ga pripeljejo pred sodnijo. za obdačenje otroškega dela, je "To >e pač lahko zve.*'
1 vojlu kur sta ve \ > 1 k dan do- "To pač lahko zve.''	v>e «e ve^li slovesnega večera 'dvigne glavo in pogleda okoli. Krij1-110 zaznamovati skrčenje dela o-
i Iv «11 m Ifu lolf, v«f ji neki de	* ♦ *	Ko zr-m takb zamišljen to ži- mu zalije bled obraz — oči -c 11111 tr°k za celih 3o odstotkov o*.
l-nec z i»n ijeni v r*ki.	Stavka se je začela, n Rudolf \«hno vivenje, zagledam prav «vetijo — ves život se mu trese, aprila tekočega leta naprej. Se
\'i li tu 1 \an' '* xpiaian r ido Vermut ni hotH o kaWem pobolj- j>od oknom Ivana. Iiled. tri*s.>"- se Tam ob strani ee^tc zagleda nje- veliko več pa bo mogoče storiti v \edno	šmju plače ničesar slišal i. »Vedel »i«l inrn/a. ne«e v rokah hleb krti- na, v gorkem kožuhu zavitega, »neposredni bodočnosti. Zvezna po-
lka on je", odvrne brat in me e dobro, da «ra delavei sovražijo ha in >e brječe ozira na vse strn- njega — nekdanjega, prijatelja .stava se tiče vseh poslov, v kate-|M»«!4dn.	iz dna d še; zato je nosil wdno ni 1'ln.ei rewik mislim danes mladih dni — Kndolfa Vermuta rili more hiti zaposlenih Ie 15 od-
K*j ■ ,-ika |»ra\zaprav tirn na revolver	'n«iam zvedeti za tvoje stn >va- >'iloma >e iztrua orožnikom, skoči stotkov vseh otrok, katere je mo-
\otilu?"	Videl item takoj, da ne nj-. da li potna rant N - -eJ-^n k njemu in lolestno zakriči s tre- ^oee najti v Združenih državah.
Za llota ilan** pa *labii kjt upal iti I%an na delo Videl wmjt a pr« j ta m:/«. «lok Ur ne dat.i t-*»-i Mu-im slas^.m -	Strogo in nepristransko izve-
- ara v«a'»af Na d*-1.« rre ne", pre ve "krat hoditi £ d-Sawi piralirak. iu tvoji s—»tri loii-'tn. djril.i. da *"Ti tiKli. ti* Mene vlačijo z ^nj«. te postave skrajno zaže-1 Hrat m čit« dalje	j P. vpr.wieval je /a del«*, u uikd 1	pozabite na sv.t e ■.•or;e ^mžniki kot navadnega tata. ker
katerih malenkostih, 11. pr: Kaj meren za vodljive zrakoplove kot je s tistim parom h>pih konj ka.
pa za aeroplane.	|tt>n. jt. nain,.sto da bi jih pri?nai
Galanten in ponižen mlad vitez 1: pregiedu komisiji, skril nekje je bil on. tako v vojni kot v mi-jv Zagrebu: dajje, kako je to, da "	lini. ker je sedaj 11a vrsti ravno
j njegov letnik, ni treba odriniti na orožne vaje, dasiravno je bil svo-jeeasno potrjen k vojakom ter še marsikaj drugega. Vendar pa za danes naj to zadostuje go>podit Cater ju, kot opomin, da ima tndi z nami. delavei, postopati, kakor z ljudmi.
V tovarni Westen imamo nekega delovodja Wolil-giinutha. kateri namesto da bi de-h;l z if mir in red med delavstvom i^to razdvaja. Mi bi temu človeku svetovali, da naj med nas ne zanaša razdora, ker drugače bomo prišli z argumenti na dan. kateri so nam na razpolago in ka-terih se tudi ta gospod ne bo nič kaj razveselil. Za danes vam naj zadostuje ta opomin.
zavrača njegove trditve.
■■	ljivo in upati je. da bodo zvezne
Kako ye ^.rrtn*-njen. Wkdaj n»u ea ni hotel dati. Sestradanega Vetak«	mi je bilo pri sreti. ^.-m vzel hleb kruha, da ušira svo- 0idasti nastopile proti delu otrok:"
* vet. . .h lo	tu hied in upa-l'l»raza j- hodil rrr-i okro-. da	^tn od oki^ in zaVI naMk.it: .,n	ter njenem ^tr^.Ka straš-.z iMj|n navdušenjem in isto une- *'
del 7. obraza mu č:ta trpljenja J*«*» je	v dno di-iie <e danes un Mene sinrW-W. svečke. p»«ila- ik- smrti. Ti t-i ji v*«-t .
roke mu leno padaje ob »klonjei%L o«e *r«-e ?«clL da ais*m m^sel /v.' č. ne or»-he, Ika in dmy». štenje. vzel si meni kruh j*<v«tavi	jdeti za njegovo atsnovanje iu	A prišl. je drngrvV. Nisem tutir 'i svoje pl;»eilo'""
Ko prideta 1 astt.ik iu Marija m «f »ti mu. Hrat je pa vetlno dolgo pri drevesen, ko tne vdUudi V tem trevotku *»«»tegue revol m.310 »liatue kapo i glave m	Veekrat sem o^lprl okn.\ da nek« vpitje iz uliee;	vev. ki je vh«el ICudolfu za pasom
mino po/dravi. i' a«tnlk v o** l 1 ua poklv-al a 1«• vedno prehiti o * Priinitc t^lu rria.ite jra**" nastavi in »pre/.i. litid.df Vermut j rezirnn, komaj %*Wtr.o od/dre* i in. izginil	S!;>"-im k oknu in zagledam src-, pade mrtev na tla Predi io Mi se
frre dalje____j	# • *	li ulice Ivana, katerega s:a p*- ljudje prav zavedli, poči druiri
K a ko so se časi spremenili* Ki- Prišli so božični prazniki, kate^ljala dve orržnika V trene t kit *trel. Rdeča kri vre Ivanu iz sen, mrtev **** ***** njegovega ae-dolf j.	prep-iiKwen. da l»i rili v-K-li t it mlado. Dilo sem bil zunaj in vprašam:	,ea in moči mrzla ledena tla.	roplana v Normandiji, bo vedno
v»o lega rek«linj<effa prijatelja;*- |H)]x»-dne pred svetim ve>."'erim. ' Kaj je nkral^"	Ljudje fc razidejo od groze, a živel v spommu ljudi kot mož, ki
mi pravi nekdo. 4 Koj rz:.e» rkvenih lin se glasi ubrano je dosegel izvršenja največjega
laenjem
J«1 l!JO tot jQ 2akj0 pokazati v »te-^ ' v:!nih drugih zadevah.
m JOHN ALCOCK.
Sir John Aleock, ki je danes
»ploh o*oveni. Njegova sestra pallela snežena odeja leži r.a trudni • Kruh" ; je .»oVa. da^i ;e ni mogel v. J zemlji. Po ulicah je vse živo. L j ud. ni bC* nSk
j;e nosijo v papir zavita darila in'je kot mačka do police iu i/mak- ni večer...
ikojiar v )M-karni. zlezel|ilvonenje, odnanjujoč vesel božič*;sena avijatike. On in poročnik
Arthur Brown sta tekom pretekle-
Berlin, Nemčija, 19. deeembra. Theodor Wolff, urednik lista "Ta-geblatt' primerja generala Ludendorffa, prejšnjega načelpika nemškega generalnega štaba s Kserksom, ki je po uničenju svojega brodovja baje odredil, naj se biča morje.
— Ne kaže veliko duševne sile — - pravi Wolff nadalje — če skuša zopet in zopet napraviti narod odgovornim z* revolucijo, ki je bila izključno posledica vojaških napak. V tem oziru j«' še veliko bolj krivičen kot jc bil kdaj ICserkses.
Amerikanci. katere jc smešil, so prišli in dospeli so na lice mesta tudi tanki, iz katerih se jc norčeval. Dne 6. junija je prišlo obvestilo nemškemu narodu, da ne obstaja več ponosna manevrska armada zaveznikov in pet dni pozneje je prišlo popolno uničenje iu razdejanje zavezniške armad«-maršala Focha. Naenkrat kot štiri leta poprej pa >i je nemška armada drznila predaleč, in zavezniška armada je bila na svojen. in estu. Nemške čete ^o vprizorile napad, a so «* «rrdo zmotile v ^vn-o-ni pričakovanju t.-r >e i«- bolj •rrdo zmotile irlede Amerike, kojei vstop v vojno je skušal Luden-dorff osmešiti. 1'soda Nemčije je bila zapečatena in ustrajiiost. ki jc trajala eela štiri leta je izjri-cila.
SLADKOR KOT VADA.
Philadelphia, Pa., 22. dec. V neki tukajšnji presbiterijanski cerkvi so ponudili vsakemu rednemu obiskovalcu <ili članu funt siadkorja zn vsako božjo službo, ki bi se vršila v tej cerkvi. Posledica tega je bila, da se je takoj pri prvi božji službi oglasilo 177 ljudi zmed katerih jc bilo le 74 rednih članov občine. Pastor Cli. Pnf je bil strašno vesel tor dal vsakemu mesto enega po dva funta sladkorja. Sladkor je dal na razpolago neki izdelovalec ken-dija.
Ozdravi katar mehurja in odstrani vse v 24 urah.
Vaaka pilula (MID'
Varajte am ponaredb
Dr. MOT je usp^*nc ozdravil mu d uho, božjast, ItaKsijo vodenicc crce, jetra, Iodic« ha želodčne bole-ihi^ na čudežen n i čin. Bolečine ttrebuhu, t pnili, očeh, nogah, ro •cah sli križu; o-tekline, revmau I	rem, koine boles
ni, izpuščaje, ogree. Možke sil ženske bolezni ali slabo kri se lab ko ozdravi brez operacije t najkrajšem čaru in po najnižji .oeni
Uradne ure: ob delavnikih od I. dop do> ( Dop Ob nedeljah *n praznikih: od >. dor
do 1"" Dr. JIN FUEY M0Y
3016nit Stmt PinSBURSH, MJ
"GLAS NAHODA"
New York City fiivbu P«. nie>tu /» ta!:c ni-ei.i na-Ci'atelji «Jiiis N.trodu mors jo jvaj*n, ledeno pa vse. Kar naen-iiuei! slabo mnenje a slovenskih I	nii zdrkneta obe, <-mok nn
*!antnikarienh \ Men* Ym-un. •! brbe-t. naenkrat ve« okim-an. Mo-«e jim podtika krivda da sn mejja y.e prej pia&nn suknjiča je iz-od.'fKorne /n dolgo ^t.-vko vf -kakor surova ii.i miy.i :i7-
imeli priliko slišati majorja Capita rta, ki je sodeloval /. Hoover-jevo administracijo in je potoval po naši lepi zemlji. Podal nam je sliko, v kakem pomanjkanju je danes narod doma, kako trpijo otroeieki. Obleke ni mogoče dobiti za denar. Dosedaj jt* temu ve-
mraza ti mali siromaki. Torej po-j tisoč ozebljeuUi otročičev v"d<
CJS.1Z

slainnik.ir.ki obrti Iboge ionska, kaj sie ivs take: Al: ni dovolj, dt židovski linijski britje delajo na
Ognjena potiea Uuiiariea obdari s smetano. j:.jei in
uo m izurjena evebami orehi, verni sladkost-
It A I
rr daj am
m a m 9 9 m
4
vs.- preteigi*. kako bi izpodrinili j mi ter barvami eelega sveta. Jnj-ženske iz te obrti' -	* a. prej zavita v papirju so vsa
X jnli j«- p«11 <• i» 11 i] r-o!o sh.v.-n-i visela na mo li ukn jiei. Ljudje o->Ui Ke*nieoljub ie? javno . tbsojj j koli niane pune eel regiment. vse
Lrl
•nretne slovenske delavk« !;i se|fr j* "Uiejalo j.i.< pa !;lel Prid.-,o I-bro zavedaj. . kje Jim ;>r.-:i «»e-j domov z j::j*i na >uknji.-? Peč-vatuost. Pravi,	t»i|c> on v du-'	kleli: pijune .*t-[iee, rogo-
/v. stavk«« kav ra j.- i.1 iub vil. z, rodna ileva' Same take nilxt radi zahteve, du naj bo pi.i-;b« >!>•-» re,"* za ki-izn.a* prezent Vo. ".»»m", delo od tedna no pa r»d ko.a. ni,v kdf P" j-ijcr. p šlje' n.e - dol'io slutile, d.i bi mi ne Zad.njie sem bil na Homer fitv. bilo io v korist pa-"- pa v -kok.j Pn. \a vm načine «mo telegrafi,
/ldje Id vsi-	h,	f-.sie- j rnii po tistega županovega sina.
