65
Etnolog 27 (2017)
POHI[TVO ZA VSE ^ASE
Obravnava pohi{tva kot prispevek k raziskovanju  
materialne kulture
Veronika Zavratnik 
IZVLE^EK
Prispevek izhaja iz materialnega in dokumentacijskega gradiva, zbranega v projektu, ki 
se osredoto~a na dru`ino Naglas iz Ljubljane ter njihovo firmo Naglas, ki je od srede 
19. do srede 20. stoletja izdelovala pohi{tvo. Sredi{~na os razprave izhaja iz obravnave 
(nekdanjega) me{~anskega stanovanja in njegove notranje opreme. Materialno bivalno 
okolje aktivno sodeluje pri konstrukciji vsakodnevnega `ivljenja, vpliva na gibanje in 
dogajanje v prostoru ter ustvarja edinstveno dojemanje prostora in ljudi. V tem kontekstu 
je pohi{tvo lahko tudi omejujo~e. Gre za poskus razumevanja materialnosti doma znotraj 
sorodstvene skupnosti in prepoznavanje njegove pomembnosti, ko gre za {ir{i dru`beni 
kontekst.
Klju~ne besede: Naglas, pohi{tvo, bivalna kultura, me{~anstvo, Ljubljana
ABSTRACT
The article is based on physical and documentation material collected in the course of a 
project that focused on the Naglas family from Ljubljana and the Naglas company, which 
produced furniture from the mid 19th to the mid 20th century. The central focus of the 
article derives from its study of the family’s (former) bourgeois home and its interior 
furnishings. The material dwelling environment actively participates in the construction of 
everyday life, influences movements and events in space, and creates a unique perception 
of space and people. In this context furniture may be a limiting factor as well. The article 
seeks to understand the materiality of the home within a family community, and to identify 
its importance to the wider social context.
Keywords: Naglas, furniture, dwelling culture, bourgeoisie, Ljubljana 
Uvod
»Danes sem skorajda ves dan pre`ivela v stanovanju. Tokrat sem bila sama. Od 
ponedeljka do danes, ko je ~etrtek, sem se vsak dan vra~ala v stanovanje, ki mi 
je prvi~, odkar sem tu, dalo vedeti, da tukaj ob~asno tudi nekdo `ivi. Zanimivo je, 
da sem ga skorajda `e vzela za svoje. Tiste doma~nosti, ki jo ~utim, ko sem sama, 
nekako ni bilo. Bilo je, kot da je stanovanje druga~no, pa je bilo v resnici enako in 
tudi motil me ni nih~e. Ves ~as premi{ljujem, ~e ni morda res, da ljudje pohi{tvu 
vdihnejo `ivljenje.« (Veronika Zavratnik, dnevni{ki zapis, 18. 5. 2017) 
66
Veronika Zavratnik 
Dnevni{ki zapis se nana{a na ~as, ki ga `e od maja 2016 pre`ivljam v 
Ljubljani na Novem trgu 6. Pod okriljem In{tituta za kulturne stike in In{tituta za 
multikulturne raziskave ter v sodelovanju z Jano Valen~i~ (arhitektko, raziskovalko, 
publicistko) in Jo`etom Hudalesom (izrednim profesorjem za podro~je etnolo{ke 
muzeologije in etnolo{kega konservatorstva na Oddelku za etnologijo in kulturno 
antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani) podrobno pregledujem 
in popisujem materialno zapu{~ino – ali pa vsaj del nje – ki jo je (ve~inoma) v 
prej{njem stoletju ustvarila dru`ina Naglas (- Stare). 
Projekt Naglas, katerega idejni vodja je Jana Valen~i~, financer pa In{titut za 
kulturne stike, je z manj{imi projekti `e pred pridru`itvijo etnolo{ko-antropolo{ke 
stroke deloval v dobro promoviranja in ohranjanja ljubljanske me{~anske dedi{~ine. 
S {iroko zastavljenimi cilji in z `eljo po dolgotrajnej{em sodelovanju stroke in 
posameznikov pa se bo raztegnil (vsaj) {e v prvo polovico leta 2018; za kon~ni 
cilj si je namre~ zastavil (vsaj digitalno) ohranitev izbranega tipi~nega ambienta 
ljubljanskega me{~anskega stanovanja iz srede prej{njega stoletja – ravno takega, 
kot ga razkriva pogled v stanovanje Valen~i~1 na Novem trgu 6. Namen projekta je 
torej dokumentacija, inventarizacija in predstavitev me{~anskega interjerja, kot se 
je ohranil na obravnavani lokaciji. 
Zanimanje slovenske etnologije za na~in `ivljenja mestnih prebivalcev je 
z delom Ljubljansko naselje Zelena jama kot etnolo{ki problem (1970) utrdil `e 
Slavko Kremen{ek (Ledinek Lozej 2013: 152), odtlej pa so urbana obmo~ja postala 
uveljavljena in pogosta tema etnolo{kih raziskav.2 Med kasnej{imi raziskavami, ki 
obravnavajo bivalno kulturo in mesta, je pomembno delo Jerneje Ferle`, strnjeno 
v monografijah Mariborska dvori{~a: etnolo{ki oris (2001) in Stanovati v Mariboru: 
etnolo{ki oris (2009). Skladno z njenim razmi{ljanjem tudi sama razumem bivali{~a 
kot »pomemben medij v procesu socializacije« (zlasti, ker ga po navadi izberejo, 
oblikujejo in opremijo pripadniki predhodne generacije) (Ferle` 2001: 12–13) in 
poudarjam dvosmerni odnos med prostorom in tistimi, ki ga naseljujejo; na eni 
strani ga sooblikujejo, na drugi pa so od njega odvisni (ibid.: 13). Z raziskovanjem 
bivalne kulture v mestih se je ukvarjal tudi zgodovinar Andrej Studen (1991, 1995). 
Lansko leto sem kot tujka3 dobila prost dostop tudi do zasebnega prostora 
dru`ine, ki jo obravnavam, in se tako soo~ila s {iroko (strokovno in osebno) 
problematiko, ki zahteva obravnavo z ve~ vidikov. Prispevek se zato dotakne pogleda 
na materialno kulturo – in {e zlasti pohi{tva – kot tvornega dela posameznikovega 
in dru`inskega `ivljenja ter vpliva dru`beno-politi~nih razmer na dru`insko (glej 
1 Stanovanje Valen~i~ je dejanski prostor obravnave. Poimenovanje sem izbrala na podlagi zadnjih 
stalnih prebivalcev, dru`ine Valen~i~, ki je v stanovanju tudi uredila obstoje~i interjer. 
2 Kremen{ku so sledili {e Mojca Ravnik z delom Galjevica (1981), Maja Godina Golija z raziskovanjem 
mariborske delavske kulture (Iz mariborskih predmestij: o `ivljenju mariborskih delavcev v letih 1919 
do 1941 (1992)), Jana Mlakar Adami~ z obravnavo trboveljskega delavskega stanovanja (npr. Rudarsko 
stanovanje: bivalna kultura skozi ~as: katalog stalne etnolo{ke razstave v koloniji Njiva v Trbovljah (2003)) 
ter nekateri drugi. (Vse po Ledinek Lozej 2013: 154, za podrobnej{i pregled glej tudi Ferle` 2001: 31–43.) 
3 V Uvodniku k zborniku Home possessions: material culture behind the closed doors urednik Daniel 
Miller kot eno izmed bistvenih komponent antropologije naslovi ravno njeno te`njo po tem, da na svet 
pogleda z vidika tistih, ki jih obravnava – pri ~emer je pomembno, da to stori tudi lokacijsko (2002: 15). 
67
Pohi{tvo za vse ~ase
tudi Ferle` 2001: 31) in tako tudi na `ivljenje predmetov. Hkrati ne more zaobiti 
problematike popisovanja/evidentiranja ter dokumentiranja predmetov, ki jih je 
mogo~e in potrebno razumeti ve~plastno, izogniti pa se ne more tudi aktualnemu 
vpra{anju strokovne (re)prezentacije. 
Poleg popisovanja in dokumentiranja predmetov, ki se nahajajo v stanovanju, 
kot metodo uporabljam tudi nestrukturirane pogovore s sedanjo za~asno prebivalko 
stanovanja, Jano Valen~i~. Skozi njene pripovedi in spomine posku{am rekonstruirati 
(kulturne) biografije (Kopytoff 1996) in izvor nekaterih predmetov v stanovanju. To 
je pomembno predvsem z vidika poznavanja procesa, preko katerega so predmeti 
v prvi vrsti pri{li v stanovanje in nato na mesto, kjer se nahajajo sedaj. [e bolj 
povedne pa so pridobljene zgodbe lahko za dolgoro~nej{e razumevanje in uporabo 
obravnavanih predmetov (Clarke 2001: 27). Precej je predmetov, ki prvotno niso 
iz obmo~ja dana{nje Slovenije in sledenje njihovemu izvoru slikovito dopolnjuje 
zgodbo o ustvarjanju (svetovljanskega) me{~anskega ljubljanskega `ivljenja. 
