Št* 645. v Ljubljani, torek dne 12 decembra 1911. Leto II. : Posamezna številka 6 vinarjev : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10 dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 150; s pošto celoletno K 20 —, polletno K 10 —, četrtletno K S —, mesečno K 170. Za Inozemstvo celoletno K 30'—. : Telefon številka 303. : : Posamezna številka 6 vinarjev : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ncfrankirana pisma se nc sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase sc plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Čuden argument. Sobotni »Slov. Narod« je priobčil na uvodnem mestu razgovor svojega dunajskega zastopnika z nekim češkim politikom, ki ga ne imenuje, ali iz razgovora samega se vidi, da je ta politik član mladočeškega kluba in to zadostuje. Priznati moramo, da zagovarja češki politik resno in tudi dosti spretno politiko mlado-češkega kluba nasproti vladi, nekateri njegovi argumenti so naravnost izborni in da smo mi Cehi, bi morda tudi odobrili to politiko, ker v proračunskem provizoriju je dosti takih postavk, od katerih bodo imele češke dežele znatnih gospodarskih koristi. Ali mi nismo Čehi in ker se nahaja v mladočeškem klubu tudi dr. Ravnihar in je dotični razgovor bil priobčen v »Slov. Narodu« skoraj gotovo samo zato, da opraviči tudi politiko dr. Ravniharja, se moramo pečati z njim, ker ono kar morda velja v tem slučaju za Čehe, ne velja in ne more vejiti tudi za Slovence, na katere pri sestavljanju proračuna nihče ni mislil in ki od povišanja nekaterih postavk v proračunu za narodnogospodarske namene ne dobijo niti vinarja; na severu se bo n. pr. porabilo več milijonov za nova telefonski omrežja, naša Gorenjska pa Se vedno ne bo telefonsko zvezana z Ljubljano, da o drugih delih Kranjske niti ne govorimo. Za Slovence torej niti gospodarski moment ne govori zato, da bi slovenski poslanci glasovali za proračunski provizorij, je sovražna našim narodnim zahtevam in nam ne dovoli niti nobenih gospodarskih koncesij, skratka, vlada nam je v vsakem oziru sovražna, ona postopa ž nami v vsakem oziru kot »quanlite nčglige-ableom«, s katerim se dela, kar se hoče. Priznavamo torej, da so argumenti češkega politika, ako se gleda na njih s češkega stališča, morda dobri in sprejemljivi, niso pa dobri in sprejemljivi — vsaj vsi ne — s slovenskega in jugoslovanskega stališča sploh, posebno pa odklanjamo s slovenskega in sploh jugoslovanskega stališča naslednji argument češkega politika: »Kaj bi se bilo atgOdilo, če bi se bili naši poslanci pridružili kontraglasovom ter upropa-stili vladno stahtevo? Nastala bi kriza, toda Parlamentarna in ministrski predsednik bi zarožljal s § 14. Zadet bi bil parlament — in ne vlada. TGSo razmere, ki so obžalovanja vredne, toda dejanske in baš radi tega, mora realni politik ž njimi računati.« To je pa malo preveč — oportunizma! Pobijati nesrečni slaboglasni § 14. s tem, da se Vpogne pred vlado, da se ji dovoli kar hoče! Ali ]e s tem rešen parlamentarizem? Ali še s tem izognemo § 14? Nikakor, ker vlada bi vporabljala določbe tega paragrafa samo za to, da bi mogla storiti ono, česar ji parlament noče dati, t. j. ona bi storila brez parlamenta samo tono, česar ji parlament ne bi hotel dovoliti in ako se bodo poslanci radi glasovanja za proračunske provizorje in druge vladne zahteve o-pravičevali s tem, da čuvajo parlamentarizem, bo to seta slab izgovor. Kaj pa imamo od takega parlamenta, ki vladi takointako v vsakem vprašanju parira? Ah je tak parlament kaj boljši od § 14? Čisto nič, razlike ni nobene, škoda je pa ta, da se vlada nič ne boji parlamenta, ki se boji § 14. in vpogne tilnik pred njo kakor hitro zarožlja s § 14. Nesrečni § 14. je krivičen, ker je negacija ustavnosti, oziroma sredstvo, s pomočjo katerega se vlada vedno lahko reši parlamenta in ■vpelje absolutizem ali lahkomiselno nobena vlada ne bo porabljala tega sredstva in ako bi od- por parlamenta dolgo trajal, bi vlada že odstopila, ozir. poskušala zadovoljiti parlament, ker dolgo se s § 14. vendar ne da vladati, to je sredstvo za prvo silo, kot trajno zdravilo se pa ne more porabljati. Res, najslabše opravičenje glasovanja za proračunski provizorij je, ako se trdi, da se s tem rešuje parlamentarizem, ker v resnici se s tem parlamentarizmu prej škoduje, kot pa koristi. Proti § 14. bi se moralo nastopiti drugače! Zadnji koncert v Trstu. Ljubljana, 10. decembra 1911. Ni mu bilo žal, kdor se je zadnji četrtek potrudil v Trst. »Dijaško podporno društvo« je priredilo veliki koncert, ki je z dobrodelnostjo nudil užitek umetnosti. Tako srečno izbrani program, kakor umetniška proizvajanja posameznikov in celote, prevevala srca tržaškega slovenskega občinstva z zadovoljstvom, ki mu je dalo du-ška po nastopu vsakega posameznega proizvajalca. Ni bilo tu opaziti one razvajenosti občinstva, kakor v Ljubljani, dasi več umevanja, več uglobljenja in zato tudi več hvaležnosti nego tu. Dvorana je bila polna; nič prisiljenega nič prenapetega; ni tiščalo tu sve pod pritiskom mnjenja politiškega strankarstva in uničevanja kulturnega napredovanja: vse se je spajalo in koncentriralo v kulturnem smotru glasbe Tn umetnosti same. Javno mnenje je prevladalo: da je bil ta koncert do sedaj višek, ki ga je priredilo tržaško Slovenstvo. 2e takoj pri prvi točki: Dvorakovi »Simfoniji« št. 4 v g-duru, je zavladalo razpoloženje, ki je ustvarilo v duši poslušalca potrebno dispozicijo za umetniško spajanje in umevanje nadaljnih točk. Le velikemu trudu, neumornosti in visoki glasbeni inteligenci g. kapelnika P. Teplega je bilo mogoče spraviti vojaški orhester na ta višek proizvajanja, kot ga je dosegla vojaška godba 97. pešpolka pri tem koncertu. G. Ljubiša Iličič, tenor ljubljanske opere, je [ žel za svoja običajna umetniška proizvajanja J tudi zasluženo priznanje. Njegove, res s čustvom pete pesmice Z. Prelovec: »Tvoje oči o dekle....