re samo po zimi delajo bi ne nne-jda mi je sle In j v res prišel truVl !e nol*ene-ia pt »tfira ko h:-.-	'."i i!„v«e-il > ■ ,T-i deklet !j ;
čela slaninikarska sezona. Stavkaj!.««, da /daj z i/uatnujen. ;-apreje izgubljen:*, ker niso dobili dela | d. k Malo je bilo tema. malo pa •>d trdna, za kaieiega so zaš'raj-i zal tubi jen in menda sa »» lin' »/.j i kali. I).-la se zopet od kosa iu|s»-m se zaletel v o'» potu stoječo \\'*£U ima Za slovenski narod pomen Velikega petka, plača j-- povišana od do ju pro-i vrbo da me i. /daj nos hrti. Tudi »<■ nikd.r v zg Mb.vrni. ga rd obhajal razeepljen.	eentov.	(božično darilo'
I »o |eio*jiji*ga l.-t.i ira je obhajal skupno, •"»•ravno v su/.nosti.	Povdarjam. da ni niti ena. ka-j Vesele božične puznik-' T.ač-
ud pobl» ugegii i >il iona >.o odvzeli toliko, da je ostal le en mi- tera je z:ič»ki delati v začetku, vjnia: dosti j.oti.* žejnim vi", m pri
trebujejo nujne pomoči, ker aim« Ivini zaman, ampak zavedajte je tukaj in še pre.-ej mrzla.	j svoje dolžnosti in pomagajte i
Ako hočemo storiti naso sveto i kot morete. Vem, da tudi med n dolžnost, naše dobro plemenito' mi se dobi pomanjkanje ali slici delo. vzdržimo se tukaj vsakih ttot v domovini ne
'«k» Pomaga Amerik, „„,„„, ^^ ^	..'"'"'''"".i ,	P^tfli. .1« bo ta mJ
j ...	*'	J >.mo \si , na avto. <-im veejo si
aeuia tem siromakom za nujno silo. Človeka zaboli sree, ko po-ndsli, <la se je tuj narod, atneri-kttnski. zavzel več za naš narod, kot pa mi Sloven«-! sami.
17. t. m. se je pričela kampanja za bedne otročiče v stari domovini. Ta kampanja bo trajala en mes<M\ Torej dragi Slovenci in Slovenke, odprite radodarna srea in (larujte v ta namen, kolikor vam sredstva dopuščajo. Ko
O Z 1 C
vo- post naša, sedaj telesno in duš. to naberemo i, jo pošljemo pre- no uničena, in eelo zamrla, ko Hooverjeve administracije v moremo pričakovati od tega 1 'l0ra0vi,,°-	doeega naroda kakega razvoj
Darujte, kolikor j.- v vaši mo ■ Opomnite se ob vsaki priliki, v \ č'. Pomislite «la z *10.0<> preživi- ^rpžbi ali veselicah teh be te enega otročička 6 meseeev. o-:1''1' v domovini. S tem tudi lah hranite ga pred mrazom, pred Vtl5ko »»beremo skupaj, gladom in eelo mogoče pred Torej slovenski Cleveland [smrtjo. Imejte usmiljena srea iiwlelo. na plan. da rešimo, o/.iron I pomagajte, darujte v ta sklad, olajšamo bedo otročičev v dom I Vsak. rnožki naj nato gleda, da vini. Pokažimo, ameriški Slove
obišče nabiralee z nabiralno ^ZT^ZT'^ T	^ ""	V	n
lo. ne pošljite ga ne da hi kaj ' p0ktuUl"1 * tP,n lM-'hr:,n'1	7a	ampak
darovali. Spomnite se na bedne v T " ^ "" p0"	V"d"° tisTO
domovini. S 5e vadržnjete ene-i	T , ' \ T "T ST°nh Pa	na5ih bratov in	v «<
teh otročičev na dan filedati mo	['T ^ <IO,>,'° m0Tini'	^
ramo. da preskrbujemo te otroči- T ^J!™ V StaH d°m°-	T>o vaših močeh. .Usmilim
•V vsaj do maja/ker potem mo-	l?^ TT S" tistih	ročie, ki	molijo dl,
go.--e se bodo znal i sami braniti Z	, '""T ,,es Proti ameriškim Slovene.er
rH(<lI . , -	. ,t,a-ril-l° ,z	žal. mi Slo- ter nas prosijo pomoči.
hotl° m pomanjkanjem. Po-'venci še zelo malo. Torej naj ne	J F Durn
Ijou, trpeči miljou. ki b««ga semintja. žaluj zaman iš«'-e rt-šitve.
K«« so potreboval: zavezniki naš" ponu
ne v«
...... * * • ™	• 11 i:.i \ i. z ti j J i i i,
kot ne kam in «e<li ali oh koncu stavke., skeba- -fantom dosti deklet, da bo kaka rica. St&vka s.- ni pričela radi ^Lhett ^-pet nam delili visoke P^«' pač pa v-led gotovih na-j y.||lt, y/ jjUein,
naslove, bili ^o naši v« liki prijatelji in mi smo jim hili velika opo-',t1f llov ž! lovslcdi bratov, kateri!
r.ske vnsi
/. našo pomočjo ..o zdmbiii velikega sovražnika, ki je hil tudi '.'K*/'1" svoje sf^stre kot trn v A1 j^l^^J^jiJgJ^jm
jim posrečila to težavno delo, so nas pustili 11111 so	ko Židj'* ^javljali:
so začeli z nami kot sovražniki. ^»"venke so najboljše delavke, ra-
collinwoodskim Slovencem!
Uožič se bliža! Novo leto bo tudi kmalu tukaj, kako smo se nekdaj tega otroci veselili. Nismo se tega veselili zato, ko se na ta dan po cerkvah prepeva vesele pesmi, pač pa smo se najbolj veselili raznih daril ki mho jih pričakovali
Slanu'ikariea.
ovo irredento. povsod pod-i/igo za nov- vojne, povsod so skladišča smodnika in treba je le	Iz West Vir^inije.
iskre, pa p«»e,.	Srečtii časi! Soduji dan je pre-
Misldi Niim. da j« bila Avstrija neprekosljiva v zatiranju in h želi, štrajk končan. 14 odst«itkov pot it je«-vanju, pa je vseeno v Italjanih dobila svojega mojstra. gori, življenske potrebščine 1.1 ik1.-V šolah v zusefi -ncni oz. tidju se poučuje slovenske otroke jz-lstotkov višje, premog na kompa-klnično v italjattM-iiii. Pri sodiieih. ter drugih uradih ne pri<leš s slo-; nijskth tehtnicah	' "
venščino nikamor.	lažji. Pa naj kdo reč t
Narod gh*da ro. vi<li vse to. trpi in klone, ker je preslab. prcdlijenic.
Toda vklonil se no ho nikdar in nikoli. (V hi hotela napraviti
vih gospodarjih te dežele.
Sila s sil«, i imhujša bo sila. temvečji bo odpor.
odstotkov da ne na-ln še ena sreča nas Imenovana bo še posebna
iti iija Kra- dt Primorje italjansko. ga ne ho napravila prej. dokler ,ion|IsiJa' k[ '»o rešila š«- ostala n jzž-ne vseh naših možkih. žena in otrok na Korsiko ali SicilijoJspom" vPri,5a,,i:lt k;ikor 1^ pa še potom ho govoru vsak kamen vsak gozd in vsaka trata o pra n,,"novai,i prei«kovalei draginje, » .u — .....iki so pronašli. ua draginja napreduje vsak dan in najbrže še ___tudi bo.
i «	- .- , -	.	Zdaj, ko «o rešeni naši Primorci
. Mgoslo^n, so >a.eh kon.-no spoznavati, da brez izobrazbe in \0tranjci v naši stari domovi-
elovek nit i minister ne more postati.^	ni, so pa M rešen ik i poslali naše
* *	jugoslovanske čete proti Albaniji
V nekem mestu v \«-w .lers. v dobivajo mestni uslužbenci, ki da nam ne bi italjani zasedli na-love ps.. po «-estah. v-'čje plače kot pa učiteljiec.	šib slovenskih krajev v Albaniji'
To j.- po mnenju meštnih očetov čisto pravilno, kajti otroci ne Pač na vsakem koncu uapre-grizejo.	de k!
* * *	Slo\ enei v Pittsburghu so ga pa
Veb-klavei ne hod«, imeli nobenih stranskih zaslužkov. Ti stran- polomili, ker so vstavili govor na-ki zaslužki bo« I o zam.prej t voril i nekomu drugemu glavni zaslu- jngoslovauskim rešiteljem, in yek. Komu? Javnosti «otovo ne.
naš sovražnik, in ko s
n a eediln, da š»' več, postoppti so zaeeh z nanii	miuauu «vi
Vsak je dobil ,vo; plen. Franeija je dobila Alzaeijo-Lorensko,	j,ih ^tnjejo gospodarji.:
Anglija velikanske ko,ironije po vsem svetu. Poljska dobršen del	k° ^ P^ »arastlo število
Nemške, reški. kar j- hotel«. M i smo dobili svobodo, Italija pa	, -pU	- gospodarjif
i i * , ''	i vam bo«-e)o dati delo raditega, ker!
'tej Avstrije.	....	.
, " ,	- i , *	,	, . VJWi nio/jraiu v tem?, du vas za-
'	ili <'ol,,la ,lsn Avstrije, v katerem se nahaja ,noI.ojo Okoriščati. Vsaka sloven-
koraj polo vi*-a nas.ga naroda.	ska delavka Vf% da to ni ker
I o vsoti jr v«-ljalo načelo, da l.. bila najtrdnejša podlaga svetov- za majhno plačo nočejo in niso nepa miru. . «• b. d«dnl vsak narod sv«,je, če bi se združili ljudje iste- |JOlele nikdar delati. Vsledtega so
ro,ln ,n ***** j"'/lka-	se tudi organizirale. Kadar bo pa
Začeli .o zdru/. vati, t«wla na krivičen način. Praneozi so do- prišol boj radi slabe j.Liče ne bo J1H1 , liili p«mi svojo vlado veliko Nemcev, Poljaki veliko Prusov, (>hi in med slovenskimi slanuiikarieami "'i" -- ,- ,	,
K umu ni veliko iladžarov. Srbi veliko Bolgarov. Italjani pa i^r stoti niti ere. ki bi šla skebat	stansev ali sorodnikov. In te-
so Jugoslovanov.	Slamuikariea. ]**.**	T	^
... i.,.„:;] . „	i	, ,	gaee je tlaiies doma v Sloveniji?