Integralni del raziskovanja je tudi komunikacija z drugimi kulturnimi in 
dedi{~inskimi institucijami; do sedaj predvsem z Mestnim muzejem Ljubljana 
in s Slovenskim etnografskim muzejem – oba namre~ `e hranita del materialne 
dru`inske zapu{~ine in za nekaterimi predmeti se skrivajo zgodbe, ki si zaslu`ijo 
ve~ kot le omembo na inventarnem listu. Hkrati poteka snemanje in zapisovanje 
spominov {e nekaterih drugih ljudi in sorodnikov na izbrane predmete, dru`inske 
~lane, stanovanje, dogajanja.4 
Besedilo je torej skupek spoznanj, ki so se rojevala med procesom 
raziskovanja; ta spoznanja pa so hkrati le partikularna, saj je raziskovanje {e 
vedno v teku in z vsakim mesecem se dopolni {e kak segment. Za branje in 
bolj{e razumevanje besedila je pomembno {e, da namen prispevka ni obravnavati 
pohi{tvo zgolj kot del bivalne kulture, pa~ pa nanj pogledati tudi in {e zlasti 
skozi prizmo dru`benih implikacij pohi{tva oziroma notranje opreme ter z vidika 
vzajemnosti/so-oblikovanj materialne kulture in posameznikov in skupin v {ir{em 
smislu (podobno tudi Ledinek Lozej 2013: 144). 
Dru`ina in firma (J. J.) Naglas
V Ljubljani na dru`ino Naglas morda najbolj o~itno spomni ravno hi{a, ki 
stoji na Novem trgu 6 in se ji na pro~elju baha napis »J. J. Naglas« in ki je bila 
desetletja sede` firme Naglas, ki se je ukvarjalo z izdelavo pohi{tva. Ustanovitelj, 
Jakob Jo`ef Naglas, se je z ̀ eno Amalijo Fran~i{ko, roj. Vogel, v sredi 19. stoletja iz 
Vipave preselil v Ljubljano5 in leta 1865 registriral podjetje J. J. Naglas.6 Solastnik 
4 Glavnino snemanja za namen raziskovanja med delom opravim sama, pri drugih, zahtevnej{ih 
dogodkih pomagajo institucije. Tako nam je pri snemanju pogovora ob kobaltovem porcelanu (junij 2017), 
ki je bil neko~ v lasti dru`ine, pomagal Slovenski etnografski muzej, za kar se zahvaljujem Poloni Sketelj 
in Nadji Valentin~i~ Furlan. 
5 Kot izpri~uje listina o me{~anskih pravicah, so bile te Jakobu J. Naglasu, trgovcu s pohi{tvom, 
podeljene 1865. leta. Uokvirjena listina visi na steni stanovanja Valen~i~. 
6 Zgodovinski arhiv Ljubljana, arhivska enota LJU 88, t. e. 70, posamezni, zvezek I., str. 67.
68
Veronika Zavratnik 
firme, sin Viktor Naglas, je o~eta pre`ivel za eno leto, po Viktorjevi zgodnji smrti 
leta 1905 pa je podjetje vodila njegova vdova Helena Naglas (1876–1960), rojena 
Ulrich, 1909 poro~ena Bretl. Leta 1921 se ji je kot solastnik podjetja pridru`il {e 
sin Viktor Naglas mlaj{i (1896–1959), s katerim sta skupaj podjetje vodila,7 dokler 
med letoma 1959 in 1960 ni prenehalo delovati. S pove~evanjem proizvodnje je 
podjetje Naglas obratovalne prostore raz{irilo {e v Trnovski pristan ({t. 8 in 10); 
na Novem trgu so ostali pisarni{ki in razstavni prostori ter tapetni{ke delavnice, 
medtem ko so se mizarski obrati preselili v Trnovski pristan 8. V stoletju svojega 
delovanja se je tovarna pohi{tva Naglas uveljavila kot ena izmed vodilnih 
izdelovalcev pohi{tva na obmo~ju dana{nje Slovenije in kasneje (z opremljanjem 
protokolarnih objektov) tudi zunaj nje. Med drugim je Naglasovo pohi{tvo slovelo 
med slovenskimi me{~anskimi nevestami, ki so z njim kot delom bale opremljale 
svoje spalnice pa tudi jedilnice in salone.
Spalnici dru`inskih potomk, ki sta del obravnavane zapu{~ine v stanovanju 
na Novem trgu, sta prav tako delo Naglasovih mizarjev. Poleg materialne vrednosti, 
ki jo ima obravnavani del zapu{~ine, pa se v stanovanju na Novem trgu, katerega 
zadnja stalna prebivalka (Jelka) Eka Valen~i~ je pred nekaj leti preminula, skriva 
{e druga komponenta: zasnova in opremljenost stanovanja ohranjata ambientalno 
predstavitev ljubljanskega me{~anskega8 stanovanja iz sredine prej{njega stoletja. 
Na neki na~in je stanovanje prava ~asovna kapsula; v njem so v sobivanju shranjene 
in (bile) uporabljane stvari {tirih generacij. V drugem desetletju 20. stoletja, ko so 
ob regulaciji Ljubljanice hi{o na Turja{em trgu 7, kjer je bil sede` podjetja in 
doma dru`ine Naglas, podrli, je Helena kupila hi{o v neposredni bli`ini, na Novem 
trgu 6, in od takrat so prebivalci zase in za potrebe podjetja prostore prilagajali 
svoji podobi. Prostori in s tem tudi njihova pohi{tvena oprema (oziroma del nje) 
so nato prehajali skozi {tiri generacije. Z ozirom na poudarjeno vlogo pohi{tva v 
pri~ujo~i obravnavi podrobneje izpostavljam, da je del notranje opreme stanovanja 
prehajal skozi {tiri generacije Naglasovih `ensk: Helena Ulrich, poro~ena Naglas, 
poro~ena Bretl; Jelka Naglas, poro~ena Stare; Eka Stare, poro~ena Valen~i~; Jana 
Valen~i~.9 ^e je v me{~anskem `ivljenju mesto v poslovnem in trgovskem svetu 
velikokrat pripadlo mo{kim, pa je (bilo) oblikovanje interjerja mnogokrat odraz 
`enske ustvarjalnosti. 
7 Zgodovinski arhiv Ljubljana, arhivska enota LJU 88, t. e. 70, posamezni, zvezek I., str. 115.
8 Ko govorim o me{~anstvu in me{~anskem na~inu `ivljenja, se zavedam, da gre za fleksibilno, 
odprto dru`beno tvorbo, ki jo je »po zgodovinskem in politi~nem klju~u izredno te`ko definirati« in, kot po 
Hudalesu povzame Miklavc Turnher (2010: 17), da razli~ne skupine me{~anstva povezujeta na~in `ivljenja 
in svojstvena kultura. Kot glavno zna~ilnost me{~anov bi lahko opredelili »me{~anskost«, ki »naj bi v prvi vrsti 
pomenila 'kulturo', nekak{en kulturni habitus, skupno priznavanje dolo~enega na~ina mi{ljenja in vedenja« 
(Bruckmüller 1991 po Hudales 2008: 101). Govorim predvsem o tisti skupini me{~anov, ki jo Jezernik 
(2008: 24) imenuje »doma~i kapitalisti« in ki se je za~ela »pojavljati {ele v drugi polovici devetnajstega 
stoletja, ko `ivljenjske poti posameznika ni ve~ dolo~al toliko njegov stan ob rojstvu kot njegova osebna 
delavnost, podvzetnost in podjetnost«. 
9 Za prepre~evanje zmede in la`je sledenje razli~nim priimkom, ki se pojavljajo v dru`inskem drevesu 
dru`ine Naglas, naj pojasnim, da (izklju~no!) v namene pri~ujo~ega prispevka priimek Naglas razumem 
generi~no in da z njegovo uporabo zaobjemam tudi potomce oziroma dru`ini Stare in Valen~i~. Torej gre za 
obravnavo dru`ine iz istega debla, ki pa je v razli~nih generacijah zaradi novih poro~nih vezi prepoznavna 
z novim priimkom. 