« A. Nedved: »Pogled v nedolžno oko« in Parma: »Poslednja noč«, so vzbujala poslušalcu čuvstva umetniškega uživanja, ki so dosegla višek pri Parmovi: »Poslednji noči« kjer je prišel umetniško izšolan glas g. lličiča, v ponos njegovemq talentu in daru, in v ponos koncertnega mojstra »Glasbene Matice« g. M. Hubada, do popolne veljave in viška prednaša-nja. S simpatijo je pozdravljalo tržaško občinstvo svak nastop g. lličiča. Franc Chopin: »Nokturno«, opus 62, 2; »Scherzo« opus 39 cis mol. Kaka razlika, kar smo čuli zanjič proizvajanja gosp. Antona Trosta. Pod spretno roko svojega učitelja profesorja Ernesta Ludwiga na dunajskem konservatoriju se je razvil v popolnega klavirskega virtuoza. Gospa Mira Costaperaria je pela z vso ljubkostjo in v ugodnem razpoloženju vrlin njenega glasu izbran material narodnih pesmic: »Ach, nenj, tu neni....«, »Musikanti, co delate?«, Majka Maru«, »Nenka nije poštrkuša«, »Bom šel na planince«, »Kdor če pa vedit...« Njeno precizno in umetniško prednašanje, je izzvalo tržaško občinstvo do zahteve, da je morala nadejati svojemu programu še dve točki. Genenalstabskarte von Kilometer. 7* > Oasi l Uanabufgrebtr o Brunnen Q forts -tr&Btterien t Signalsf-atioo 'mm Hauptstrassen —M'ege ♦ Kirchhofe versanrfetr F/uss/aufe OunenK* Sethrf im t _ ^Dtchrrta V Molenforl'1 i 5pan tel .....J*" ZoHimt Bit t/ Sip* hof SOifff iDaehrt Bu Htrnt ^ ^ farttM rtsc/ffom St s h on Hmmtn Turkischtr friedhof. ^Scherrm A Ji- Š ir ur s -■'-v » • L. r ' f m i J L 'vW (C ' w/ BuStim Tripolitanija. Italijani so slednjič vendarle začeli prodirati v notranjost Tripolitanije in so pri Ain Sara prvič na svojem prodiranju v notranjost dežele užugali Turke. Natančnejših poročil o bitki še ni, niti z laške’ niti ^ s turške strani. Tudi to se še ne ve, koliko četjjse je na obeh straneh bojevala Znamenit je uspeh Italijanov zategadelj, ker [so Italijani dosegli tu svoj prvi 'uspeh proti Turkom izven dosega svojih^vojnih ladij. Gospo Gostaperaria in g. lličiča je z vso eleganco in diskretno na klavirju spremljal gospod Avgust Waschte. Vsi bivši gojenci »Glasbene Matice« v Ljubljani, če pridenemo še g. A. Trosta, so delali čast z nastopom temu zavodu innam dokazali kulturno zmožnost te najvišje glasbene institucije našega naroda: ki nam vzgojuje res umetnike na glasbenem polju. Očarano pa je bilo občinstvo ob drugem nastopu g. Antona Trosta; Fr. Lizst: Prvi klavirski koncert s spremljevanjem orhestra v Es-duru. Naravnost mojstrsko, z viškom virtuoznosti in viškom klavirsko-tehniške rutine, se je predOčil mladi umetnik tržaški publiki v svoji popolnosti. Vse je občudovalo spretnost, temeljitost in izšolanost mladega umetnika, ki je lahko ponos svoje domovine. Nemalo zasluge k celotnemu uspehu, je bilo tudi spremlje-vanje orhestra, pod spretnim vodstvom g. P. 'I eplega. Vsekakor so stopile koncertne točke g. Antona 1 rošta izmed vsega koncerta popolnoma v ospredje, za kar je čestitati g. Troštu in spretnemu vodstvu spremljevanja, g. kapelniku Teplemu. Kot zaključna točka je bila R. VVagner-jeva predigra k operi »Mojstri-pevci iz No-rimberga«, ki jo je sviral vojaški orkester. Na moralnem uspehu, ki so ga dosegli s tem koncertom tržaški Slovenci na glasbenem polju, jim čestitati. Umetniško, okusno izbran in sestavljen je bil program koncerta in res izbrane so bile sodelujoče moči, za kar gre prva zasluga g. Avgustu Weschteju, učitelju na C. M. šoli. Upamo si trditi, da takega pojava morebiti nimamo, če izvzamemo koncerte z zborom »Glasbene Matice« v Ljubljani, z nastopi samih solo-točk, niti zaznamovanega v slovenski glasbeni zgodovini. Tržaško Slovenstvo se pač probuja v znamenju kulturnega napredka. — Z. Iz slovenskih krajev. Iz Senožeč. V »Jutru« št. 630 z dne 27. novembra 1911 priobčili smo članek Dod naslovom: »lz Senožeč« v katerem žali dopisnik g. Frana pl. Garzarollija, župan v Senožečah, očitajoč mu oholo surovost, hinavščino do občine in kmeta, dalje da zapeljuje do zgube mlekarno v Senožečah itd. Dopisnik jemlje za povod k svojemu dopisu dejstvo, da je g. pl. Garzarolli na občnem zboru mlekarne predlagal, naj se zahteva od mlekarja Možeta, da plača kmetom-prodajalcem po 3 v dražje liter nego dosedaj. Članek je uredništvo »Jutra« priobčilo zanašajoč se na svojega dopisnika, ne da bi imelo uredništvo samo zadostnih informacij in ne da bi razmere v kraju samem in v mlekarni podrobno poznalo. Dejstvo, da je g. Fran pl. Garzarolli skušal doseči višjo ceno mleka za kmete prodajalce, ne more tvoriti nobene podlage za ka-koršnikolisibodi očitek napram postopanju g. pl. Garzarollija. Povsem nesebični nagibi so bili, ki so pri zadevnem predlogu vodili g. Frana pL Garzarollija, ki je hotel edinole članom mlekarne pripomoči do boljših dohodkov. To stremljenje je bilo končno njegova dolžnost ne glede na to, ali je ta njegov preglog koristen za najemnika mlekarne ali ne: g. pl. Garzarolli je hotel varovati le pravice in koristi članov. Uredništvo »Jutra« obžaluje, da je sprejelo uvodoma na- :z3i!aL-Lir™|T——— — ■ ■ ■ww— LISTEK. Nostradamus. »Sovražita se med seboj!« je zagodrnjal. »Ah, to je žalost, ki mi gloda življenje! Ali se bom res moral ločiti od sveta s to strašno mislijo v srcu, da ostavljam dva brata, ki sta tako ljubosumna drug na drugega, da se bosta pobijala med seboj in trgala moje krljestvo na kose!« Prisluškoval je par minut. Nato mu je mr-kla bridkost izginila z obličja, in porogljiv smehljaj mu je raztegnil ustnice; v njegovih očeh se je zasvetila hudomušna iskra. »Bog bodi zahvaljen! Vzrok njunega prepira je ničeven, vsaj nocoj; ne kregata se za nikako predpravico... Ah,mati božja! Nocoj gre samo za žensko!