.Na wli koueiii m krajih imamo novo irredeuto, povsod pod-	I	.	,
,	.	. '	t	. —. . .. lam je preteklo že pet Bozičev,
sniorlnika tu treba je le	Iz West Vir^miie.	j. , , 1	.
pet dolgih let,,ko so otroeieki zaman pričakovali kakih darilc od svoje matere ali očeta. Oče se je nahajal v vojni, v klanju, ki je tvegal življenje za "domovino",
lo marsikateri oče je padel. Mati ni imela sama, da bi razveselila svojega otroka. Sama je stradala, stradala do smrti. Žalosten je bil pogled na take prizore, ki so se vršili zadnijh jet let v naši stari domovini. Tisoče in tisoče otrok je moralo podleči lakoti, in veliko jih je še na tem. Enako so n-mirali ti naši malčki od mraza. Mati ni imela toliko, da bi zavila malo dete niti v cunje. In samo misel na to človeku krči srce od žalosti. Kaj šele, ako bi človek vse to moral prestajati kot so to morali naši bratje in sestre v domovini. Zaman je plakalo dete poleg matere, daj mi kruha, daj mi obleke. In kdo je vse to povzročil, vemo vsi. Vojna, katera niko-
li ne prinese dobrot, pač pa vselej revščino in bedo. TT)ogo trpeče materino srce, koliko je moralo prestati, ko je gledalo na bedo svojih malih.
In poleg vsega tega so še bili vedno preganjani iz kraja v kraj po sneženih hribih, po mrzlih go rah v tuji svet. Sovražnik jih je vedno preganjal. Danes je ta domovina dobila toliko, da je vsaj svobodna preganjalcev. Naselili so se nazaj v svoj rojstni kraj. Ali tukaj so naši vse razdjano. razbito in razrušeno. Nimajo ni-kakih sredstev, nikake pomoči. Tisoče, in tisoče ima danes odprte oči proti nam ameriškim bra-I pisano suknjico. vboh? krogel če k toru in niilo> jokajoč prosijo poprav po gosposko, ter v mesto ia ,r,°4'i- Dajte nam pomoč vi ameri-jih dobim približno za «>n velik bl*atje in sestre po krvi. Usmi-klobuk. Petem jo udarim po me-!lite se in rešite nas smrti. stur za menoj pa v«epoluo ljudi. Imeli smo priliko slišati več o-največ pa mladih gizdavk o«l Iti ki so se vrnile iz naših kra-izza leta ]<*)>. „„ padlo toliko «ležj* ko,	To mora hitr 1 ' V'1^1 Ja/ prav pokonei. v j'.v in ki so nam podale sliko bed-
vehko zadoščenje vodnim -ap«,stolom.	M*t:lh 5?®"':*®- v r°kl Pa M™' ' Ufpa StanJ*a v na5i ^tari dolbovi-
# #	I>a tudi nikdar nunam, kjer ie ns. fTevelandski Slovenci smo
Pariški list "Le Matin" piše: — Iz nastopa ameriškega senata! ie ra/vitlno. da hi bilo boljše, če hi Amerika ne vtikovala svojih prstov v evropske za leve. Naša vroča želja je. da bi senat dosegel svoj cilj.
Saj pa pred* t rem i leti m "Le Matin" takole pisal.
* • *
Sedaj pravzraprav ni ve." vojna, pa je vseroio vojna.
zraven še našemu znanemu irovor-niku Etbin Kristanu, ki rešuje , nas ameriške delavce in naše brate v domovini. Pa še vpijejo: dol žn.iim1 Te bo tako šlo kdo nas bo vendar odrešil ?
Sveti Miklavž mi je preložil darilo za drugo leto. No, če ni punce <-d 16 let naprej, tiste otročarije naj le sam ima!
Nesreča nikdar ne počiva. Se-daj je sveti Hožič, to je dan potic in vseh .sladkosti pred v rat mi. ('c-indžunkšn nroti njim, prav še kokoši niso ofici.vdno na
IHivedah- št raj k«, vendar ž<- jajc * *	po nekaterih krajih primanjkuje.
Tajnik za zunanje /a.b-ve. Un.>, bo resigmral. — Predsednika Poslala me je neka Jtečlarskn po-Wilsona bo o Ho/iču žiapnstila kuharica. Po kom bo Wilson bolj staja v mesto po ja.>a z naro'i-/a lava I" Po >voj«-in ;-«nianj«*m ali po svojem notranjem tajniku? lom, da jih dobim kolikor največ
,'ih morem Hitro oblečeni š*M>rtno
Varčevalna kampanja' Tudi prav! Skrajni čas je že, da začno tovarnarji in trjrovei štditi s svojim bi eenami.
Premogarski baroni skim sporazumom.
(flej»e jih, glejte:
Mr Palmer?
pravijo, da niso za«lovoljni z indianapol
Kaj. če bi izdali
Neumnost je največja nevartmst za to deželo, t»*tor Kenvmi. l®rav je imel.
je rekel se
Ženske volitve — • pravi neki politik Moda je vendar vsestranska.
m- dele v pet skupin.
Berlinski hišni g«»»podarji štrajkajo proti vladi. Kakšno gospodarstvo p« je to?
* • * j
Amerikanei iti Japonci so podobni dvema kvartopireeina divjega zapada, ki imata poleg "ehips" napete revolverje.
# • •
M eat o Milwaukee je izvolilo kljub kongresnemu vetu Berger ja ! svojim poalaneeni. Proti njemu so skupno glasovali demokrati, re-i Ameriška Legija in tako dalje.	.__
M oški in_____
ivtt« napake. Zakaj si ne preakrbtU aal-. naJ^oiteneJSesm. naJlskuieneJSeca ln BaJ-■dravnlka t aaJetku. Dr. Kalita taa M la v adravljenja tisočer in tisoča bolntkOT i naJraallCnejSe nafiina. Valed "m u poatm neodvisen adravnlk. .prt katerem ae	M*
aa mrojo bolesen. Brea akrbt boete dobili pri! temeljito adrerljenje ta velike ni denar.
Govori vaš mihmt Jealk.

VB Ji < ■ > ■ « ■ T
■ * - m . ■ a B t M. TTa li,
Najzanimivejše, najcenejše
in najbolj popularno etivo vam je na razpolago.
Slovensko-Amerikanski Koledar
je izšel za leto 1920.
Veliko vec slik kot prejšnja leta. Najbolj izbrani članki, opisi, razprave, povesti, šale, zanimivosti.
Stane 40 centov.
Izrežite ta kupon, pridenite za 40 ceetov štempsov ter pošljite nam.
SLOVENIC PUBLISING CO.,
82 Cortlandt Street,	^
New York, K. T.
Tempotom naročam Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1920 ter prilagam za 40 centov štempsov.
IflIA
-.....••■-•••••»•>*•• ..........................
Naslov ...........
........••»•»•»•••...,,,,,,.,...............
Mesto in država ........
iMMBBaaasflr;1
SS^Itit. 1
' ..K-ti;^.
,, - . ..........'JL,aai :_-


- *«!»■.■•»,—"—"---
CCT^ XAROIVS.	TO
Vitez iz rdeče hiše
(Lc Chevalier de Maison Rouge.) romam iz Časov francoske revolucije
Spisal Aleksander Dumas star.
(Nadaljevanj«.)
XVI
Zgubljeni s n
da
fi urr*(
IKTOtl. o I ne ljudi
a/i I avli

P*
uja
si ru
1*
li I>i
»♦dd.li«
dm vi! iom. .. Li
u cu (*)«" n d > i aričnkn na h;« Lia" k ..j k« ■vo it< »i
n pr-pri.-ujejo itami sel*e,
»ti ?n>a?ovalei.*'
OK, vi ne spadate k tem Iju-leio, Mauri«*e. o tem sem gotova!** «* v/kliknila Gwwvieva. ■ Millet I ji va * je dejal Mau-u«U rir. -*meidm, da sem že pokazal, ». U i kako dober domoljub sem in kako aovraiim kral.ie ter njihove pr-Toda kljub mojemu pivpri-e.iii.'u, da ima Awrijanka Antoinette v»-iik delež krivd« na instc-»i I* t Ilirije, n** !»o v moji navzoč-i'"*ti nihie žalil bivše kraljice, — najsi! .•	^nnterr«* ali kdo
' ObČai
NaroČit* »i Vrni Utiaek Smron Altna-
ufc* u SlOMac* u uao od VftJae* lekir-
nmrja ali p• Ulmu« od iu. TMpovsod
Ultoftj.
Kašelj
j« naprijatna prikazan m povzroča mnogokrat mnogo bolo&n. trpij«oj» in skrbi. N«kaj tac«ga le. kar -m n« moreta iznebiti tako hitro kakor bi radi. razsn ako storit« ta kar je storilo mnogo drugih: Vzamite
Seven's
Belsam for Lunfs
(Severov Baizam za pljuča) ▼ zdravljenju kaiija, prehlada. Oripavosti, v slučaju o£eiko£enaga dihanja, ranjenem vratu in enakomernem po* kailjevanju. Poskusite steklenico danes. Dobite ga v Vaii lekarni. Dobro za otroka in odrasle. Cene tfc in tc davka, ali fiOc in 2c davka.
Oblastveno ustrahovanje stavkarjev v pittsbur-
škem jeklarskem okraju
PEIEI 26B6D
Poroča. ALBERT SHAW.
In približala se je zima in sneg padci na ohromelo zemljo.
■------Gospodarji sveta so zapovedali
Zveza raed tvorniškimi 111 kra- sosedih, pri njegovi družini in med nekim senatorjem ter n-kim vsem ljudem, naj pridejo, da se jevnimi uradniki nam ne nudi le Imrgessu. ki je posloval kot poli-'zaslišanjem.	bo vršilo ljudsko štetje,
pojasnila kako je na tako lahek cijski so.lrik r tozadevnem slu-' — .L7 katere dežele prihajate? In prišli so narodi severa in rtna-in mogo«-.» razveljavili držav- «"ajit, štel' jc obiskal neko svojo' — lz Galicije.	j"ga, narodi vzhoda in zapada.
-jijunake pravice, '"inve.- nam nndr sorodnico. Ko se jc vračal domov.
pojasnilo za to, kako pride do mu jc ukazal neki konštabler. naj fjt«ga, tla si smejo dovoliti pomož- -r,. v neko hišo. mimo katere je ni šerifi in konštablerji taka ne-'nv:iok&r Šel postavna dejanja po ulicah.
V Allegheny okraju je imel šerif Haddock po svojih lastnih na-j
ved ha h pod svojo kontrolo 30C " Jli3t h°m Predel do-mož in razvontega j«- zaprisegel
i)il
w. t	SEVrpfl	CO.
CEDAR	RAPIDS,	IOWA
		
Tn ni i"oia hiša. — je trdil Šief. — .laz hočem iti »lomov.