69
Pohi{tvo za vse ~ase
Ozirajo~ se na ohranitev materialne me{~anske dedi{~ine v Sloveniji, ki se je 
pri potomcih dru`in le delno ohranila – veliko je namre~ uni~ene, izgubljene, po 
letu 1945 so jo tudi odna{ali iz dr`ave, jo zaplenjevali ipd., delno pa so k ohranitvi 
pripomogli {e muzeji, kjer je tudi pristalo nekaj artefaktov (@muc 2008: 74) – je 
ohranjen ambient prava redkost.10 
^e lahko »zbirko« predmetov razli~nih generacij do dolo~ene mere razumem 
v lu~i posledic povojnega obdobja za (nekdanje) me{~anstvo, ko so se dogajali 
temeljni posegi v obstoje~i na~in `ivljenja (Ovsec 1994, 2006; Miklavc Turnher 
2010), pa moram na (pre)obilico predmetov pogledati {e z vidika na~ina `ivljenja, 
ki ga so-bivajo~i v takem okolju razvijejo. V zavetju domov namre~ pre`ivimo 
veliko svojega `ivljenja; kje in kako `ivimo, pomembno determinira dru`bene 
dispozicije, (fizi~no) zdravje ter to, kako se po~utimo kot posamezniki. Dom je 
tudi bistveni element ({ir{e) socializacije in je pravzaprav aktivni moment v ~asu 
in prostoru, ko gre za tvorjenje posameznikove identitete, dru`benih odnosov in 
kolektivnih pomenov (Rennie Short 2006: ix–x). Dru`ina in dru`insko `ivljenje 
sta bila pomemben element me{~anske identitete. Nekateri avtorji (na primer 
Ovsec 2006: 134) dru`insko domovanje razumejo celo kot »trdnjavo«, v katero 
vstop ni bil dovoljen komur koli.11
Stanovanje, napolnjeno s predmeti 
»Mestoma sem na predmete nalepila tudi listke z imeni. Hkrati sem barvala 
tloris stanovanja, kjer sem vsaki osebi dolo~ila barvo, s katero so obarvani 
predmeti, ki so z njo povezani. Tloris je tako za~el dobivati bolj delovni 
zna~aj.« (Veronika Zavratnik, dnevni{ki zapis, 8. 2. 2017)
»^e je dom tam, kjer je srce, potem je to tudi tam, kjer je dom razdrt, uni~en 
in ponovno sestavljen sredi toka razmerij, dru`benih in materialnih.« (Miller 
2001: 15, prevod Veronika Zavratnik)
Hi{a, ki stoji na Novem trgu 6, je od za~etka 20. stoletja v celoti pripadala 
dru`ini in firmi Naglas.12 Cenitev nepremi~nin iz leta 1944,13 ki je cenila 
nepremi~nine v lasti Helene Bretl, je hi{i pripisala starost preko dvesto let (zidana 
naj bi bila leta 1790). Na podlagi cenitve je mogo~e slediti tudi razporeditvi 
prostorov v tistem ~asu: v pritli~ju so bili prostori Tvrdke Naglas – pisarne in 
razstavni prostori za pohi{tvo. V prvem nadstropju je zaprti del hodnika z arkadami 
slu`il kot predprostor oziroma razstavni prostor istega podjetja. Nadalje je bilo v 
notranjosti urejeno stanovanje z lon~enimi pe~mi in podi iz hrastovih de{~ic, ki je 
10 Na tem mestu ne gre spregledati vloge, ki jo je v tem obdobju odigral Federalni zbirni center (FZC). 
Delno ga v svojih spominih omenjajo tudi sogovorniki Primo`a Pabla Miklavca Turnherja (2010).
11 Moja sogovornica Jana Valen~i~ me{~ansko domovanje razume veliko bolj inkluzivno; dom 
namre~ razume kot neke vrste oder, ki je pomemben za razli~ne funkcije dru`ine, na primer zasebno, 
poslovno, dru`beno.
12 Hi{a je danes v lasti Eda Pirkmajerja, potomca iz Heleninega drugega zakona z Bretlom. 
13 Zgodovinski arhiv Ljubljana, LJU 140, Tovarna pohi{tva J. J. Naglas v Ljubljani, arhivska enota 
1, t. e. 17.
70
Veronika Zavratnik 
prav tako slu`ilo kot razstavni prostor oziroma skladi{~e. To je na mestu, kjer se je 
kasneje oblikovalo stanovanje Valen~i~. Funkcija prostorov v prvem nadstropju pa 
se je skozi ~as deloma spreminjala. V za~etku dvajsetih let prej{njega stoletja se je v 
stanovanju v prvem nadstropju zadr`evala takrat `e ovdovela Helena Naglas, ki je 
imela v vogalni sobi spalnico. Na njeni postelji je leta 1923 njena h~i Jelka Naglas 
rodila h~er Eko. Jelka najverjetneje nikoli ni zares `ivela v tem nadstropju, pa~ pa 
v enem vi{e14 oziroma na Staretovi gra{~ini Kolovec v bli`ini Dom`al. Kasneje so 
se prostori, kot navaja cenitev, spremenili v razstavne prostore; v vsaki sobi je bil 
razstavljen druga~en komplet pohi{tva. Okrog leta 1954 se je v te prostore naselila 
dru`ina Valen~i~ in takrat sta Eka Valen~i~ in njen o~e Vladi Stare tudi oblikovala 
(ve~inoma do danes ohranjen) interjer kot dom dru`ine Valen~i~. 
Obravnavano stanovanje (oziroma njegov del) sestoji iz predsobe (ki je 
pravzaprav pregrajen nekdanji razstavni salon), nekoliko predelanega hodnika, ki 
vodi v kuhinjo in spalnico/delovno sobo in strani{~e na eni ter v skorajda originalno 
ohranjen del stanovanja na drugi strani; iz hodnika se vstopa v tako imenovano sobo 
za zeleno zaveso,15 iz nje se pot nadaljuje v vogalno sobo, nato pa kon~a v kopalnici. 
Z izjemo vogalne sobe in sobe za zeleno zaveso so bili prostori v zadnjih desetletjih 
predruga~eni, tj. bodisi pregrajeni ali opremljeni s sodobnej{o opremo. Pomembni 
del opreme je izdelalo mizarstvo Naglas, z izjemo jedilnice pa so ohranjeni malodane 
vsi segmenti stanovanja, ki ka`ejo na me{~anski na~in ̀ ivljenja: klavir Eke Valen~i~, 
spalnici namenjeni za balo Naglasovih h~era, knjige, umetni{ka dela. 
Stanovanje Valen~i~, kot tudi dom na splo{no, je bolj kot le prostor zagotovo 
proces (o domu podobno razmi{lja tudi Miller 2001: 9). Vsakokrat, ko obi{~em za~asno 
prebivalko Jano Valen~i~, se zdi druga~no: klavirski stol~ek je v predsobi namesto ob 
klavirju, fotografije so premaknjene iz son~ne v sen~no lego, v uporabi so nove knjige, 
pri~aka me novi kos Jelikinega, Ekinega ali Janinega obla~ila. Premikanje pohi{tva, 
umetni{kih del ali pa~ samo obla~il sicer lahko razumem zgolj kot pospravljanje/
urejanje prostora, pa vendar se zdi, da hkrati tudi premaguje tisto postanost, ki se 
lahko naseli v stanovanju, ki je (pre)opremljeno in brez stalnih prebivalcev; taka 
dejanja stanovanju vdihujejo dinami~nost (Garvey 2001: 53). Predstavljam si, da je 
bilo tovrstne dinamike v ~asu, ko je dru`ina Naglas {e obvladovala eno izmed dveh 
pomembnej{ih proizvodenj pohi{tva pri nas (Kos 2008: 169; ^er~nik 1980: 2) in ko 
je stanovanje imelo stalne prebivalce pa tudi kuharico in sobarico, {e ve~.
Med pohi{tvom 
»Reven sem, vendar `ivim kot bogata{. To je bolj pametno kot biti bogat in 
`iveti kot reve`.« (Isabel Allende, Otok pod morjem, 2012: 410)
14 To dejstvo prav tako potrjujejo Prijave dohodkov od zgradb, ki jih je oddala Helena Bretl in jih 
hranijo v Zgodovinskem arhivu Ljubljana (LJU 140, Tovarna pohi{tva J. J. Naglas v Ljubljani, arhivska 
enota 1, t. e. 17). Za leto 1945 je na primer navedeno, da so bili prostori, kjer je kot uporabnica napisana 
Helena v pritli~ju, drugem nadstropju ter na podstre{ju stavbe na Novem trgu 6. 
15 Soba za zeleno zaveso je poimenovanje, ki so ga uporabljali dru`inski ~lani. Ime se je uveljavilo, 
ker so ena izmed vrat, ki so prej povezovala ve~je stanovanje, s pregraditvijo postala »stena« in so bila zakrita 
z zeleno zaveso. Zeleno zaveso je `e pred nekaj ~asa zamenjala rde~a, ime pa ostaja. 
71
Pohi{tvo za vse ~ase
Del nadstropja, ki ga zavzema obravnavano stanovanje, je napolnjeno s 
pohi{tvom, ki ga je najverjetneje ve~, kot bi ga za funkcionalno izkori{~enost 
prostora bilo potrebno. Jana, moja najpogostej{a sogovornica, velikokrat tudi sama 
pove, da se je bolj kot stanovalka v lastnem stanovanju po~utila kot sna`ilka in 
kustodinja pa tudi, da v stanovanju nikoli ni na{la ~isto »svojega« prostora. Gre 
torej za neke vrste konglomerat razli~nih pohi{tvenih kompletov in posameznih 
delov, ki so se v stanovanju zna{li na~rtno, po naklju~ju ali kot tehnolo{ki vi{ki 
v razstavnih salonih in ki na koncu nekako ne pu{~ajo veliko praznega prostora. 
Provenienca nekaterih je poznana – predvsem tistih, ki jih je izdelalo podjetje 
Naglas,16 pri drugih je ni mo~ dolo~iti. Pomembno je, da vseh prostorov pravzaprav 
{e nisem dokon~no raziskala in dokumentirala – tak je predvsem predprostor, ki 
ga iz spodnjega opisa izvzemam, delno pa tudi kuhinja. 