« II. Kraljeva sinova. Dauphin Franc, dedič francoske krone in vojvoda bretonski, je bil takrat mlad mož kakih štiriindvajsetih let. Henrik, vojvoda Orleanski, kraljev drugi sin, še ni bil dočakal svoje dvajsete pomladi. Obadva sta se odlikovala po visokem stasu in prirojeni lepoti valoiške rodovine, s tem razločkom, da si opazil pri Francu več nasilnega ponosa in pri Henriku več sladke potuhnjenosti. Obadva sta bila podedovala očetovo ljubezen do veselega uživanja. Bila sta dva pretkana pohajkovača in nenasitna iskača ljubezenskih avehtur; včasih sta pomagala drug drugemu, najčešče pa sta se skušala okrasti za nežni plen, ne brigaje se za sramoto in obup ki sta klila izpod njunih korakov, in ro- ga je se slehernemu maščevanju: kdo bi se bil predrznil zasledovati ju do stopnic prestola, s katerega se je oče smejal njuni razuzdanosti! »Brat«, je govoril Henrik, »ti si za kraljem prvi v kraljestvu; dauphin si. Jaz sem danes samo kraljev sin; in kadar boš vladal ti, bom samo brat francoskega kralja. Ah, Franc, ali ti ne zadošča tolika slava, ki te čaka? Kako mi moreš kratiti revno srečo, da ljubim to dekle!« »V ljubezni, Henrik, naj gleda vsak zase in vr&g za vse! Če sem jaz dauphin, imaš pa ti svojo krasno soprogo. Kaj ti je treba hoditi za Marijo? In ko veš, da jo ljubim tudi jaz! Ne čudim se, da te skomina po njej, saj je v resnici kraljevski griži jej; toda jaz hočem, da bodi moja! Kolnem se ti pri vseh hudičih, da se spoprimem zanjo z vsakomur, z mečem v roki!« »Tristo satanov!« je zamrmral Henrik zamolklo, »rajši, kakor da bi ti pustil Marijo ...« Bleda kakor smrt sta stala brata drug drugemu nasproti; spogledala sta se s smrtnim sovraštvom v očeh. In obema hkratu so segle roke po meču ... »Njegovo kraljevsko veličanstvo!« je zaklical ta trenotek Albon de Saint-Andrč. »Kralj!« sta zamrmrala brata in se ozrla. »Dan božji!« je izpregovoril Franc I. z veselim glasom in stopil v sobo. »Glej ju, glej! Prepirata se zaradi ženskega krila? Le tiho slišal sem vse! Pri priči se mi objemita in sklenita mir!« Franc in Henrik sta ubogala ter se vrgla drug drugemu v naročje. Toda poljub miru, ki sta ga menjala, je bil vsekakor bolj podoben ugrizu sovraštva, kajti oče je prebledel in zmajal z glavo. »Otroka!« je dejal s prisiljenim usmevom, »dva velika otroka! Dva brata, pa se prepirata zaradi punice! Eh, vraga, če se ne moreta po- botati drugače, pa žrebajta zanjo!« se je za-grohotal nazadnje. Princa sta se zdrznila in spogledala. »Ali je vsaj lepa?« je vprašal kralj, ki je pokazal svoj prejšnji srečni in brezskrbni obraz, kakor hitro je videl sinova spravljena. »Ah, sire! Predstavite si krasne zlate lase, s kakršnimi slikajo madone, in rdeče ustnice, kakor granate, ki sem jih videl pod španjolskim nebom...« »In modre oči,« je dodal Franc, »tako modre, da poleg teh oči blede potočnice in modrina neba...« »Ohe! Ohe!« je vzkliknil kralj grohotaje. »Že poznam to pesem. Nehajta, kuga božja, sicer me pripravita, da začnem sam tekmovati z vama!« Princa sta se zdrznila. Kajti že mnogokrat ju je bil Franc I. sprijaznil na ta način, da si je sam postregel s krasoticami, ki sta se prepirala zanje. Lahkih nog se je obrnil kralj proti bližnjim vratom, izza katerih se je slišalo šumenje ogromne množice dvorjanov. Kajetan de Ron-cherolles se je naglo približal dauphinu in mu šepnil na uho: »Pa tista aretacija, monseigneur! Ako ne aretirate goloba, se vam izmuzne golobica!« Albon de Saint-Andrč se je ugriznil v ustnice in prebledel od nejevolje, da se je dal prehiteti. »Sire,« je dejal dauphin, stopivši za kraljem, »tu sta dva zvesta služabnika vašega veličanstva, grof de Saint-Andrč in baron de Ronche-rolles, ki sta opazila važne reči po včerajšnjem puntu. Ko sta Šla ponoči z rondo po trgu Grfcve, sta videla nekega Renolda pri opravilu, ki je bilo skoro gotovo čarovniško, najmanj pa pregrešno in zločinsko.« »In?« »Sire, tega človeka je treba aretirati in obsoditi.« »Kaj pa še, smrt božja! Ne maram takih reči!« je zagodrnjal kralj. »Dovolj mi je čarovniških procesov. Šele včeraj smo doživeli nemir, iz katerega bi bila kmalu nastala pravcata vstaja. Verjemita, mi sinova, kadar bosta vladala, naučita se smehljati levu, da ga bosta laglje krotila. Pariz je včeraj pokazal, da noče, da bi mu sežigali njegove čarodeje in čarodejke. Zato ne dovolim, da bi se kdo dotaknil tega človeka!« Franc in Henrik sta se osuplo spogledala. V kotu sobane se je čulo škripanje z zobmi: Roncherolles in Saint-Andrč sta hropela od gneva. Kralj se je zopet obrnil k vratom; a še enkrat se je ustavil ter izpregovoril z nenadoma izpremenjenim glasom: »Zabavajta se, otroka, kakor se je zabaval vajin oče, ki je stal sicer kot kralj nad vsemi človeškimi zakoni, a se je zmerom pokoraval zakonu časti... Pazita, sinova! Pazita, da si ne nakopljeta težke vesti! Človek vidi lepo dekle, požene se zanjo, ona podleže, zapeljivec jo zavrže in pozabi, misleč, da je s tem vse končano! Deset, dvajset let nato pa ga začne obletavati objokana prikazen, človek brska po pepelu svojih bivših ljubezni in zapazi mahoma, da je ta prikazen ženska, ki je mislil, da jo je pozabil. In takrat ga jamejo daljni glasovi buditi iz najglobljega spanja; ihteče prošnje in kletve se dvigajo iz samotnih grobov; vest se oglaša v srcu in kliče grešniku: Proklet si!...« Z nekakšno grozo sta ga poslušala princa; Roncherolles in Saint-Andrč pa sta se potuhnjeno smejala v svojem kotu. »Vse je izgubljeno!« je dejal Henrik z glasom nepopisne jeze, ko je kralj odšel. »Punica pojde po vodi!