— -is. z i mov. — je pretil konštabler.
kot pomožne šerife .liHX) tvorni-1	»^'tel zasledovan
škili delavcev. Listi so poročali. konštablerja. v liišo. Obdana od da je bilo v pričetku stavke pri- >voi*n otrok, s.- jc nahajala v hi-bližno 10.000 takih pomožnih Še- 1,ek' a Pri pranju, poleg
sf
.M a uri«
Dixmer. "uliti zc ko wpri keara
r»
mu je segel v becrd )I:i Corderie. tako da je bilo čuiirilov. Tvo-niška policija, ki oprav ,toPa	Konštabler je prijel j '
" tli v. mo, i bi s.- :.ioi*ii' 'rotKJtanje voz ;iad u.io	lja v navadnih časih, sogi>sno z,1"0^ Tfir ?a Uvedel v ječo. Pri
<. varnega v naši družbi.i Nato i >i ogledal«. pivo driuro državnimi postavami, le varstve- Poznejši obravnavi jc moral pla-
)' no službo v napravah samih, je l~sUl deset dolarjev, ker se je n-1zapriseženih bila zaprisežena od šerifa na za Javljal uradniku, liekli so m
nas govorite
kaj ta-Mn tretje nadstropje. tu
lahko svobodno videlo v u-nroisk«
vet 11
IVOMI .►
end i in
ii svojo
i to in pošteno ro-' 1 i •-1 Ihimerja, dane*
Morar.d* njegove
b ne naočnike !.jti-|''mrhi ho na moriiču kakor njen ustvo knrti bil j« soprog; toda ona je slabotna in ! i ud« a lr Sil rad [1 -'iia /» nska in i tu bom vedno j nahaja jočo se v svoji ki riiii; t«-.dajst *la bi r*l foitali
— Kakšna razlika ji* med ta- Prišli so stari in mladi, zdravi mošnjo vlado ter ono v Ameriki? in bolni.
-- O. tam jc lc kralj, tukaj pa Bogatini so se vozili v krasnih j. superintendent.	ekvipažali, revežem so klecala ko-
V številnih slučajih so sprem-.1, na' bolne s0 110siii v nosilnicah. Ijitli supcrint.-ndcnti in preddelav- Mala nizka Yrata ™ vodila V c i policijo v stanovanja delav- krason prestol, kjer so sedeli tri. .-»■v. da jih napotijo k povratku -oanilcL, ki so šteli ljudi. Pov-na delo. O tem imamo prav pOsc- si;<1 /laTo iu >maragil, zrak je bil l en slučaj iz Diupiesne. Kot mi jc l*rena*ičen /. jasminovim duhom, povedalo pet sta v kar je v. je sede- Trije sodniki, dva starca in lo na prvi dan stavke teh pet mladi mož. sedeli na visokih iu o/. ;\i veram1, i neke hiše.	prestolih.
Neki pomo/ni superintendent j.' Posamič so smeli ljudje skozi p'*iš*'! spremstvu več tvorni.Ških 1
Vsak je moral povedati sodnikom
re<l vami in pi«-d v^emi. Pix-izjavljant in pripominjam:
šerifov ter policij
iiskijru načelnika dotičnega kraja	katere naro<lnosti ie in iz katere
vrtove, ki so bili kakor navadno. }.*evo kompanij. Od tedaj uaprei P^neje. da se je dotiena ženska j po cesti ter vprašal stavkarje. če	dežele prihaja.
zjisi deui ..d narodne ga-de. imela polnomoe, da izvaja po- ta,:° prestrašila. iia je dobila j hočejo iti na delo	Noč je padla na zemljo, na gla-
" predeasen porod in da je vsled Odgovor se je glasil, da ne.	ve treh sodnikov pa utrujenost,
tega "-edaj zelo hflna. | Xato so v ,c aretirali, jih ob-	ki!.ifi (slave so jim bile polne na-
Tudi meščani, ki niso bili za po- dolžlli JH-rrdnega vedenja ter jih	ro<^ov in imen.
Ditmer in Mora-id sta pttzn.u.i 11'cijsko službo v kateremkoli svojo prijateljico vdovo 1 Murne«*', j kraju celega okraja. \ra policija
oji pod poveljstvom tvorniških Kompanije
1 >da nl»ogi Maurice se > varal v ovojem upanju. k*r večkrat dovaja Ijrdem, ki račnn.iju <amo s svojim «reem in se ravna'o po njem.
Me*to ljubkega nasmeha, ki «e ga je Maurice nadejal, j« fjenc-vieva sklenila, da bo kazala napram njemu le hl&dno vljudnost* zelo s.t»ek jez proti deroči reki. ki i«' grozila, da poplavi njeno srce. 1'makrila se je v svojo sobo v prvem nadstropju in šele. ko bi jo kdo poklical, se je namenila podati se v pritličje. Ah. tudi onn se je motila.
Samo Dixuier se ni motil: pričakoval je Mauriea pri neki ograji medtem ko je občan Morand tb jrniatično barval s črno barvo male repič« ki so jih morali pri-šiti na l»e!e mačje kože v svrho iz delovanja hermelina.
Maurice je odprl mala vrata na liod'iiku, da bi «el skoz vrt; Ka>;or prej, je zvonček pozvonil na pese-ben način in naznanil n jegov |>:i h.«! Cienevieva jc sir« fin. čuvši njegov glas iu je zopet *purttila zaveso ki jo je Lila nalaLko pri vzdignila.
Prvi .Mauricev oln-utek je bilo razočaranje. Ne samo, da ga <je-tu vieva ni pričakovala, na svojem oknu v pritličju, t:nli v salonu, l.jer se je poslavljala od njega, je ni videl. Zato je moral naznaniti svoj prihod, kakor da bi bil v treh tednih svoje odsotuosti postal ;m>-poltioma tuj. Postajalo nm je težko pri srcu.
slednjič se je prikazal Dixmer. Kndostno .»e vzkliknil in ga tesno objel
Kmalu je priila tudi Genevieva. 1'darila se je parkrat s svojim bisernim no&eem po licu, da ji je eonet šinilo nekoliko krvi v obraz. Toda ni š«- bila prestopila dvajset stopnic, ko ji je prisiljena rdečica zopet zginila z lie.
Maurice je opazil fJenevievo, ko s«* je pojavila v polscnci med vra li: smehljajoče je stopil k nji, da b: ji poljubil roko; sedaj jc šel o opazil, kako zelo se ie bila spremenila.
Tudi ona je opazila s strahom Mauricev posušen Jaraz iu njegove svetle, mrzličave oči.
*	Vi ste torej tu, gospod!" mu
rekLft z glasom, ki vz!»e vsen.n
naporu ni zvenel čisto.
Da bi nekoliko skrajšal prve mučne trenotke. je Dixmer velel prinesti obed. ki se ga je vdeleži! tudi obean Mornnd.
Cenevievr«, ki se čutila srečno, ne je kmalu zopet obvladovala. Itila je mirna in hladna, dasi prijazna.. Napeljala je pogovor na imenovanje boginje Pameti ter.na Mnike v Templu.
*	Kaj?'f je vprašal Morand s TH>tajenim glasom, ko so omenili kraljieo. ''Ali je resnica, o čemer se govori. (A^an Mauriee?'*
'•O čem pa se govori V* > vpra-Šal mladi mož.
*'I>a ravnajo okmtno z jetniki ravno oni, katerih doJžnost bi bila da jih Ščitijo."
"So ljudje**, je odvrnil Mau-riee, "ki ne zaslužijo človeškega i. 4e stTahopeteev. ki se niso ki pa mučijo prema^are**
milo iti spoštljivo ravnal z onim.jičividno nista h »tela, da hi ju on.,|...adllikor. kompanije morajo "* "bk",S1 "Ulu '	-poznala kajti skrita sta bila za|staviti za vsakp„a tak	ž
'"In ki allien , je lx«ječe »lcne-1 hrbtom hišnega posestnika. !:i jli
nega šerifa dva tisoč dolarjev
jamščine ter so odgovorne za njegova dejanja.
Državna policija pa je ona, ki vrši ustrahovanje stavkarjev v
\ i« va vrtrašala. " ali vam jc kdaj j ie opozarjal na ugodnost tesia pe dokazala, gosp nl Maurige da je Strega in prijetnega razgleda, di vzet na za nežnost, na kater« ni-' Kupec jc hotel nato videti pod-kakor ni bila navajena"'*	strešje. l astnik ni imel kljitč-a pri
'-letnica se mi je ponovno za- sohl- a Tok<l1 tako-i PonJ-1»valila za moje ol zirno<ti napram *"Ni«em se motil ", je dejal Mo-,eelem okraju. Težko je ugotoviti, njej. madama."	rand, ' ta hiša izborno ustreza na-'katerega je treba napraviti odgo-
' Potem zelo rada vidi. ako pri- ^im namenom in zlasti kleti." vornim. da je bila državna poli-delc vi na vrsti r"i straženiu." j '*Božja* previdnost sama gro na!c^a poklicana na lice mesta. Izza "Morda je tako", je odgovorili roko našemu podjetju", .;e odvr- preteklega februarja so bili majh Mauriee.
* Povejte mi *, je dejnl Morand, tresoč se kakor ženska, "ker sie i a/»»del i to, kar sedaj vsakdo zatajuje. nauircč plemenito ste-: ali
mislite tudi o njenih olrorili templovega stolpa. To je bilo ne-tako.'	ugodno in ugmlno obenem: ne-
Jaz ' " je odvrnil Mauriee. j ugodim, ker ni bilo možno obče-"Vprašajt« le nesramnega >imo-|vati s kraljieo s pomočjo znamenj.
nil Dixmer.	*>i oddelki te državne policije v
Ko se ie lastnik povrnil s kiju- Dravosburgu, odkoder je mogoče čem in s«, se napotili p?oti p >cl- dospeti v najkrajšem času v raz-strešju. so spoznali, da njega vi-j lične jeklarske občine in na pred--•čina ne sega niti do slemena |večer stavke so tudi spravili od-
na l:ako težka je roka uradnika, j ugodno, ker ravno ta nemožnost 'tom	-]e ot*i„ov
v čipar navzočnost, se je ta pre- ui mogla vzbujati nikakega -uma.j,.^ konšVahierjev
delke konštablerjev v te kraje. Burgess iz Braddoeka ter policijski načelniki v Homestead in Mnnhall nočejo ničesar vedeti o oren za navzoč-
ka.Ui na visoko hiše so seveda pa žili najstrožje.
"Mannv Toulan. ali Tisonkina hči bi ji morala na vsak način spo-se van.jc je dejal
drzni človek upal pretepati malega Kap«.-ta."
"Oil, občan'"' je rekel Morand s tresočim klasom. "Vi ste torej «!radnik o katerem se je toliko;ročiti, na govorilo in ki se je tako veliko- Dixmer. dušno zav/»mM za ubogega otro- M idil bom na t«." je odg«»vo-a	ril Morand.