Morda najbolj pomemben segment pohi{tvene opreme v obravnavanem 
ambientu sta dva kompleta spalnic – vsak iz svoje ere – ki sta bila izdelana kot 
nevestini bali za Naglasovi h~eri: prva za Jelko Naglas, ki se je leta 1922 poro~ila z 
ing. Vladimirjem Staretom, t. i. Jelkina spalnica (spalnica Jelke Stare), in druga za 
njeno h~er, Jelko (Eko) Stare, ki se je leta 1950 poro~ila s farmacevtom Du{anom 
Valen~i~em, t. i. Ekina spalnica (spalnica Eke Valen~i~). Spalnica za Jelko je bila 
izdelana po na~rtih, ki so bili izrisani za spalnico za balo h~ere takratnega `upana 
Ivana Hribarja; Jelka je bila njena prijateljica in si je za svojo poroko za`elela prav 
tako. H kompletu spada poro~na postelja, dve no~ni omarici (z marmorno plo{~o 
na vrhu), trodelna omara za obla~ila, psiha s taburejem, predalnik s tremi predali 
ter okrogla mizica z dvema foteljema. Vsi kosi pohi{tva so okra{eni z rezbarjenim 
cvetli~nim motivom. Z izjemo psihe, kjer manjka »{katla« s predal~ki, ki je bila 
polo`ena na vrhu in iz katere se je dvigovalo {e ogledalo, ter tapetni{kega blaga 
na foteljih so vsi kosi pohi{tva v originalnem stanju.17 Okroglo ogledalo sedaj 
samostojno visi na prehodu iz vogalne sobe v sobo za zeleno zaveso. Glede na 
to, da je bila spalnica izdelana za h~er pohi{tvene industrialke Helene Naglas18, 
je smotrno sklepati, da je to sestava me{~anske spalnice v najve~jem obsegu – v 
kompletu drugih gospodi~en je lahko bilo manj pohi{tva, najverjetneje pa ga ni bilo 
ve~, sicer bi ga Jelka zagotovo imela (po pogovoru z Jano Valen~i~, 12. 1. 2017). 
Jelkina spalnica zavzema velik del vogalne sobe. Pohi{tvo, izdelano za balo Eke 
Valen~i~, je bilo narejeno po njenih na~rtih in je pravzaprav oprema za spalnico in 
16 Splo{no gledano je, kar se ti~e pohi{tva Naglas, zanimivo ravno to, da se raziskovalci v veliki 
meri lahko zana{amo zgolj na ustno izro~ilo lastnikov, podjetje je kovinske plo{~ice z imenom proizvajalca 
namre~ le redko uporabljalo (^er~nik 1980: 2). 
17 Pripetljaj, ki se je dogodil turobnega pomladnega dne, veliko pove o tem, da kakovost Jelkine 
spalni~ne garniture z leti nikakor ni upadla. Ves ~as popisovanja me je Jana opozarjala, da so vrata na trodelni 
omari za obla~ila narejena tako, da se zapirajo »na vakuum«, da se tako moljem prepre~i dostop do obla~il; 
vedno jih je potrebno pripreti, nikoli zapreti s pretiranim potiskom, sicer se izgubi oprijemni rob za odpiranje. 
V procesu fotodokumentiranja sem na dobrohotno opozorilo pozabila in zgodilo se je naslednje: vrata sem – 
zavoljo bolj simetri~ne fotografije – s potiskom zaprla popolnoma neprodu{no, naredil se je mo~en vakuum, 
izgubil pa se je tudi oprijemni rob, ki je v pomo~ pri odpiranju. Po pribli`no treh tednih, ko se je les zaradi 
toplega in suhega vremena skr~il, smo lahko vrata po {tevilnih neuspe{nih poskusih spet odprli. 
18 Helena Ulrich, poro~ena Naglas, je po smrti svojega mo`a Viktorja prevzela vodenje podjetja 
Naglas. V notarskem zapisu iz leta 1944 je omenjena kot hi{na posestnica, industrialka in trgovka (^er~nik 
1980: 12). 
72
Veronika Zavratnik 
dnevno sobo v enem. Garnitura obsega dva kav~a/postelji, skrinjo za posteljnino, 
komodo za perilo, trodelno omaro za obla~ila, pisalno mizo s pisarni{kim stolom z 
ro~aji ter jedilno mizo s {tirimi stoli. Vse pohi{tvo je iz~i{~enih, strogih oblik v stilu 
nem{kega pisarni{kega pohi{tva iz {tiridesetih let. Pohi{tvena garnitura zavzema 
osrednji prostor v sobi za zeleno zaveso. 
Poleg `e omenjenih garnitur se v stanovanju nahaja {e nekaj posameznih 
Naglasovih kosov pohi{tva. Ob klavirju v vogalni sobi stoji omarica za note in 
plo{~e, ki je bila izdelana za Eko Valen~i~. Na njenih {estih izvle~nih poli~kah se 
skriva na stotine notnih zapisov19 spisanih v razli~nih jezikih in iz razli~nih obdobij 
(najstarej{a dela so {e iz ~asa mladosti Jelke Stare, iz preloma stoletja), v devetih 
navpi~nih prekatih v spodnjem delu omarice pa je razporejenih na desetine plo{~, 
nekatere so tudi v kompletih celotnih opusov (ve~inoma gre za klasi~no glasbo). Za 
Eko je bila izdelana tudi klavirska klop. Ob omarici stoji {e pisalna miza, tj. »Janina 
pisalna miza«, na drugi strani vratnega okvirja pa {e eden izmed dveh enakih lesenih 
stolov – oboje je izdelek podjetja Naglas. To je izdelalo tudi veliko ovalno raztegljivo 
jedilno mizo in okroglo mizico s tremi fotelji, ki so postavljeni v sobi za zeleno 
zaveso. Okrogla {ivalna mizica, ki stoji ob prehodu iz vogalne sobe v sobo za zeleno 
zaveso, je eden izmed Naglasovih kosov pohi{tva, ki ga je uporabljala Jelka, a sedaj 
ni ve~ v originalnem stanju – ~esar pa brez razlage sploh ne opazi{; njena zgornja 
plo{~a je dvi`na, pod pokrovom pa (dobesedno!) skriva predal~ke za razporejanje 
{ivank, niti, gumbov. V prvotnem stanju se je iz dna skritih predal~kov na spodnji 
strani med miznimi nogami proti tlom spu{~ala {e med lesena rebra pritrjena vre~a 
za shranjevanje blaga in pletilk. Vre~a se je strgala in rebra polomila, zato jih je Eka 
odstranila, {ivalna mizica pa je po~asi izgubila primarno funkcijo – sedaj slu`i kot 
odlagalna povr{ina. Rezultat Naglasove proizvodnje sta tudi ~e{njeva psiha z leseno 
intarzijo in ~e{njeva okrogla mizica v kopalnici. V sobi za zeleno zaveso stoji {e 
Naglasova ~e{njeva kredenca, v kateri sta zlo`ena kristal in porcelan. [ivalno mizico 
in kredenco si je izposodil Narodni muzej Slovenije v Ljubljani, kjer sta bila oba 
predmeta v aprilu 2010 na ogled v okviru kratkih mese~nih razstav Vitrina meseca. 
Ena izmed pohi{tvenih garnitur, ki predstavlja pomemben del stanovanja, je 
pri{la iz Zagreba. Farmacevt Du{an Valen~i~, ki je bil vdovec, je ob poroki z Eko 
v stanovanje namre~ prinesel pohi{tvo iz poznih tridesetih let 20. stoletja, v stilu 
zagreb{kega art decoja, ki je polnilo njegovo stanovanje v Zagrebu, kjer je `ivel s 
prvo `eno Majo. Deli garniture so razporejeni po vsem stanovanju, najve~ jih je v 
delovnem/spalnem prostoru, ki je priklju~en kuhinji: zakonska postelja, ve~ omar 
s knji`nimi policami, pisalna miza s pisarni{kim stolom.20 Drugod po stanovanju 
so razporejeni {e nizka omarica, omarica za pija~o, servirna mizica in namizna lu~ 
z nastavljivo svetlostjo. 
Jelka Naglas, ki se je poro~ila v dru`ino Stare, je do za~etka druge svetovne vojne 
`ivela na gra{~ini Kolovec. V strahu pred vojno vihro je dru`ina zapakirala in prenesla 
19 Zaenkrat je dokumentiranih 274 zvezkov, knji`ic in knjig z notnimi zapisi. 
20 Na drugi lokaciji, v stanovanju na Mariborski ulici, se po podatkih Jane Valen~i~ nahaja {e okrogla 
mizica s tremi fotelj~ki – ~etrti je verjetno izgubljen.
73
Pohi{tvo za vse ~ase
v Ljubljano velik del svojega imetja: opa`e, umetnine, pohi{tvo, steklo in porcelan. 
