O 3 N I »H A 71» JANŠKI ZAKONIK. k dr. 1. dualna lbll Itev, 946 zb,p. z, v boe odilu treh delnih novel, 19 2 8 rov e dl e dvornosočlm svetnika JO^.idar Be2ck in Pran Begali v. • I O D C N I OHl A V L J A N , E I ZAKONIK Uvod O državljanskih zakonih sploh. pojem državljanskega prava * Vsi zakoni, ki določajo zasebne pravice in dolžnosti prebivalcev države med seboj, tvorijo državljansko pravo v njoj. Cim jo zakon pravilno r zglalen, se ne moro nihae opravičevati r tem, da mu ne bi bil postla znan, pričetek veljavnosi zakonov. Veljavnost zakona in pravni nasledki, ki izvirajo iz nje-ta, so pričenjajo takoj po razglasu, r sen, 60 bi določil razglašeni sak n osata poznejši čas njegove ve¬ ljavnosti. Obseg zakona. Državljanski zakoni vežejo voe državljane dežel, za katero so razglašeni, Državljani so tudi v dejanjih in poslih, ki jih vrle izven državnega ozemlja, vezeni na te zakone, kolikor utesnjujejo njihovo osebno zmožnost, jih podvseraati in če naj ta dejanja in posli povzročajo hkrati v teh deželah prrvne nasledke, 'Olike eo tujci vezani na te zakone, ee določa v naslednjem poglavju. Ehkoni ne učinkujejo nazaj, torej nimajo nobenega vpliva na poprej Inj dejanja in na prej pridobljene pravice. Razlaga Kader se zakon uporablja, 00 rau ne sme d jati noben drug smisel, kakor tisti, ki izhaja iz lastnega pomena be ed v njihovi zvezi in iz jasnega namena zakonodajalca. > - 2 - | 7, Kadar ee praven primer ne da odločiti niti po be¬ sedah, niti po naravnem mi slu kali meča zakona, oe je ozirati na odobne, v zakonih določno odločene primere in na razloge drugih z n5im sorod; ih zakonov, Ako osta¬ ne praven primer 3e dvomljiv, mora se odločiti glede na skrbno zbrane in dobro preudarjene okolnoati po nar vnih pravnih načelih. 5 8. Le zakonodajalec ima oblast, da razlaga zakon na obče obvezen način. Tako razlago je treba uporabljati na vse pravne primero, ki jih je le odločiti, če zakonodajalec ne pristavi, naj se no ozira na njegovo razlago pri odločbi takih pr vnih primerov, ki so jim predmet pred r zla ”0 zapečeta dejanja in ' TH A J ATIJE Z AKO?* A č 9. Sakoni obdr ie svojo mo c dotlej, dokler jih zale nodajaloc ne 1spremeni ali izrečna ne razveljavi. Drugo vrste predpisov, to so* a) Običaji. I 10, Ha običaje se je moči ozirati le. kadar oe kateri za¬ kon sklicuje nanje. b) DeSelni ustavi. S 11, Le tisti ustavi posameznih dežel in deželnih okrajev imajo noč zakona, ki jih izrečno potrdi vladar po razgla¬ sitvi tega zakona, c) Sodnijeki izreki. §12, V posameznih primerih izdano odredbe in sodbe, ki jih iz¬ rekajo eodiloa v poodinih pravdnih sporih, nimajo nikdar moči zakona, ni jih moči raztegniti na druge primere ali na druge osebe, d) riviligiji. S 13, Posameznim osebam ali tudi celim združbam podeljeni privilegiji in evobojčine naj se presojajo kakor druge pravice, kolikor o tom politični ukazi nimajo nobene po¬ sebne določbe. catfi - 3 - Glavna rozdelba dr lavi jonskega prava*. 14* .'redaet pr : dpioom v državljanskem zakoniku so osebno pravo, stvarno pravo in določbe, ki ©o jima skupne* ms 4 P H V I D S L O OSEBNEM PRAVTJ Prvo poglavje, 0 PRAVICAH , KI SE TIČEJO OSEBNIH LASTNOSTI IH HAJBUER* 0-obme pravice« Sl 15« Osebne pravice se tičejo deloma osebnih lastnosti in vuznor, deloma temelje v rodbinskem razmerju, I, Iz svoJstva osebnosti. Prirojen® pravice. . 16. Vsak človek ima prirojene Se po razumu vidne pravico in g Je torej šteti zi^osebo, Robetvo ali nevoljni tvo in izvrševanja naje se nanašajoče oblasti ni dopuščeno v teh deSelah« Pravna domneva o njih. w 17« Kar Jo primemo prirojenim naravnim pravicam o tem se šteje, da velja t ko dolgo, dokler se ne dokaSe zakonita omejitev toh pravic* Pridobljene pravic# . 18. Vsakdo Je pod pogoji, predpisani.! po zakonih, ssmolen pridobivati pravice. Zasledovanje pravic, 1}* Vsakemu, kdor meni, da ee mu krati njegova pravica, Je dano na voljo, da se pri to Si na oblastvo, določeno po zakonih. Kdor pa se preko oblastv. poslužuje eamolastne pomoči, ali kdor prekorači moje silobrana, Jo za to od¬ govoren. 20, Tudi lake pravne posle, ki zadevajo glavarja državo, pa se tičejo njegove zasebne lastnine ali pridobitnih na¬ činov, utemeljenih v dr lavi Jamskem .pravu, naj sodna oblnstva presojajo po zakonih* XX* Osebne pravice iz lastnosti starosti ali nedostatka rasama. | 21. Tisti, ki zaradi nedostatka let, duševnih hib ali zara¬ di drugih razmer niso zrnožni, svoje stvari sami pri¬ merno o krbovati, so pod posebno salčito zakonov« K tem spadajo* otroci, ki sedmega, nedorasleoi, ki štirinajste¬ ga, nedolotniki, ki Štiriindvajsetega leta svoje staro¬ sti :e niso izpolnili* potem besniki, blazniki in beb¬ ci, ki so ali povsem brez pameti ali vsaj nesposobni iz- provideti nasledke ovojih dejanj* dalje tisti, ki jim je sodnik kot progla šeni;:. zapravljivcem prepovedal dalj- njo upravo njihove imovine, končno cdsotniki in občine. 22. Celo nerojeni otroci imajo od časa, ko ao bili spočeti, pravico do zaidite po zakonih. Kolikor gr* za njihovo in ne za pravice koga drugega se Itejeo za rojene* mrtvorojen otrok pa se šteje glede na pravice, ki so nu pridržane za primer življenja tako, kakor bi ne bil nikdar spočet. 23. V dvomljivem primeru, ali je bil otrok rojen živ ali mrtev, ee domneva prvo. I or trdi nasprotno, mora to dokazati. Drugo poglavje. C ZAKCN3EET PRAVU - o j era zakona. 44. Rodbinska razmerja se ustanavljajo z Ženitno pogodbo. V zenitni pogodbi izrekata dvo osebi različnega spola na zakonit način svojo voljo, da živita v nerazdružni skupnosti, z rajata otroke, jih vzgajata in si vzajemno pomagata. In zaroke. baroka ali predhodna obljuba, vsoti se v zakon, dana ili sprejeta pod katerimkoli okolnostmi ali pogoji ne povzroča nobene pravne obveznosti, niti da se sklene zakon sam niti da ee izpolni, kar Be je pogodilo za primer odstopa* 0X0 - 6 - nravni učinek odstopa od zaroke« 46. Vendar je pridržana oni stranki, ki ni dala nobenega ut.oncl.1cne ja vzroka za odstop, pravica do >ovra5ila resnične škode, o kateri mora dokazati, da jo ima zar di tega odstopa# Pr vilo o zmotnosti, skleniti zakon. g 47» enitno pogodbo sme vsakdo skleniti, ako mu ni na poti noben zakonit zadržek. - 5 - Drugi del O iTVAHHSF PRAVU • O stvareh in njih pravni razvrstitvi* po jem stvari v pravnem smislu 285* Vse kar je različno od osebe, in služi ljudem za rabo, re imenuje v pravnem smislu stvar# Razvrstitev stvari po različno ati tistega, čigar so« 286. Stvari v državnem ozemlju so ali državno ali zasebno Sl .^go. Zasebno blago pripada posameznim ali moralnim ooebar., manj Sim družbam ali celim občinam. Ničije stvori, javno blago in državna imovina. S 287, stvari, ki so propu ičeno vsem članom države v prisvo¬ jitev, se imenujejo ničije stvari. One, ki so jim dopu ju ene le za rabo, kakora ceste, veletoki, rekek, morska pristaniIČa in morska obrežja, se imenujejo občno ali javno blago, Kar je določeno za pokritje državnih otrebčcin, kakor: pravica kovati denar, ali poItne in druge vladarske ponvice, komorno blago, rudniki in soline, davki in carine, se imenujejo državna imovina. 'Razvrstitev stvori po razliki njih kakovosti. ^ 291. tvori se po razliki svoje kakovosti delo: v telesne in netelesne, v premične in nepremične, v potreIne in nepotro jne, v cenjive in necenjive. Telesne in netelesne stvari: 292. Telesne 4» stvari so tiste, ki 30 očutnei sicer oe imenu¬ jejo netelesnej n.pr. pravica loviti, ribariti in vse druge pravice. premične in nepremičnine £ 293. Stvari, ki se dajo prestavljati brez poikcdtoe ovoje tvarine z mesta na mer to, so premičnine, sicer so nepremičnino. Stvari, ki bo ob sebi premične, se smatrajo v pravom smislu za nepremičnine, ako tvorijo po zakonu ali lastnikovi določbi priti¬ klino nepremičnine. Pritiklina sploh. £294. Pritiklina je tisto, kar se stavija s stv rjo v trajno zvezo. Semkaj spadajo ne le prirast stvari, dokler se ne odloči od nje, marveč tudi postranske stvari, brez katerih glavne stvari ni niči ra¬ biti, ali ki jih je zakon ali lastnik določil zg tr jno rabo glavne stvari. 6 ** c-L ooobito pri zemljiščih in ribnikih p 295* rava, dr g ve a, ;!od vi in vse rab ie stvari, ki jih Čemija rodi na vo jem povr ;ju, o dotlej nepremična imovina. dokler niso odločeno od zemljišča* Celo ribe v ribniku in divjači¬ na v gozdu post: ne jo iole tedaj pr eni eno blago , kadoo so ribe vzete is ritnika in ko je divjačina ujeta ali ubita. § 236. Tudi :ito, les, krma in vei drugi, čeprav 2e spravljeni pridelki, kakor tudi vsa divina in vse orodje in priprave, ki spadajo k ne premi dninam, ©e smatrajo za nepremične stvari, kolikor so potrebne za nadaljevanje rednega gospodarstva* in pri zgradbah* g 297* Takisto spadajo k nepremičnim stvarem tisto, ki se zgrade na ze 1ji iču v namen, da ostanejo vedno na njen, kakor* hi g in druge zgradbo z zr nin proz torom navpik nad njimi* dalje: ne le vse, kar je pritrjeno v tla ali v zid, kar je prikovano ali pribito, kakor: pivovarske ponve, 'ganjarski kotli in vdelane omare, marveč tudi tiste stvari, katere so določene za at Ino rabo celoto* na ar* vedrice, vrvi, verige, gasilno orodje in podobno* stroji* § 297* a* Kadar so stroji zvezani z nepresidnino, ne veljajo za pritiklino, ako jo z odobren jen lastnika nepremičnine zaznamovano v zemljiški knjigi, da ©o stroji laet druge osebe* Kadar so stro¬ ji postavljeni namesto takih, ki jih je bilo smatrati za pritik¬ lino , je treba za tako zaznambo tudi odobravanje prej v knjigo vpisanih upravičencev* Sasnamba izgubi svoj učinek po pretoku petih let po vpisu* potek roka je ovrt s stečajnim ali e pri¬ silnim dralbenem po sto panj em. (?lov. III. par. 10), Pravice je itetl voboe za premične ctvari* 298. Pravice se prištevajo premičnim e tvoren, ako nioo shojene e posestjo nepromionene, ali ako po delelni ust vi niso izreeene za nepremičnino. tudi oredznamovane terjatve« 3 299. Terjatve e e nc iz premene v nepremično ino vino, ako so zava¬ rovane za nepremičnino. o katerih zakonih je presojati nepremičnine in po katerih premične stvari* | 300. Za nepremične stvari veljajo zakoni okraja, v katerem le e, ia vet druge stvari pa isti zakoni kakor za osebo njihovega lastnika* 1 - Po trojne in ne jo trpine stvari. S 301 ♦ Stvari, ki ne dr: jejo navadne koristi, čo se n© uničujejo ali pouUjejo, se imenujejo pefcrošaei one nasprotne kakovosti pa ncpotrc šne stvari# Skupnost otvarl (universltes reruci) H 3C2. Več posebnih stvari skup, ki ©e smatrajo za ©no stvar in be n v .dno ©znesen jajo s skupnim imenom, tvori skupnost stvari in eo šteje za celoto. genljivo in nocenljivcu S 303* Cenijlve stvari ©o tiste, katerih vrednost se da določiti, ako se primerjajo s drugimi * ki ao v pr ono tuj k tem spadajo tudi službe, dela z roko in z glavo« JJeconljive se pa imenujejo stvari, katerih vredno -t se ne da določiti po primerjanju z dru¬ gimi stvarmi, ki so v prometu. kerilo sodno eenitve. § 304« Določena vredno t kake stvari se imenuje njena cena. Kadar lodilče ceni kako stvar, naj se orna izrazi z določeno vsoto de¬ narja* tedna in izredna cena« L 305. Ako se stvar ceni po koristi, ki jo stvor navadno in vobče je glede na oao in kraj, e© dobi redna in občna cenaj ako pa e glede na po solno razmere in na -slučajne lastnosti, po katerih o je stvar posebno priljubila tistemu, komur je povrniti njena vrednost, c o dobi izredna cena. Katero ceno je treba pri godnih cenitvah jemati ga vodilo«”'" g 306« Vselej, kadar ni nič drugega pogojeno niti po zakonu odre¬ jeno, se mora pri cenitvi stveiri vzeti za vodilo občna cena« rojem o stvarni pravici in o osebni pravici do.stvari«"" § 3C7. Pravice, ki jih ima oseba na stvari ne glede na določne osebe, se imenujejo stvarne pravice. Pravice, ki nastajajo do etvori le proti določnim osebam neposredno iz zakona ali iz obveznega dej trnja, m imenujejo osobno pravice na stvari. m 308. Stvarne pravice na stvari eo pravica pose ti, lastnine, zastave, služnosti in dedna pravica* mm Q tem posestnik sme Že zgolj is razloga poltene pooecti otvari, ki jo poseduje, brez odgovorno ti poljubno rabiti porabiti ali pa tudi uničiti. § 327. § 326. 11 b) glede užitkov, I 3J< • Po ';t enemu posestniku pripadajo vei iz stvari izvirajoči plodovi, cim se od stvari odločeni| njemu pripadajo tudi vsi drugi 'c prejeti ulitki, kolikor so 'o podsell za čas mirne posesti• c) glede potrolka* § 331* Ako je po iteni posestnik za. stvar kaj potrojil, kar je bilo potrebno za trajno ohranitev tvarine* ali koristno za po¬ emo ji tev jo trajajočih ulitkov, mu gre povračilo po seda¬ nji vrednosti, kolikor to ne presega resničnega potroIka« § 332. la potrolek, ki je bil izdan le za zabavo in olepšavo, se povrne le toliko, kolikor je rtvar resnično pridobila po občni vrednosti, vendar me prej'mji posestnik izvoliti da v «mm zase vse, ker se da od to a odvzeti brez Ikode za tvarino. cravica do praviČila cene, 5 333» Celo poltmi posestnik ne more zahtevati cene, ki jo je dal voj emu predniku za pr epu 1č eno mu stvar. Kdor pa tujo stvar, ki bo jo lastnik sicer telice dobil nazaj, pridobi na polten način in s tem došele izkazano korist za lastnika, sme terjat i primerno povračilo. S 334. Ali ima polten imetnik pravico, zaradi ovoje terjatve pri¬ držati stvar določa poglavje o zastavnem pravu. fbveznoet nepojtenea posestnika. j 335« ©polteni posestnik je zavezan, vrniti nele vse koristi, ki jih je dobil s posestjo tuje stvari, marveč tudi tiste, ki bi jih dobil prikrajiani, in povrniti vso v led svoje posesti nastalo čkodo. Ako dobi nepo j teni posestnik poeeet z dejanj«®, ki je v kazenskih zakonikih prepovedano, sega povračilo do vrednosti posebne priljubljenosti. §335* Ako nepo steni posestnik potro ji kaj za stvar, je treba uporabljati to, kar jo odrejeno v poglavju o pooblastitvi glede potroIka, ki ga napravi poslovodja brez naloga. § 33d, .Ako se polteni posestnik obsojen s sodniškim izrekom, da vrne stvar, je treba ravnati tudi z njim glede povračila ulitkov in Ikode kakor tudi glede potro Ika od #4 časa vro¬ čene mu tožbe liki s nepoštenim posestnikom, vendar je odgovoren ta naključje, ki bi stvari ne bilo zadelo pri last¬ niku, le tedaj, kadar je zadržal vrnitev z nagajivo pravdo. 