« vedeni dopis, ki vsebuje osebna žaljenja g. Frana pl. Garzarollija in obžaluje, da se je dalo mi-stificirati po dopisniku. Iz Štajerske. Naša sodišča. Dne 5. decembra se je vršila pred mariborskim okrožnim sodiščem obravnava proti g. J. Senekoviču iz Polic pri Zgornji Radgoni. Razprava je bila zaradi zaslišanja nekih novih prič preložena. Toda to nas ne zanima. Nekaj drugega je, kar hočemo pribiti in ožigosati. O. Senekovič ne zna nič nemški in je to sodniku v Zgornji Radgoni tudi povedal. A vseeno je obtožnica pisana samo v nemščini in tudi zapisniki s pričami, ki pa ravno tako niso zmožne nemščine, so samo nemški. Obtoženec tedaj niti prav ne ve, česa je obtožen in se tudi ne more zagovarjati, ker ne razume tisto kar so izpovedale. Ali se na tak način upošteva obstoječe jezikovne naredbe? Kaj pravite k temu g. Biček? Usoda štajerskega deželnega zbora. Dne 9. t. m. so se vršila zaradi delamožnosti štajerskega deželnega zbora pogajanja s Slovenci, nemško ljudsko stranko in veleposestniki; pogajanja je vodil cesarski namestnik grof Clary, ki je še v poznih večernih urah konferiral dalje časa z deželnim glavarjem. Razpoloženje za delamožnost deželnega zbora trenotno ni ugodno, vendar se z ozirom na razne posameznosti, ki dosedaj še niso za javnost ne more vedeti za konečni izid. Pogajanja bodo končana že v prihodnjih dneh, ker se hoče štajerski deželni zbor sklicati že po božiču h kratkemu predzasedanju in po 1. januarju pa najmanj k šesttedenskemu zasedanju. Pragersko. Pretečeno nedeljo, dne 3. t. m. je na Pragerskem neki neznani delavec napadel 18 letnega Janeza Hrandeka, delavca pri Stein-klauberju, ga večkrat z nožem po glavi udaril in ga hudo ranil. Zločinec je zbežal. Polzela v Savinjski dolini. Blagim srcem! Ker prireja nemški šulferajn svojim otrokom bogate božičnice, da zvabi na tak način več naših otrok v svojo ponemčevalnico, smo sklenili tudi polzelski Slovenci obdariti našo mladino letos za božič. Ker nimamo tako bogatih virov kakor Nemci in sami tudi ne zmoremo toliko žrtev, zato se obračamo do blagih narodno čutečih src s prošnjo, da nam pomagajo z malimi darovi na težkem obrambnem delu. Kdor lahko da in rad da, naj pošlje svotice za ogroženo Polzelo in nje mladino, ki je v vedni nevarnosti, da je ne ujame nemški šulferajn v svoje zanjke. Otroci bodo iz srca hvaležni! Vsak najmanjši dar z veseljem sprejmemo ter se bodemo vsem darovalcem po slovenskih časopisih zahvalili. — Darovi naj se blagovolijo nasloviti na šolsko vodstvo slovenske Šole v Polzeli. Imenovanja v deželni službi. Namestniški konceptni praktikant dr. Marko Ipavic iz Slov. Gradca je nameščen pri namestništvu. Ponarejena poštnohranllnična knjižica. Na poštni urad v Gornjemgradu prišel je nedavno neki mož in hotel na neko na Valentina Puc glasečo se poštnohranilnično knjižico v znesku 400 K, kratkim potom dvigniti. Hranilnično knjižico spoznal je poštni mojster za ponarjeno. Izvirni znesek 4 K je bil ponarejen na 400 K. Ko je ponarejalec opazil, da se je prišlo goljufiji na sled, je nenadoma izginil. Radgona. V Radgoni se je dogodil tragičen slučaj. Gosp. Edvin Bouvier, eden izmed treh sinov posestnika vinogradov, lastnika kleti in tovarnarja šampanjca gosp. Clotar Bouvierja, je bil, zapustivši z nekim trgovskim uslužbencem veselo družbo,pred hranilničnim poslopjem od usnjarskega pomočnika, s katerim se je sprl, težko ranjen ter je zadobil pet silnih bodljajev z nožem, tudi na glavi. Edvin Bouvier se je vkljub temu privlekel do precej oddaljenega doma v Zgornjo Radgono, kjer je dobil takoj zdravniško pomoč. Drugi dan prepeljali so mladega moža v bolnišnico v Radgono, kjer je včeraj umrl. Dogodljaji te nesrečne noči so dosedaj nejasni. Iz Trsta. (Odsek za ljudska predavanja). Morje srca in ljubezni; morje besnečih notranjih sil človeške duše in notranjosti; morje strahot, skrbi, upanja in obupnosti; o čem neki drugem hoče predavatelj govoriti o poeziji — nego kar nam je v Narodnem Domu očrtal so-. botni večer dr. Fran Ilešič. Govoreč o vsebini, spajajoč pesmi v medsebojno logično celoto, predočujoč nam slike ob- in pomorskega živ- • Sence jutra. Ruski spisal M. Arcibašev. — Prevel Anton Melik. Dora je tiho hodila po sobi, pripravila čaj in zopet utihnila, napeto premišljevaje o nečem lastnem, Lizi nepoznanem. Samovar je šumel otožno s plahim, nizkim glasom. Liza je zopet zajokala tiho in neopaženo. Cez eno uro sta prišla študenta — Larionov in Andrejev, in debeli, kratkovidni Larionov je takoj pričel govoriti o Paši Afanazjevu. »Po mojem je bil to povsem poseben, čuden človek«, je govoril z žalostno vzhičenim glasom, zroč na vse iznad ščipalnika. »V njem je bila neka posebna, ogromna sila... in kar ne da se verjeti, da je mogla tako lahko umreti... In kar je glavno, — v njem je bila moč, učinkovati na druge... Meni se vse tako zdi, da mora sedaj naše delo samo od sebe prenehati...« »Ne bo prenehalo!« je zmajal z glavo Andrejev. »No, da ...« »Pravzaprav je bil pa Alfanazjev slab praktik.« , . . ... »Praktik je pač bil slab...« je pritrdil Larionov. »Toda on je znal razvneti... In glejte, v tem ravno leži glavno: jaz sem vedno zelo dobro razumel, da vse to ni tako veličastno in imenitno, in da vprašaj Afanazjeva samega, kaj je pravzaprav treba delati, a on bi niti sam ne vedel odgovoriti... ali pa bi odgovoril s frazo; toda v njem samem je vedno gorelo nekaj velikega... in to je potegnilo druge za njim... Ali razumete? ... Ti vidiš, da vse to ni tako, a potegne te vendarle za seboj ... ne?« Larionov se je ozrl z neodločnimi očmi na vse. ljenja in čuvstvovanja se je spuščal iz morja realnosti na morje ideala, iz morja resničnosti — na morje sanjavosti: morja kot simbol. »Slovenske pesmi o morju« nam je predočil v celoti, njih duh je zvezal in spojil morje slovenske poezije Aškerca, Prešerna, Jenka, Umeka in Ketteja — v celoto. Pogrešali smo le vsaj par besed o motivih morja v našem narodnem pesništvu. — Udeležba še dostojna! DNEVNE VESTI. Iz tehničnih ozirov smo opustili dosedanjo razdelitev »Jutra" na pet stolpcev in smo razdelili prostor na štiri ali večje stolpce, tako, da je »Jutro* sedaj malo povečano in je sedaj največji dnevnik ne samo po tem, da izhaja tudi ob ne-deljak in praznikih, temveč tudi po svoji obsežnosti. Nismo v zadregi radi političnega položaja, kakor to trdi .Slovenec", ki pravi, da dr. Ravniharja z ene strani napadamo, z druge pa opravičujemo. Postavili smo se na načelno stališče, da dr. Ravnihar ne bi smel ostati v mladočeškem klubu, odkar je ta glasoval za proračunski pro- vizorij, ali tega naj .Slovenec" nikar ne pričakuje, da bi mi korake dr. Ravniharja taksirali enako kot korake klerikalnih poslancev, ker imamo o dr. Ravniharju preveč dobro