Med vojno je Kolovec utrpel okupacijo, po vojni pa nacionalizacijo in nazadnje {e 
po`ig, tako da je dru`ina s svojim imetjem vred ostala v Ljubljani. Stanovanje na 
Novem trgu tako polnijo tudi posamezni deli pohi{tva iz Kolovca: {tiri mizice, ki se 
lahko zlo`ijo ena pod drugo, izrezljana skrinja za perilo, namizna svetilka. Iz Kolovca 
je bila pripeljana tudi knji`na omara, ki po dru`inskem izro~ilu izhaja od barona @
ige Zoisa.21 Po informacijah Jane Valen~i~ jo je Vladimir Stare kupil na dra`bi na 
gradu Brdo pri Kranju leta 1928, leta 1980 pa je, potem ko jo je odkupila iz njegove 
dedi{~ine, pre{la v last njegove vnukinje Jane Valen~i~. Kupljena je bila v kompletu 
s pisalno mizo barona, ki jo je vnukinja Vladimirja Stareta leta 2009 posodila za 
razstavo ob dvestoletnici Ilirskih provinc z naslovom »Napoleon rezhe Ilirija vstan«: ob 
200-letnici ustanovitve Ilirskih provinc, ki jo je pripravil Mestni muzej (maj – oktober 
2009). V katalogu razstave (@muc in Moder 2009) je miza navedena pod {tevilko 125, 
njen opis pa ni popoln, saj ne navaja, da je od dra`be na Brdu dru`inska dedi{~ina. 
Po koncu razstave jo je v hrambo v prostore predsedstva  republike sprejel nekdanji 
predsednik Danilo Türk, enak dogovor pa se nadaljuje tudi s predsednikom Borutom 
Pahorjem. Iz Kolovca pa je bil prinesen tudi velik del drugega inventarja; leta 1940 
so uslu`benci firme Kollman, ljubljanskega trgovca s porcelanom, v vsaj pet lesenih 
zabojev zlo`ili na desetine kristalnih, steklenih in kerami~nih predmetov, ki so se nato 
skupaj z njimi preselili v Ljubljano. Je pa nekoliko neverjetno, da treh zabojev, ki so 
bili odlo`eni v magacinu, vse do leta 2008 niso odprli; o tem, kaj so med odpiranjem v 
konservatorskem centru Mestnega muzeja Ljubljana odkrili, pi{em nekoliko kasneje. 
Pomemben del notranje opreme predstavlja tudi Ekin (manj{i koncertni) 
klavir znamke Bösendorfer. Ob njem stojijo {e knji`ne police s knjigami in 
predmeti s potovanj Jane Valen~i~, ki v okviru raziskave niso obravnavani. 
Pohi{tvo po`elenja22 
»Mi smo dru`ina, ki ji ni bilo nikoli treba ni~esar kupiti. Vse je ̀ e bilo. Moja mama je 
prav pokazala svojo lastno voljo, da je kupila tri kose pohi{tva za na{o vikendico. Mi 
`ivimo s podedovanim; jaz sem zmeraj ob~utila, da zame ni prostora med vsem tem. 
Tja na steno sem dala plakat, da sem nekako udoma~ila ta prostor, ker kamor koli 
sem se obrnila, je bilo vsega ̀ e zelo veliko. Ni~ po moji izbiri – ob enem pa je tudi res, 
da so moji predniki imeli ne samo ve~ okusa, ampak tudi ve~ denarja. Meni so bile 
vse te stvari vedno zelo lepe, ampak ni bilo pa prostora zame – sem bila celo ̀ ivljenje 
sna`ilka in kuratorka tega stanovanja.« (Po pogovoru z Jano Valen~i~, 12. 1. 2017)
21 »Mama se je spominjala, da je kot pun~ka bila pri~a, ko je ta miza pri{la k hi{i in se je o njej vedno 
govorilo kot o 'Zoisovi mizi' oziroma 'mizi barona @ige Zoisa', kar lahko potrdi tudi Marija Stare, mlaj{a h~i 
ing. Stareta. Ta je `ivela z njim in ob tej mizi do njegove smrti. Takrat sem jo iz zapu{~ine starega o~eta od 
njegove vdove Greti Klimanek kupila jaz skupaj s knji`no polico z iste dra`be in oboje preselila nadstropje 
ni`e v na{e stanovanje. /…/ Avtenti~nost mize je potrdil tudi umetni mizar g. Zupan, ki je mizo restavriral, ob 
tem pa opazil, da je bila nekajkrat predelana. Miza ima tri skrivne predale.« (Vir: Jana Valen~i~) 
22 Besedno zvezo »pohi{tvo po`elenja« povzemam po Jani Valen~i~ (2009: 76–80), ki pi{e 
o pomembnosti in za`elenosti Naglasovega pohi{tva v razli~nih sferah dru`be, {e zlasti v prvi polovici 
prej{njega stoletja. 
74
Veronika Zavratnik 
Pri raziskovanju materialne kulture je upo{tevanje konstitutivnega in 
soodvisnega razmerja med ljudmi in njihovimi stvarmi ter zavedanje, da nas (tudi) 
njihova materialna raven dela tak{ne, kot smo, nujno. ^e/ko gre za predmete 
manj{ih vrednosti in razse`nosti, je izbira velikokrat resda prepu{~ena (bolj ali 
manj omejeni) izbiri posameznika, a ko pride do tako neokretnih in vrednih 
stvari, kot so bivali{~a oziroma nepremi~nine, pa je situacija vendarle nekoliko 
bolj zapletena (glej na primer Miller 2016: 117–155). Pogosto so na delu bolj 
»veli~astne sile« (ibid.: 119) in zgodi se, da prebivalci nismo v veliki meri sami 
akterji materialnega sveta, v katerem `ivimo (ibid.: 124). 
Materialnega okolja, ki nas obdaja, se najve~krat ne lotevamo in o njem 
razmi{ljamo analiti~no; sprejemamo ga takega, kot je, in ravno zato ima neizbrisen 
vpliv na to, kako se v njegovem objemu po~utimo, vedemo. Stvari, s pohi{tvom 
v stanovanju vred, namre~ te`ijo k skromnosti, kar pomeni, da najbolje delujejo 
ravno kot neke vrste (materialni) okvir, ki vodi posameznikov »~ut za to, kaj je 
primerno in kaj ne« (Miller 2016: 120); `e s samo prisotnostjo sporo~ajo »norme« 
obna{anja v dolo~enem okolju. V stanovanju opremljenem s knjigami Jelke Stare 
v francoskem, angle{kem, nem{kem in {e katerem jeziku, s stotinami notnih 
zapisov klasi~ne glasbe, ki jih je uporabljala Eka Valen~i~, in umetni{kimi deli, ki 
jih je zbral ali podedoval Vladimir Stare, s (podedovanimi) elegantnimi ve~ernimi 
oblekami v omarah, klavirjem (kot delom stanovanjske opreme) ter zavedanjem 
o spo{tovanju dela preteklih rodov se je reproduciral (tudi) me{~anski habitus. 
Kot re~eno, vedno nismo do popolnosti akterji, ki oblikujejo svoja domovanja, 
in v toku povojnih sprememb, ki jih je do`ivelo slovensko me{~anstvo, se je to 
odra`alo tudi v stanovanju Valen~i~. @e prej omenjeni trije zaboji, pripeljani iz 
gra{~ine Kolovec, naj slu`ijo kot izhodi{~ni primer. Osemin{estdeset let so bili 
odlo`eni v tej hi{i in ves ~as varovali svojo vsebino. Dva izmed (vsaj) petih23 sta 
`e bila odprta, njuna vsebina – posodje in pladnji iz alpake ter nekaj porcelana in 
stekla – pa v uporabi. Ko so leta 2008 v konservatorskem centru Mestnega muzeja 
Ljubljana preostale zaboje odprli, se je izkazalo, da so v njih spravljeni lon~eni, 
porcelanasti in stekleni izdelki ter izdelki iz alpake. Takrat popis in dokumentacija 
(z izjemo snemanja dogodka) nista bila narejena in sta {e vedno v nastajanju. 
Sedaj so ti predmeti spravljeni na razli~nih lokacijah v stanovanju, kjer koli `e se 
je na{el prosti koti~ek: v {katlah na omari, na omaricah, v in na kredencah, na 
policah. ^e povem ~isto iskreno, za te predmete nekako ni »pravega« prostora, 
zaradi zgodovinsko-dokumentacijske (in tudi dru`inske!) vrednosti pa jih nikakor 
ne gre kar odpisati in tako – ~akajo.24
23 Da je bilo zabojev vsaj pet, razkriva o{tevil~enje lesenih {katel kot tudi inventarni listi~i s  popisom 
vsebine posameznih zabojev, ki so prilo`eni vsebini vsakega izmed njih.
24 Vtis o tem, da za omenjene predmete iz zabojev v stanovanju nekako ni prostora, je seveda moj 
osebni. Podobno ugotavlja tudi Mojca Ferle, ki pravi, da bi me{~anska jedilnica (ki praviloma ni bila 
opremljena v enotnem slogu) z obilico raznih kosov pohi{tva dana{njemu obiskovalcu najverjetneje dajala 
vtis prenatrpanosti. V omaricah in kredencah v jedilnici je bil obi~ajno spravljen pribor in druga namizna 
oprema, ki ni bila v vsakodnevni uporabi in je bila namenjena posebnim prilo`nostim (1996: 225–226), kar 
velja tudi za obravnavano stanovanje. 