12 Pravna sredstva posestnika pri motenju njegove posesti. § 339, Kaj bo poeest /.e kakršnakoli, vendar ni nihče upravičen, jo semolaetno motiti# o teni ima pravico sodno zahtevati, da se prepove poseganje in da ee povrne izkazana akod . jo sobno z gradnjo § 340, Ako proti pocestniku neorei.il dnine stvari ali stvarne pra¬ vico z gradnjo novega poslopja, vodno naprave ali drugo n..prave aevarnoat za njegove pravice in se graditelj proti njej ni zavaroval po predpisu občnega sodnega redu, je ogroženi upravičen, zahtevati pri sodišču prepoved tako novo gradnje in aodiiče je dolino, stvar kar najhitreje odločiti# 3 341. Dokler ©e stvar ne odloči, sodišče praviloma ne srae dopus¬ titi nadaljevanj© gradnje* Le tedaj je dovoliti saOaeno nadaljevanja gradnje, dakur je očividna nevarnost blizu ali kadar gradi tal j d smerno varnost, da hoče stvar postaviti' v prejšnji stan in povrniti škodo, prepovednih; pa v tem pri¬ meru ne da nobenega podobnega zavarovanja za nasledke svojo prepovedi. j 342, Ker je odrejeno v prednjih paragrafih glede nove gradnjo, velja tudi sa ; .odiranje st roga poslopja ali drugo naprave# in ob nevarnosti iz obstoječe zgradbe* § 343. Ako more posestnik stvarne pravico dokazati, da še obsto¬ ječa tuja stvar podira in mu očividno preti Škoda, je upravičen sodno zahteva- i zavarovanje, ako sicer ni po¬ litično obla tvo že zadostno poskrbelo za javno varno t# Pravna sredstva za obrambo posestnega stanu# a) ob silni'nevernosti, I 344. K pravicam pose ti ©pada tudi pravica braniti se v svoji posesti, in ako bi sodniška pomoč prišla prepozno, silo odbijati © primemo silo (§19)* Sicer mora skrbeti po¬ litično oblastvo, da se vsdrai javni mir in kazensko odi- 3$e, d- m kaznujejo javna nasiletva, b) roti nepristnemu posestniku 1 345. Ako c e kdo vsili v posest ali se vtihotapi skrivaj z zvi¬ jačo ali prom jo, in to kadar mu kdo dopušča iz uslu no s ti no da bi nase jemal' trajno obvezno t, izkuša spremeniti v vedno pr vico, postane ob sebi nepravima in nepoštena posest Še vrhu tega nepristna# sicer se posest Šteje za pristoo* 13 § 346 . Zo er vsakega nepristnega pocestnika ©e srn© a tožbo zah¬ tevati tak# postavitev v prej in ji stan* kakor tudi pov¬ račilo 'ikode. Oboje mora sodišče odrediti po pravni raaprevi selo brez ozira na močnej So pravico f katero bi utegnil to šeneo imeti na stvar. c) kadar je pristnost posesti dvomljiva, § 347. Ako se ne pokaže pri tej priči, kdo je v pristni pose ti, in koliko ima ene. ali druga stranka pravi cena sodno pod¬ poro so e tv ur, ki je v sporu, ekrani pri tam sodi jou ali kom drugem, dotlej dokler se spor o posesti ne doIone in od¬ logi. Kdor pravdo izgubi, orno tudi po tej odločbi So za¬ četi to -bo iz razloga dozdevne močnojie pravice na stvar. Zavarovalni pomočki imetnika, kadar jih več Hkrati zahteva posest« | 346* ue več oseb, ki zahtevajo posest hkrati, terja od tega, ki je samo imetnik, izročitev stvari, in med njimi kdo, v či¬ gar imenu se je stvar ohranila, isro i se predvsem temu in naznani izročitev ostalim, Ako ni take osebe, so stvar odda v hranitev sodniku ali komu drugemu. Sodnik mora preiskati pravne razloge tistih, ki zahtevajo posest in o tem odločiti, i Met c nek pogostit a) telesnih stvari, § 349. Ob posest telesne stvari se pride voboe, ako so • tvar iz¬ gubi brez upanja, da ae zopet najde, ako se prostovoljno zapusti, ali ako preide v tujo posest« b) pravic, v javne knjige vpisanih, 350• Poeert tistih pravic in nepremičnin* ki go predmet javnih te. ant* ako m iskrile j., iz deželnih desk, »estelh ali zemlji Ikih knjig ali, ako se vpile jo na ime drugega, c) drugih pravic, § 351, >ri drugih pravicah prestane posest, ako nasprotnik izreče* da tega, kar je sicer izpolnjeval, noče več izpolnjevati, ako ne trpi več* da bi drug izvrieval pr vi co, ali ako ne spoštuje več prepovedi, da kaj pu ti, a posestnik v vseh te|i .primerih to opusti in ne toži na ohranitev pose ti. Zgolj z neraho praviee 53© posest Izgubi, isvsem it primere zastaranja* ki ao določeni v zakonu. 14 - § 352. Dokler je le upanje, da ce izgubljena stvar dobi, Je moči ohraniti o »golJ % voljo v n eni pose ti. Odsotnost po¬ sestnika ali nastala nezmožnost, pridobiti posest, ne uniči le pridobivane ponesti. Drugo poglavje 0 lastninski pravici Po .jem lastnine« Lastnine v cb,1 oktivnea smislu, § 353* Vse, kar komu pripada, vse njegove telesne in ne tele ne stvari, se imenujejo njegova lastnina, v subjektivnem, § 354. Lastnina, mi Ujema kot pravi ea, je oblast 9 ravnati po svoji volji a tvarino in užitki stvari in vsakega drugega od tega izključiti. Objektivna in subjektivna mo ,no t pridobitve lastnine, § 355. Vse stvari so vobče predmeti lastninske pravice in vsakdo, kogar zakoni izrečno ne izključujejo, je upravičen, do jo pridobi sam po sebi ali po drugem v svojem imenu. § 356» Kdor torej trdi, do. nasprotuje zakonit zadržek osebi, Id koče kaj pridobiti, glede njene osebne zmožnosti ali glede na stvar, ki naj se pridobi, ta jo dolžan to dokazati. Delitev lastnino v popolno in nepopolno 'j 357. Ako je pravica na tvarino stvari združena e pravico na užitke v eni in isti o ebi, je lastninska pravica popolna in nedeljena, Ako p ima kdo le pravico na tvarino stvuri, drugi pa poleg pravice na tvarino izključno pravico na njene ulitke, tedaj je lastninska pravica deljena in za oba nepopolna. Oni se imenuje vrhovni lastnik, ta užitni lastnik, § 356. Vri drugi načini omejitve po zakonu ali po lastnikovi volji ne odpravljajo popolnorti lastnine. - 15 § 353* Ločitev pravico na tv.arino od pravice na ulitke izvira uli is ukrenitvo lastnika ali vslcd odredbe zakona* Po različnosti razmerja med vrhovnim in užitnim lastnikom poroštva, pri katerih je lastnina deljena, imenujejo fevdna, deduczakupna in priseka zemljišča* 0 fevdu se govori v posebnem fevdnem pravu, o dednoaakupnih in priseskih zealj!3ših pa v poglavju o rabokupnih pogodbah* | 360. Gamo iz plačevanja trajne dede ali vsakoletnih rent od zemlji¬ šča ao 5e ne da sklepati, da je lastnina deljena. V vseh pri¬ merih, v katerih so izrecno ne ka e, da je pravice natvari- no ločena od pravice ne užitke, je vsakega poštenega pocest¬ nika imeti za popolnega lastnika* ■olastnina* § 361* Ako le nedeljena stvar pripade hkrati več osebam, nastane skuhala lastnina* Glede na celoto so solastniki Štejejo zgolj s® ono osebo, kolikor pa jim pa dokazni deli, strokovno ne¬ odločeni, ima vs k solastnik popolno lastnino pripadajočega mu dela. Pravice lastnika« § 362. Vsled pravice, prosto razpolagati a svojo lastnino sme po¬ polni lastnik praviloma svojo stvar po svoji volji rabiti ali nerabljeno pustiti, sme jo trni iti celo ali deloma na druge prone ti ali se ji nepogojno odreči, to je, jo zapustiti. Omejitev teh pravic* | 363* Prav te pravice uživajo tudi nepopolni tako vrhovni kakor užitni lastniki, vendar ne sme nobeden niSes-r ukreniti, ker je s pravico drugeg v nasprotju* § 364. ; ploh se izvršuje lastninska pravica le tako, da se s tem niti ne posega v pravice koga drugega, niti so ne presto¬ pajo utesnitve, ki so predpisane v zakonikih za vzdrževanje in pospeševanje občnega bi-ega. Lastnik zemljišča sme prepovedati sosedu da vpliva od svojega zemljišča z odtočno vodo, dimom, plini, toploto, smradom, hrupom, pretresanjem in slično toliko, kolikor presega to po krajevnih razmerah običajno mero in bistveno kr. ti v kraju navedeno rabo zemljišča. Kepo are dni dovod je* vsekakor nedo¬ pusten brez posebnega pravnega na. lova (nov. III* p r. 11). 16 § 364. ;.)Kadar pa o 'kodu j e rudniika ali oblastveno odobrena naprava sosednjo zemljišče na način, ki preeega to mero, ima zemlji¬ ški posestnik zgolj pravico, du zahteva po sodiIču povračilo povzročale Škode, dati je Skoda povzročena po okolnoeti, ki na oblastveni r spravi niso bile vpoštevane (flov.III.par.12) • § 364.b)Zemlji15e se ne sme poglobiti tako, do izgubi sosefioto zemljišče ali zgradba potrebno oporo, razen če posestnik zemljišča po krtoi za drugačno zadostno utrditev, (Ilov.IIU pare. 12). § 364.o)2 dogovorom ali s poslednjo voljo odrejen; prepoved od- vojitve ali obremenitve glede c tvori ali stvaiiftae pr vice vo2e le prvega lastnika, ne pa tudi njegovih dedičev ali drugih pravnih naslednikov. Proti drugim osebam učinkuj© le ako je osnovana med zakonci, roditelji in otroki, posvojenimi otroki in reje ci ali n ih zakonci, ter je vpisan* v javni knjigi. (Hov. III* pare. 13). | 365* Ako zahteva občni blagor, mora član drSave za primemo od¬ škodnino odstopiti celo popolno la. tnino stvari. bošbe iz lastninska pravice: A^' ^rava lastninska tožba, komu gr« in zoper koga? § 366, * 5 pravico lastnika, izključiti vsakega drugega od posesti svoje stvari, je spojena tudi pravica, ds svojo stvar sodno zahteva z lastninsko tožbo od vsakega imetnika, ki mu jo zadržuje. Vendar nima te pravice tisti, kdor je stvar v svojem luštnem imenu odsvojil ob času, ko le ni Ml lastnik, pozneje pa pridobil njeno lastnino. § 367. Lastninska tošba ni dopustna zoper poltenega posestnika premične stvari, ako dokaže, da je to stvar pridobil ali na javni drašbi ali od obrtnika, ki je upravičen k temu prometu, ali odplatno od osebe, kateri jo je bil tožnik t.m zaupal v rabo, v hrambo ali v kakršnem koli drugem namenu. V teh primerih pridobe po toni posestniki last¬ nino in prejšnji lastnik ima le pravico do odškodnine proti tistim, ki do mu za to odgovorni. § 368. Ako pa ee dokaže, da bi si Ml posestniku mogel vzbuditi utemeljen »um proti po tono s ti njegove posesti ali Še iz narave pridobljeno tvari ali z njene očitno prenizke cene, ali iz znanih osebnih lastnosti njegovega prednika, iz njegovega obrta ali drugih r smer, mor kakor nepo iten posestnik odstopiti stvar lastniku. - 17 tol nora tožnik dokazati? § 369, Kd*r nastopi lastninsko to’!bo, mora dokazati, da ima toženec iztolevmo stvar v svoji oblasti in da Je ta stvar njegova lastnina, § 370, I dor premi dno stvar sodno nazaj zahteva, Jo mora popisati do znakih, po katerih se r zlikajo od voh podobnih stvari enake vrste, j 371* Stvari, ki se ne dajo na ta način razločevati, tako gotovina pome dana z drugo gotovino ali prinosnika glase e se dol dna pisma, torej praviloma nieo predmet lastninske tožbe, ako ne nastopijo take okolnooti, iz katerih Je moči tožniku dokazati svojo lastninsko pravico in iz katerih Jo to onec moral vedeti, da ni upravičen, prisvojiti si stvar* b) Lastninska to -ba iz pravno domnevane lastnine tožnika, Proti kateremu posestniku nastopi ta domnevat § 372, Ako tožnik sicer ne dekade, da Je pridobil lastnino zadržane mu stvari, pač pa dokaže veljaven naslov in pristen način, r- katerim Je prižel v njeno posest, se vendar smatra za res¬ ničnega lastnika proti vsakemu posestniku, ki ne more na¬ vesti nobenega naslova ali ne slabi na. lov svojo posesti* § 373* Ako torej toženec poseduje stvar na nepošten ali nepravičen način, ako mu ni moči navesti nobenega prednika ali le cumega, ali ako Je stvar dobil necdpletn- , tožnik pa od- platno, se mora tožniku umakniti, §.374, Ako imat toŽenoc in tožnik enak naslov svojo pristne po¬ sesti, gre tožencu zaradi posesti prednost, 575* 1 dor poseduje stvar v tujem imenu, ce more braniti proti laetninski tožbi e tem, da imenuje svojega prednika in so © tem Izkaže, Zakoniti nasledek; a) zatajene posesti *> 176, Kdor taji pred sodiččem, da poseduje kakšno stvor, in se mi doka'e, mora tožniku .le zgolj zato odstopiti posest, obdrži pa pravico, pozneje začeti svojo lastninsko tožbo, b) lažna posesti § 377, Kdor trdi, da poseduj© stvar, ki Jo ne poseduje, in t Žnika & tern. premeti, Je odgovoren za v o iz tega nastalo Škodo* - le - c) OpuJčene pose ti sporne stvari, § 37c. Kdor Jo imel stvar v posesti in jo .popunti po vroče i to "bi, jo mora to laiku, afco se ta hoče drlati pravnega imetnika na svojo rtro ke nazaj priskrbiti ali povrniti njeno izredno vrednost. ML naj ,,»ose-'talk povrne lastniku, S 379* Kaj mora po .teni kakor nepo .teni pocestnik povrniti lastniku glede izgubljene kori ti Jkode, ki jo jo imel, je bilo določen v prej In jem poglavju* Tretjo poglavje. 0 PRIDOBITVI LASTNIKE S PRISVOJITVIJO. ■i -ravne :x>tr,bno.- tl a., pridobitev, § 36o. Brez naslova in brez pravnega pridobitnega načina se n© more pridobiti lastnina, Karlov in r vin neposredne pridobitvoj ■rinvojitev. S 381* Pri niči jih stvareh je naslov prirojena svoboda, vzeti jih v posest* Pridobitni način je- prisvojitev, & katero ee kdo polasti nicije tvori s namenom, da z njo ravna kakor s evojo* § 382 , 3 ičije stvari eno pridobiti vsak član drlave e prisvojitvijo kolikor ni pravna sočnost utesnjena po političnih zakonih ali kolikor ne gre nekaterim članom prednost prisvojitve. 1. z lovom tivnlli I 383. TO velja zlasti o lovu Hvali* V političnih zakonih je do¬ ločeno, kdo ima pravico lova ali ribolova, kako se omejuje čezmerna zereja divjačine in kako se povrača ikoda, povzro¬ čena po divjačini, Mn na; se shranjuje, da tuje čebele ne kredtjo medu. Kako je 1: časno vati lov ke tatove določajo kazenski zakoniki. 