mnenje. On je storil napako, to trdimo tudi danes, ali prepričani smo, da je on to storil v dobrem namenu in zato ga ne moremo soditi tako, kot sodimo klerikalne politike, ki delajo kravje kupčije in se pri tem dobro zavedajo, da narodu škodujejo. Klerikalci so kompaktna in — solidna stranka, pravi sobotni .Slovenec". To pa to! Solidna stranka, pa samo toliko časa, dokler ne dobe mestne občine in — mestne blagajne v roko. Naprednjaki naj se varujejo pred sladkimi besedami ljubljanskih klerikalcev v mestni dvorani I Italijani za Italijane. .Slovenec" javlja, da je plesni učitelj g. Giulio Morterra nabral med ljubljanskimi Italijani 200 K za italijanske vojake na bojišču. Pri tem se .Slovenec" norčuje iz g. Morterre, češ, najbrže odide v Tripolis, kjer nauči Italijane bolje plesati, končno pa vprašuje, ako je tako nabiranje dovoljeno. To pa ni prav-ker pameten človek ne more zameriti Italijanom, ako med Italijani zbirajo prispevke za Italijane, kakor ne bi mogli pametni Italijani zame riti rimskim Slovencem — ako jih je kaj — ako bi zbirali med sabo denar v slovenske narodne namene. Udeležba pri volltvl udov in namestnikov v komisijo za cenitev osebne dohodarlne je bila včeraj dopoldne v vseh treh razredih pičla. Prav mnogo je volilcev, kojim se volilne listine niti dostaviti niso mogle. Grajati se mora tudi malomarnost strank, ki se niso za volitev pravočasno brigale, kajti zadnji dan pred volitvijo kandidate razglašati, je nesmisel, ko ne bere štiri petine volilcev v nedeljo nikakega lista. Umrl je v Škofji loki v nedeljo opoldne pivovarnar in posestnik gospod Josip Šmid, komaj 33 let star, po kratki bolezni. Pokojnik je bil narodnjak in zvest član škofjeloškega .Sokola*. Pogreb je danes popoldne ob 3. uri. — Blag mu spomin! Nevaren voznik. Posestnik Josip Adamič iz Spodnjega Blata je bil pretečeni četrtek zaposlen s svojo družino v gozdu, ki leži nedaleč od državne ceste na Grosupljem in Višnjo goro. Ob štirih popoldne je prišel po državni cesti neki voznik. Ko je zapazil Adamiča, je potegnil iz žepa samokres in ustrelil brez vsakega vzroka nanj, ne da bi ga zadel. Nato je skočil na voz, na katerem je sedela še neka mlada ženska in se hitro odpeljal. Neznani voznik, ki je najbrže iz Zatične ali iz okolice, je star okolu 35 let. Preplašeni volovski tatovi. Dva neznana tatova sta skušala pred kratkim ukrasti iz hleva posestniku Ivanu Pangercu iz Gaberč pri Senožečah par volov, v vrednosti 1100 kron. Spravila sta vola že do vrat in jih hotela odpeljati. V tem pa je prišla na lice mesta Pangerčeva dekla s svetilko, da bi molzla krave. Tatova sta nato takoj pobegnila. Imela sta na nogah opanke in sta najbrže doma iz Istre. Nesreča. Osemletni Franc Neman iz Velikega Cerovca je pomagal svojemu očetu pri »Slab človek si ti, in .druzega nič!« se je grobo oglasil Andrejev in se vgrizel v brke. »Mogoče...« je ves drhteč od nenadnega razburjenja pritrdil Larionov. »Veste... jaz pravzaprav nisem hotel o tem govoriti... ampak nekaj je pri nas zadnji čas gnjilega ... Tako, ako se zasanjaš. Ali se začitaš v kako tako knjigo ... ali na primer, če poslušaš Afanazjeva, tedaj še... tedaj prične celo pred teboj vstajati nekaj velikega in krepkega... Nekako živahnost, bodrost začutiš zopet v sebi!... A potem -pridejo takoj zopet v glavo druge misli, in zopet leži v duši nekaj grdega, gnjilega... Da...« Larionov je pomolčal. »To je bilo v prvem... tudi še v drugem letu povsem drugače ... Takrat je človeka vse zanimalo... Šel si v gledišče — dobro, kričal si na sestanku — dobro... Sedeš za knjige — dobro ... In vedno tako veselo, imenitno ...« »Kaj pa še!« se je zasmehljivo oglasil Andrejev. »No, da... A potem sem naenkrat pričel misliti: no, prav, učil se bom ... tako ... Toda glavna reč vendar ni v učenju? Saj vendar ne bom posvetil vsega svojega življenja eni sami znanosti... katerikoli... Gre se zato, čemu delamo vse to, — da, čemu?... ako, glejte, kadar sem se vprašal, čemu? nisem dobil v sebi nikakega odgovora. »Kako to?« je vprašala Dora, dvignivši glavo. »Tako pač... Nikakega odgovora!... Glejte, jaz sem se celo trudil, da bi si kaj izmislil, ... to se pravi, da bi jednostavno varal samega sebe; no, ničesar si nisem izmislil!... Samo poslušajte...« Larionov je skočil pokoncu in razprostrl roke, kakor da se je nečemu preplašeno začudil. rezanju slame. Pri delu ga je kolo slamoreznice nenadoma zgrabilo za roko in mu prste skoro popolnoma zmečkalo. Odpeljali so ga v bolnico v Kandijo. Pri streljanju z možnarjem ponesrečil. Dne 4. t. m. so v Zapužah povodom godu neke posestnice streljali z možnarjem. Proti večeru se je pri streljanju ponesrečil posestnikov sin Lu-dovik Šuštaršič. Bil je na obrazu težko poškodovan. Odpeljali so ga v deželno bolnico v Ljubljano. Tatinski gost. Te dni je popival v gostilni Magdalene Češnovar na Brezovici neki tovarniški delavec iz Dravelj. Predno je odšel iz gostilne, se je še založil s steklenico »Floriana" in nato izginil. Mladi tatovi. Dva ljudskošolska učenca iz Vojskega sta se splazila v stanovanje Petra Likarja in odnesla iz miznice 43 K 16 v denarja. Ko sta zvedela, da jima je Likar na sledu, sta prinesla ves denar nazaj razven 1 K 16 v, katero svoto sta že zapravila. Čeden soprog. V sobolo zvečer so slišali pasantje na Rimski cesti jok in vzdihovanje. Stražnik je šel v stanovanje in je videl, da je neki delavec prav grdo pretepal ženo in otroke. Stražnik je napravil konec dalu živinskega moža. Smrten skok z voza. 33 letna kurjačeva žena Marija Bakšičeva iz Spodnje Šiške je šla pretekli četrtek obiskat svojo bolno teto v Bučko pri Mokronogu. V Mokronogu je najela voz in se je odpeljala proti Bučki s še eno žensko. Med vožnjo pa je popustila zavora in na nekem klancu se je voz spustil v divji dir. Ženski sta v strahu med dirom skočili z voza. Marija Bakšičeva je tako nesrečno padla, da je po 20 minutah umrla, njena spremljevalka pa je težko poškodovana. Po ceni prenočišče. Dne 