"Ali se je govorilo o tem?" je1 Š!i so dol. Notar je čaka! v s.-*-vprašal Maurice začudeno	(Ionu s po«o<lbo. ki jc bila tak-.j
"Oh, to je plemenito srce'" je podpisana, potem, ko je lastnik vzklilenil Morand. vstal od mize j cl»ljuhil da izprazni hišo do «jsui-in skus.'l potlačiti izbruh svojih j ure zvečer
občutkov; jMxlal se je v delavni-1 Ob devetih sta se M era L d in co kakor da bi ime! tam nujnega j Dixm« r vrnila; sl-dilo jima je ne-cpravila.	!;ol ko v daljavi petero ali šestero
' Da. občan", je odgovoril Dixmer "da, govorilo se ie o tem in
mož. za katere se ni nihče z*ucn 1 vsled zmešnjave, ki je tedaj via-
reči moram, da s«> vas vsi ljudje, j dala v Parizu, ki imajo srce in poguma, hvalili, ne da bi vas poznali."
f« ene vie v a j«* z c bčudovanjem zrla v Mauriea in jc s s;lo skušala potlačiti izbnih svoiih občutkov.
XVII.
Državni konštablerji Pennsyl-vanije so vršili izvi*stno službo pri zastraženju oddaljenih okrajev, preprečevanju gozdnih požarov iii pri razkrivanju takozvanih "epeak-easv" gostilen.
Pri AVcstinghouse stavki leta 1915 so se obnašali zelo dobro. Takrat so potom svoje pazljivosti dokazali, da je skušal neki tr-Jgovee iz East Pittsburgha položiti bombo na posestvo nekega tovarniškega superintendenta v namenu, da diskreditira delavce. Njih postopanje v sedanjem indu-strijalnem boju pa stoji očividno pod uplivom državnih in občin-
slcni v jeklarskih napravah, so morali « osti trpeti od konštablerjev. Hočemo naprimer navesti zadevo Adolfa Kuehemana. Povest sem čul od njega samega, od dveh drugih prič ter moža. ki je bil navzoč pri zaslišanju. Kueheman se j c nahajal v gostilni Dress'»er-ja v Ilomestcadu. Komaj sta bila zunaj, ko je neki konštabler za v-pil :
—	Noter, vidva!
—	Allright, — je odvrnil Dressier.
obsodili na globe po $27.7."». Ob- — Zadnji naj vstopi — jc rekel
en« m ?-o jim odvzeli vse organi- siaree služabniku.
zaeijske izkaznice. Meni pa je po- Vstopil j.» vitek suh mož in za
zn e je policijski načelnik izjavil, njim jc vstopila mlada žena, ki
<la so se dotični ljudje tepli! je bila v blagoslovljenem stanu.
Xa policijski postaji na južni Mož je stopil k mizi in prvi sta-
strani Pittsburgha so tekom eno- roe j,, vprašal:
ga jutra zashišali 36 mož. Zago-I _ sj , j,
vorniki stavkarjev nismo smeli Mo- pa 7il^tXrnn p0glodal>
govoriti s svojimi klijent, predjpa j(. ^^ ^ obfttavljanja:
ebmvnavo in obtožnice so bile:	.
j	4 . . . , , . — l lovek.
ipreeitane tako nejasno m nciloloe-
rio. da niso mogli poslušalci raz-, nmeti niti ene besede. Ko je eden
Sodniki
dali.
so se začudeno spogle-
Komaj je ušla ta beseda z nje-1 izmed odvetnikov proti temu progo vi h ustnic, ko j«* dobil od kou.. štablerja dva udarca, enega po roki in drugega preko ramena. Oba sta stopila nato nazaj v hišo in Kueheman je bil zadnji. Pred-iio je zaprl za seboj vrata, se je še enkrat obrnil.
Konštabler ga je vprašal, zakaj se obrača.
— Ne vem. — je odvrnil- Kueheman.
Takoj nato je zletel konštabler za njim ter udaril Kuehemana po glavi. Razventega pa je bil aretiran in plačati je moral deset dolarjev kazni. Pri zaslišanju ni bil navzoč konštabler, temveč po-
razmere v
- Vsako deželo, v jntijejo ljmlje.
— Kateri jezik govoriš'.'
kateri sta-
lieijski načelnik, ki se je nahajal med napadom med množico. Prič'krajih. Polovica delavcev Kuehemana, katere je slednji pri-peljal, sploh niso hoteli poslušati. Uurgess je rekel enostavno:
— Cul sem dosti ter nimam ča-s;i za nadaljne zasliševanje prič.
Videl sem sledove udarcev na rokah obeh mož. Roka Dresslerja
Ko sta vstopila in našla liišo po- skih oblasti. Sedanjo stavko sma-!;(l bila vsa razpraskana in burgess polnoma prazno sta zaprla okn> -e '>*ai0 očividno le za to, za kar sma- m- je pozneje izjavil, da je cela ter prižgala sveče, ki jih je bil Mo «ra požarna bomba požar, — za zadeva smešna, kajti mož je te-rand prinesel n seboj. Nato je j nekaj, kar je treba pogasiti na|kom zas]ižanJ baje priznal, da se
Starca sta komaj zadrževala testiral, so ga enostavno vrgli iz|?nieh. mladi s«idnik jc pa hotel sodišča.	pomagati tujcu ter ga j«* vprašal:
lz mojih pogovorov z delavci v — Kateri narod je tvoj narod? vsakem kraju ter iz pričevanj — vsi narodi sveta so moj na-prič pred senatnim komitejem jt>:rod.
razvidno, da je sodišče v vsakem Stare,. j,. nestrpno skomignil z slučaju izpustilo stavkarje, če so ramenj.
obljubili, da se bodo vrnili na de- '
J	.	. .	j — Katero deželo imenuješ svo-
lo. Kdor se m hotel vrniti na de- , .
. ,	: jo domovino .
lo je moral plačati deset »tolarjev globe ali pa iti v zapor za de-j set dni. Obtoženci ponavadi niso
vedeli, kakega zločina se jih I	_ .
...	— \ sak jezik, ki vsebuje bese-
t,olzi-	1- 1- U	1
/«	* , ^	dJ ljubezen m bratstvo.
Ce se razmotriva o obuolzit\aIL
i • • ______r	ia Sodniki so umolknili in zastr-
dvignjem proti sta\karjem, je
trebr vzeti vpoštev splošne soci- nu' l*
polne razmere v teh tvorniških Po HoI?em premisleku se je o-
obsta-:^Iasil najmlajši: •a v splošnem iz neizučenih in le [ ~ Tvoja žena je v blagoslov-
napol kvalificiranih delavcev, ki	ka-i tvoJ
so se rekrutirali povečini iz na-|	je pogledal mož sod-
. --i -i i * \ ~	^^t ' nika in odvrnil:
selmskih valov tekom zadnjih pet
i . i	— Človek kot sem jaz iu nje-
let pred vojno.	i	j
V jeklarskih krajih ne pomeni j 20va
"Amenkanec" tu rojenega' — ho zlvel •
izraz
moža. Ta izraz pomeni človeka, j
Kjerkoli bo dobil dc-.o. Toda za božjo voljo, -
sta
ki se na cesti poslužuje angleške- i
ga jezika. Med temi "Amerikan-1vzkliknila starca soglasno, — ti
ter "inozcmci
vstopile onih petero ali šest« ro I vsak način.
mrž eden za drugim.	Državni kozaki patrulirajo
Podzemski bodnik.
V trenotku. ko so vstali od mize, je Dixmer izvedel, da »a pričakuje v njegovi sobi njegov notar.
Slo je za nakup reke majhne hiše v Rue de la Coiderie nasproti Templovega vrta. P»ilo je bolj zemljišče nego h>a, kar je kupoval Dixmer, kajti poslopje je bilo že vse razpadlo, toda ,>n ga ;e nam«. ia\al prezkdati.
La«tnik je takoj privolil v kupčijo; notar ga je bil obiskal" istega <lnc in sc je sporazum-*! ž urfi:n za svoto devetnajst lisoč in pet s■ j frankov. Prišel je k Dixmerju. da ta podpiše pog-idbo in da mu izroči denar za poslopje; lastnik je imel tekon: dneva izprazniti hiše. da bi delavci lahko pričeli ž-i pri-hodnjega dne z delom.
Takoj, ko je i bila pogodba podpisana. sta se podala Dixmer jn Morand z notarjem v Rue de !a Corderie. da si prej ogledate, hišo. kakor je bilo to dolpčeno v po-
Hiša je imela tri nadstropja s podstresjem. Pritličje je bilo prej cddano v najem nekemu trgov ;a z vinom in je obstajalo iz izborulh kleti. Zdelo se je, da Dixmer in Morand ne polagata posebne važnosti na te kleti, toda vendar sta se napotila dol, da si jih ogledata vsaj iz vljudnosti.
Kleti so bile res lepe, ena se je razprostirala v smeri proti Rne ie
. . E-: r .
Rili so to običajni strojarjevi gostje, oni tih^apei ki hoteli nekega večera ubiti Mauriea in ki so tedaj postali njegovi prijatelji Zapahnili so vrata in stopili v klet nad katero se je čulo. kakoi je bil povedal lastnik, repotanje voz. Najprej so zamašili ^."se odpr-tinr. skoz katere bi lahko prodrl kak radoveden pogled. Na*o je Morand vzravnal neki prazen, sod in narisal s svinčnikom na paoi** par geometričnih črt.
Medtem, ko je risal, so njegovi tovariši v spremstvu Dixmerja stopili \/. hiše. šli so k nekemu vozu v bližini, kjer so dobili vsair po eno orodje: lopato, motiko kol in kramp. Vsakdo je skril svoje orodje pod vrhnjo suknjo in se tako povrnil zopet v hišo.
Morapd je bil dovršil svoje delo - šel je ravno proti nekemu ko-
rbližju tvorni«* ter po cestah delavskega okraja. V časih razburjenja je treh* legende ter poročila glede delovanja konštablerjev sprejeti kot nekaj samoposebi umevnega, a preveč številne teh povesti so potrjene od zapriseženih izjav prič in pomikov, ki so se mudili v teh kritičnih časih v teh industrijalnih krajih ter vi-«leli, na kak način so postopali konštablerji. Neki duhovnik v nekem jeklarskem kraju, ki ima v svoji cerkveni občini 100 Ameri-kaneev, med katerimi je veliko tvorniških uradnikov, mi je rekel naslednje:
— Tvorniaki uradniki stavljajo vsa upanja na upliv konštablerjev, — namreč na njih zmožnost, da zatrejo stavko ter na njih ob-
ki se ne po- mora* vfindar pripadati kakemu
odstranil. Bur-i služit jejo angleškega obeevalnega j narodu.	*
• .. - , j . i f - -,	. . - ,i.„„n	In nežno, kot da hi govoril z
«-ess pa je tudi priznal, da ni ho-.jezika,	obstaja skoro	ravno tako >
,.v . j .. -- iii	t.^t	aK« nrrazumnim otrokom, te ponovno
tel zaslišati nadaljnih pnc.	L-^t	men ohe-i i
n? dovolj naglo
Pri zaslišanju pred preiskoval-i im komitejem senata v Pitts-burghu je bilo čuti slične pripo-vesti, ki so sc dogodile v različnih krajih in v katerih se je vedno glasilo, na kak način so postopali državni konštablerji z občinstvom. Neka priča iz Mones-sena je pripovedovala, kako je šla t b šestih zjutraj po cesti navzdol in ki se je sestala z različnimi drugimi, ki so šli v prodajalne, na železnico, k zdravniku ali drugam. Spotoma so konštablerji vse napadli ter jili nabili. Naložili so jih nato v neki avtomobil ter jih odvedli v Tube Mili. Tam so jih vrgli v neko klet, jih vprašali, če so državljani ter jih nato na prijateljski način- obvestili, da bodo osmo uro zju-
'globok prepad kot pa med obema tema skupinama ter razredom»odvrni1 mo*: trgovcev, javnih uradnikov, to-. — "Iaz sera »lovek. v ar ruških uradnikov ter strokov-i T«'daJ ^ Pa razjezila starca
ki stanu-',er s Psovkami in kletvicami pognala moža v temno noč.