19 - § 384» Domači debelni roji in drogo domače ali udomačene Živali niso predmet prostega lova živali, ampak ima lastnik pravico, zasledovati Jih na tujem svetu* vendar naj povrne zemlji temni poeeetniku morda povzročeno ikodo* Ako lastnik plemenjaka ne zasleduje roja v dveh dneh .ali ako Je udomačena žival oa- r a od sebe izostala dva in 5 tiri de e t dni, Jih sme na obenom « svetu vsakdo zase vzeti in obdržati, na svojem pa zemljiČki lastnik« 2. z najdbo ničiJih stvari, | 365« nobeden zasebnik ni upravičen prisvojiti zi pridelkov, ki - tih Je-teveJ a«*« «§ * * * * ** * , so s političnimi narodbami pridržani državi. § 368. Premičnine, katerih lastnik noče ve5 obdržati za svojo in Jih Je torej sapu til, i sme prisvojiti vsak član države. § 387. Politični zakoni določajo, koliko so orno srcu.trati za sa~ pulčene ali koliko se smejo zaseči z«slJ13Sa zato, ker se nič ne obdelujejo, ali poslopje, ker se ne popravljajo. Predpisi o najdbi; a) izgubljenih stvari, § 388. V dvomu ni domovati, da Je koga volja svojo lastnino po im¬ eti ti, torej ne eme noben najditelj imeti najdeno stvar za zapuščeno in si Jo prisvojiti« :;© manj ©i sms kdo lastiti obalno pravioo« § 383. Najditelj Je torej dolžan vrniti a tv r prejšnjemu posestniku, ako ga razločno spozna iz znakov stvari ali iz drugih okolnooti. Ako mu prej Snji posestnik ni znan, mora ako najdena stvar, presega na vrednosti en goldinar, daj ti najdbo v osmih dneh razglasiti tako, kakor Je v vsakem kraju nave¬ deno, in ako Je najdena stvar vredna več kakor dvanajst gol*0 -plenu. § 402. Predpisi o pravici na plen in na. stvari, ki so od eo- . vra&nika nazaj vplenjene, so v vojnih zakonih. 0 pravici is otetbe tujo premične stvari § 403. Kdor o trne premično etvar neizolbne izgube ali propasti, je upravičen, terjati od lastnika, ki jo nazaj zahteva, povračilo svojega potre ika in rasmemo nagrado, največ po deset od st . Četrto poglavje. 0 PRIDOBITVI LASTNIKE PO PRIRASTI Prirast § 404. Prirast se imenuje v»e, kar nastane iz stvari ali pride k nji na novo, ne da bi bilo lastniku izročeno od koga drugega* 22 prirast nastane po prirodi, po umetnosti ali po obeh hkrati« X« /rirodna primat? a) po priročnih 'plodovih, b) pri plod Hvali* § 405« : rirodni plodovi zemljišča, namreč take koristi, ki 3ih zemljišče daje, no da bi se obdelovalo, tako* selilSa, sobe, in podobne st«svari» priraščajo lastniku zomljičča, kakor tudi lastniku Hvali vse koristi, ki nastanejo iz Hvali« § 406* Lastnik Hvali, katero oplodi Hval koga drugega, ni temu dolžan nobene nagrade, ako ni bila domenjena. c) otoki § 407. -Ako nastane v sredi vodovja otok, ©o lastniki zemljišč, leSedlh ob dolgini otoka na obeh bregovih, izključno upravičeni, pri vojiti si nastali otok po dveh enakih delih in ga razdeliti med seboj po mzmerju dolžine svojih zemlji 36« /ko nastane otok ne eni polovici vo¬ dovja, ima do njega pravico ©arao lastnik bližnjega brega. (toki na plovnih rekah so pridržani državi. § 408, Ako se napravijo otoki mo zato, ker se voda poeu ;i, ali razdeli v več strug, ali ako se poplavijo zemlji¬ šča, ostanejo pravice prejšnje lastnine nedotaknjene. d) od zapuščene vodne etruge § 409. Ako voda zapu ti svojo strugo, imajo pred vsem zem¬ lji iki posestniki, ki trpe škodo po novem toku vode, pravico do od »kodo vanj a is zapuščene struge ali njene vrednosti* § 410. Razen takega odškodovanja pripada zapuščena struga po¬ sestni ,om na njo meječega obrežja t ko, kakor je odre¬ jeno aa nastali otok. -2 3 - o) od naplava § 411. 3eml4®, ki vodovje neopazno naplavi k bregu, pripada la tniku brega. f) od odtrgane zemlje. § 412. Ako pa rila reke nanese znaten ko zemlje k tujemu bregu, izgubi prekinil pocestnik vojo lastnin ko pravico nanj le te dr. 3 » oko je v enem letu ne uveljevi. ) 413. Ve k zemljiški poeontnik je upr viden, ovoj breg utrje¬ vati, da ga reka ne is trge. Vend&r nihče ne mme naprav¬ ljati talcih zgradb ali nasadov, ki moro jo izpromeniti redni tok rekek ali < 5 * škodovati plovstvu, pline ra, riborotvu ali drugim tujim pravicam. Sploh se smejo trake naprave delati le z dovoljenjem političnega obla: tva, II* LBaetna -prir st po predelavi ell s družitvi splehi § 414. Kdor predela tuje stvari, kdor jih združi, pomela ali zme¬ ša e tvojimi, e tem 5 e no pridobi nobene pravico do tuje lastnino. § 415. Afco oe dajo predelane stvari pripraviti v prej kiji stan, r : ru ion o, -na ■■■ra- ali s;:r^ 1 'a r tv. ai . t .iti, 00 vsakemu lastniku vrne kaj je njegovo in da odškodnina temu, komur gre. Ako se stvar no da spraviti v prej inji stan ali odločiti, postano deležnikom skupnaj vendar c- nemu s cigar stvarjo jo kdo po ovoji krivdi izvršil zdru¬ žitev, desno na izbiro, ali hoče obdržati cel predmet pro¬ ti povračilu izboljška, ali ga tenu frugemu prepusti tak¬ isto proti povračilu. Z deležnikom, ki je kriv, se ravna po njegovem po ltenem ali nepoštenem namenu. ..Ako pa ni noči nobenemu delu pripisovati Uft, je.pridržana izbir, ti¬ stemu, čigar dele ; je več vredne* § 416. Ako se tujo gradivo porabi lo z popravilo stvari, pripade tuje gradivo lastniku glavne stvari, in ta je obvezen, plačati prejšnjemu lastniku vrednost por: b$ črnoga gradi¬ va po svojem po 1 tenom namenu. zlasti ari zgradbi. § 417. Ako kdo na lastnem svetu zgradi otuvbo in je porabil tuje gradivo za to, ostane zgradba sicer njegova laet, vendrr mora celo polten graditelj plačati oškodovanemu radivo po občni ceni, ako ga ni pridobil na kak § >67 navedeni način, nepošteni ga pa mora plačati po na j vi 1 ji ceni in vrh tega le vso drugo škodo. 24 - % 418* Ako 3® Mo nasprotno sldal s lastnim gradivom tore« last- nikove vednosti in vol*?e na tuje svetu, .pripada zgr dba semiti jkeiou lastniku* Počton graditelj sme zahtevati pov¬ račilo potrebnih in koristnih, stroškov, z nepoštenim m ravna kakor e poslovodjem brez nalogu. Ako 3“® lastnik zem- l^iiča vedel za gradnjo in je ni takoj prepoved: 1 po j tenoma graditelju, sme terjati le občno vrednost za svet. I 419. Ako jo zgradba nastala »A tuje/ -, svetu in s tujim gradivom, prir?- te tudi v te- primeru lastnina na njen zemljiškemu lastniku. ?"ed zemljiškim lastnikom in graditeljem nastane¬ jo iste pr.vice in obveznosti, kakor v prejšnjem paragrafu, in Trudi tel j mora plačati prej In j emu lastnika gradiva, ob- no ali najvi ; jo vrednost po svojem poštenem ali nepošte¬ nem namenu* III* Zmešana prirast. § 4 p 0. K r jo doslej določeno o zgradbah, zgrajenih e tujin gra¬ divom velja tudi, katar je pelje posejano e tujim semenom, zasajeno s tujina sadikami. Tak prirastek pripada lastniku zemljišča, da so le rastline še ukoreninjene. | 421* La tnina drevesa se ne določa po koreninah, ki se liri jo v sosednje zemljišče, marveč po deblu, ki se dviga iz zemlji¬ šča* Ako drevo stoji na mejah več lastnikov, jim je drevo skupno • § 422. Vsak zemlji 'ki lastnik sme izruvati korenine tujega drevesa iz svojega veta in odsekati ali drugače porabiti veje, ki vise v njegov zr eni prostor. Peto poglavje. 0 PRIDOBITVI LASnriKS PO izročitvi. Posredna pridobitev §423 Stvari, ki e imajo l&etnika, se pridobe posredno, kadar preidejo na praven način od lastnika na koga drugega, Naslov pridobitvi* I 424. naslov posredne pridobitve je pogodb- , odredba za primer smrti, sodniški izrek ali naredba zakona* način posredne pridobitve. § 425. Naslov sam 1® ne daje nobene lastnine* Lastnino in v e stvarne pravico sploh je moči pridobiti le po pravni izročitvi in prevzemu, izvzemši v zakonu določano primero* 25 | 426 . 1 427. § 426. I 429. § 430. § 431 . Način izročitve: 1 pri premičninah ž a) telesna izročitev, Premičnine je noči praviloma prenesti na drugega le s te- lesno izročitvijo iz roke v roko, b) izročitev z annmenji, ri takih premi dninah, pa, ki po svoji kakovosti ne pripu¬ ščajo telesne izročitve, 'kakor pri Aolgovnih terjatvah, voznem blagu, pri zalogi bi ega -.11 drugi skugol stvari, do- Ai '>3a jo zakoni izročitev z znamenji s tem, da lastnik iz¬ roči prevzemniku listine, ki izkazujejo lastnino, dl orodje, e katerim more prevzemnik stvari vzeti v izključ¬ no posest, ali, da e© ©poji s stvarjo znak, iz katerega lahke vsakdo razločno epoma, da jo »-fcrtjp prejpuščene dru¬ gemu. e) z izjavo. Z izjavo se stvar izroči, ako odsvojitalj na dokazan način razodene svojo voljo, da bode stvar v bodoče v prevzemni- koveia imenu ali, da naj prevzemnik stvar, Idi jo je imel doslej brez stvarne pravice, poseduje z; naprej in iz stvarne pravice. Posledica glede p slanih stvari. Praviloma se štejejo poslane stfteri za izročene Šole tedaj, kadar jih prevzemnik dobi, razen, ce ni ta .-.am določil ali odobril načina, kako naj se pošljejo. ali več osebam odsvojonih, Ako je lastnik odsvojil prav isto premičnino dvema raznima osebama, eni z izroditvijo, drugi brez izročitve, gre tis¬ temu, komur je bila najprej izročena, vendar je odgovoren lastnik Oškodovanemu delu* g. Pri nepremičninah in s&radbth. Izročitev nepremičnin z vknjižbo v javne knjige {Kov, III* par, 15). Da se prenese lat-teina nepremičnin, e® mora pridobiti posel vpisati v javne knjige, Idi. so za to določene. Ta vpis se imenuje vkn ji? foa (intabulaeij a), - 26 Zlaotl o pridobitvi* a) a pogodbo 9 §432. V ta masam no mora sestaviti o pridobitnem poslu poverjena lit tiri a, v obliki ...reapt Mi z a veljavno A, posla, ali veljav¬ na javna listina (Hov* III* par. 16). 431* bi' tina mora obsegati natančno navedbo o;*eb, ki izročajo ali prevzemajo li tino , nepremičnino , ki o naj izročit z nje¬ nimi seotavniatmi, pravni naslov izročitev, nadalje Jeraj in čas sklenjene pogodbe, in izrečnih mora v tej ali posebni lii tini izrecno izjaviti, da privoljuje vini ji bo ( Hov. III* par. 17). 434* Radi prenosa lastnine na nepremičninah, ki n oo vpisane v zemljiški knjigi* se mora položiti sodišču listina, oprem¬ ljena z zahtevani § 432 in 433* Mesto dovoljenja sa vknjiž- i izr* -Ljenj© «a polog listine (nov. III. par, 16). §. 435. I to volja tudi sa prenos lastnine na zgradbah, zgrajenih na tuje rvettt v namenu, da ne ost nejo vodno na njem. oko niro pritiklino stavbne pravoee (nov. III* §19). § 436* Ako naj s lastnina nepremičnin ali zgradb© prenese vsled delitve ali sodnega priGojila dedi čine, je tudi potrebna vknjižba (§§ 431 do 433) ali polog listine (§§ 434, 435). (Hov. III, §20). ali c) po volilu, 437. Teki e to je za pridobi tov lastnine na voljeni nepremičnini ali zgradbi potrebno, da se stvar izroči voliloj©onika po §§431 do 435. (Hov. III, §21), gogojni vpi v javno knjigo ali prodznaiaba, § 43o. Ako ima tisti, ki zahteva listino nepremičnine, o.tem sicer verodostojno listino, pa ne talce, ki bi ustrezala vsem zahtevala predpisnim za vknjižbo v §§ 434 in 435 (sedaj §§ 432 in 433), moro vendar, da ga nihče ne pre¬ hiti v pravici, izposlovati ogojni vpis v javno knjigo, ki ee imenuje pradznamba (pr eno taci j a). 3 tem zadobl ( a » e oi nižt i fca ta r a h ©* * prodana - »be , »m) pogojno lastninsko pr vico in ae šteje, Čim je opravičil e sodniškim izrekom predznombo, za pravega lastnika odtlej, ko je po zakonitem redu vloSil pro 'njo za pre&znambo. § 439 • Izvršeno predznambo je treba naznaniti tako ti e temu, ki jo je izposloval, kakor tudi njegovemu nasprctniku, z vročitvijo v lastne roke* Kdor je prosil za aredznatnbo, mr& v Štirinajstih dneh od dneva vročitve, violi ti redno to2bo, da dokaze lastninsko pravico, sicer naj se izposlo¬ vana predznamba izbriše na jrn m jo nasprotnika. ..redpin o koliziji vknji&a. § 440. iUco la- tnik prepusti i to nepremičnino dvema raznima ose¬ bama, pripade tisti, ki je prej proaila za vknjižbo. ■posledice pridobitvoi a) glede posesti, 5 441. čim jo listina o lastninski pravici vpihana v javno knjigo, stopi novi 1 letnik v pravično posest. b) glede s tem spojenih pravic, § 442. kdor pridobi lastnino stvari, dobi s tem spojene pravico. Pravic, ki so ute.njene na izročnikovo osebo, no more iz¬ ročiti, sploh ne more nihče odstopiti drugemu več pr vic, kakor jo ima sam. c) glodo bremen. § 443* S lastnino nepremičnih se prevzamejo tul bremena, ki se jih drle in so v javnih knjigah zaznamovan*. Kdor v te knjige ne pogleda, trpi v vseh primerih za svojo malomar¬ nost. Druge terjatve in zahteve, ki jih ima kdo do prej¬ šnjega lastnika, ne preidejo na novega pridobi tel ja, ■vre:'tanek lietahinske pravice, § 444. lastnina sploh ne nore izgubiti po lastnikovi volji, po zakonu in po sodniške® izreku, lastnina nepremičnin pa postane le z izbrisom iz javnih knjig, v’ čl javnost teh orad 1nov zb. drus-e stvarne pravice. § 443. Bo predpisih tega poglavja o načinu pridobivanja in pre¬ st an,ku lastninske pravice na nepremičninah naj ee ravna tudi pri drugih stvarnih pravicah, ki se tičejo nepre¬ mičnin. - 28 - Oblika in palnja pri vknjižbah. § 446« Ha k^. len način in kakšno pašu jo sploh naj se ravna pri vknjižbi stvarnih pravic, j© določeno v posebnih ukazih o uredbi deželnih desk in zemljiških knji . '.Šesto. poglavje. 