6. t. m. proti polnoči je videl neki gostilničar v Gorenji Šiški dva moža, ki sta se podala v bližnji kozolec. Ker sta se mu sumljiva zdela, je o tem obvestil orožnike. Ti pa so konštatirali, da moža nista nevarna. Preskrbeti sta si hotela samo po ceni prenočišče, ker nista imela denarja. V Gruberjevem kanalu so v soboto zopet odprli zatvornice, da se voda odteče. Za par dni bo delo zopet počivalo. Na ljubljanskem barju je del polja in travnikov pod vodo. Ljubljanica je stopila čez bregove in preplavila zemljišča, ponekod prišla tudi v hiše. Ljubljanica je mestu narasla za 1 80 m. Popravljamo. Gospod Valentin Avbelj, pekovski mojster na Glincah št. 3. nam naznanja, da ni resnično, da bi bil on našel kako denarnico, kakor smo mi poročali, in tudi o celi zadevi sploh ničesar ne ve. — Notico nam je poslal najbrže kak posebni »prijatelj" gospoda Avblja, da bi mu napravil kakšne neprilike. Popravek. Temeljem § 19. tiskovnega zakona z dne 16. decembra 1868. drž zak. iz leta 1867. zahtevam, da sprejmete v zakonitem roku z istimi črkami in na istem mestu naslednji stvarni popravek glede na notico »Usmiljeni Samaritan" v št. 643. »Jutra" z dne 10. decembra 1911.: Ni res, da se g. Zorc še zmenil ni, ko je hlapec trpel bolečine sredi ceste proseč pomoči, res pa je, da sem za nesrečo zvedel še-le zvečer, ko sem prišel domov in je hlapec sam šel domov, dasi so ga moji domači nagovarjali, naj se pelje ali pa mene počaka. Ni res, da je tedaj, ko so bile občinske volitve g. Zorc naročil kočijo za tega hlapca in sta se peljala na volišče v Katoliški Dom, res pa je, da nisem naročil kočije in da se nisva peljala na volišče. V Ljubljani, dne 11. decembra 1911. Fran Zorc, trgovec Predavanje »Akademije". Povodom 10-let nice smrti pesnika Murna-Aleksandrova se je vršilo včeraj zvečer v »Mestnem domu" predavanje »Akademije". Predaval je pisatelj Ivan Cankar Orisal je jako dobro uvodoma pogubo-nosni avstrijski šolski sistem za Slovence, nato pa življenje in delovanje pokojnega Murna. Predavanje je bilo jako dobro obiskano. Javno predavanje priredi »Splošno slov. žensko društvo" v sredo, 13. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Predaval bo g. dr. Ant. Schwab iz Celja o veleza-nlmivi temi »O nedostatkih človeških čutil". G predavatelj bode dokazoval, da so človeška čutila nepopolna in da človek nima vseh čutil, ki Ščipalnik mu ni hotel obstati na kratkem nosu. in popravljal si ga je vsak hip. »No, glejte, jaz si prigovarjam tako: zato, da bi služil narodu... Dobro, tak... To govore vedno zelo uverjeno in glasno... to je tudi zelo lahko reči... Ali ako je sploh mogoče služiti narodu, — tega pravzaprav nihče ne ve!... Glejte, stvar je takšna: jaz, na primer, sem medicinec in moram torej postati zdravnik in zdraviti bolnike... Ali ni tako?« Prenehal je in pogledal vprašujoče izpod ščipalnika. »Recimo...« je šaljivo, v dobrohotnem tonu pritrdil Andrejev. »Ne, ne šali se, — jaz govorim resno!« se je čutil razžaljenega Larionov. »Saj se ne šalim!« je z istim tonom odvrnil Andrejev. Larionov je gledal trenutek dvomeče nanj, potem je dobrodušno zamahnil z roko. »No, dobro ... Torej vzemimo slučaj: postanem zdravnik in bodem lečil bolnike ... Ako bi bil jaz kak posebno nadarjen človek, utegnil bi obogateti znanost z odkritji...« »Kam pa misliš!« ga je presekal prezirljivo Andrejev. »Zares, kam pa mislim!« je skromno in popolnoma resno pritrdil Larionov. »No, jaz bom torej zdravil bolnike... Dobro ... Mnogo jih bom ozdravil, mnogo jih tudi ne bom ozdravil, in v glavnem ne zaradi tega, ker je bolezen močnejša od znanosti, temveč zato, ker izhaja mnogo bolezni od takih vzrokov, kateri sploh kako se že to imenuje ? ...« Larionov je zatleskal s prsti. »Kar reci : izhajajo iz nedoumnih okoliščin !« ga je ironično-resno zopet presekal Andrejev. »No, da ... naj bo ... Vidite torej, taka je bi jih potreboval in da se torej ne zaveda vsega, kar se godi okoli njega, Narodnim Slovencem. 5. in 6. januarja bo v Ljubljani s slavnostjo 50-letnice »Narodne čitalnice" v Ljubljani združena proslava vsega slovenskega čitalništva, ki si je za narodno-kulturno prebujo Slovencev steklo toliko zaslug in je še danes v obmejnih krajih življenske važnosti za naše narodne manjšine. Narodna čitalnica ljubljanska vabi zato Slovence vseh pokrajin, da pridejo v kar največjem številu na to slavnost in pošljejo iz vseh krajev slavnostne de-putaclje Na to veliko slavnost 5. in 6 januarja je vabljen vsak Slovenec, zato še posebna osebna vabila odpadejo. Agitujte tedaj povsod za obisk čitalniške slavnosti v Ljubljani. Koncert. V hotelu Južni kolodvor svira dne 12. in 13. t. m. prvi slovenski tamburaški kvintet »Zora", ki je nastopil v vseh večjih mestih Nemčije z najboljšim uspehom. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost. »Ideal“. Na popoldanskem sporedu danes, jutri in v četrtek: »Tota mizar." (komični prizor.) — »Moderne vaje italijanske konjenice “ (Zanimiv naravni posnetek.) — »Dragoceni kip* (Komični prizor, igra gosp. Boucou.) — »Ovratna ruta." (Zanimiva ameriška drama.) — »Little Hans sovraži svojo služkinjo." (Jako komično.) — Na večernem sporedu: »Moč ljubezni. (Umetniški film prve vrste, dolgost 900 m) — Poleg tega tudi zadnja tečka popoldanskega sporeda. — Pripravlja se socijalna drama »Strahovi". Književnost in umetnost. Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v torek se poje prvič v tej sezoni najboljša Le-harjeva opereta »Grof Luksemburški*. Ta opereta je najboljše njegovo delo, ki ga ne dosega nobena prejšnja in nobena poznejša njegova opereta. Delo preveva skozi in skozi krasna melodika in ritmika. Istotako je tučK instrumentacija orkestralnega dela izvrstna. Opozarjamo slavno občinstvo, da dirigira opereto g. kapelnik Talich. ki se je za delo zelo zavzel. Predstava se vrši za par abonente. Opereta je pod novo režijo na novo vprizorjena. Slovenski Sokol VIII letnik, 6. številka prinaša sledečo vsebino: 1. Krepimo svojo mladino. 