, , •__nniom i Omahujoč mu .je sledila minila
V času, ko je opaziti po eelem]^
svetu industrijalni nemir in kol/f'na"
so lahkomiselne ohdolžitve pov-f
ti nekako tesno jim je bilo pri
Položaj jetnikov v Templu je postajal vedno resnejši in nemo® n^jši Za tre n c-tek je kr:ilj:ci-prineesi Elizabeti in mladi princesi zasijala kaka uada. Iz usmiljenja do visokih jetnie sta jim u-radnika Toulan in I.^pitre izrazila svoje sočustvovanje. Spr\a jima uboge ženske niso zaupale, kajti niso bile vajene sočustvovanja, toda v njihovem položaju je k train zginilo vsako nezaupanje
eadovenja vredno zmožnost, da vsi obešeni pred
t rii j.
Nekako eno uro i>oznejc so jih
Sele na
tu in dejal:	zmagajo v vsaki zadregi. Ti kon-
"-Tukaj kopajte	Štablerji so .mpravili tukaj pra^
*	. 'eato paniko, kajti celo njih ko- odvedli v pravi zapor
nji so izvežbanl Videl sem sam,(slednji dan so spravili aretirane kak-* je en ta"< konj prijel nekega |p»-ed burgessa, ki jih je stavil pod človeka s svojimi zobmi za vrat, I varščino petstotih dolarjev. Niti ga dvignil, vrgel na tla ter sto-1 ene besedice jim niso omenili, za-pil nanj s svojo nogo, kot da bi j kaj so bili pravzaprav aretirani, hotel reči:	— Nobenega časa nisem imel,
— Ne premaknite se. kajti dru- da bi zvedel kaj in rekli so mi le, ga če te zdrobim!	da bo vse v redu, če grem zopet
V Homestead sera govoril z ne na delo in da bodo vsi oni, ki M kiin človekom, ki pravi, da se imenuje Stef Hondek in ki mi je
no izurjenih delavcev, je.io v Istem kraju.
Sodniki so zopet umolknili, kaj-
zročile v velikih nepotrebna
mestih povsem
plemenska in druga!81'011"
• . . „ - ,-tj.^' Najstarejši je vzkliknil: sovrastva, je za voditelja sta\ke	J	, *	.
—- Norec! Človek: Človek! Kaj
zelo težka naloga, da bi slednjo izvedel, ne da bi prišlo pri tem do takozvanega "ribanja"' med različnimi sloji. Po dveh teduih. tekom katerih sem govoril z vsemi mogočimi ljudmi, s stavkarji, trgovci, tovarniškimi uradniki in drugimi in p«>tem, ko sem obiskal'
je to? V nobeno skupino ga ne moremo prišteti.
Drugi starec je pa zmerjal:
— In njegova žena bo rodila človeka.
Mladi sodnik je pa poslal zelo resen. Njegove oči so se zagleda-
tega ne hoteli storiti, aretirani. Izjava tega moža je tipična za povedal neki svoj doživljaj. Nadvse slične izjave. Zelo zanimiv je j na ali pa zvezana z velikimi tež to sem se informiral pri ijegovik n*?l«dnji pogovor, ki se je vršil .kočami.
vse kraje, v katerih divja ta stav le v bodočnost in iz bodočnosti je Ua. sem dobil naslednji utis: (PrM ž»rki 0flsPV v nM0V P0'
— T'radniki so kršili postave j	fk
!	Ponovil je mirno, z neizmernim
ter pravice posameznika v dose-i	^ »
• ••	___i - i spoštovanjem starčeve besede:
go svojega cilja, da spravijo I ju-	1 .
,- _____-___ i i	— In njegova žena bo rodila
d i nazaj na delo.
V teh njih naporu jih je po«*- [človeka, piralo javno mnenje.	Iz njegovih ust so pa te besede
Stavkarji so skušali kljub temiZVeH( lf' Oist0 drugače.
Naenkrat jc pa zvonenje napol-
težkočam ter po svojih najboljših močeh pridobiti si zaupanje javnosti.
Zborovanja na prostem so bila prepovedana.
Zborovanja v dvoranah so bila v številnih krajih ali prepoveda-
nilo noč. Sprva rahlo, potem pa močnejše, naznanjajoče neizmerno veselje. Iu z neizrecno sladkostjo so se mešale med zvonenje besedi:
— Mir človeku na zemlji, ki je dobre volje.
1
MtsŠ
rtlaj* nanwx. y>. r»rr 1919
GOZDNI ROMAR
FEAKCOSKI SPISAL GABRIEL FEEEY.
Za "Glas Naroda" prevedel G. P.
110
E4219 Dekliški vzdihi)
Moj mili kraj ) *** £4306 Slovo od ljubega) Pijana Urša ) E4309 Kmete ki ples.l.)
Kmetcki ples.2.)
£4290 Po goran je ivje) Pev,ko Potrkan ples ) Druitvo Al568 Fina harmonika) Uu,v*	Zopet harmonika)™**
A2776 Director miri ) ^ ^
Zažarela je zvezda-
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Semkaj je dospel Diego von Bergen, ki je bil pred kratkim imenovan nemškim poslanikom pri Vatikanu.
85c. jedna
National mari ) Bmm*
imam v zato«l fteat novih rtkariov, prva Mirt slovenska In zadnja dva amortik* nekaj novec a kar niit« ie altaall. Naročit« a« takoj dok zaloga ne, ooide. Priložite money order, pa vam jih odpeilemo prvi dan. 6e hočete' potijatev po poitl pri I oil te 25 centv za poitnlno, 1% iel-e po exapreaau. bo.| te plačali tam.	.
velika zaloga najfinejiih Columbia glaanlh gramofonov *4 125.00 naprej.I PKiite nam takoj po cenik.
IVAN PJLHC Mmiii Dcrt 24 Main St., Couemaigh, Pi.
Mi smo edini pravi zaatopniki za prave Columbia gramofone in rekorde v C onem a Lig h. Pa. Pazite na nai naslov.
■'■wwwi'iftv/MrwAVi'iVS
—	Sledova oponašal ca ter mlajšega vojnika iz juga. S tem sta I »tela označiti Fepeta in Fabijana.
—	I)obroT — je lekel Apač, -— o tem sem bil tudi prepričan.
Nato pa se je obrnil proti Mestizo ter nadaljeval;
—	KI Mestizo bo obranil zlati pesek zase. Apači se bodo borili, da ga pridobe zanj in tudi on se bo boril za svoje brate. Kri naših vojnikov kriči po osveti. Njih morilci so tam zgoraj in mi moramo imei njih škalpe. Knajst vojnikov se bo borilo le pod tem
(Nadaljevanje.^
* <
Ta trenutek hočemo porabiti ter navesti resnične dogodke, ne
le domnevanja Pepeta, čeprav so bila slednja skoro do pieiee pra-' Mina. Navesti hočemo tudi vzrok, zakaj so se napadalci obotavljali. sl napadom.
Prvotni namen Parahe pii misli, da reši svoje življenje, je bil, d., pot ede mestica o ikrito v /lato dolino ter mu izroči vsa boga-; "•tva. V one n j trenutku je I a i i vesel, da more rešiti svoje golo zivlj* nje /n tako visoko ceno. Ko pa se je poleplo prvo prekipevajoče veselja, katero je čutil v spričo dejstva, da je nšel strašni smrti, je v*tala v Barabi želja, da dobi svoj delež zaklada, čeprav hi bil slednji še tako majhen, f.'kom pohodu do skrivnostne doline pa .se je lah kom nov t piotolovca še neifcmerno povečala. Ker mu je bilo nemo fpeče ohraniti za<»e vse, je sklenil ohraniti zase vsaj največji del. 'i r I« je bilo le še najti sredstvo, kako oslepariti tega strašnega za-vtznika, kateremu se je pridružil.
KI Metrti*© ni sprva dosti vrjel, a čul pozneje le glas svoje lakomnosti, vnled česiir je sledilo nezaupanju popolno prepričanje. 0" se nahaja človek na tej pot i, postane zaupanje kmalu neomajno, i Baraba je čutil to ter sklenil izkoristiti stvar. V svojih pojasnilih, katera ,»e dajal i'.. Mestizn, je prestavil zaklad na drugo mesto ii g" ^pravil na vrhunec piramide. Zagotavljal mu je, da so lovci, katere je treba pregnati z njih postojanke, zakopali zaklad v grobu l'"---0Jfim« indijanskega u lava rji.. V splošnem pa je Mestizn zadostovalo to po-j. snilo ter ni zahteval nikakih nadaljnih. Za Barabo ]>a je bilo j m Apač tr« n« postopati premeteno, da ne razkrije Zlate doline pogledom ter nečistim lokam onih, katere je vodil.
Pustolovec j- bil ravno zaposlen s temi svojimi mislimi, ko je navzgor, dočim so se Indijanci razkropili po ravnini, da presene-dobil oddeb'k, s kateiim je korakal, nov prirastek. Bil je to divji • lovce v slučaju, da bi bili tako nespametni ter zapustili svojo||e. da ga objemajo Seli lov. c Main-Kougr ali Jted-Jlaired, oče Mest i za, ki je čakal na »' Injavo.	.roke...
konec pogovora svoj. ga sina z Indijanci. Ne da bi zadrževali čita- — Seda j se nahajamo piramidi nasproti, _ je rekel Baraba, ko i 1>rl*«al	mu je požu-
tclje ho/.-no takoj pojasniti, kaj je bil tajni namen obeh. Sprevod J(. j)n pol ur - trajajočem maršu dospel do neke vrste odprtine, iz j	^	]'» ^gi-
s. j" za 1 remitck uvavil, da se odpočije v gosti senci hrastov, za l.ncre je padal vodopad, a goste megle so zakrivale skrivališče treh	1 °	s" I:,u :*a
katerimi je moral obsiati tudi Diaz, da nudi svojemu lahko rauje- 1 cev in oči Indijancev so se zaman napenjale, da prodrejo ta!
je bil edini prostor, kjer se jc «,1 »Ij:k	I "	* "	t
j >olze
- Megla, ki za k i iva te gore, sc nikdar ne lazprši, celo podne- Mihael se je naslonil ob mizo in ti vtš to prav tako dobro kot jaz. — je rekel Main-Ronge 1 j»r,t Hj j0 lltr] s -0ia Kakor bi ube-j.roti Mestizn — Sam vrag bi moral imeti svoje prste zraven, čeUaj smrti, tako mu je bilo. Počasi uro jasnejše videl. Ker pa hočejo ti indijanski psij*0 je razbral in premišljal. Omo-
**Kakor jaz*', si je mislila ml*-	at	•
da žena. Xa slami nm: rnd —!	&ZIl&nj&ITIO
k. kor tvoj Revščina v Ideveu — da je še čas poslati bokse v stari revščina v koči. Zima tebi — zim« i kraj, kdor stori takoj! meni. Kakor jaz... *'	! Ladja je preložena za par tednov
Iu v sree mlade žene jc kanilo | Kdor hoče pomagati hitro svojim 'cakor velika kaplji: vsa polna; doma., naj posije takoj bokso. dadke tolažbe. .	i Vsebina: obleka, obuvala in jed,
Skl »ni!a je glavo, tmdne o!;« se j ki se-ne pokvari. Teža do 1000 -e zatwnib,. z javora se je posla v j funtov, cena 14c. od funta. Poš-'inlo svetonočno zvonenje — nje- ljite vse takoj na: na duša je pa odplula s svetimi! STRUKEL & HORAK /voki d-Tleč, daleč preko morja —i European trading a export co.