0 ZASTAVNEM PRAVU * cojem zastavne pravico in zastavo« 'I 447. Zait vna pravica je tvara pravica, ki se upniku .odeli, da dobi iz stvari poplačilo, ako se obveznost ne izpolni ob določenem času. Stvar, na kateri ima upnik to pra.vieo, se imenuje sploh zastava, Vrsta gasi- ve, § 448, Zftst va noro biti v aka stvar, ki jo v prometu, Ako je premične, m imenuj© ročna zastava ali zastava v o2jem pomenu, ako je nepremična., se Imenuje hip teka ali zemlji5- ka zastava. Naslov zastavne pravice, § 449* Zastavna pravic-:, se nanaša sicer vedno m veljavno terjatev, pa vvoka terjatev ne daje naslova za pridobitev zastavno prevleč, naslov temelji na zakonu, na sodniškem izreku, na pogodbi ali na lastnikovi poslednji volji, § 450, Primeri, v katerih zakon komu podeljuje zastavno pravico, so navedeni na zadevnem mestu tega zakonika in pri poeto- nnju v konkurzih. Kd j da i&e sodišče podeliti zastavno pravico, določa sodni red. Ako naj se ridobi zastavna pra¬ vica s privoljenjem dolžnika ali koga drugega, ki zastavi zanj svojo stvar, slutijo za prave« predpisi o pogodbah in volilih, Tfačin pridobitve zastavne pravice; a) a telesno izročitvijo, vknjižbo v javne knjige ali s sodbo polo ibo listine, § 451, Da bb zastavna pravica re nično pridobi, mora upnik, ki ima naslov, zastavljeno stvar, ako je premična, vsoti v hrambo, ako pa je no premična, dati svojo terjatev vknji¬ žiti tako, kakor je predpisano za pridobitev lastnino ne- remičnin« naslov sam dajo le osebno pravico do stvari, ne pa stvarne pravic© na stvari* - 29 Zastavna pravic >. na nepremičnine, ki niso vin ji lene (§434) ali na sgr db® (§4.35) sa pridobi s sodno polotbz poverjene zastavne listine, li tdna mora obsesti natačno ddlo ..eni zastavni predmet in terjatev z den ,Jbnc vsoto, določeno s Številkami, pri o brest-..i terjatvi tudi višine obresti, dal- de izrečno privoljenje zzetavalka za sodno oložfco (kov* III* § 22 ). c) z isrc itvido z znamenji, § 432. Ako se zastavi dado tudi premi dne stvari, ki ne pripuščajo telesne izročitve is roke v roko, de trebe., kakor pri pre¬ nosu lastnine (§ 427), se posluževati takih znamenj, is ka¬ terih more vsakdo lahko doznnti, da so zastavi dene. Kdoi na to ne pasi, je odgovoren za škodljivo nasledke, d) e predznembo* § 433* 'ko se ter d at e v ne vknjiži v davne knjige, ker listina nima zakonite obličnosti, s* da upnik lahko pr c dinamo va¬ ti (prano tirati). S to prodznaabo dobi pogojno zastavno pravico, ki ; ireide, ako se tor j atov opraviči po načinu, n ved on en gori v §§ 438 in 433, v nepogojno od trenutka, ko d® bila pa zakonitem redu vložena prošnja z o predznarabo • pridobitev aodszr tave. § 434. Imetnik zastave sme svode zastavo, kolikor ime na njo pra¬ vico, dalje z- staviti drugi osebi in zastava postane potom poda-stava, ako si ta oseba da zastavo obenem izročiti ali podzaat&vitev vpisati na zastavno pravico v davnih knjigah, § 453 . Ako de lastnik obveščen o dal j n ji zastavi, eraa plačati svoj dolg upniku le s voldo tistiega, ki ina podzastavo, ali pa ga mora sodno zalomiti, sicer ostane zastava imetniku podzaetave zavezana* Nastavitev tuje etvori, § 456* Ako s® tuja premlčn* stvar zastavi brez privoljenja last- nika, ima ta pr viloma sioer pravico, stvar nasad z^dite- vati} kadar pa lastninska tolba zoper poltenega .posestnika (§ 3675 ni dopustna, d® obvezan, ali odškodovati po '31enega imetnika, zastave* ali popu ti ti zastavo in o® zadovoljiti s pravico do povračila eaetavniku* Objektivni obrca zastavne pravice* § 457. Zastavna pravica - e razteza na veo dele, ki bo prosta za- tavnikova lastnina, na prirast in pritiklino zastave, zato tudi za plodove, dokler le niso odločeni ali prejeti. Ako torej dolžnik zastavi upniku svoje blago, drugemu pa kas¬ neje njegove plodove, je k .snejJa zastavitev veljavna le, glede ',e odločenih in roj e tih plodov. 30 krav i ce in ottveanoetl zastavnega upnika; T)liko ae izkaže, da je zastava nezadostna, § 458* Ako se izkaže, da je vrednost zastave po zaatavodoloevi kriv¬ di ali zaradi jel© pozneje razodete poraanjkljivoeti stvari vsa ne zadojoa n& pokritje dolga, je upnik upr viden, un- tevati od zestevodalca drugo primemo zastavo* n) pred dospelostjo* § 459. Brez -astnvodaieevega dovoljenja ne szae upnik rabiti zas¬ tavnega predmeta, mora ga namreč dobro hraniti in, ako se izgubi po njegovi k ivdi, za to odgovoren biti. Ako se izgubi broz njegove krivde, zato ne izgubi svoje terjatve. § 460* Ako je upnik zastavo dalje za davil, je odgovoren celo za tako naključje, po katerem bi ee zastava pri njem ne bila uničila ali posl' bdela« C) po dospelosti terjatve* § 461. Ako zastavni upnik po treteku določenega cera ne dobi plačila, je upr vičen sodno zahtevati dražbo zastavo* o&ilco mora pri tem postopati po predpisu eodnega reda. § 462, Pred dra -bo stvari je dopustiti vsakemu na njem vpisanem zastavnem upniku, da odkupi terjatev zaradi katere je zaprolena dražba. § 464* Ako so dolžni znesek ne. izkopi iz zastave, povrne dolžnik, kolikor manjka, njemu pa pripade tudi to, kar sc izkopi nad dolžni znesek* § 463* Koliko j© zastavni upnik dolžan, držati ae ovoje zastave ali upr vicen, paeeči po drugi inovini -vojega dol nilra, določa sodni red. § 466* Ako je dolžnik v zastavni dobi prenesel na koga drugega, lastnino stvari, i jo zastavljena, je upniku dano na voljo, najprej iskati svojo osobne pravico proti dol- žrtikuin poten svojo popolno plačilo iz zastavljeno stvari* :/rest'xok zastavne pravice* 5 467, Ako ; e zastavljena stvar uniči, ako se upnik zakonito od¬ reče svoji pr vici nanjo, ali ako jo vrne dolžniku brez pridržka, prestane e cer zastavna pr vic , terjatev pa »e ost ne. 31 - § 466* Zastavna oravien prestane dalje s časom, na kateri je bi¬ la ute njena, torej tudi š časom pr vic© zastavodaloe na zastavljeno stvar, nfco je bila taokoinost upniku zna¬ na ali je utegnilo biti znana is javnih knjig, } 459* Po plačilu dolga prestane zastavna pravica. Zastavodalec je pa obvezan, dolg poplačati le, če se mu zastava hkrati vrne* Ba -e odpravi hipoteka, ne zadoiča samo poplačilo dolga, hipotečno pocesten ost-ne zastavljeno dotlej, do¬ kler ni dolg izbrisen iz javnih, knjig. Dotlej gore last¬ nik posestva na podlagi pobotnice ali druge listine, ki dokazuje, da je prestla zastavni dolg, prenesti zaet vno pravico na novo terjatev, ki ne presega zreskevpisaae zastavne pravice (Kov. III. >33). § 469. a) Tej pravici razpolaganja sc ni raoci odreči ob ustano¬ vitvi zastavne ..•rnvioo* Ako -e zavode lastnik komu druge¬ mu da Istri Se določeno hipoteko, ne sme r zpolagati s hipoteko, ako je ta zaveza zaznamovana v javni knjigi pri hipoteki ( rev. III. §34)* § 470 * Kadar se , plačilu dolga ("459) ali po nastali združitvi 01445) hipotečno posestvo proda na prisilni dr n; bi ali dovoli njega prisilna uprav- , preden je knjilfco izbrisana nastavna pravica, se ob r zdelitvi iskupila ni treba ozirati n. zastavno pr vico* Samo kolikor obstoji z zastavno pr vioo z ivarovena terjatev 3e proti tretjemu ali kolikor gre letniku povrečile »a nje plačilo (§135b), m odkaže last¬ niku na njo pripadajoči del (Kov. III. 535)* Zadržana pravica* § 471 . Kdor je zave en izročiti kakčno stvar, jo mor zadržati v zav rov nje .svojih dospelih terjatev zaradi toga, kar je za sirv r potrošil ali kor jo imel okodc, povzročeno po stvari, s tem učinkom, da ga je mo 1 obsoditi na iz¬ roditev le, če mu jo plačana .rotiterjatev' iz roke v roko. Izvrševanje zadržane pravico se more odvrniti s zavori>ino, sav&rčuina s poroki je izključena* (Kov* III* >5 )• Sedmo poglavje. O 3 i B S S O TIH ( 3 HVIT0TAH)* Pojem pravice služnosti. § 472 . S pravico služnosti i jc* lastnik zavezan, kaj trpeti ali opulčati glede svoje stvori v korist koga drugega* To jo stvarna pravica, ki učinkuje napre® vsakemu posestniku slulne stvari* - 32 - Razvrstitev služnosti v zemlji ike služnosti iti oaelaae« § 473* Ako ee pravica Blužno ti sveže » posetjo senljilča v svrho njegovega koristnej iega in udobno j 3ega uživanja, tedaj nastane zemljiška služnost, sicer je alulnoft oseteia. U3ll sko in hišne sltrnosti. } 474. Za zemlji ilce služnosti je treba dveh zemlji ških poaertnikov, katerih eden ima kot zavezanec sluJno, drugi pa kit upra¬ vičenec gospodujoča zemlji ;oe« Gospodujoče zemlji če je namenjeni© al. kmetijstvu ali drugi r bi, torej se tudi v zlotu j e jo poljske in hišne služnosti. Navadne j Je vrste* a) hi snih služnosti. § 475. Hi 3ne služnosti so navodnoi 1. Pravita naslanjati breme svojega poslopja na tuje poslopje, 2. vtakniti gredo (bruno) sli ikarnieo v tujo steno, 3. odpreti okno v tuji steni ali zar dl luči ali zaradi razgleda, 4« zid ti streho sli pomol nad sosedovim zr-enim prostorom, 5. spuJati dim skozi sosedov dimnik, 6. odvajati kapnico na tujo z eri ji Je e, 7. izliv ti ali prevajati tekočine na sosedovo zemljišče. V sled teh ali sličnih slu 'no s ti je hlini po c etnik upra¬ vičen kaj započeti ne zemljišču svojega soseda, kar nora ta trpeti. § 476 . V sled drugih hišnih služnosti je posestnik služnego zemlji¬ šča zavezan, kaj opustiti, kar bi icer nel storiti. Trike so* 8. voj e hi Je ne povišati, 9* je ne znižati, 10. gospodujočemu poslopju ne odvzeti luči in zraka, 11. ali razgleda 12. ne odvajati kapnico svoje hi Je od zemljišča soseda, Idi ne utegne biti koristna za namakanje njegovega vrta ali za polnjene njegovega vodnjaka ali kako drugače* 33 b) poljskih služnosti. § 477. Poglavitne poljsko služnosti o* 1. Praviea, imeti stezo, živinogonj .• ali kolovoz na tujem saniji jcu, 2. zajemati vod 3 napajati •iviiio, odvajati in dovajati vodo, 3. 6u/ ti in pasti Živino, 4. okati dr m, nabirati suhljad in dračje, oborati želod, grabiti listje, 5. leviti divjačino, ribe, ptiče, 6. lomiti kamenje, kopati pesek, Sg t. apno* 'Trst.- osebnih slu no o ti, $ 476. Csebae služnosti so* potrebna raba stvari, uživanje in stanovanje, opravilna in navidezna Iutuoov. § 479. ?oui je pa tudi elulnorti, ki so ob sebi 8«. l ji :ke slu'» neti, dopujoati samo osebi, ali pa je mo e ugoditi, ki so praviloma služnosti, dopuščati le do preklica, *’e kladnosti z naravo služnosti se pa ne doumevajo, kdor jih trdi, jih Je dolžan doka«ati. riiobitev pr vice služnosti - na lov ga p ridobitev. | 400. Tlaslov za služnost temelji na pogodbi, na is javi poslednje voljo, na pravoreku, i»rečenem pri delitvi skupnih zemljišč, oli končno na ssastar m ju, Kačjn pridobitve. § 461. : tvama pr vica slu'no? ti na predmete, ki no vpisani v javnih knjigah, se da pridobiti le s vpisom v te knjige, k a zemljišča, ki niao vpi ana v zemljiške knjige (§ 434) sli na sgradbe (1 435) so pridobi stvarna pravica o sodno položbo poverjene listine o dovoljeni služnosti, na druge stvari, pa na g ri (§6 426 do 426) navedene načini izročit¬ ve (Hov# III. $ 23). Pravno razmerje pri slu no atih. Cbani predpiši o pravimi služnosti. § 462, V bo slusno ti soglašajo v tem, da posestnik služne stvari praviloma ni zavesten, kaj storiti, ampak le komu drugemu dopuščati izvrševanje pravico ali opulatl to, kar bi bil sicer kot lastnik upravičen storiti. — 34 — I }83. Torej mora tudi potrolek za vzdrževanja in popravljanje stvari, ki jo doloc.ena za niužnoit praviloma trpeti upra¬ vičenec. /-ko pa r bi to stvar tudi zavezane#* mora sor s- laerno prispevati k potroSku in se- more le tedaj* ee jo odstopi upravičenca oprostiti arispevka tudi brez njego¬ vega privoljenja. § 484. ročestoik gospodujočega zemlji1ča more sicer svojo pravico izvrševati na njoau poljuben način* vendar so služnosti ne smejo razširjati* marveč se morajo utesnjevati* kolikor to dopušča njihova narava in namen ustanovitve. § 485. nobena slu most se ne da ssuaolastao odločiti od služna stvari* niti p ©nesti na drugo stvar ali osebo* Tudi se ite je vsaka služnost za nedeljivo, kolikor so pravica* ki e dr Si zemlji/ča, no more c povečanje; , piaanj lunjem ali raškosanjem zeml jlšča niti iz preminiti niti Celiti* rasen v primeru, označenem v § 647 (Hov. XII. $ 26 ). § 466* Eno 2er.1l ji 'j S e more slutiti več osebam hkrati* da le sta¬ re j -e .revice $ kog drugega zaradi tega ne trpe* Uporaba na zemljišče služnosti zlasti na previoo, imeti breme, gredo na tujem poslapju ali prevajati dim. % 467. Bo tukaj ustanovljenih načelih je trebi določati pravne razmere yri posebnih vrstah služnosti. Kdor mora torej nositi brcne sosednjega poslopja* dopuščati tujo gredo v svoji steni* ali prehod tujega dima skozi svoj dimnik, ta mora sorazmerno prispevati k vzdrževanju v to določe¬ nega zidu, stebra, stene ali dimika. Ho more se pa od njega zahteveti* da bi dal podpreti gospodujočega zemljiIda ali popravljati sosedov dimnik. Pravica do okna, 466. Pravica do okna e raztega le na svetlobo in zrak, razgled s© mor posebej dovoliti. Kdor nima pr vice do r zgleda, tega jo moči prisiliti, da okno zamreži. S pravico do okna je -spojena dolžnost* zavarovati odprtino* kdor zanemari to zavarovanje, je odgovoren za Čkodo, ki bi nastala iz tega. Pravica do kapa. § 469. Kdor ima pravico do kapa, sme napraviti, da, se odteka kap¬ nica na tujo streho prosto ali po Žlebovih, sme tudi pa¬ vi lati svojo streh , vendar mora to tako ukreniti, da volod tega služnost ne po c-tene nadležne ji©* krav toke mora za časa odkidati obilo zapall sneg* kakor tudi vzdr¬ ževati za odtok namenjene Žlebove. 5 490 . § 491* § 492 . I 433. § 494 . § 495. j 496 . 5 497 . § 496 . - 35 - .. ravica odvajati deževnico. Kdor ima pravico, napeljevati deževnico e sosedne strehe na svoje zemljišče, mora eam trpeti stroIke sa žlebove* kadi in druge' zraven spad&jode neprave* Ako je za odvajanje tekočin treba jarkov in prekopov, jih nora napraviti lastnik gospodujočega zemlji š$a| on jih mori tudi v redu pokrivati in sna liti in tako olajšati breme aluSnega zemljišča. >revica steze, živinogoje in kolovoza. ,r vica steze obsega pravico, po tej etosi hoditi, dati se nositi od ljudi in puščuti druge ljudi k sebi prihajati. Z Živinogojo je spojena pravica, rabiti samokolnico, s kolovozom pa pravica, voziti z eno ali več vpregami* nasprotno se ne me brez posebnega dovoljenja pravica hoje r jz Uriti na pravico jele ali se da nc Iti od Hvali $ niti pravica živinogonje na pravico, vlačiti težka bremena čes slušno zemljišče, niti pravica voziti na pravico, goniti prosto puščeno divino Čez zemljišče. K vzdrlevanju pota, mostov in brvi prispevajo eorazmemo vse osebe ali zen jiški pocestniki, ki imajo r&vioo, jih rabiti, torej tudi posestnik »lužnega zemlji čs, kolikor ima korist od njih. prostor aa te služnosti . Prostor za to tri služnosti mora biti primeren potrebni rabi in krajevnim okornostim. Ako postanejo pota in steze nerabne vrled poplave ali vrlod drugega naključja, se mo¬ ra odkaeatl do postavitve v prejšnje stanje nov prostor, če ni 5© političn oblastvo ničesar ukrenilo. Pravico, zajemati vodo. S pravico, zajemati tudi tujo vode, je dopuščen tudi dohod do njo. Pravica vodovoda. Kdor ima pravico, dovajati vodo n tujega zemljišča na svoje ali odvajati od svojega zemljišča na tuje, je tudi upra¬ vičen , napraviti za to potrebne cevi, Žlebove in gatvor- nice na lastne stroške, Oboeg teh naprav, ki so ne sme prekoračiti, t e ustanovi po potrebah gospodujočega zemljišča. Pravica parna. Ako pri £jridob±tvi pašne pravice ni bila določena vrsta in število Živino pašne, dalje čas in mer uživanja, naj ee ščiti nlm tridesetletna posest. V dvomljivih primerih služijo za pravee ti-le predpisi. 