75
Pohi{tvo za vse ~ase
Drugi, ilustrativni primer je kar (Naglasovo) pohi{tvo samo. Na~in opreme 
notranjih prostorov namre~ oblikuje ~lovekovo interakcijo z dru`benim okoljem 
(George 2012: 221) oziroma povedano z besedami Daniela Millerja: ni pomembno 
samo to, kar mi po~nemo s svojimi domovi, kako jih opremimo, dekoriramo ipd., 
osredoto~iti se je potrebno tudi na to, kaj dom »po~ne« z nami (Miller 2001: 4), 
kako nas vzgaja, oblikuje, kako nam odpira mo`nosti in nas omejuje ter kako se 
to poka`e/postane razvidno. V stanovanju, kjer skorajda vse pohi{tvo izhaja iz 
generacije ali dveh pred teboj, kjer je premikanje pohi{tva, o katerem Pauline 
Garvey (2001) govori kot o po`ivljajo~em procesu vedno nove samo-definicije, 
malodane nemogo~e in kjer vsaka stvar di{i po estetski dinamiki nekoga drugega, 
je za naturalizacijo25 prostora – ~e sploh – zagotovo potrebno ve~ ~asa in truda. Bolj 
kot lastnik si zgolj uporabnik. Osebne lastnine pa, kot je pri pisanju o indonezijskem 
otoku Sumba ugotovil L. Onylee, se le ste`ka znebijo edinstvene povezave s tistimi, 
s katerimi `ivljenji so povezane – nikoli niso brezosebne (Onylee po Hoskins 
1998: 22). V pohi{tvu Jelkine spalnice (delno pa tudi drugje) so spravljeni {e 
nekateri njeni predmeti: karte za tarok, (ve~erne) obleke, jutranja halja, pla{~, 
{toli, damska torbica, lepotilni set (z rde~ilom, stekleni~kami za toaletne vodice in 
parfume, pudrnico in ogledalci vred) pa tudi prti, prti~ki in pogrinjki, ki so bili del 
njene bale. Vsi predmeti, vklju~no z na{tetimi drobnarijami, so velik (materialni) 
opomnik njene prisotnosti v stanovanju in potomke – ~etudi ~asovno bli`e – ga 
niso zabrisale. Morda ravno v primeru ({e zmeraj prisotnih) Jelkinih predmetov 
kot »nevidno ~rnilo« (Miller 2016: 124) v ospredje stopijo eksplicitne povezave 
med ohranjanjem materialnih ostankov in ohranjanjem dru`inskega spomina.
Razporejenost pohi{tva, ki je nekako kombinacija razli~nih, predvsem pa 
preteklih `ivljenjskih pripovedi, je na drugi strani prilagojena tudi razporeditvi 
prostora. ^e odmislim kuhinjo in (delovno-spalno) sobo, ki se je dr`i, si prostori 
v glavnem delu stanovanja sledijo tako, da z vstopanjem v notranjost odkriva{ 
vedno intimnej{e predele dru`inskega `ivljenja. Soba za zeleno zaveso s svojo 
prostornostjo daje vtis, da je njen osrednji element okrogla mizica s tremi fotelji 
med posteljama/kav~ema, ki sta del Ekine spalnice. Jedilna in pisalna miza sta 
postavljeni vsaka ob svojemu oknu, omare stojijo ob steni, okra{eni z umetni{kimi 
deli. S tako razporeditvijo pohi{tva se je oblikoval vtis spro{~enosti, z izpostavitvijo 
umetni{kih del pa prostor izkazuje odli~nost in status dru`ine, ki ga naseljuje. 
Pri vstopu v vogalno sobo imamo zaradi vrat na sredini vtis, da je prostor 
razdeljen na levo in desno polovico, vsako s svojim sredi{~em. Na desni strani 
se pogled ustavi na dominirajo~em klavirju in knji`nih policah za njim. Na levi 
strani se kot sredi{~e poka`e majhna miza z dvema oblazinjenima stoloma, kot 
nala{~ pripravljenima za intimni pogovor med lastnico postelje, ki se skriva za v 
nekoliko v ozadje potisnjeno omaro, in njeno/njenim zaupnico/zaupnikom. Klavir 
in obilica knjig povesta veliko o tem, kaj je prebivalcem stanovanja ljubo in s ~im 
25 Idejo o naturalizaciji prostora si izposojam od Daniela Millerja in Spohie Woodward, ki jo razvijata 
v svoji {tudiji o kavbojkah. Govorita o treh (semanti~nih) ravneh udobja – prakti~nem udobju, (prilo`nosti) 
primernem udobju in coni udobja, ki jo opredelita v odvisnosti od dolgoro~nega procesa, preko katerega 
s~asoma spoznamo (tudi), kdo smo, in ugotovimo, kaj nam (ne) ugaja; to je proces naturalizacije (2012: 
77–82). 
76
Veronika Zavratnik 
se ukvarjajo (v prostem ~asu). Vtis intimnosti pove~a tudi Ekin otro{ki portret 
prebivalke, ki ga je naslikal Ferdo Vesel. 
Pot vodi v levo, kjer se za naslednjimi vrati pogled ustavi na veliki kopalni 
kadi. Kopalnica je zagotovo prostor, ki je izmed vseh najbolj povezan z osebnim, 
intimnim `ivljenjem prebivalcev. Ob kadi je ogledalo, ob njem pa stekleni poli~ki, 
na katerih so razporejeni pripomo~ki za osebno higieno. Za vrati je {e omarica za 
zdravila, ki – napolnjena z zdravili – spomni na to, da je v stanovanju dolga leta 
`ivel tudi farmacevt. Na nasprotni strani prostora je ob steno ob oknu postavljena 
{e postelja oziroma divan, nasproti njega psiha z ogledalom. Oboje {e okrepi 
ob~utek, da gre za zares intimni prostor. 
Kako so prostor ob~utili nekdanji prebivalci, je seveda nemogo~e sklepati, 
dejstvo pa je, da ̀ e sam prostor narekuje, kaj se v njem po~ne in kako naj se v njem 
obna{a. Na tak na~in nas opomni, kaj je primerno in kaj ne; jedilna miza, recimo, 
opominja na (obdobju) primeren bonton. Sam koncept doma tako zaobjema oboje, 
fizi~ni in dru`beni/socialni prostor; fizi~ni prostor je v enaki meri dom, kot so dom 
tudi vsi odnosi, ki se znotraj njega spletejo (Munro in Madigan 2006: 107).
Na me{~anskem kro`niku 
Ambientu, ki ga je dru`ina Stare - Valen~i~ ohranila v stanovanju na Novem 
trgu, manjka eden izmed pomembnih segmentov me{~anskega stanovanja: jedilnica. 
Prehrana in na~in prehranjevanja sta bila namre~ tisti del vsakdanjika, kjer je 
me{~anstvo lahko izkazovalo svoj status in druga~nost v primerjavi z delavstvom in 
(ve~inskim) kme~kim prebivalstvom (Starec 2008: 187; Godina 1996). 
Po izro~ilu je jedilnica lahko sprejela dvanajst oseb in je po vselitvi okrog 
leta 1954 stala v vogalni sobi. Podedovala jo je Eka, ko so se skupaj z dru`ino 
v povojnem obdobju preselili v stanovanje. Jedilnico je Eka kasneje prodala 
»arabskim naro~nikom Helene Bretl«, z denarjem pa je dru`ina kupila njivo v 
Pirni~ah. Od originalne opreme jedilnice je ohranjen kompleten srebrni pribor, ki 
je bil prvotno last Jelke Naglas (poro~ene Stare) – o ~emer pri~ajo tudi inicialke 
JN, ki so odtisnjene na slehernem kosu. Shranjen je na dveh »pladnjih«, ki sta 
zlo`ena eden na drugega, ker pa predalnika, za katerega sta bila pladnja izdelana, 
ni ve~, sta improvizirano odlo`ena kar na tleh. K opremi jedilnice sodita tudi steklo 
in porcelan iz Jelkinih zabojev, delno pa {e drugi porcelan. Recimo (iz 131 delov 
sestavljen) delno ohranjen zlato obrobljen bel porcelanast servis Schlaggenwald 
(prav tako Jelkina last). To je servis za dvanajst ljudi, sestavljen iz kavnega, ~ajnega 
in jedilnega dela. Servis ni popoln, saj se je nekaj kosov po nesre~i razbilo. Prostor, 
ki je po odprodaji pohi{tva jedilnice prevzel njeno funkcijo, je soba za zeleno zaveso, 
kjer se zdru`ujeta velika ovalna raztegljiva miza, in pa Ekina spalnica; podobno kot 
v svoji raziskavi me{~anskih jedilnic ugotavlja Mojca Ferle (1996: 225), se je tudi v 
stanovanju Naglasovih prostor, ki so mu rekli jedilnica, spojil z dnevno sobo. 