«• Ninth Ave.	Corner 1«th 8tree
|za njun
New York City.
Naenkrat, nen.idoma, kakor :»» renil kerubov meč, ga je zgrabilo <redi hrupa je obstal Mihael. Iz-j pustil j- ple«alko, kerubov meč }-»• udaril med njene in njegove oči. j Mrzel pot mu je stopi! na čelo. i V trepetu so se niu sušile «s*-| nice bežal je ven. zh njim udarci razkošne godbe kakor blei.
Prihropel je v svoje stanovanje N*r :- In vetidar se mu je zdk'b» tla
Rad bi izvedel, kje se nahaja moj brat JANKZ ZI.OSEL, doma u Male Pukovice pri Ilirski Bi
strici na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njega, da mi naznani, ali naj sc sani oglasi. — Jacob Zloscl. 713» ^ State St., G:ra~d, Ohio.
Cosulich Line
Direktna pot m 6rSko in »Trst
Parnik "Pres. Wilson" odpluje
krog 3. Januarja. Parnik "Argentina" odpluje krog 10. januarja.
Parnik! odplujejo od pomola 7. o' vznoiju 41. ulice. So. arooklyn
Za cene In druge informacije se obrnite na
PHELPS BROTHERS & CO.
Passenger 4 West Street
Department
New York
.i- - * , - v , Af . n	. .	... r vidi o^enj, kakor zuffajoe mee .
V li J«' to vse? — je vprašal Main-Kouge s strasnim smehlja- I( , ' , .	nJ . T .
t _ , , ,i„i.:i: ______.	i Molk. gluha t:hota. Pa jo še do-
nela godba — pa tako grozno, ka-Potem ko je bil*: ta kupčija sklenjena, sta dala oba bandita 1 <-or j0j. otročičev V pe'i V i»:a-
-1 ep Barabi znamenje, naj gre naprej ter pričela plaziti po stezi
polalo. in vendar je čutil, c.a sel pritiska k njemu bledo, mrzlo h-i
iz »tradane i
... ... j-. *' = •jovega obraza pritiska mehko li-;
iicntii konju nekoliko [»očitka. To jc bil eclini lahko človek s pre.-'jšuo varnostjo ustavil sredi teh odprtih pla-iijav. Čeprav sla bila pirata sii-p sredi svojega neomejenega kra i ■■-•>• v« povsem varne, >ta sj vendar izbrala ravno ta prostor.
Diaz, ki je stanoval na mejah ter prišel dosti v stik z Ameri-I. mei, da je lazumel angleški, se je proti svoji volji nahajal v njih
in da tek >
po" njeni
v-t ne
Mestizn tez eno alpe.. . .
— Starec
ttnd hi izvedeel za svojega brata .lOEINA KRAVOS. doma iz Malih Žabelj na Goriškem Za • ujie sva biln skupaj 4 julij* I'll S v Clevclandu. Ohio lioaui mu poro.-ati važnosti h. domovine. Prosim ga, da se mi zgla-?i. ali ako kateri rojakov ve za gov naslov, da nti ga tilagovoii naznaniti! — Valentine Kra vos. R F D. n. Pox 110 Irwin, Pa (23-26—12>
KJE SO?
liovrene Mljač, doma i/ 1 okw pri Divači št. 145 — Jeopold Jenko, doma i z Dol a št. 5-* pri Domžalah l eta 131*J je bil v Clevr landu Ohio, na Hiis S't Clan
Okrajno rod išče Novo mesio, Jugoslavia, išče tukaj hivajočega J01 IVA JKNTČ iz Koi-oike vasi. občina Smihel-StopLče, radi dedščine po njegovem očetu. Prošeni so vsi rojaki, ki ga poznajo in vedo za njegov naslov, da ga javijo njegovemu bratu na doli navedeni naslov, ali naj se pa javi sdm, če bi sl ičajno videl in bml ta oglas ker je nujno. — Joseph Jenič. 6120 Glass Ave, Cleveland, Ohio.
(12-2:*—12)
11 i/.mi ter bolj ugaii'l kot pa čul naslednji pogovor.	'	, ,	.
1	1 — Starec, — gji je prekinil 3lestizo s pretečim glasom.
Ilohro. - je rekel en glas, „ zakaj pa nisi indijanskerm. . ,,yii\,i, da imam tudi jaz indijansko kri v svojih žilah ali
glavarju takoj določil medvodja Hdeče reke za kraj sestanka, ko | (JM Sp0uinil na to.
Ave, 1237 E., 61. St in 6124 St. tiea je ginila iz fflavoršum j.» be- Clair Ave. —. Martin Pilih. doma
le/i vendar kraj v bližini mesta, kjer se nahaja bela dekliea, ka-; t.'t*o ho^ei napraviti za svojo ženo?
- Mojo
• ■■v dovolil m sta nek šele po treh dnevih? Ker mi je beli pes. ki nas vodi, obljubil zaklad nekje tu v bližini, ob vznožju indijanskega grohis. a .n ker trn cm najprvo zlato in šele nato deklieo pri *]e-u*ru bivolov. Ali si zadovoljen s tem?
Diaz ni i ažurne!, kaj je odgovoril Main Rouge svojemu sinu.
Slednji je nadaljeval:
Pojdi vendar. Mari mož! Keeem ti da je to srečen ponod, ka-, i r'-ya smo - jivnokar ya počel i. In komu se imamo to zahvaliti! Ah mi noče s tega povedeii, ki si bil v času, predno sem bil dosti star ti« i i pomagam, v *tanu umoriti le na navaden način ]>osameznega io ea. da ga oropaš njegovih bornih kož iu še bolj bornih pasti?
.Maiu-H->uge je zamrmrul kot tiger, katerega je človek ukrotil. Da, — je nadaljeval Mestizo, ki je opeval svoja strašna dejanja, da teh deset konj, ta oprema in blago trgovea iz Presidi-Ja : ta koj
dva poštena in
i m :a Papajfo*. ki -»ta zasledovala njeno sled do Jezera bivolov....
Tedaj ni bilo vee razločno čuti besed.
In kako -i :oipo;il imlijaiiskega glavarja, tla se vdeleži tvo-, na' i tH? je ' oraaal Main-Kouge. — Ali si mu rekel, da se i atiaja ob bregovih jezera d va i ti trideset lovcev?
V - Gotove in obljubil sem «j''li natij.
iz Cret, pošta Štori pri Celju. — Joe Žagar doma iz Iske vasi, po št t S.udenee pri rjui^ian:. -- Ja kr.b IVimožič, Mijo Cetin, Jakob Cerin, Janez Ilegler, Ol-ia Seogna, I.ouis Bridge, Lonis Moderc, Valentin Narad, Frank Ai-h. Anton Hočevar. Mihael Ludvik. Joi»n Galian, Peter Xontar, Martin Stain skesano so re napotile prekjjrešfnie. Mina Oblak, John Budol** <itnih voda — po znanih eestah Josip Zorko Frank Žagar. Ignn'z dalje do strme rebr"; do koče podjiti več drugih /katerih imenri s m > [starim javorjem	i že preje večkrat priobčili in se ni
j Sveti večer!	so javili. Pri nas imajo pisma o 1
a pazi med;	^^	jn 5teziah se gib-J«vnjih sorodnikov in starega kra-
/al iz njegovih .r*es. V srt-u je za-čutil grozno puščavo, kakor razdejanje na lepem jioljti. kakor iiozd po orkanu. Nobene radosti, nebene luč', sama ž ilost in puščoba sama bridka noč.
In vendar — je sveti večor.
Njegovo dušo je pretreslo, stre-
—	Dobro. — je odvrnil oče surovo, ne da bi se jezil na bese-
vrednega sina. — Hotel sem reči, da hočejo imeti ti lndijanei /eno za »n mesec hoče« reci. Zakaj sem glavarju Apa- . „ • , . .	,	. , . , . .	, ...
-	ji »..calpe in vsled iega je treba poiskati kako drugo mesto, da jih
preskrbimo.
Ta pogovor se je v rail v angleškem jeziku, materinskem jeziku] znile so se omotične misli, plaho lovea, ki je bil doma iz IlJinoisa. odkoder pa je moral pobegniti raid i svojih zločinov.
Vsled tega niso niti lndijanei. niti Baraka razumeli niti ene besedice tega pogovora.
—	Našel bom tako mesto. — je rekel El Mestizo. — c*iu na tega lopova". — Pri tem je pokazal na Barabo.
Nato je splezal na obok nad vodopadom.
—	Sin indijanske volkulje bo brez dvoma našel bolj priprav I eno mesto kot je tukaj, da nam preskrbi zlato, ki ga nam obljubljate. prijatelj, — j.« rekel Amerikanee v slabi španščini ter polo-/ 1 pri tem svojo težko roko na rame Barahe. — Do takrat pa ho-
Irpa dekliea. na katero smo slučajno zadeli na povratku in ,Vul° prižgati na tej višini ogenj. Na ta način bodo tri lisiee, ka-
O. e ho Mt een plačati odkupnino potem________1:0 hočemo obkoliti, domnevale, da je tukaj še nadaljni oddelek.
Da, ira je prekinil porogljivo renegat, — dva poštena in pa^^ianje.
Ne da bi izgubil iz oči Mehikanca, kateremu ni zaupal, se je 'aree za trenutek odstranil od njega, da prižge v bližini vodopa-l i ogenj. Pustil je Brralio zelo vznemirjenega vspričo misli, da bi i Mestizo morda izoral mesto na skalah, ki so obvladovale Zlaio oliuo. To je bil vzrok zakasneli ja, kateremu so se čudili trije lie-nm konje, katere bodo belokožei j - einični in molčeči lovei, ki so se nahajali na vrhu svoje trdnjave.
Ravno ko je postajala nevarnost krog njih vedno večja, se je
R:id hi izvedel za svojega brata STANA LOZAR Doma je iz ob čine Vrtovin na Primorskem Pred pogrni leti sva bila sknpaj v Collimvoodu, Ohio, setlnj pa ne vem, kje se nahaja. Prosim, če kateri rojak ve y.r\ njegov naslov, tla mi ga ja\ i. ali pa če on sain čita, naj se »ni ogl-isi ker mu imam nekaj sporočiti iz starega kraja, kar ga b» zr.ui.ia. lo. — Frank Lo/.ar, Dravnal Bviek. Ti. F. D. 6, Canton, Ohio.
(20-23—12)
POZOR, MLADENIČI!