36 - Zakonito določbe i a; o vr-ti pa line Sivine $ § 4334 ?aš»r< pravica se razteza, kolikor se ne na? jrotujejo politične in gozdarstvu dan« naredbe, na vse vrste vprežne Sivine» goved in ovac, ne j?a na grašičt in perutnino^ enako ne na koze na goznatih krstih* Kečietu, nezdrava in tuja Sivina je vodno izid ju..ona od paše. b) o njenem številu* > 500. Ako jo število palme Sivine zadnjik trideset lot menjavalo, m mora vzeti srednje Število iz gonje prvih treh let, Ako e tudi to ne doSene, se je treba pravično ozirati doloma na obseg, delom na kakovost pa e, in upravičencu vsej to ni dopuščeno, da pase na tujem več Sivine kot jo je moral •režimiti e la* o, pridelano na go podu jo četi zemljišču. Si¬ vine pri oi._ou ni šteti v določe .o Število. o) pašna doba* | 501. Pašna doba se določa sicer vobče po običaju, ki je uveden in priznan v vsakem posameznem lira ju, vendar ee ne sme s ,;aŠo nikdar ovirati ali obte Sevati po političnih predpisih ure j eno go s podar~tvo. d) o meri ulivanje« § 502. Ulivanje počne pravi ee ne obsega nobene druge porabe* U- pmvičenee ne trne trave kositi in praviloma tudi ne iz¬ ključevati lastnika zemlji iča od bo &3e, le manj pa kva¬ riti p-:. Ino zemljišče c orno. Ako se je bati Škode, mora imeti pastirja, da varuje 2ivi.no, Uporaba teh določb na drugo olulnosti. § 503. Kar je dotod predpisano glede pašne pravice, je treba pri¬ memo uporabljati tudi na pravice lova Šivali, s ..kanja drv, lomljenja kamenja in na druge lulnoati« Kdor meni, da isO rti te pravice opirati na solastnino, se morajo o tem nastali spori odločati po načelih, ki so v poglavju o skupnosti lastnine. Osebne sličnosti - slasti: pravica rabe; § 504 1 Če ni dogovorjeno nič drugega, ae določa izvrševanje oseb¬ nih slušno ti po toh-le načelih: slušno* t rabe je v tem* da ja kdo upravičen, rabiti tujo stvar brez poškodbe tva¬ rine zgolj za svojo potrebo« Določba glede užitkov? .. . § 305* Kdor ima torej pravico, rabiti kak no stvar, ta min , ne glede na svojo ostalo lesovino, imeti od n ja svojemu stanu, •vojsiau obrtu in svojemu .hi iaemu gospodarstvu primemo korist, § 505* Potreba so določa po času, ko je bila raba dovoljena# Pos- nejl® iz promembo v stanu ali obrtu upravičenca ne dajo pravico do obširnejše rabe* Glede tvarino j § 507* Upravičene« ne sme i spremeniti. tvoritve stvari, dovoljene mu za rabo, tudi ne '.me prsne ti pravice b na nikogar drugega* in bremen« § 508# Vsi ulitki, ki se d jo dobivati is stvari brca motenja tistega, ki Ima pravico rab©, pripadajo lastniku* Ta jo pa zavezan, nositi vsa redna in izredna bremena, ki sc dr Se stvari, in jo na svoje strelke vzdrževati v dobrem etana* Le ak strelki presegajo tisto korist, ki preostaja lastniku, mora upravičenec plačati presežek ali odstopiti od rabo« 2* 'Pravica ulivanja * § 309. Uživanje je pravica, ulivati tujo stvor z varovanjem tvarine brez vb ke omejitve* Koliko ec utegne raztezati na potro ine stvori, § 510, Potre ?ne stvari niso sme ob sobi predmet rabo ali uži¬ vanja, marveč 1© njihova vrednost* 2 gotovino sne upravide- . nec poljubno razpolagati, Ako pa se dovoli %e naložena glav¬ nica v užitek ali r bo, mora. u.avvičaac« terjati le obresti. Uživalaeve pravice in obvoznouti* § 511. Uživalec ima pravico do popolnega tako nevednega: kakor izvanredne •:> donose.j njemu pripada torej tudi či ti doho¬ dek is rudni'kih deležev, ki e e dobi po obstoječem rud¬ niškem redu, in los posekan po gozdarskih pravilih. Do zaklada, ki so najde v zemljišču, določenem za uživanje nima pravice* Oec bi to t a) glede bremen, ki se drže stvari* § 512. Sa čist donos pa se moro Šteti le to, kar preostane po od¬ bitku vseh potrebnih izdatkov. Uživalec prevzame torej vea bremena, ki o bila ob času dovoljenega ulivanja opojema - ib s slušno stvarjo, torej tudi obreati na njej v ji ranih glav¬ ni«. liiags nadenejo vse redne in izredne dajatve, ki iz ulitkov, prejetih v dobi ulivanja, tudi trpi stroške, brez katerih se plodovi ne do»eSeje* ' b) glede vz r Sevanj a stvari | | 513. Uživalec je zavezan, vzdrževati slušno tvor kakor dober TO. podar v takem stanu, kakor jo jo prevzel, in jo iz donosa oskrbovati, popravljati, dopolnjevati ter obnavlja- ti. Uživalee pa ni odgovoren, ako se navzlic temu vrednost .■lu ne stvori zmanjša brez njegove krivde camo vsled zako¬ nite." uživanj a. o7 glede gradenj} § 514. A o lastnik na livalčcvo naznanilo izvr ii svojih stroških gradnje, ki m postale potrebne vsled starosti poslopja ali po naključju, mn je uživalec dolžan povrniti obresti uporabljene glavnico v meri, v kateri se je s test; izboljšalo uživanje* § 515. Ako Is tnik ne more ali noče toga storiti, jo uživalec u- pr vice«, rili da'gradnjo Izvrši in po. dokončanem uživanju terja povračilo prav tako, kakor pošten posestnik, ali da zahteva primemo ovračilo za izgubo pri uživanju, ker sc je gradnja opustila, § 516* Uživalec ni zavezan brez popolne edikodbe dopustiti gradenj, ki niso potrebne, daoi bi bile sicer koristne za potanoži- tev donosa, d) glade stroškov za izbolj ion je. § 517. Uživalec sme nazaj vzeti, kar je brez lastnikovega pri¬ voljenj« »rabil za pomnožitev trajnih uiitkovi .jo vračilo »a užitke, ki obstojajo Že v led izbol j len jap pa moro terjati 1©, kolikor ga je upravičen terjati poslovodja brez nalogo• Dokazilo o tem. § 516. Da se olajša dokaz medsebojnih terjatev, naj napravita lastnik in uživalec poverjen popis vseh slušnih stv. ri* Ako er je to opustilo, mo domneva, da je uživalec dobil stvari s vsemi za redno rabo potrebnimi komadi v robnem ct nju srednje kakovosti. Odkaz užitkov ob prestopku ulivanja* § 513, Po dokončne uživanju pripadajo 3® stoječi plodovi lastniku, vendar mora ta povrniti za dosego plodov izdan© etro ike uživalcu eku ali njegovim dedičem enako kakor po štenemu posest¬ niku. Do drugih ulitkov imajo uživalec ali njegovi dediui pravico po tem, kolikor čaša jo trajalo uživanje. Koliko je gavezan dati zavarovanj©, kdor ; .x je upravilen do rabe ali uSivonja. - 'X N | 520.* Praviloma more lastnik zahtevati od ti ../te,: n, ki je upravidefr v do rabo ali uživanj)« zavarovanje tvarine* le ako se pojavi nevarno-t*. Ako -a ne do zavarovan jo* naje© stvar prepusti lastniku proti primerni odpravnini ali izroči po oko Inč - ti v sodno upravo* 3» Služnost stanovanja* § 521* Slu-rao t stanovanja jo pr vica, rabiti za svojo potrebo bi Sne dele* pripravne za stanovanje« ona j® torej služnost rabo stanovalncga poslopja. Ako pa se koran* prepusto za u”i- vrnje nekvorno tvarini vsi za etmovanje primerni hlini de i Irca utaonitve, je to uživanje etrndvalnega poslopja* Po tem je gornja pred ir- uporabljati na pravno razmer j e ®ed upravičencem in lastnikom* § 522 * ¥ v aken primeru obdrži lastnik pravico, razpolagati z vnemi hlžnial deli* ki ne spadajo k pravnemu stanovanju* Tudi se mu ne sme obte Sevati potrebno nadziranje njegove hiše. to ibena pravica glede eiužaooti* | 323. diode služaoeti je to l oma pravica dvojna. Ako kdo trdi napran; lastniku pravico služnosti ali pa se moro laetnik pritok ti, kor kdo lasti služnost. V primeru, prvem mora lastnik* prav tožnik dokazati pridobitev služnosti čili pose l kot. ©tvorne pravice* v drugem pa* da si Mo lesti služnost na njegovi stvari, ../rest.-, nek alu"no£-tl* /obeo* § 524. Služnosti preštonejo vobč© na tiste načine* kakor se po tret¬ jem in četrtem poglavju tretjega dela. razveljavljajo pra¬ vice in obveznosti ©ploh. Posebna odredba glede njih pristanka; a) vole! uničenja slušnega ali gospodujočega zemljišča} I 523. Uničenje ©lužnega ali gospodujočega zemljišča ustavi sicer služnost, brž ko pa je zemljišče ali poslopje postavljeno zopet v prej nji etan, z ...dobi. služnost zopet prej njo moč* b) v led združenja} § 526* Ako se lastnina slušnega in ;o yodujočeg' aem .ji ;6a združi v eno osebo* prestane služnost čarna po sebi* Ak se pozno je eno teh zemljišč zopet odsvoji, ne da bi bil.-.4 med tem služ¬ nost izbrisana v javnih knjigah, je novi posestnik gospodu¬ jočega zemlji h.a upravičen, izvrševati služnost* 40 o) vele d poteka *asa* % 527. Ako že mogel imetnik ulužnosti is vede ti iz javnih knjig ali na drug naoi n agolj časno pravico ti e tega, ki je ustanovil .--tusnoct, ali oaa, as kateri je bila orač jena, tedaj presta* ne v sl od poteka tega Salsa slu »ost sama po s;ebi. ) 528 * lužno •: t, ki &.> komu podeli dotlej, da -tretji do se Se dolo¬ čeno starost, >ro tone jo o #1 ob doto S onem čaru, 5 etudi je tretji umrl pred to starostjo« Prestmek o čebrih gin ; no ti posebej» § 529. Osebne služaesti prestanejo o arrtjo• Ako cc izreče raz¬ širjenje na dediče, jo kot tako v dvomu Šteti le prvo zakonite dediče. Rodbini, podeljena pr' vica pa preide na vse njene Slane. Cd občine ali druge moralne osebe pridobljena oseb¬ na sluSno t traja dotlej, dokler morlnt oseba obstoji« Za »talne rente to ne velja* § 530, Stalne rente letne niso osebna služnost in ie dajo torej po ovoji naravi prenesti na vse naslednike« šestnajsto poglavje« 0 SKUPKOM:! LASfKIKS IK DRUGIH STVAR?’IR PRAVIC« Vir skupnosti. § 823. Kadarkoli ima lastnino iste stvori ali isto pravico več oseb nerazdeljeno, obstoji skupno* t« Osnovana je na naključ¬ nem dogodku, na zakonu, na izjavi poslednjo volje ali na pogodbi« § 826 . Po različnosti virov, is katerih potoka skupnost* so tudi pravice in dol 'nosti deležnikov pobližje določene« V sedemindvajsetem poglavju no posebni jpedpial o obupnosti imovine, nast le is pogodbe« hteva 'dele £ na skupni stvari, mora svojo pravico dokazati, ako jih o;tlni delo niku ugovarjajo« Sira no pravice deležnikov. § u28» Dokler vsi deležniki so 'la. saj o, zastopajo le eno osebo in imajo pravico, poljubno ravnati s skupno stvarjo« Čim so nesložni, no srao no brni dele -nik izvršiti na eku pni stvari nobene izpreaembe, a katero bi se razpolagalo o deležu drugega« 41 Ueložnikova pravica na svo.i dolel, § 829* f ak deležnik »je popolon lastnik svojega deleža* Kolikor ae krli pravic ovojih aodelecnikov, more svoj delež ali njegove užitke svojevoljno in neodvimo zastaviti, voliti ali sicer odsvojiti (§ 361)*, v 631• 1: delo klik ja upr vi čer, zahtevati račun in razdelitev donosa, Praviloma me zahtevati tudi razdružitev skupnosti, vendar ne ob neugodnem o :u ali v Ikodo ostalih* . rist ti mor-, torej na okolno' tim. primeren pne neizogiben odlog. § 831* Ako se je deležnik zavezal k nadaljevanju skupnosti, ne eme sicer izstopiti prod pretokom roka, toda ta obveznost ec razveljavlja kakor druge ovbveznosti in ne sega na dediče, ako niso ti sani v to privolili* § 832, 'Judi »uredbo koga drugega, e katero ee nameni stvar za skup¬ no: t, morajo izpolnjevati sicer prvi deležniki, ne tudi njihovi dediči, Ke more biti obvezno ti na neprenehljlvo »uru.no. t, i. revice deležnikov na sku.nl stvari: a) gl Id® imofine glavnino | p 833, Pose- t in * uprava skupna stvori gre vsem deležnikom skupaj, V stvareh, ki se tičejo zgolj redne uprave in rabe glavne imovine, odloča večina glasov, ki se .ne itejejo po osebah, marveč po razmerju deležev deležnikov* 5 834* Pri vatnih is pr omembah pa, ki ao predlagane v ohranitev ali bolj jo rabo glavne imovine, -smejo .*rej lasovati zahtevati varnost za bodoči 'škodo ali, ako se ta odreče, izstop is skupnosti« § 835. Akc nočejo izstopiti ali ako bi ee izstop primeril ob ne¬ ugodnem času, naj odloči Žreb, razsodnik, ali kolikor o tera nioo soglasno edini, sodnik, ali naj se izvrii izpro- raemb ? nepogojno ali proti zavarovanju ali no. Tako se od¬ loča tudi ob enakih glasovih članov* § 836. hko jo po t avl ti upravitelja skupnih »stvari, odloči o nje¬ govem izboru večina glasov, ako pa to ni , sodnik, f? 837. Upravnik skupne iaovino se šteje za pooblaičonoa* Z ene stra¬ ni jo zav@za:i* polagati reden r čun, z drugo otrani pa je upravičen, odračuhati vse koristno izdatke* To velja tudi tedaj, kader upravlja deležnik skupno iraovina brez naročila ost lih deležnikov. - 4 2 - § 838. Ako uprava i«?epu icena vel o selom, odloča tudi med njimi večina glasov* b) gleda u litkov in bremen 5 833* o kupni ulitki in bremena ee odmorjajo po razmerju deležev. V dvomu . a iteje f d.:, -o d* leši enaki, kdor trdi narprotna, mora to dokazati. § 840. H sv dno je treba do ee Sane užitke deliti v naravi* Ako pa tek način delitve ni mo-en* je v ak Upravičen, da zahteva javne •!:.čbo. Izkupiček ee izplača deležnikom sorazmerno. o) glede delitve j 841* ri delitvi skupne stvori, ki e soma izvršiti po prestenku a'u,_ nor ti i ne velja večine. gl -sov. Doli t ©v r> mora izvr-liti v zadovoljstvo vsakega deležnika stvari. AJco m n© morejo a diniti odloči *reb ali r uvodnik ali, ako ogle no ne do¬ ločijo eden ali drug način delitve, sodnik. > 842. l.- a sodnik rli sodrik odloči tudi, ali potrebuje .»ri delitvi £.«flji »8 ali zgradb deležnik slu pacat, dr mre uživati svoj dele- in pod katerimi pogoji mu je jo dovoliti. j 843* Ako aku.au e tvori sploh ni moči deliti ali ne brez znatnega zmonjfanja vrednosti, jo je treba prodati na sodni dražbi, kupnino pa razdeliti med deležnike, in sicer ako to zahteva tudi le en deležnik. > 844* -lužnosti, mejniki in za skupno rabo potrebne listine niso deljive* Li tire hr il, oko sicer ni nič na poti, najstarej¬ ši deležnik. C tali dobe na svoje strelko poverjene prepise. 