2. Telovadne igre. 3 Iz slovanskega Sokolstva. 4. Vestnik slovenskega Sokolstva. 5. Raznoterosti. — Priporočamo! Veda, dvomesečnik za znanost in kulturo. Leto I., štev. 6. prinaša sledečo vsebino: Vošnjak Bcgumil dr.: f Dr. Josip Vošnjak. — Zarnik Boris dr.: Moderni biološki problemi. — Ogris Albin: Sodobni individualizem in renesansa romantike. — Prijatelj Ivan dr.: Slovenščina pod Napoleonom. — Vošnjak Bogumil dr.: Uvod v občna načela državnega nauka. — Vošnjak Josip dr.: Dodatki k spominom. — Pregledi in referati: Kultura, država in družba, narodno gospodarstvo, pregled revij — s prispevki dr. Glonarja, dr. Prijatelja, | dr J. Vošnjaka in B. V. —- To krasno znanstveno revijo, ki stopa v svoj drugi letnik, kar najtopleje priporočamo. Nobenega slovenskega izobraženca naj bi ne bilo, ki t>i ne bil naročnik Vede. — Veda velja za celo leto samo 8 K, za dijake 5 K. izhaja pa tekom vsakega drugega meseca v obsegu 8 pol. Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1912. je pravkar izšel. Poleg navadnega koledarskega dela obsega sledeče članke: A. Beg: t Gospa Marija Vilharjeva. (S štirimi slikami)- — Manica Komanova: Mariji Vilharjevi. (Pesem ) — A. B.: Ženstvo v narodni obrambi. — Manica Komanova: Narodna ljubav. (Pesem.) — N. N : Zrnast rod. — Kompoljski: Beseda o igrah in veselicah — f Dr. Josip Vošnjak. — R. Ore*: Jezikovna meja na Goriškem. (Z zemljevidoma — Nova šola Družbe sv. Cirila in Metoda Gorici. (S sliko.) — Vestnik Družbe sv. Ch,ld Metoda. — Kakor vsako leto se tudi letos w ledar Družbe sv. Cirila in Metoda odlikuje lepo vsebino. Ker gre čisti dobiček od P,ocla' nega koledarja Družbi, koledar kar najtopleje priporočamo; v nobeni narodno-zavedni slovenski hiši ga ne sme manjkati. — Cena koledarju, kt brez inseratnega dela obsega 175 strani, je kakor lani K 1‘20. ___________ stvar: Zdravil bom prvega, zdravil drugega, tretjega, četrtega, stotega, brez konca... Vse življenje bom zdravil vsakovrstne ljudi, katerim, recimo, iskreno želim dobrega, in take, ki jih prištevam škodljivim ... vsakovrstno sodrgo... Jaz ne morem, da bi jih ne lečil, zato, ker tudi oni trpe in imajo pravico do pomoči. • • taka je ta reč!...« »No, mislimo si torej!... je opomnil Andrejev. »Ne, ne mislimo si... Ti sam bi me prvi imenoval podleža, ako bi ne šel k bolniku, temveč pričel poizvedovati, kdo je on, in kaj je...« »Seveda...« je pritrdila Dora. »No, torej!« se je razveselil Larionov. »Treba je torej gledati brez razločevanja na bolnike, samo kot na bolnike.. • ne? Glejte, zdelo bi se, da je to zelo dobro, človekoljubno, in vse drugo... a v resnici je to — pomanjkanje žive, zavestne ljubezni in samo ... Kaka neumnost je to!...« »Da«, je živahno vzkliknila Dora, vesela, da ji je prišla v glavo srečna misel: »jaz sem sama mislila o tem: Iz vsega sledi, da zdravim nekatere zato, ker je njihovo življenje ustvarjeno grdo, in ravno tako zdravim one, ki so ustvarili in vzdržujejo to zlo.« »Popolnoma prav!« se je nasmehnil Andrejev in se ugrizel v brke. »No, vidite torej, tako je s to rečjo!... Iz tega sledi, da bom jednostavno zdravnik po obrtu, rokodelec in med menoj in ljudmi ne bo nikake zavestne zveze... Glejte, jaz sem te dni pazljivo prečital neko biografijo in uvidel, da je vse to zares neumnost!... Toliko koristi, kolikor škode!... Da... Potem sem bil skoro zašel v neko zaroto; dali so mi celo že revolver... browning, ali kaj,.. neko črno, težko Pri saharskem cesarju. .(Izviren dopis »Jutru«.) Lebaudya, v decembru 1911. Drago »Jutro«! V Tripolitanski puščavi postaja vedno dol-gočasneje. Upal sem, da pridem kmalu iz tega nesrečnega peska v Tripolis in si malo odpočijem, ali Turki, v katerih taboru se še vedno nahajam, ne samo, da se ne približujejo Tripolisu, temveč se celo oddaljujejo vedno od njega. »Kaj pomeni to umikanje?« sem vprašal nekega generalštabnega oficirja, a on me je prav grdo pogledal in mi odgovoril: »Kako umikanje? Ali mislite, da bežimo pred Lahi? Kaj še! Lahe smo že vse pobili, ali pri tolikih nezakopanih mrtvecili ni nobeno ■čudo, ako je nastala kolera in kolere vendar ne ne moremo pobijati s puškami — rajše se umaknemo, dokler se zrak ne razkuži.« »Zakaj pa niste pokopali mrtvecev?« sem vprašal prav ponižno. »Tepec! Saj nismo nikakršna pogrebna bratovščina, temveč sultanovi vojaki, ki branimo islam in kot taki vendar ne bomo pokopavali laških nevernikov ...« »Alah il alah, to je res, ali po mojem skromnem in ponižno izraženem mnenju bi bilo vendar-le boljše, ko bi laške mrliče pokopali — l)i vsaj imeli še Tripolis v rokah ...« »Mirrr!« zarentači turški generalštabni oficir. »Ako takoj ne vtihnete in ne prenehate kritizirati našega postopanja, vas nabašemo v prvi top in vas pošljemo k Italijanom, kjer nas boste lahko kritizirali kolikor boste hoteli — ako pridete tam sploh živi...« To je bil za me dosti močan argument, Poklonil sem se prav do vročega peska pred turškim generalštabnim oficirjem in izjavil svečano, da boljših vojskovodij in taktikov od turških oficirjev ni na svetu. Te moje besede so turškemu oficirju očividno ugajale in laskale, ker posegel je v žep, izvlekel iz njega zmečkano cigareto, jo pretrgal na dva neenaka dela in dal meni prijateljsko — manjši del. Ali dolgčas je dolgčas in ker smo se tako-intako vedno umikali dalje proti jugu, mi je pa padla v glavo imenitna ideja: zakaj ne bi za spremembo obiskal saharskega cesarja Jacjue-a I. v njegovi lepi peščeni rezidenci Lebaudyji? Peska se pri tem sicer ne iznebim, ali sprememba bi bila vendar-le. Sklenjeno storjeno. Zajahal sem velbloda in po daljšem potovanju, po vedno globokejšem pesku sem zagledal na sredi puščave, na samem pesku zidano skupino peščenih palač — to je bila rezidenca saharskega cesarja Ja-a»J5i znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih o jr i nul h ni niš popusta Ju se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Hlev za dva konja in prostor za vozove oda D. Rovšek, Kolodvorska ul. št. 35. 