Za me{~ansko dru`ino je bil prostor, kjer so sprejeli in postregli goste, 
pomemben, njegova urejenost in opremljenost pa odsev uspe{nosti dru`ine. Kljub 
77
Pohi{tvo za vse ~ase
dejstvu, da oprema originalne me{~anske jedilnice v obravnavanem primeru ni 
ohranjena, pa je sama kultura prehranjevanja in kuhanja v stanovanju mo~no 
zastopana. Med knjigami, zvezki in raznimi zapisi, ki so jih ustvarile {tiri generacije 
prebivalcev, se je namre~ skrival tudi ro~no popisan moder zve`~i~ z naslovom 
»Recettes«, Jelka Naglas, No. 2. Recepti, skrbno razvr{~eni po sklopih, so zapisani 
v treh jezikih – slovenskem, nem{kem in francoskem – med njimi pa so zastopane 
tako preproste (domnevno) vsakdanje jedi kot tudi zahtevnej{e, z dalj{im postopkom 
priprave in dra`jimi sestavinami.26 Med listi je prilo`enih {e nekaj odrezkov iz 
~asopisja in revij pa tudi listi~ev z recepti, ki so napisani z druga~no pisavo – po 
vsej verjetnosti so to recepti drugih (me{~anskih) gospodinj.27 Dobra, okusna in 
raznolika hrana je bila odraz odli~nosti me{~anske dru`ine (Starec 2008: 185). 
Najdeni recepti so nedvomno povezani tudi z obravnavanim pohi{tvom in drugo 
stanovanjsko opremo. Pomembno namre~ ni (bilo) le, kaj, pa~ pa tudi, kako in v/
na ~em postre`e{. Posodje – kuhinjsko, namizno in servirno, prti, prti~i, namizne 
dekoracije, skratka oprema jedilne mize, vse to je (me{~ansko) dru`ino ume{~alo 
na dru`beni zemljevid (@muc 2008: 77).
K zaklju~ku
»Po~asi se bli`am tisti fazi, ko je inventar v veliki meri `e popisan in 
dokumentiran, pa vendarle se vedno najde novi 'sklop' ali pa~ samo predmet, 
ki mi je nekako u{el.« (Veronika Zavratnik, dnevni{ki zapis, 18. 5. 2017)
»Ljudi lahko vpra{a{ o samih sebi, ampak rezultati so pogosto manj 
informativni, kot bi si `elel.« (Miller 2008: 2; prevod in poudarek Veronika 
Zavratnik)
Stanovanje Valen~i~ je v mnogokaterem pogledu obi~ajno me{~ansko 
stanovanje. Predmeti, ohranjeni iz dedi{~ine preteklih generacij, pri~ajo o bogati 
dru`inski zgodovini, razkrivajo pa tudi zna~ilnosti nekaterih (pol)preteklih 
obdobij ter ka`ejo, kako so ta zaznamovala slehernika, ki jim je bil pri~a. Za 
potrebe lagodnej{ega in sodobnej{ega na~ina `ivljenja je notranjost opremljena 
{e z modernej{imi pridobitvami, ki jasno ka`ejo, da `ivljenje neke dru`ine ni 
nedojemljivo za {ir{e dru`beno dogajanje. Vendarle pa se ne gre popolnoma 
brezbri`no sprehoditi skozi nastajajo~e inventarne in dokumentacijske liste 
stanovanja na Novem trgu! Neodvisno od tega, kje je (bila) dru`ina Naglas ume{~ena 
na dru`beni lestvici ljubljanskega me{~anstva (in {ir{e) v razli~nih obdobjih, ali od 
tega, kako dragoceni so ohranjeni predmeti, je ambient stanovanja na Novem trgu 
– vklju~no z »zakladi« iz Jelkinih lesenih zabojev, kuharskimi recepti in ostalimi 
26 Ena izmed specialitet, priprave katere sem se zaradi navidezne preprostosti lotila tudi sama, je 
ragu iz pi{~anca in gob. Zna~ilna pisava, ohlapna navodila (ki predvidevajo dolo~eno stopnjo predznanja, 
najverjetneje zna~ilnega za ~as zapisa recepta) in nepoznavanje specifik priprave jedi (recimo gratiniranje 
v pe~ici, preden je jed postre`ena) so kuharsko izku{njo popestrili. Ob kasnej{em skupinskem prebiranju 
recepta pa sem ugotovila, da sem ob napa~ni interpretaciji »gomoljke« (ki sem jo razumela kot gomolj 
zelene) jedi pozabila pridati bistveno sestavino: gomolj tartufa. 
27 Da so si me{~anske dame med seboj rade izmenjevale recepte in kuharske nasvete, pi{eta tudi 
Irena Žmuc (2008: 77) in Maja Godina (1996: 142-143).
78
Veronika Zavratnik 
dokumenti, ki pri~ajo o duhu nekega ~asa – za etnolo{ko-antropolo{ko obravnavo 
neprecenljive vrednosti. Na eni strani gre za to, da je skozi opremljenost stanovanja 
mogo~e zrcalno spremljati to, kako so dru`beno-politi~ne spremembe posegle v tako 
intimno sfero neke dru`ine, kot je dom. Za me{~anke in njihove potomke je bilo 
podedovano pohi{tvo pomembno, saj je kazalo na socialni status dru`ine oziroma 
njihovih prednic. V stanovanju, ki zaradi duha ~asa ne zmore ve~ zadovoljiti potreb 
neke dru`ine po prostoru, to isto pohi{tvo daje vtis »skladi{~a«. Na drugi strani se 
kot odli~en dokument ~asa izka`ejo leseni zaboji, ki jih je iz gra{~ine Kolovec v hi{o 
prinesla Jelka Stare in njena dru`ina. Zanimivo je vpra{anje koli~ine, kakovosti in 
izvora stekla in porcelana, ki sta bila del opreme domovanja h~erke iz dru`ine 
Naglas, lastnice pomembne pohi{tvene firme, in sina iz dru`ine Stare, predstavnice 
pomembnih industrialcev in posestnikov tistega ~asa. Ali je kakovost odra`ala 
pripisani ekonomski in dru`beni status? Poseben vpogled v dru`insko `ivljenje 
nekega me{~anskega stanovanja nudijo Jelkini kuharski recepti, ki razkrivajo tako 
prazni~ne kot vsakdanje jedilnike, najpogostej{e sestavine (in tudi tiste, ki jih niso 
uporabljali!), prisotnost receptov iz drugih regij ter v kon~ni fazi tudi to, kateri 
recepti so bili vredni izmenjave med gospodinjami.
Na drugi strani pripoved razkrivajo tudi predmeti, ki so jih potomke dru`ine 
Naglas podarile v oskrbo muzejskim ustanovam in jih je te`ko razvrstiti v sklope 
glede na namembnost. Veliko je predmetov funkcionalne rabe: obla~ila, lepotilni 
pripomo~ki, deli zimske (smu~arske) opreme, prti~i, ~ipke, izbrano posodje, nekaj 
kosov pohi{tva idr. Hkrati pa gre za dva pomembna (in dragocena) kompleta, ki 
odra`ata zna~ilnosti dru`inskega `ivljenja v nekem obdobju: kobaltov porcelan 
Franje Naglas (hrani ga Slovenski etnografski muzej) in laboratorijska oprema 
farmacevta Du{ana Valen~i~a (del opreme hrani Mestni muzej Ljubljana). Prvi 
reprezentira obdobje, ko je dru`insko podjetje {e uspe{no poslovalo, in opozarja 
na mednarodno prepoznavnost pohi{tva Naglas,28 medtem ko drugi govori o 
uspe{nosti drugih ~lanov dru`ine in o njihovi sledi v organizaciji dru`inskega 
`ivljenja in stanovanja. Laboratorijska oprema je dragocena predvsem zato, ker 
skupaj z izvle~ki, ekstrakti, epruvetami, stekleni~kami in drugimi re~mi, ki so {e 
v stanovanju, predstavlja celostno zbirko farmacevtskega materiala. Odlo~itev za 
predajo predmetov v roke institucij je bila pogojena predvsem z njihovo krhkostjo 
in dovzetnostjo za po{kodbe. 
Obravnava ohranjenega interjerja nadalje odpira mnoga vpra{anja, med 
katerimi v ospredje sili problematika ohranitve in (re)prezentacije celotnega 
ohranjenega ambienta. Na lokaciji, kjer je ohranjen sedaj, ne more ostati, ~e sploh 
in kako pa ga v taki, celostni obliki ohraniti in (re)prezentirati drugje, je vpra{anje 
celotne etnolo{ke/antropolo{ke stroke in tudi drugih strok. 
28 Marta Ulrich (potomka brata Helene Ulrich, poro~ene Naglas, poro~ene Bretl), ki je svojo mladost 
pre`ivela v neposredni bli`ini Viktorja Naglasa mlaj{ega, nam je 2. 6. 2017 posredovala svoje spomine na 
»etiopskega princa« in njegovo `eno, ki sta obiskala Naglasove, da bi si ogledala spalnico za princeso. Med 
obiskom so ju Naglasovi pogostili v Trnovskem pristanu 8 (kjer je `ivela Viktorjeva dru`ina), in sicer z 
ve~erjo, postre`eno v/na omenjenem porcelanu. 
79
Pohi{tvo za vse ~ase
LITERATURA IN VIRI 
CLARKE, Alison J. 