2r l,i ke služao ti ostanejo oe ni dogovora, dalje v prid vse* delom toda služnost se s tem ne eme ras Siriti ali pos¬ tati za slušno ze ni ji 15® nadlešnejža* Ako je Izvrševanje služnosti le posameznim delom v korist, ugasne' pravica gle¬ de ostalih delov. (Hov. III. §37). ■| 845. Fri delitvah zemlji.id 4M» se morajo vzajemne meje po r : :zli(teusi lege r; zlobno in neispremenljivo označiti s stebri, mejniki ali koli. Beke, gore in oeste Bi naravne mejo. Sa se zbrani prevara ali zmota, naj so vsekakor vsekajo v kamen, stotero ali kole, ki služijo re* za meje, križi, -rbi, številke ali druge oznake, ali naj se zakopljejo pod njo. § 845. I z vri odeli delitvi jo treba napraviti listine. Deležnik ne¬ premičnine dobi etvame pravico na ovoj delež tudi dele o tem, da so o tem napravljena listina vpile v javne knjige ( § 436). - 43 § <347. Zgolj delitev katerekoli skupino, prav skupne imovine ne rote biti dru enu. v škodi, vse nje; u pristojeoe zastavno, slušno r.tne in druge stvarne pravice »e izvršujejo po delit¬ vi kakor pred njo, Ako pa s tiče izvršenje zemljiške služ¬ nosti le enega dela, Ugadtae pr ".vica glede ostalih delov (KOV. III. § 28). | 84S. Tudi osebne ,»ravice, ki gredo komu drugemu proti skupnosti 9 obdr 'e vkljub Izstopu svojo prej :njo meč. Enako « ne smo tis¬ ti, ki je dolžan skupnosti, plačati posamezniku, Taki dol¬ govi se morajo plačati celi skupnosti, ali tistemu, ki jo redno zastopa (Hov, XII. § 29), § 848a, Ako daje služnost ali drug® stvarno breme pravico na užitek, sme pri delitvi gospodujočega zem ji ;5o, vsak upravičeni, pri delitvi obremenjenega zemljišča pa vsak obremenjeni zahte¬ vati, da uredi sodi iče izvrševanje. Izvrševanje se mora ure¬ diti glede na lastnosti in določeno »vrbo pravice kakor na razmerje velikost in na gospodarsko posebnost posameznih zemljiških delov, ne dr bi ooctlao breme nsdloinejše tako, kakor Uf trez pravi no vsem intereeentom (Hov, III, j 30), § 149. Kar je doslej določeno o skupno o ti sploh, je uporabno tudi s.-., pravice in stvari, ki gredo dobrini kot skupnosti, n.pr, za ustanove, fi&ejkomiso in slično• Obnavljanj o in ^oprava mej, § 850, Ako so mejniki mod dvoma zemlji ioema vsled katerihkoli o- kolnosti tako po škodovani, da bi utegnili postati povsem nopoznati, ali ako go meje žaro nopoznate ali sporne, ima vsak so< cd pravico, zahtevati sodno obnavljanj ? ali popra¬ vo mej. Kadi tega je pozvati sosede na razpravo v nespornem postopanju s pristavkom, da bo meja določena in zamejičena vkljub temu, če povabljeni izostane, (Hov* III. § 1), | 851, &ko m meje postalo zares neposnete ali sporne, se določijo po zadnjem mirno" .posestnem st n ju, Ako ni moči toga določi¬ ti, moae odiš;e sporni prostor razdeliti po pravi.nem pre¬ udarku. Posebej se odredi koliko je vsaki stranki pridržano, da uveljavlja svojo boljšo pravico s pravdo, (lov, II, § 2), §• 852, Kajvažnejša dokazilo zn popravo mej soj izmerjen j e in popis ali tudi načrt spornega zemljišč , p tem javne knjige in druge listine, ki se nanj nanašajo, končno izpovedbe izve¬ denih prič in mnenja, ki ga oddajo izvedenci po izvršenem ogledu. - 44 § 053. Strelk© postopanja morajo plačati sosedje *>o mori -.vojih mej* Predlagatelj mor .ladatt strelke postopanj©! oko razprava pokaže* da ni bilo trebi obnavljanja ali popravo mej, ker meja ni bila sporna ali ker je bila zadooti poznata, ali ker so bili dru.-;i deležniki ve Jni, da © isjven»od/.o nejiči. Strelke aašto on ja trpi zastopani e im* .-ko je bilo postopanj© povarodano z motenjem mir«© posesti, smo bo 4118« naložiti stre lke docela ali deloma stranki, ki je spor povzročila. (Hov. II* > 3.)* .Domevend eku mo at* § 054 . Hazori, plotovi, ograde, lesene ograje, zidovi, zasebni po¬ toki, jarki, prasni prostori in druge enake pre r,: je, ki so med sosednimi zemlji15e, se Hejejo za skupno lastnino, ako grbi, napisi ali drugi Enaki in dokazila ne dokazujejo na- sprotnega* § 855. Veak sodeležnik sme skupni zid rabiti na svoji str-. ni do po¬ lovice v debelini, napraviti tudi slepa vrata in vsidne o- m. re tam, kjer ni na n&pprotni strani, vendar se zgradba ne ame spravljati v nevernost radi dimnika, ognji Ida ali drugih naprav, sosed pa nikakor nc ovirati v rabi svojega Gele za* § 856, Vsi solastniki prispevajo sorazmerno k vzdrževanju takih 'upaestnih pre raj. Kjer so uregrajo dvojne, ali je last¬ nika* a deljena, trpi vsak otrolk« «» vzdrževanje tega, kar je zgolj njegovo. I o57* Ako stoji pregraja teko, da leže ali vize opeke, letve ali kuni le aa eno etrtm, ali ako no slopi, stebri, podstavki ko i zakopani na eni strani, je v dvomu na to j strini nerazdeljena lastnina pregreje, ako ne kažejo obojne obre¬ menitve, vložki in drugi znaki li drugi dokazi, nasprotno. Tudi tisti se It®je za izključnega posestnika zidu, ki je nesporno v pose ti enake visokega in debelega zidu, ki c-e rez teza v isti smeri. § 858* Izključni poeeotnik praviloma ni dolžan, da znova gradi svoj razpadli zid ali plot, v dobrem stenju jih mora držati le, ako bi se bilo radi odprtine bati ©kode in za mejada* Vsak lastnik je p zavezan, da skrbi na desni strani svojega glavnega vhoda za potrebno oprtalo voj ega prostora in za pregrado ©d tujega prostora* - 45 - Drugi oddelek* 0 OSEBNIH P V I C A H NA STVARI* ■ ■ edema j *to poglevj e 0 ogodbah in pravnih poslih g ploh* ^ i;ov< j TI . ' 5 ' 70 ). O snova osebnih pravic, na stvari* § 859* Osebne prsvice na stvari, po katerih je oseba zavezana, da drugi kaj da ali stori, so osnovane no ..vredno na zakonu ali na .jravaora poslu ali na zadobljerd polkodbi. (liov, III. $ 79)* Javna obljuba* | 660, Obljuba nagr* de za kak'mo delo ali kak len uapoh (javna ob¬ ljuba), namenjena nedoločenim osebam, jo obvezna z javnim razglasom. Javna obljuba, ki ja predmet tekmovanja za nagrado, je veljavna le, ako je v r z gl asu deloSen rok za tekmovanje (liov, III* § 75), § o60* a. Dokler delo ni izvršeno, se nrno javn: obljuba preklicati v isti obliki, v kateri jo bila razglašena, ako s temi inaoe v r tzglacu ni odreklo izredno ali z določitvi j roka* Preklic je brez roo-i proti tis-emu, ki jo izvršil delo glede na javno obljubo, ako doka Se, da mu preklic v tem basu brez lastne krivde ni bil znan, § 660, b, Ako je delo izvršilo vec oseb, /uro nagrada, ako javna obljuba nar z deva drugaSae volje, onemu, ki je prvi is- vr il delo, in ako oo ga izvršili hkrati, vsoti po enakih delih (Nov, III, § 77)* sklepanje pogodbe* (Hov* III, s 60)1 | 681, Kdor .zrečo, da hoče nit koga prenesti ovoj o pravico, to je da mu boo kaj dopustiti, kaj dati, da hoče zanj kaj storiti ali zaradi njega kaj opustiti, obljubi, ako dr uri veljavno sprejme obljubo, nastane e soglasno voljo obeh pogodba* Dok¬ ler tr .ja dogovarjanje in obljuba la ni c tor j ena ali ni spre¬ jet i ne v naprej, ne pozneje, ne nastane pogodb i* 46 § 062* Obljuba (ponudba) mora biti sprejeta v raku, ki ga j© dolo¬ čil ponudnik* Ako takega ni, m mr o. ponudba, storjena pri¬ sotnemu ali p© telefonu od oseb© do osebo, takoj sprejeti # odsotnemu sicer d-na , oaudba pa najpozneje do čas:., do fca- ' terc;’!: sre ponudnik, če jo ijegovr ponudba do ;ila ir vo a no, pričakovati odgovor, sko je bil pravočasno in v rodu od¬ poslan, če n©, ponudba prestane. Pred potekom sprejemnega roka se ponudba ne more preidi onti, tudi ne jrectme, ako mir,. ■ tronka teko® spre j omega roka umre, ali izgubi opravilno sposobne rt* Se okolnoeti ne rasdevajo drugačne voljo ponud¬ nikovo (Hov, m. §Si), I 662. a. prejem ve ja za oravočasen, ako je izjava prispela ponud¬ niku v sprejemen roku, kljub njeni zakasnitvi pa je pogod- b ekleajertta* ako je moral .»onud: ik spoznati, da je bila spre jem a izjava pr:-v< orano odposlane, pa vendar svojega odstopa drugi etrani ni nemudoma sporoči La (lov. II. :82), f» 663. Volja oe more iz, sviti ne le izrecno s besedami in g s^loh u- tpjonimi znalci, m.rveu tudi re pa zahtevati primeren rok za izjavo* § 866. Kdor zvijačno trdi, da jo trn len sklepati pogodbe, in s ten vara drugega, ki o tem ni mogel lahko posredovati, je zavezan dati zadoščenje, §. 867. Kaj je treba z veljavnost pogodbe z občino, ki je pod poseb¬ nim varstvom javne uprave (5 27), ali z njenimi posameznimi člani in namestniki, je povzeti iz njega ustava in iz poli¬ tičnih zakonov (§ 290). 47 S 868* Kazenski zakonik o hudodelstvih določa, koliko mm hudo¬ delec sklepati veljavne pogodbo* Karcnigna orlvoljeajft* § 669* -rivoljenje v pogodbo ec; mora is javiti proeto* reano določeno in razumljivo* Ako je izjava nerazumljiva, povsem nedoločna ali alo se obljuba sprejme pod drugimi določbami, kakor pod onimi, pod kateri«; 1 je storjena, pogodba ne nastane* Kdor e po'sluti no jasnih, izrazov, da bi drugega preveril, ali kdor murnom dej aja na videz, na zadolčonje. § 670* Kdor Je Ml od imp stranke s zvijačo ali a nepravilnim in ut omel janl- str. .hem (| 55) zaveden k pogodbi je W ni dollan drlati (Hov. III § 85). § 671. -..ko je bila ena str rska o v:ebini voje ali drugi stranki do Me izjave v siniti, ki se tiče glava* stvari ali njene bistveno kakovosti, na kar je namen poeehao meri in bil izrecen, ne nastane za njo nobena olnrepe, ako je bila * zmoto od drug* stranke .,-ovzrooena ali Je morala so okolnostih o divi M"’ vzbuditi njeno pozorno st ali je bils njej 3e pra¬ vočasno pejasrnjen«. (Hov. ITI. f ; 86). % 672. Ako m pa sq*to ne tiče m glavne ir svari, ne kakšne njene bistveno kakovosti, .isrvoC poetia aake okolnocti, ost;no po¬ godba le vedno veljavne, ako at. obe stranki pristali na glavni predmet in nista izrekli, da je stranska o;*olnoot poglavitni namen, toda govzroditolj zmoto mor .,»ramo tonemu plačati primerno odškodnine., 5 674* veilcen primeru mora ti sti, ki je povsr* 511 pogodbo z zvi¬ jačo aliz nepravičnim strahom, dati zadoščenje za škodlji¬ ve SMk!9lidki» § 875* Ako je bil k tori pogodnik od tretje o obe a ;vi jačo ali z neprevidnim utemeljenim odrahgm b k pogodbi zaveden ali a zmotno izjavo zapeljan, p-godba velja, le toda.j, kadar Jo druga stranka udeležila dejanje tretje osebe ali jo morala zenje očitno vedeti, je treba uporabiti §§ 870 do 674* (Kov. III. | 67). § 676. Con Je določbe {§§ 869 do 873) j® primerno upor biti na druge izjave voljo, .Irf Jih je treba podati nasproti drugi Ocobl (Hov. III. ; 68)» § 677* Kdor zahteva, da sc razveljavi pogodba., ker ni privaljena, sera tudi vse vrniti, kur jo dobil is take pogodbe v svojo korist. Kofžnoat in dopustnost. I 676* kar j© naravnost nemogoče, nemoro biti predmet veljavno pogodbe, ako je mogočo in nemogoče hkrati pogojeno, ostone § pogodba v prvea delu veljavna, ako pogodba inače ne razodeva, da ni moči ločiti nobene točke od druge. Kdor jo ob sklepanju - 46 - pogodbo za nemogobnost vedel ali mor il videti, mora drugi stranki, ako za njo na velja isto, povrniti ;kodo, ki jo je pretrpela zar 01 zaupanja v veljavno.-t jogodbe ( M ov. m, § 85). § 879. ogodba, ki greni zoper zakonito prepoved« ali zoper dobre lego je nična. Slasti so ni one nar, to .jate pogodbe* 1. ako je kaj pogojeno za poredovonje zenitne ogodbe« 2. ako pravni zastopnik sebi govorjeno pravdo docela ali deloma odkupi, ali e.i da obljubiti določen del zneska, pre so j enega- stranki, 3. ako so dedi cina ali voli o, ki ae pričakuje od druge osebo od ovoji, e z o njenega M vi j en j a, 4. ako kdo izkori i ;a lahkomiselno st drugega o tem, ds .-usti obl ali drugem ob juMti, ali dati sa d jatev proti- dajatev, ki go imovinuki vrednosti očitno ni v razmerju z vredno' tj dajatve, (kov. III. § 90). 5 880* Ako jo predset# o katerem je bila .klanj en. • iogodbe., odteg¬ njen prometu* pred izročitvijo, je to pr v t ko kakor da bi pogodba ne. bila ©klen j ona, § 880 a. Ako je kdo obljubil drugemu dajatev tretje osebe, velja, to kot obljuba njegovega prizadevaj« pri tretji ouebi, ako pa je jamčil za uspeh, je odgovoren za polno zedo Ičenje, ako izost ne dajatev tretje osebe- (kov. II." 91). S 105 pri § 878. Po odbe v kori t trotjim osebam. I 881, Ako si je dal 4 kdo obljubiti dajatev za tretjo osebo, sme terjati, da e to za njo izvrli* Ali in kdaj pridobi tudi tretja oseba nepo redno pravico, da. zahteva od tiste' , ki je obljubil iz >■ Initev, je pre¬ soditi iz dogovor i in iz narave in iz namena pogodbe* V dvomu pridobi tretji to pr vico, ako naj bi dajatev slasti njej v koriat. Pravica n dajetvo, ki jih je ob odstopu z etniji 53 a ob jubil prevzemnik v koriot tretji osebi, volja, ako ni drugega do¬ govora, da jo je tretja oseba pridobila s izroditvijo zemlji-iča (Kov, III § 106«) % 882, Ako ee druga oseba odreče iz pogodbe pridobljeni pravici, velja, da pravica ni pridobljena* Ugovori iz pogodbe gredo tistemu, ki je obljubil tudi proti «* tretji osebi (:;ov, III* $ 107). Oblika pogodb« 'j 883* Pogodba se mora skloniti ustno ali pismeno prod sodi tdera ali laven njega, pričami ali brez njih* 'Pa različnost oblike na dela glede obveznosti pr v nobenih r slik rasen v primerih, dolo5 onih v zakonu« 5 884. Ško no el stranke za pogodbo pridržal® uporabo določene oblike, m domneva, da nočejo biti vozmo, preden ni to ispolnjeno (Kov. III. § 32). § 8 85. Ako sicer ie ni bila napravljena redna listina, pač pa se¬ stavek o glavnih točkah in so • Iranke podpic le (punkta- eija) ustanavlja tudi z® tak sestavek tiste pravice, in obreze, ki so v n; en izrečene (Kov. III* § 93). § 886. pogodba, za katero določa zakon ali volja strank pismeno obliko, ne klene . tom, da jo podpi cta stranki, ali ako ne znat.’, ali radi hibe ne moreta ji ti, © tem, da prista¬ vita svoj sodno ali notarsko poverjeni ročni znak ali da pristavita svoj ročni znale prod dvema prižema, katerih ena podpile ime stranke. Sodna ali notarska poevedočba nado¬ mešča pismeni sklep pogodbe, Mehanični posnetek svojeročnega ••odpi a sada ?č. le trna, kjer je v poslovnem prometu običajen (nov. fr III § M). 3kv.-»n& obveznoet ali upravičeno©t, % 888, Ako dve ali več oseb obljubi komu isto pravico do kakine ?tvori ali jo od nje *a '■•prejme, © deli tako terjatev kakor dolg .jo načelih skupnosti lastnine. § 889, lažen p^imorov, določenih v zakonu, je torej od vež eo- dolhftikov deljive b tvvri odgovoren vcak le za svoj dele', in enako sq mora od več sedele ‘nikev deljive stvari, vaak zadovoljiti z delom, ki mu gre. % 890. ko pa ne tile nedeljivih stvari, jih ume upnik, ako je sam tr 'jati od vsakega sodbi niku, Ako je pa veo upnikov in le en dol mik, ta ni obvezen, izročiti stvar po '.naesmemu aoup- riku brez zavarovanja, zahtevati sme, da se zedinijo vol ou miki ali da .ee stvar shrani na sodišču. Korenino st. f § 891. Ako obljubi ved oseb isto celoto nerazdelno tako, dv se izrecno obvebe eden fr za vse in vsi za enega, je odgovoren vsak coedinec na celoto. Od u nika je jotem odvi no, hoče li terjati od vseh ali od nekaterih dol mikov vse ali po delečih, ki si jih on izbere, ali od enega samega, Colo jo vio veni to d?i obdrži to pravico izbore, ako od nje od¬ stopi in ako ga eden ali drug o dol čnik le delno poplača, sme terjati ost nek od ost lih. 50 § 692 , Ako ji je eden obljubil več osebam loto celot« in jih je izrecno ur vidi , da jo or o jo zahtevati nerazdelno, mo¬ ro dolžnik plačati voe ti oteliti teh upnikov, ki ga za to najprej * terja, § 6 3* cim je en -odo alk plačal upniku rse, ne sme ta od osta¬ lih eodol nikov niooeav ved ter j- ti, Sim pa je plačal dol ".nik enemu zcupnlku vce, nimajo otkli soupniki ničesar več zahtevati* § 694. .