Mladi Jugoslovani, Slovenci, Hrvatje iu Srbi, kateri ste ameriški državljani ter imate veselje do mornarskega življenja stopite v mornariško službo Združenih držav! Vpišete se lahko za dve ali pa štiri leta. Ako to storite, bo«dc lahko »e enkrat koristili narodu, katerega potomci ate, petem, ko enkrat dovršite službo Združenih držav, kjer se boste naučili zelo veliko koristnega. (24-11-24-12)
Kruha
da mu
- črnega kruha na sveti praznik! 11- mati jim razdeli skorji«*, ki jih je pristradala. sel-i
i..lajal Bois-llose vetlno večjemu upanju, kot se to ponavadi zgodi odmirala od ust.. Drugod bedo izročim Ko \ takih težavnih položajih.	jlle]ili po{raCe, po pečenki bo diša-
— Mesto da se otiloi"imo za kapitulacijo, — je rekel Pepe, ki j jutri —po kolina!« inj>otvieali
IŠČEM DOBRE DOG A RJE
!.i<\jo plameniee. Pri vsaki luči aejia. Javite se, da vam pošljemo j za delati v Texas. Imam les, ki se posveti, jriblje se, izginja in žari j pisma.	dobro kolje in raste visoko brez
vnovič, niža se vedno bolj, niža rej Upravništvo Glas Narcda močvirja in povodnji, stalno delo in gine v doline V vsaki hiši p-^-No Cortlandt St. New York, N. V j'n vis'ike ccnc- —	Fleisehcr,
e>2--»fi—i	Lewis St., Memphis, Tenn.
vrnjena miza, v vsaki napolnjen: hrami, v vsaki veselja v>e polno.
V koči ped javorjem — miza ni pojrrnjena. Hrami prazni, nobena pl a menica se ni podala v dolino. Pri peči bleda Francka N'a revni slamniei troje otročičev Zebe jih, glej, stresajo se jim drobni udje. Obrazki so bledi... Prehude sc* /vodaj — lačni bodo... Poprosi- uri zvečer
(29-11—27-12)
VABILO
na plesno veselico z igTO, kater >
priredi slov pevsko društvo 111-ninski Raj v Thomasu. W Va., v Milkins dvorani 31. decembra na dan starega le*a. Pnčetek f<)> 7.
Ali je privolil v to? —- l.e pot! nekim drugim pogojem, namreč i taiiča, ki se potika kr<»g bregov Rdeče reke.
Dia/ ni ia/un.1 ničesar-več kot le par besed brez stika, kot j. prvi prekinil molk. — bi bilo boljše, ee bi takoj pobegnili ali pa j O — in Francka bo delila <ndie	be«edilu; "Naša pesem', j ku 14 dni, bo ga proglasila sod-
1 ' ' r H .yon Hrulent, skrivališč na jezeru. Nato sta oba pirata , ^|aIi krogij^v možgane obeh Indijancev, ki se skrivata za mrlio-lkosee. ki bodo namočeni v solzah,veselo poj ", "Slovo od la- nija mrtvega in ne dobi več od-
Vspored: — Igra euo»lejanska [ burka "Ne kliči vraga'' — Nastop pevskega društva Planinski Raj. katero bo pelo sledeče pesmi: ameriško narodno himno "The
OGLASI NAJ SE
ANTON HROVAT (ime pri kotn-paniji Anton IIo:t), kateri je svo-ječasno bival v Pitfcsbnr^hu, Pa., Xo 7 — iva Street. Zahajal je večkrat v Imperial, Pa Desne oko jc izgubil pri Carpenter Company v Pittsburvhn ter dobival $10 00 kompenzacije. Zdaj ga že eno leto ni po svoj denar in kompnnija ga hoče nnreliti mrtvega. Jaz Sem se potegnil za njega iu vstavil sod-
Star Spangled Banner" v sloven-1 nijski proces. Če se ne oglasi v te-
sti
ti m/bi Intlijanecv nadaljevala svojo pot proti Zlati dolini.
Dia/ je dosti slišal o njih načrtu, da ga je popolnoma uganil. V-|ed tega je sklenil eimpreje priti k ogroženim možem, ki so lo tili divje konje, a smatral tudi za svojo dolžnost, da obvesti mimogrede tudi tri lovce o nevarnosti, ki jim je pretila.
Kar se «ue Baraba, je bil njegov načrt zasnovan. Po nekako M : i ure trajajo« cm po! odu so dospeli vsi na mesto, ki je ležalo \ neposredni bližini Zlate doline, in kjer je bil«) videti v temi piramido z nagrobnim a»onienikoni indijanskega glavarja. To mesto je označil kot konečni cilj.
Zelo se je varoval postaviti svoje spremljevalec na skale, ki so i a eni s«:,»ni mejile na Zlato dolino. Bal se je po pravici, tla bi i « .-el sjn'ajei. pogled v globino razkriti Mestizn pravi položaj Zlite doline,
Pojditt na to "-trail, — je rekel Mestizo. — Z višin teh gora M h<»mo lahko -treljali na piramido, kjer so lovei skrili zaklad, kate--lega sem obljubil vi*m kot odkupnino.
Para ha je pokazal pri tem na ozko stezo, po kateri je bil prišel «f»m na ravnino iz Mt gleuih pora.
Pazi se, da nas ne prevariš. — je rekel stari Main-Rouge ts temnim obrazom. -- kajti jaz bi ti ne pustil niti enega koščka kože telean.	„
• i
—	Nič se ne bojte, — je odvrnil Mehikanec, — a od katere strani hočeta napasti sovražnike zaklada, če ne z vrhunca teh gričev? —
—	To je res, --- je rekel El Mestizo, — ko bo napočil dan ter s- bodo razpršile te megle, bomo plavali nad njimi kot orel nad'
* i:io konja. S tem hi prerezali vozelj, kajti srednja pota so vedno J «preml jani s kletvijo na njega - jstovke 'in "America" v sloven-i evarna.	j un nezvestega moža.. . Tisto s:eej s-k^m besedilu.
ki ga je ljubilo tako neizmernimi Kor dan po veselici je ravno no-
— Ali je mogoče zapustiti postojanko kot je naša ter sc napotil1 na slepo srečo v temo, kjer lahko skriva vsak grm sovražnika?
je vprašal Bois-Rose. — To ne pomeni ničesar drugega kot na-»• • noma iti v relo gotove smrti. Mi moramo ali častno kapitulirati ; li pa se braniti do smrti. Kmalu bomo vedeli, pri čem da smo. Lo-•-»vi ne mislijo več na to. da bi prikrivali svojo navzočnost. Poti-j te oni ogenj zgoraj.
— i-
(Dalj« prihodnjih
tropa se je hotela napotiti po zki poti, katero je označi! , ko je eden izmed Apačev. ki se je sklonil k zemlji, da preišče sledove v pesku, /akriknil ter poklical dva svojih tovarišev k aebi.
" sled je ta? — je vpražal
Sled orla m Kneinih gora, — je odvrnila oba Indijanca na-kanadskega lovea.
DOCTOR LORENZ
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK SPECUALIST MOŠKIH BOLEZNI
644 Penn Ave pittsburgh, pa.
Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam ie zdravim nad 23 let ter imam skušnja v vseh boleznih in kar znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenja moških bolezni. Zato morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vaa popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimpreje.
mm	mm*ml» la Um po Mmi, bolezni v flriu. Is-
OjdanJ« U«. koMin« v hmmtmh. mtrnrm ran«, tivčn« bolunr, otltMort. kolmr t.T^UriUJ	Jrtrah ,B ***** rmanico. r*vm»ti.um. katar, zlato tU«.
4MIIIH lU«
Urada« ur* m: V paMaljiu trHili In pttklh od I. un zfutraj So k V torkih, tetrtklh In sobotah od t. uro zjutraj So a uro wafer. Ob aodoljaft sa So X ur« pi«oWno. PO PO*TI NE ZOftAVtM. PRIDETE OSEINt . NE POZABITE IME IN
naslov.
Dr. LORENZ r<- a^ htmoku, pa.
ognjeni. se n:u je darovalo. ii-;vo '»^t0	premogorovi poči-
jo ga jutri — na sveti dan — pre-[vai°> 7ato imel	rojak pri-
koluc ker tako zasluži ..	j1,ko vdeležiti se te naše veselice.
Zato vabimo rojake in rojakinje {iz bližnjih naselbin, da se po mož nosti vdeleže. Mladini, kateri se ne smilijo podplati, kadar je na j v«piredu ples, bo preskrbljeno
! Vstopnina za moške 50^. za dame Mihael je naslotul glavo na|25<l za mla^ino 10<i Za mnogo-
i h!U0 *	i »»rojni poset se priporoča
| Odpusti — odpusti nti, Fran* j Slov. p«v. dr Planinski Raj.
ka — ne preklinjaj me — tvoj j	(23 26_12x
.\|;b:;«.l vsta.i.i iu-sc vrača...
Mihael je vztrepctal. Za prešestniee koliko deneija.i za Francko ni"! Jaz v razsipnem| hrupu — moji otroci bosi sredi zi-; me — o-o-ot
V «»r«.zni noči Mihaelovemu življenja jo na sveti v^čer zažartla zvezda... Dviguil fo in »e napotil ?a njo.
▼ NEMČIJI.
Berlin, Nemčija, 22. decembra. Celo nemško ekonomsko življenje se je v izdatni merj izboljšalo tekom leta 1919, — je izjavil Gustav Bauer, kaneelar'nemške republike, tekom nefcefea pogovora 7. časnikarskimi poročevalci.
— Pomanjkanje premog« je edina stvar, ki povzroča sitnosti v industriji, — je reke), — a volj* do življenja je ▼ Nemčiji prav tako motna kot je bila nekoč. . „ Sto. Italija, 22. deMMn, —
Rad bi izvedel za mojega brata F PAX K A WUCIITi: Biva približno 10 let v Brooklynn, New York. Prosing cenjene rojake^da nti kdor naznani njegov naslov, za kar bom z<4o hvaležeu. ali pa " naj se sam javi svojemu bratu: John Wuehte. Box 72, Brooks-. vilje, Tla.	(22-24—12)
Rad bi izvedel za TFRF.ZIJO TJEVC, podomaee Krive'. Doma je iz" vasi Bistriea, občina Mrija, Zagorje, S»p. Štajersko. Ako kateri rojakov ve za njen na^iov prosim, da mi ga naznani; at«o . pa sama berei naj «e mi oglasi, ker ji imam sporočili vrč važnih stvari. — Anthony B**T:cj, - Box ir Gray, Somerset Co., Pa. (20-23—12)
Skodnine. Do zdaj se je nabralo pri kompnniji $500. kateri bi mu gotovo za Božič prav prišli Takoj naj se zglasi pri Matiji ^kcyider, ji vnem notarju, 522T Butler St., Pittsburgh,. Pa.	(10 27—12>
POZOR DOGARJI
V Kentucky sem kupil 60.000 hrastovih dreves ter potrebujem 250 dogarjev in 25 formanov, da mi pomagajo izvršiti delo na tem lesu. Drevesa so ▼ gorah, kjer ni ne blata, ne mrzlice, ne mosldtov. Za delo plačam toliko, da ti boste prištedili več denarja, kot ii ga zamorete prištediti, kjer delale sedaj, ne oziraje se, kje ste. Vi lahko delate vsak dan v dežju ali solncn v kentužkih gorah, dočim zamorete v južnih gozdih delati zame polovico časa. Če ostanete pri meni, štiri mesece, vam bom povrnil vožnjo na železnici. Če pa ne najdete vse tako kot pravim, vam bom povrnil vsa stroška, če pridete sem ter preiščete mojo ponudbo. Pridite v Hazard. Sen-
tucky in tam me boste nažli pripravljenega, da vam dam delo.
H. CTAlCTjfr HAZAJtD, nHTUCKT.
ROJAKI. NABOdAJTS SB IVA 0LA8 KAMHA", HATTBOlZ