2001 The aesthetic of social aspiration. V: D. Miller (ur.), Home possessions: material culture behind closed 
doors. Oxford �etc.�: Berg. Str. 23–45. 
^ER^NIK, Irena 
1980 Mizarstvo J. J. Naglas: diplomska naloga. Ljubljana: �I. ^er~nik�. 
FERLE, Mojca 
1996 Me{~anska jedilnica: poskus rekonstrukcije ambienta iz konca 19. stoletja. Traditiones 25, str. 223-227. 
1998 Jedilnica – srce doma in dru`ine = The dining room – heart of home and family. V: B. Dirjec, 
M. Ferle (ur.), Jedilnica – srce doma in dru`ine: drobci iz bivalne kulture in `ivljenja ljubljanske 
me{~anske dru`ine = The dining room – heart of home and family: fragments from the residential 
culture and life of a Ljubljana middle-class family. Ljubljana: Mestni muzej. Str. 24–26, 27–29. 
FERLE@, Jerneja
2001 Mariborska dvori{~a: etnolo{ki oris. Maribor: Mladinski kulturni center.
2009 Stanovati v Mariboru: etnolo{ki oris. Maribor: Umetni{ki kabinet Primo` Premzl, d. o. o. 
GARVEY, Pauline
2001 Organized disorder: moving furniture in Norwegian homes. V: D. Miller (ur.), Home possessions: 
material culture behind closed doors. Oxford �etc.�: Berg. Str. 47–68.
GEORGE, Robert St. 
2012 Home furnishing and domestic interiors. V: C. Tilley �et al.� (ur.), Handbook of material culture. Los 
Angeles �etc.�: Sage. 221–230.
GODINA, Maja
1992 Iz mariborskih predmestij: o `ivljenju in kulturi mariborskih delavcev v letih od 1919 do 1941. 
Maribor: Obzorja Maribor. 
1996 Prehrana v Mariboru v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Maribor: Obzorja Maribor.
HOSKINS, Janet
1998 Biographical objects: how things tell the stories of people's lives. London �etc.�: Routledge. 
HUDALES, Jo`e 
2008 Olikan me{~an – olikan Slovenec. V: J. De`man �et al.� (ur.), Slovensko me{~anstvo od vzpona nacije 
do nacionalizacije (1848–1948). Ljubljana: Mohorjeva zalo`ba Celovec. Str. 99–112. 
JEZERNIK, Bo`idar
2008 Od vzpona nacije do nacionalizacije. V: J. De`man �et al.� (ur.), Slovensko me{~anstvo od vzpona 
nacije do nacionalizacije (1848–1948). Ljubljana: Mohorjeva zalo`ba Celovec. Str. 17–66. 
KOPYTOFF, Igor
1996 The cultural biography of things: commodization as process. V: A. Appadurai (ur.), The social life of 
things: commodities in cultural perspective. Cambridge �etc.�: Cambridge University Press. Str. 64–94.
KOS, Mateja
2008 Stanovanjska kultura druge polovice 19. in prve tretjine 20. stoletja. V: J. De`man �et al.� (ur.), 
Slovensko me{~anstvo od vzpona nacije do nacionalizacije (1848–1948). Ljubljana: Mohorjeva 
zalo`ba Celovec. Str. 167–170. 
LEDINEK LOZEJ, [pela
2013 Stanovanjska kultura v etnolo{ki vedi. Traditiones 42, {t. 1, str. 143–163. 
MIKLAVC TURNHER, Primo` Pablo
2010 Ljubljansko me{~anstvo v kontekstu dru`benopoliti~nih in ekonomskih sprememb po drugi svetovni 
vojni: diplomsko delo. Ljubljana: �P. P. Miklavc Turnher�.
MILLER, Daniel
2001 Introduction. V: D. Miller (ur.), Home possessions: material culture behind closed doors. Oxford �etc.�: 
Berg. Str. 1–9. 
2008 The comfort of things. Cambridge: Polity press. 
2016 Materialna kultura. Ljubljana: Studia humanitatis.
80
Veronika Zavratnik 
MILLER, Daniel; WOODWARD, Sophie 
2012 Blue jeans: the arto of the ordinary. Berkley �etc.�: University of California press. 
MUNRO, Moira; MADIGAN, Ruth
2006 Negotiation space in the family home. V: I. Cieraad (ur.), At home: an anthropology of domestic 
space. Syracuse �etc.�: Syracuse University Press. Str. 107–117. 
OVSEC, Damjan J. 
1994 O me{~anstvu kot zgodovinskem, etnolo{kem in posebej – psiholo{kem pojmu: interdisciplinarna 
interpretacija. Etnolog 4, {t. 1, str. 35–62. 
2006 Nekaj o razvoju in pomenu me{~anstva. V: I. Novak - Popov (ur.), Mesto in me{~ani v slovenskem 
jeziku, literaturi in kulturi: Ljubljana, 26. 6.–14. 7. 2006: zbornik predavanj. Ljubljana: Center za 
sloven{~ino kot drugi/tuji jezik. Str. 124–134.
RENNIE SHORT, John
2006  Foreword. V: I. Cieraad (ur.), At home: an anthropology of domestic space. Syracuse �etc.�: Syracuse 
University Press. Str. ix–x.
STAREC, Sa{a
2008 @enski svet: `enske, me{~anska kuhinja in gospodinjstvo. V: J. De`man �et al.� (ur.), Slovensko 
me{~anstvo od vzpona nacije do nacionalizacije (1848–1948). Ljubljana: Mohorjeva zalo`ba Celovec. 
Str. 185–190. 
STUDEN, Andrej
1991 Zgodovinar in raziskovanje stanovanjske kulture urbanih naselij v preteklosti. ^asopis za zgodovino 
in narodopisje 27, {t. 1, str. 128–133.
1995 Stanovati v Ljubljani: socialnozgodovinski oris stanovanjske kulture Ljubljan~anov pred prvo svetovno 
vojno. Ljubljana: ISH - Institutum studiorum humanitatis.
VALEN^I^, Jana
2008 Podjetja, planine in porcelan (pa {e kak{na knjiga): o slovenskih me{~ankah. Delo – Sobotna priloga 
50, {t. 265, str. 34–36. 
2009 Pohi{tvo po`elenja. Adria Airways In-Flight Magazine (april, maj), str. 76–80. 
@MUC, Irena
2008 Slovensko me{~anstvo ali iskanje `lahtnej{ih narodnih korenin. V: J. De`man �et al.� (ur.), Slovensko 
me{~anstvo od vzpona nacije do nacionalizacije (1848–1948). Ljubljana: Mohorjeva zalo`ba Celovec. 
Str. 67–78. 
@MUC, Irena; MODER, Gregor (ur.)
2009  Napoleon rezhe Iliria vstan: ob 200-letnici ustanovitve Ilirskih provinc = Napoléon dit Illyrie lève-
toi: deux cents ans apres la création des Provinces Illyriennes = Napoleon says Illyria arise: on the 
occasion of the 200th anniversary of the establishment of the Illyrian Provinces. Ljubljana: Muzej in 
galerije mesta Ljubljane, Mestni muzej. 
BESEDA O AVTORICI
Veronika Zavratnik je doktorska 
{tudentka na Oddelku za etnologijo in kulturno 
antropologijo. Diplomirala je na podro~ju 
muzeologije, magistrsko delo pa je v sredi{~e 
postavljalo materialno kulturo, z osredoto~enjem 
na obutvi oziroma allstarkah. V nastajajo~i 
doktorski disertaciji raziskovanje in (s)poznavanje 
obutve nadgrajuje. Del svojega zanimanja usmerja 
{e v razumevanje vloge popularne kulture znotraj 
sodobnih muzeolo{kih smernic. 
ABOUT THE AUTHOR 
Veronika Zavratnik is a doctoral student 
at the Department of Ethnology and Cultural 
Anthropology. She graduated in museology 
and her master’s dissertation focused on 
material culture, with special emphas is 
on footwear and All  Stars. Her doctoral 
dissertation in progress further researches and 
explores footwear. She also dedicates efforts to 
understanding the role of popular culture in 
contemporary museological trends. 
81
Pohi{tvo za vse ~ase
SUMMARY
Furniture for all times. Addressing furniture as a contribution to the research 
into material culture
At the turn of the 20th century the Naglas family owned one of the two leading furniture 
companies in Slovenia. A one-year study of the family’s (material) legacy led to an inventory 
and documentation of the furniture and other movables in the family’s home at 6 Novi trg, 
Ljubljana. Using an analytical approach, the article addresses the home and its furniture from 
two perspectives: how did the wider socio-political changes affect life at the home and its 
interior furnishings, and how did this then affect the way of living of its inhabitants. Through 
four generations of female members of the Naglas family, the home’s furniture gradually turned 
from an important indicator of social status and precious, inherited legacy into redundant 
furnishings, converting the home into a storage space. On the other hand, however, that same 
furniture and its genuine nature gave the home a typical bourgeois character, and together with 
the other furnishings it contributed to reproducing the bourgeois habitus. The entire preserved 
ambience of the legacy is an outstanding period document: through its materiality it beautifully 
tells us about the (past) bourgeois way of living, and about how strongly a space influences its 
permanent or temporary inhabitants.