-odol-kdk ne moro e tem, da cklene z upnikom težje pogoje, ostalim nobene Škode naprtiti, in odpust oli oprostitev ai jo dobi ..-odel nik »n svojo or bo oni-1 im ni v krlet* c. 95. ?o posebnih pravnih rt smer.-h* ki veljajo ned župniki, je treba določiti, koliko jo izmed vel: sou iiikov, Id, jim je bila obljubljena nerazdelno ista celota odgovoren ostalim Umnikom tiati, ki je dobil vso terjatev za vse, ^ko ni takega r sr ar j , 906, ako je moči obljubo povsem izpolniti na več načinov, ima zavezanec pravico voliti, ne sme pa sam po sebi odstopiti P%tem, čim je izvolil, § 907* Ako je pogodb' sklonjena izrečno s pridržkom izbora in je ta onemogočen po naključnem uničenju enega ali več na izbor danih predmetov, stranka, ki ima pravioo izbirati, ni vezana na p godbo, Ako pa zadene krivda zavezanca, mor ta odgovor dati upravičencu, ker jo onemogočil izbor, 4. sadavak (ara); § 90č. Kar se da ob sklepanju pogodbe naprej, je 5teti, razen čo se ni kaj posebneg dogovorilo, zgolj kot znak sklepa ali kot zavarovanje za izpolnitev pogodbe in se imenuje zada- vek (ara)* Ako se pogodba po krivdi ene stranke ne izpolni, sme nektar a stranka sprejeto aro obdržati ali dvojni znesek are, ki jo je dola, nazaj terjati* Ako se pa no e s tem zadovoljiti, m@ zahtevati izpolnitev, ali oko ta ni mogoča, povračilo* § 909, Ako se ob sklepanju pogodbe dolo i « snocok, ki ga nor ena ali druga strnka plačati, ako hoče odstopiti od pogodbe pred izpolnitvijo, je pogodbe sklenjena proti akesnkd* V tem primeru, se mora ali izp Initi pogodba ali plačati skomina« Kdor pogodbo tudi le deloma izpolni ali sprejme to, kar je drugi četudi le doma dal v izpolnitev, ne sme več odstopiti niti proti plači u ©keanine* > 910. Ako se d zud vek (ara) in hkrati pogodi pravica* za odstop, no da bi bila določena posebna skomina, nadomešča zadavek (ara) ekesmino . V primeru odstopa izgubi torej dajalec zadavek (aro) ali pa ga vrne prejemnik dvojno, § 911. Kdor je oviran v izpolnitvi pogodbe ne po golem naključju, marveč po voji krivdi, mor i prav teko plačati akeonino. 6* postranski podatki* § 912, Upnik je včasih upravičen, terjati od svojega dolžnika poleg glavnega dolga tudi postranske pripade, Ti oo pri¬ rast in plodovi glavne stvari, določene ali za udne obres¬ ti ali povračilo povzročene kode ali tega, kar je drugemu na tem, da se obvozno st ni izpolnila kakor treba, končno znesek, ki si ga je ena stranka pogodila za ta primer. §913 - 53 - , V prvem 1» četrten poglavju drugega dela če bilo določeno, koliko č® stvarno pr vico zavezana pravica na prirast ali na plodove* Zaradi zgolj osebne .pravice nima upravioenec le nobene pravice na postranske pripadke, Kolikor ima up¬ nik pravice do njih ©posneti deloma is posebnih vr t in določb pogodb. Deloma is poglavja o pr .-.vici na povračilo Škode in pravici na sado fdsnje. Pravilo za razlago pri pogodbah. § 314. Pri razlagi pogodb ee ni drsati do ©lovnega smisla izraza, pr ci okovati se mor* marveč namen str nkin ume ti pogodbo tako, kakor to natrese običaju po3ter;ega prometa (Kov, III. § 102) ! § 915 . ri enostranko obveznih pogodbah velja v dvomu, da si je hotel zavezanec malo liti prej manj le kakor tol je breme, pri dvostransko obvoznih se tolma;i nejasna izjava na Škodo tistega, kdor se je posilili: (§ 669). § 916 . Isjova volje, ki . e izrazi naprsen drugemu v eporzuu z njim na videz, je nična, Ako naj se o tem prikrije drug posel, ga je treba pre o j ati po njegovi pravi kakovosti. Tretja oseba, ki je v zaupanju na izjavo pridobila previse, ni moči ugovarjati posla na videz (Kov. III. § 103). Občne odločbe o odjl tnih pogodbah in poslih, § 917* Pri odplatni pogodbi eo dajejo ali stvari za stvari ali dejanja, h katerim spadajo tudi opuščanja, za dejanja ali končno stvari za dejanja in dejanja za stvari (Kov. III. § 109)* Glej pripombe pri § 921, § 318, Ako sna stranka odpiatene pogodbe ali ne izpolni o pravem Sasu, na pravem kraju ali no na pogojeni način, -me drug stranka zahtevati ali izpolnitev in povračilo škode radi zamude ali izjaviti, določivli primeren rok za naknadno izpolnitev, da odstopi od pogodbe* Ako je izpolnitev za obe strani deljiva, se sme odstop zaradi zakasnitve delne dajatve izjaviti le glede poedinih ali tudi vseh Še neizpolnjenih delnih dajatev. (Hov, lil. § 110)* - 54 - | 319* Ako 5© izpolnitev pogojena za točno določen eas, ali v točno določane.; roku, ke bi bil sioer upravičen odstop, mora tleti, ki ima pravico odstopiti, to je po preteku caea drugemu, brez odloga naznaniti, ako ho o e vztrajati na is- ♦ polnitvi, če to opusti, pozneje ne more več vetr jati na izpolnitvi, iato velja ako je .osneti iz narave posla ali iz namena dajatve, znanega zavezancu, da zamujeno dajatev ali v primeru zamude delno dajatve, tudi če ostale dajatve preje alku niso na korist, (??ov. III* p 111), 5 920* Ako o© izpolnitev onemogoči po krivdi zavezanca ul vsled naključja, za katero je on odgovoren, sme druga stranka ali zahtevati povračilo, Ikode, radi nsizpolmistve ali od¬ stopiti od pogodbe, Ako je izpolnitev deloma on©nogo ona, ima pravico da odstopi, ako je posneti iz narave posla ali iz namena dajatve, znanega zavezancu, da mu delna izpolni¬ tev ni v korist (Kov, XIX, § 112), § 321. Odstop od pogodbe ne krati .revice na povračilo 'Škode, po¬ vzročene b tem, ker pogodba po krivdi ni izpolnjena. ' ; e sprejeto odplačilo je treba dati nazaj ali povrniti tako, da nima nobena stanka dobička ali Škode drugega* (Kov, III, § 113)* Jamčenje! § 922* dor prepusti stvar drugemu na oAplaten način, jamči, da ima stvar lastnosti, ki m izrečno pogojene ali običajno pri njej domnevana in da jo jo moči rabiti in upotrebiti po naravi posla ali sklenjenega dogovora* primeri jamčenja* § 323,.! dor torej pridaj© stvari lastnosti, ki jih nima, in ki so bile izrečno ali po naravi posla molče pogojene, kdor zamolči nje e navadne hibe in bremena, kdor odsvoji stvar, ki je ni več, ali tujo etvar kot svojo, kdor lačno trdi, da je stvar sposobna za določeno rabi ali da je prosta tudi navadnih hib in bremen, jamči zato, ako se poka?,© nasprotno* § 325. % nuredbo se določi, koliko ae domnev©, da je bil živinee bo .0 pred izročitvijo, ako se v določenih rokih ** po¬ javi j izve tnc bolezni ali hibe (rov* Tli, :) 118)* 5 926* Prevzemnik se sme poaluTSiti pravne do nevo, da jo bila hib Te pred izročitvijo živinoeta le, ako o zupa2eni napaki takoj obvesti izročitelja, ali c® je t odsoten, občinskega predstojnika ali da preiskati Živinoe po iz¬ vedencu ali predlaga sodni sprejem dokaza v zavarovanje dokaza (tov, m 3 11')). Odej nov. III. . 126 - pri | 933* - 55 S 927. Ako pusti prevzemnik to previdnost v nemar, mora dokazati, d je imela ival hibo že pred izročitvijo. Vselej pa je tudi izročitelju dovoljen dokaz, da je grajana hibe nas¬ tala lele po izroditvi (nov. III, § 120), ©lej nov. III. § 126 pri § 933. § 32o. Ako hibe stvari bijejo v oči in ali ako s© bremena, ki so na stvari, razvidna is javnih knjife, os ne jamči razen sa zvijačno zamolčanje hibe ©li za izrečno obljubo, da jo stvor brez vseh hib in bremen (§ 443). £a dolgove in sestanke ki so na stvari, oe mora vselej jamčiti (Nov, III, § 121). ©lej nov. III, 3 126 pri § 933. ■ § 929, Kdor vodoma or id bi tujo stvar, ima rav tako malo pravico na jamčenje, kakor tisti, ki so je temu izrecno odpovedal. § 930. Ako se stvari izročc počez, to je tako, kakor stoje in leče, brez Števila, mere in teče, izročitelj ni odgovoren za na¬ pake, ki se pokažejo, razen ako bi manjkalo kak3no svojstvo, IdL ga je lačno zatrjeval ali ki si ga je prejemnik izgovoril. A' poj jamčenja. § 31* Ako se hoče prevzemnik »oelučiti jamčenja, ker je stavil kdo drug na stvar kak zahtevek, mora svojemu predniku na¬ znaniti espoi. Ako to opusti, ne izgubi oioer pravice do od ikodbe, toda njegov prednik farne proti njemu uveljavljati vse ugovore, ki so ostiali proti tretjemu neizvedeni, in se s tem oprostiti odškodovanja v tisti meri, kolikor se spozna, da bi ti ugovori povzročili drugačno odločbo rp- pro¬ ti tretjemu, ako bi bil uporabljeni kakor treba (Nov. III § 122). Glej nov. III, § 126. pri § 933. Učinek. § 932, Ako je hiba, ki utemeljuje jan.enje, taka, da je ni več moči odpraviti in da brmi retino rabo stvori, mm prevzem¬ nik zahtevati popolno r uveljavljanje pogodbe, ako pa hiba ne bruni redne rabe ali ako jo je moči odpraviti, sme zahtevati ali primerno sni Čanja plačila ali popravilo ali dopolnitev tega, kor nedo t je. V vseh primerih jamči iz¬ ročitelj za Ikodo, Idi jo je zakrivil. Neznatne zmanjšanje vrednosti et ne upolteva (Nov. III, 3 123). 3 932, a. red pravdo o r sveljavljonju pogodbe zaradi hibo livin- četa mora odi oče po predlogu ene izmed strank, cim ogled ni več potreben, z začasno odredbo ukazati sodno prodajo ivinčeta in položitev izkupila. (Nov* XIX, 3 124). Glej novelo III § 126 pri 933. 56 \ Prestari rak uravice do jamčenja. § 933* Kdor hode zahtevati m jamčenje, raora sodno uveljavljati svojo pr vieo v troh letih, ako se tiče nepremičnin, ako pa ae tide premi onih, v Šestih mesecih in ako gre za hibe pri aivini f v 3e tih tednih, sicer je toIba ugasnila* Rok prične od dneva izročitve stvari, za jamčenje zaradi tekih hib Sivine, za katere jo določen rok za domnevo, od dneva, katerega ta rok poteče, za jamčenje pa, ker je et vil kdo drug na stv r kak zahtevek, od dneva, katerega je pridobi- h telj to zvedo!« Uveljavljanje z ugovorom je pridržano pridobitelju, ako je naznanil hibo tekom roka izročitelju. (Kov. IX, § 125). P&lkoflba žara II prikratbe nad ^olovieo* § 934* Ako pri dvostransko obveznih poslih ena stranka ni prejela od druge niti polovico občne vrednosti tega, kar je sama dala, daje zakon oškodovanemu pr vieo zahtev tl razveljav¬ ljenje in postavitev v prej In ji stan* Druga stranka pa more ohraniti posel v moči s ten, da je pripravljena povrniti, kolikor nedostaja do občne vredno ti, Ker smemo st vrednos¬ ti se določi po casu, ko je bil posel sklenjen* I 935* Ta pravni pomočeh ne velja, ako se mu je kdo izrecno odpo¬ vedal ali izjavil, da prevzame stvar, ker mu je posebno lju¬ ba, po izredni vrednosti, ako je pristal na nerasraerno vred¬ nost dasi rau je bila prava vrednost znana, dedje, ako je domne¬ vati, iz razmerja oseb, da so hotele skleniti pogodbo, modano z odalateno in neodpl&tno, oko prave vrednosti ni moči več poizvedeti, končno, ako je stvar prodana po sodišču na dr albi. O dogovom bodoče pogodbe, § 936. Dogovor, da se hoče skleniti pogodba šele v bodoče, je le tedaj obvezen, ako je določen tako Čas sklepanja kakor bi¬ stveni deli pogodbe, in ako se okolnosti med tem niso tako izpremeni!e, da'se s tem ovre Izrečno določeni ali iz okol- nor ti videa namen, ali da Izgubi ena ali druga stranka za¬ upanje. Sploh je treba zahtevati Izvršitev takih obljub najpozneje v enem letu po pogojenem času, sicer pravic prestane. C odpovedi ugovora. § 337. Splome, nedoločne odpovedi ugovorom zoper veljavnost pogodb nimajo moči. 57 - Osema,jesto poglavja* 0 DASIfVAH« Daritev« § 33C* Pogodba, b katero do parepuSde komu e tvor neodplatno, se imenuje daritev. Maj je odpoved daritev, } 939* Mor &@ odpeve pričakovani ali rooaicno pripadli ali dvom- Jivi pravici, pa Je ne odstopi redoma drugomu, ali Je ns odpusti savoasnou a njegovim privoljenj ero, ,a ne smatra sa darovalca* Britev a a nagrado* '340* bistvo daritve ro ne iaprominja, alco ... .le darovalo is hvaležnosti ali glede na a »slug® ^obdarjenca ali kot poseb¬ na ».ograda sanj* le pravice to “he do nje ni omel imeti prej, § 941, Ake Jo imel obdarjenec pravico to obe do nagrado ali s ato, ker Je bila med strankama 3® pogojena ali ker Je bila s sakonom predjii ana, neha biti daritev in ga Je treba smatrati sa odplatao pogodbi. Vsa Jemo daritve, § 942, Akr m daritev poprej tako pogojene, da mora biti p ovalec tudi obdarjen, ni to prava daritev glede vsega, mar red le glode presegaJede vrednosti* OBilka darilne pogodbe, § 943* Iz zgolj ustno, bres dejanske isrodltve sklonjene darilne pogodbe obdarjenec ne dobi tolbsne pravice* fa pravice ie mora ustanoviti s pismeno listino* in mere daritve?« I 944* neomejeni lastnik mm dr led ec zakonitih predpisov, podariti celo vso svojo sedanjo lmovino* Pogodba, pa, e katero se podari bodo-Ja imovina, velja le toliko, kolikor - m presega polovice te imovine* Odgovornost darovalo® sa darilo* § 943* Kdor vedama podari stvar tujo ir obdarjencu to okolnost sa¬ mci ji, Je odgovoren s a Škodljive posledice. .Daritve no nepreklicne« 94 3 . Darilno pogodbe 30 praviloma no ©mejo preklicati* I s j e m e t .« Paradi >otrebe: 947. Ako 5 e darovalec poznajo v taki potrobi, da mu primankuje potrebno vzdrževanje, je upravičen zahtevati od obdarjenca vsako loto zakonite obresti od darovanega zneska* kolikor darovana stvor ali njena vrednost 5e obstoji in mu primanj¬ kuje potrebno vzdrževanje, ako ni tudi obdarjenec sam v enaki potrebi. Od ved obdarjencev je prej mji le toliko obvezan, ko ikor prispevki kasnej lih ne zadostujejo za vz¬ drževanje. 2* nehvaležno s lil 940. Ako zagreli oBdarjenec proti svojem dobrotniku veliko ne¬ hvaležnost, 00 sme daritev preklicati. Pod veliko nehva¬ ležnost ji je r. -šumeti tako po Ik dbo na talesu, na sti na svobodi šali na imovini, da se sme zoper so škodovalca .postopati po kazenskem zakonu uradoma ali na jo škodovan- bovo zahtevo. 