772 Uradniška rodbina sprejme takoj, ali z novim letom gospodično na hrano in stanovanje. Kje, pove »Prva anončna pisarna«. 777—3 Vila ob cesti na Rožnik št. 41 se radi smrti takoj jako ugodno proda. Istotam se odda tudi takoj stanovanje, obstoječe iz treh sob, kopalnice, pritiklin in z uporabo vrta. Pojasnila daje: M. Klepec, Cesta na Rožnik 41. 778—3 Išče se mala gostilna na račun ali s koncesijo v najem za februar. Ponudbe pod »Gostil-na« na »Prvo anončno pisarno«. 775—2 Gospodična išče stanovanje s hrano pri boljši rodbini. Ponudbe sprejema »Prva anončna pisarna«. 776—3' ■ 1 vsaka s posebnim vhodom, v I. nadstropju Komenskega ulfca štev. 16 : se oddasle takoj! : V„ hotelu Južni kolodvor priredi dne 12. in 13. decembra KONCERT Prvi slovenski tamburaški quintet „Z0RA“. Isti je v vseh večjih mestih Nemčije koncertiral z najboljšim uspehom. P 690 Vstop prost. Začetek ob 8. uri zvečer. Najvljudneje vabi A. STELZER, restavrater. Na splošno zahtevo še nekaj dni! MARGIAMA Hotel ,JLLOYD“, Miklošičeva cesta štev, 4. nasproti .Uniona* svetovnoznana fizijonomistinja in spominska umetnica. Margianne ni zamenjati z drugimi prerokinjami in razlagalkami kart, ker se je obvezala plačati vsakemu, ki jo dohiti v njeni umetnosti 200 K. Govorilne ure vsak dan od 9 ure zjutraj, do 9 ure zvečer. P 691 Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška mamini iV ISO H. SDTTNEB, L]ubljana Mestni trg. — FHJALKA • Sv, P*tra cest«. — Tetetoa It 278. Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3. Mojpafefce irtMla spadajoča debi ter aauo fleeiloSaaJLdlrvo 2bvdXiJ8rtLdhafcl3Jo« Fotografske aparate in veliko zalogo vseh v to stroko spadajočih potrebščin priporoča fotomanufaktura in drogerija — »Adrija“-------------------- Ljubljani, Šelenburgova ulica 5. Otrocijpapeža. RomatTlz "rimske zgodovine. Spisal M. Zevaco. Velike osmerka, strani 492. Cena brošuri K 3 50. Lahko in prijetno pisan roman iz časov laške renesanse, ki ima po bogastvu snovi in fascinujoči zanimivosti pripovedovanja le malo vrstnikov v svetovni literaturi. Trepetajoč razburjenja sledi bralec burnim usodam Ra-gastensa in lepe Primavere, ki se odigravajo v krvavi senci Borgijcev: papeža Aleksandra, njegovega sina Cezarja in hčere, zloglasne Lukrecije. Veren kolorit, zdrav humor in pestra mnogoličnost priporoča to knjigo vsem ljubiteljem živahnih, dramatično-burnih zgodovinskih povesti. — Dobiva se v knjigarni L. SCHWENTNER v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom raznovrstne skrlvljenje hrbtinlce, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd. je v Gosposki ulici štev. 8, pritlično. Pojasnila se dobivajo ob delavnikih od 4. do 5. ure popoldan istotam. Klobuki, čepice, kravate, perilo samo zadnje novosti v modni in športni trgovini za gospode P. Magdič Ljubljana, nasproti gl Trgovec ali obrtnik mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik, ki noče biti skrit samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce jz vseh delov mesta in tudi z dežele, bo inseriral v ,Jutru‘ ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem. P 614 Krojaški salon za gospode Ivana Magdiča v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 10 priporoča v IdočI sezoni moderno angleško blago. Brzojavni naslov: BAJEC, Ljubljana. ANT. BAJEC cvetlični salon Ljubljana, Pod Trančo št 2. Mkazalogasiilvciicev Izdelovanje iopkov in vencev, trakov z napisi itd. Zunanja naročila izvršuje točno. Vrtnarija je naTržaški cesti. Lepa in koristna božična darila In po že znano najnižjih cenah dobite PETER ŠTERH Ljubljana, Stari trg št. 18. Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek 1* kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd. £ Moderne kožuhovine. C Obnovite pravočasno naročnino! Preostale izvode romana „ŽENA“ ki je vzbujal toliko zanimanja, ko je izhajal v „ Jutru “, prodaja uprav-ništvo »Jutra “ mesto po prvotni ceni (1 K) po 60 vin. izvod. Zunanji naročniki naj pošljejo znesek v naprej in pridenejo 10 v za znamko. Na naročila brez denarja se ne ozira. Najprimernejša igra za manjše odre je enodejanka Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar. (Repertoarna igra češkega .Nar.divadla* v Pragi.) Pet moških, dve ženski vlogi. Cena 60 vinarjev. Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani. žična okasijska prodaja! Naj večja izbira izgotovljenih oblek za gospode in dečke ter konfekcije za dame in deklice. dovito reducirane cene!! skladišče oblek S O. BERNATOVIČI Ljubljana, Mestni trg 5 g Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št 8. nAmrnO, za Jfc omejenim jamitvom ‘aamffirrsara^MHr^r-ri11’^; . županstva in droge mačke. — Tiskarna aprojetna vsa v * In po aehdtrih cestah. — Tteterafre ftofatth to$g in čaaopi** 3STe5rcLodLeaaae($š® čx3b» ■ annnannaainnnnnnnnniinnnnnnnBnnsnnnainBn K 8,000.000. Ljubljanska kreditna banka Ljubljani. Stritarjeva, ulica štev. 3, (lastna liisa) Promeea za "bližnja žir ©"banj a,: Promese kreditnih srečk a, K 20—. Žrebanje dne 2. januarja 1912 Glavni dobitek K 300.000*—. Promese srečk za uravnavo Donave a K 16’— Žrebanje dne 2. januarja 1912 Glavni dobitek K 120.000*—. Promese ljubljanskih srečk a K 10— Žrebanje dne 2. januarja 1912 Glavni dobitek K 50.000*—. Promese zemljiških Brečk H. em. a K 0*— Žrebanje dne 5. januarja 1912 Glavni dobitek K 100.000*—. Tse 4 promese skupaj K 50*—. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po SpnjuH nvaMVMja Bmftip Bv-Ma po naj e|Nk fumblni^ Vw CM U »S L A V I J A“ vzajemno zavarovalna banka v Pragi talile X m Zavarit}« požarnim Zavaruj« Reserve in fnndi K 54,000.000. Izplačane odškodnine In kapitallje X1MJMMML Pt velikosti droga vzajemna zavarovalnica aaie državo i vstskozi slovansko • narodno opravo. " ™* Vaa pojasnila daj«: . . im Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki iiUd it IX ■ i« Ptearn« ae v laatnl bantal UiL ..n...—.............. <> »■