949. nehvaležnost stori nehvaležna ,a za njegovo osebo za nepo¬ štenega pooentnika in daje celo de&idu po škodovanca, 5© slednji ni odpustil nehvaleŽnooti in je se kaj darila v naravi ali v vred osti, pravice do preklicne tožbe tudi zoper poIko&ovalsevoga dediča* 3 . prikradbo dolžnega vzdrževanjal 950. Kdor je dolžan drugega vzdrževati, ne more kratiti njegove pravice e tora, da obdari tretjega. Tako pr ikra j sani jo u- pr vi.cn, obdarjenca tožiti na dopolnitev tega* de ar mu je darovalec ne more ved dajati* Ako je ved obdarjencev* jo treba uporabljati gornji (* 947) prepis. 4* di dolžnega deleža* 951* siko se ob določanju dolžnega deleža upoštevajo daritve (J> 7i>5) t zapu dina pa ne zadostuje za njegovo pokritje, er :3 prikrajšani nujni dedid zahtevati od obdarjenca, da izrodi d rilo v pokritje primankljaja* Obdarjenec mora odvrniti izročitev c te, da plada pr Iračanki ja j. 59 Ako ima obdarjenec s m pravico do dol'nega dole5a t je dru- gerau odgovoren le toliko, kolikor bi vsled daritve prejel več nego dolSni delež, ki mu jf*e, Če re vračunajo daritve, ed več obdarjenci j c prej obdarjeni ogovor on zgolj v oni ©eri, kolikor pozneje obdarjeni ni dol 'jan ali ne mre iz¬ ročiti* Hkrati otodar, oni so odgovorni •draaatemo, (Kov. III > 71). Cioj nov, III c 72 pri § 789. 957* Ako obdarjenec nima ve e darovane tvori, ali njena vrednosti, je odgovoren le, ako jo je na nepoIten način iz po ste »ti iz ustil, 5» r dl upnikovi 953* od isto (;| 952) o ejitvi.o se smejo n zaj zahtevati tudi tista darila, s katerimi so bili prikr a j Joni upniki, kar jih je bilo že za :aa daritve, Ka upnike, katerih terjatve so poznej še kak r daritve, se razteza po pravici le, ako m more o M rjcncu dokazati zvijačen sporazum. Glej sedanji stečajni iz izpodbojni red, 6, zaradi pozneje rojenih otrok, 954* Ako se darovalcu brez otrok rod© otroci po sklenjeni daril¬ ni pogodbi, nimajo radi tega ne on, ne pozneje rojeni otroci pravice, priklicati daritev. Vendar sme on ali poznojo ro¬ jeni otrok v potrebi uveljavljati gori navedemo pr vi ; na zakonite obresti od darovanega znaka (§ 347) tako pi A i obdarjencu kakor proti njegovim dedičem« Katere daritve ne prehattajo na dediče, 955, Ako jo darovalce zagotovil obdarjencu podporo ob določenih rokih, ne zadobe nujni dediči ne pravice, ne obveznosti, razen ako bi bilo b darilni pogodbi izrečno drugače po¬ gojeno. Daritev sa primer smrti, 956, Daritev, ki naj se izpolni iele po darovalčevi smrti, je veljavna kot volilo, ako so upoštevane predpisane obli črno¬ sti« Za pogodbo je je imeti le, ako jo je obdarjenec sprejel, ako se jc darovalec izrečno odrekel pravici jo preklicati, in oko s> je pismena listina o tem izročila obdarjencu. Devetnajsto poglavje* 0 HUHHI POGODBI. Hranilna pogodba, 957, Ako kdo prevzame tujo stvar v svojo skrb, nastane hranilna pogodba. Sprejeta obljuba, tujo 3o ne izročeno stvar prev¬ zeti v skrb, obvezuje sioer tega, ki je obljubil, toda to če ni hranilna pogodba. - 60 § 953* S hranilno $ pogodbo no pridobi prevzemnik no lastnine, ne posesti, ne pravice do rab, on je zgolj imetnik z doli¬ no st jo, da varuje zaupano mu stvar .kode« Kdaj preide hranilna pogodba v posojilno ali v pogodbeno pogodbo? 1 959* Ako se hranitelju na njegovo zahtevo ali po prostovoljni ponudbi -olo -nikovi dopusti raba, neha v pravem primeru pogodba biti hr nilna pogodba takoj po privoljenju, v dru¬ gem ap od trenutka, ki je bila ponudba sprejeta ali ko se je stvar, ki je bila dana v hrambo, zares pridela rabiti, iz.oremeni sc pri potrošnik. stvareh v posojilno, pri nepo— tro nih v pooodbono pogodbo in todoj nastopijo s tem spo¬ jene pravico in dolžnosti. ali v pooblastitev« § 960* remiene in nepremično se smejo dati.v skrb* Ako pa je prevzemniku hkrati nalo :on posel, se tiče za¬ upane stvari, ae Hoje a a po obla icenoa, ir. ail^cvc dolino:-ti in civ-vioe. § 961* Hraniloeva glavna dol /nost je, da zaupano stvar določeni ča skrbne hrani in jo po preteku tega Sasa vrne polo kliku v prav tistem etanjup katerem jo jo prevzel z vso pri¬ rast jo vred* § 962« Hranitelj mora polo niku na zahtevo vrniti stvar odo pred potekom d asa in sme zahtevati le povračilo morda povzroče¬ no jkodo* Ne orne pa « zaupane stvari vrniti pr oj, razen ako bi mu bilo vsled nepredvidno ookolnoati nemogoče, stvar hraniti varno ali brez svoje lastne Škode« 963, Ako hranilni čas ni bil izrečno določen, niti ga inače ni spoznati iz postranskih okolnoetih , ee smo hramba poljubno odpovedati* § 964. Hranil®« jo odgovoren olo talku za jkodo, povzročeno z opu¬ stitvijo dol ne skrbi ne pa za naključje, niti takrat no kader bi utegnil zaupano, dasi dragoceno stvar oteti žrtvu¬ joč svojo lastno« 5 965. .ko pa je hranilec rabil v hra: bo dano stvar, ako jo je dal brez potrebe in brez .»olo 'nikovega dovoljenja drugemu v hrambo, ali ec je s vrnitvijo sakesnil, stvar pa trpi Ikodo, kateri no bi bila iz -ost vi jena pri polo niku, re ne sme izgovarjati z naključjem in poškodovanje se Hoje njemu v krivdo« - 31 - | 966* Ak© co stvari datti v hrambo po d ključem alt ..;©dat©--i, pa s? 37* Polo mik je zavezan povrniti hra licu po krivdi priza¬ dete "kodo in strelke, ki jih je imel, da vedril hranjene ,stvor .ali da pomoli tr.jajoe® USltAe* Ak® je hranitelj irtvevel v stiski, da o trne v trombo dana blago, sivo je lastne stvari, mm zahtevati primerno povračilo* vsujemo terjatve hraniloa in polo laika premične stvari jo moči uveljavljati le v tridesetih dneh o vrnitvi# ..•ekveotor# S 96CI* Ako dajo sporne stranke ali sodi *de stvar, ki je v pravdi 'mm. v hrambe# se hranil®® imenuje eOleveoter* Pravic® in obvsaho-ti .skvestra o- gteefrjftje po tukaj določenih na¬ deli h. 11 gre hranilcu nagrada? i 969♦ tfagrad* o® me zahtosvti sa hrn bo le, ako j® bila ijsredae ali s ©sirom na hrsmilSev stsaa molže pogojena* Sprejemanje /to o tov. § 970. GoetilniSarji, ki prenočujejo gosto, so odgovorni kot hranilci za stvari, ki trn jih donosil sprejeti gostje, ako no doka Že j , da ikode niso zakrivili Jami. niti kdo njihovih ljddi, niti jo niso povzročile osebo, ki pri¬ hajajo v M io ©n odhajajo is nje* Ako j® postanek Ikode espovzročila krivda o škodovano®, mor sodnik po okolnosa¬ tih odložiti, ali ni v kateri vi Sini gre povračilo• 3a donasane veljajo stvari, ki so izročene gostilničarju ali komu njegovih ljudi ali so prinesene na me c to, ki oo g® ti odkasali ali na mesto, sa to določeno, rav tako oo odgovorni podjetniki, ki imajo hleve in hrt išče, »li- vinžete in vozila* vstavljena pri njih, in sa stvari, ki so na teh. - 62 - Gostilničarju ©0 enačijo posestniki kopališč glede stvari, ki Jih gostje kopališča običajno kone o (hov. III, § 127)* § 970 * *• Odklonitev odgovornosti v nabiti objavi Je 'uroz pravne moči. Za fragocenosti, donar in vrednostne papirje Je gostilničar odgovoren le do zneska 1000 k, razen ako Je prevzel te stvcuri v hrambo vedoč, kakšne so, ali kako Je ikode kriv sum ali njegovi ljudje. (Hov. III, j 128). § 970. b* Zahtevek sprejetega gosta do odškodbe ugasne, ako oško¬ dovanec ne naznani brez odloga gostilničarju ikode, čira Jo Je zaznal. To pa ne velja, ako Je gostilničar prevzel stvori v hrambo* (Kov. III, § 128). 5 970. o* V § 970 označene osebe imajo pravico, pridržati donošene stvari v varnost svojih terjatev za prenoči 3 . 0 , preskrbo in svoje izdatke za goRte. (Nov* III, § 120). Dvajseto poglavje C | 0 S 6 D p. £ H I POGODBI * Posodbena pogodba. § 971. Pozedbens pogodbe. nastane, kadar se komu izroči nepotrcina stvar zgolj v neodplatno rabo za določen čas. Pogodba, s katero se komu obljubi, *** stvar posoditi, pa ee Je ne izroči, Je sicer obvezna, toda le ni pogodbena pogodba. Izuosoievalaeve pravice in dol nvstil 1. glede rabej j 972. Izposojevalec pridobi ravice, robiti stvor redoma ali kakor Je bliže določeno. Po preteku časa Je dolžan isto stvor vrniti. 2. glede vrnitve, I. 973. ako ni bil ustanovljen čas za vrnitev, pač pa določen namen rabe, Je izposojevalec dolžen, da s rabo ne odlaša in da vrne stvar, brž ko Je mogoče. § 974. Ako nidoločeno na trajanje ne namen rabe, ne nastane no¬ bena prava pogodba, marveč neobvezna pogodba do preklica (prekarij), in posodnik more izposojeno stv r poljubno nazaj terj ti. § 373* V sporu o trajanju rabe mora izposojevalce dokazati pra¬ vico na daljšo rabo. 3 976• Baeirovno poet ne izposojena stvar pred potekom Sasa in pred dokonno rabo po sodniku e imemu nepogrelna, vendar nima brez iare nega dogovora nobene pr vice stvor prej nazaj vsoti. § 377. Izposojevalec Je sicer vobče upravičen, vrniti izposojeno stvar tudi pred dol' cenim časom, ako pa Je z- posodnika težavno, ko bi se stvar prej vrnila, se preti njegovi vol¬ ji ne sme vrniti. 5. glede poškodbe, 976. Ako izposojevalec posojeno stvar drugače rabi, kakor Je bilo pogojeno, ali saiaolastno dopusti n J mo rabo drugemu, Je posodniku odgovorea in 'ta tudi upravičen., do. stvar takoj nazaj terja. § "'3. Ako se osojen tvor po ikodujo ali uniči, moro, izposoje¬ valec tako kakor hranilec stvari (§ 965) povrniti ne 1® Usodo, i ki Je povzročena predvsem po njegovi krivdi, marveč tudi naključno, za katero Je dal povod s protipravnim de¬ janjem. § 900, 3 tem, da plača » izposojevalec vrednost za izgubo posojene « stvari, ‘3e nima pravice, ako se tv r zopet najde, obdrža¬ ti Jo za sebe zoper voljo lastnika, ce Je ta pripravljen, vrniti sprejeto vrednost. 4. glede otročkov za vzdrževanje, | 981. 2 rabo redoma zdru eno o ro ;ke mora nositi izposojevalec e m. Izredne stročke za vzdrževanje mora sicer začasno za¬ ložiti, če ne more ali noče stvari prepustiti posodniku v lastno oskrbovanje, vendar se mu povrnejo tako, kakor poltenemu posestniku. Omejitev vzajemnih tožb. § 962, Tožba Je ugašali a, oko posodnik v tridesetih dneh, ko Je nazaj dobil posojeno stvar, ne grajal njeno zlorabe ali pretirane obrabe, ali ako izposojevalec po vrnitvi stvari v istem roku ni Javil izrednih »tre 'kov, ki Jih Je izdal za stvar. - 64 - Enaindvajseto poglavje 0 POSOJILNI POGODBI. 1000 . 1110 . I 963. Posojilna pogodba nastane, kadar se komu i aro O e potroS- ne stvari pod pogojom, i .* moro ioer ovoj ©volno m z njimi raz¬ polagati, da pa mora vniti po preteku določanega časa ravno toliko Iste te vrst® in dobrote. le pogodbe, dani ena¬ ko obvezno (j 936) , s katero se obljubi posojilo vnaprej. Vrste posolilne pogodbe. § 984. osojilo so daje ali v enarju ali v drugih potroanih stvareh, in sicer vrez obresti ali na obreeti* V posled¬ njem primeru se pogodba imenuje tudi obrestna* Pooo.lilo v denarju. § 965 . fretaet posojilu v denarju more biti kovan denar ali pa¬ pirnat ali javne zadolžnice (obligacije), a) v koven cm ali papirnatem denar ju| § 986. Podobni predpisi, ki oo za to postavljeni, določajo, ali se sme posojilo vobče skleniti v kovanem denar ju ali in v kateri vrednosti (valuti) je treba tako posojilo ali poso¬ jilo v papirnatem denarju vrniti. § 987, Ako•si je posojevalec izgovoril povračilo v posebni vrsti kovanega denarja, ki jo je dal, se mora plačati v leti vrati kovanega denarja*. § 966. Zakonite iz remombe v kovanem denarju brez iz r eme.be notranje vrednosti gredo na posojevalcev račun* On prejme plačilo v določeni, deni vrsti kovano j denarja, n.pr. 1000 carskih cekinov ali 3000 dvajsetič, brez ozira na to, ali je bila njihova vnanja vrednost medčasno svičana ali zraon.1 lana. Ako pa se notranje vrednost lzpreraeni, je treba plačati v razmerju z no ran jo vrednostjo, ki jo je tre imela dana vrste kovanega denarja v času posojila. § 969. Ako v Sasu vračanja take vrste kovaneg denarja v državi niso v obtoku, mora dolžnik poplačati upniku predvom a sličnimi novoi v takem itevilu in na tak način, da dobi upnik v času posojila veljavno notranjo vrednost tega, kar je dal. 65 b) v zadolžnicah* I 990* V javnih zadolžnicah se smejo posojila na tak način velja- vno ukloniti, da se lača dolg ali 3 povsem enako javno zadel nicOj, kakršna jo bila posojena, ali sa ee znesek vrne po vrednosti, Id jo je imela zadel niča. v času po¬ sojila* | 991* Ako je dana mesto denarja zasebna zadolžnica ali blago, je dolžnik zmvezan le, vrniti ali zadol ico ali spre joto ULa- ;o nepojkodovano ali pa veniti u.niku kodo, ki j mora ta dokazati * e) posojilo v drugih potro nih predmetih* ) 932* Pri posojilu« ki so sklenjena no v denarju, marveč v drugih potro nih predmetih, no dela nobene razlike to, da je njih vrednost nadčasno poskočila ali padla, samo da je bilo vračanje pogojene v isti vrsti, dobroti in mo sini* _ b 999* Obre ti od denarnih posojil je treba plačati v isti vred¬ noti (valuti) kakor glavni 00 * Oblika zadolžnice« "" 111J1 " 1 1 r " 11 § 1001 *Da je zadol Sni ea po pola dokaz o posojilni pogodbi, so morajo v njej (polteno in) razločno določiti tako pravi po ojovalec ali upnik, kakor pravi izposojevalec ali dol¬ žnik, .rodmet in znesek posojila in vrata denarja, ako je osojilr dano v denarju, kakor tudi vsi pogoji, ki se tičejo i plačila glavnega dolgu in obresti, ki jih je morda plačati. Sodni red določa vnanjo obliko zadolžnice, potrebno radi dokazne moči. Dvaindvajseto poglavje 0 POOBLASTITVI IM DRUGIH VRSTAH POSLOVODSTVA* Pooblastilna pogodba* > 1002.Po blastilna se imenuje pogodba, o katero kdo prevzame naloženi mu posel, da ga oskrbi v imenu drugega* 100 3*0sebe, ki 00 bile javno postavljene za izvrševanje dolo¬ čenih poslov, so dolžno, da se nasproti naročniku brez odloga Izrečno izjavijo o nalogu, ki se tiče takih poslov, da ga sprejmejo ali ne, sicer so narodni ;u odgovorno za Škodo, ki je s tem povzročena* - 66 - Delitev pooblaotitbe v neodplatno ali odjlatno: § 1004* Ako Je 2 a iavr iiterv tujega posla nagrada pogojema ali iz¬ recno ali tudi le racije z oairo.. na poalovatelJev stan, Jo ogod a odpl tna, sicer pa e neodplatno.. v ustna ali ,4saeno; 1003* P oo bi uh ti in o •ogodbe s- smejo okleniti u -trio li pio eno, L1 tlna, ki Jo pooblastitelj o tem izda pooblaSčoncu ae imenuj o pooblastilo • v o bone ali .osobnoi § 1006* Pooblastila, eo občna ali posebna, po tem kakor Jo kom poverjeno izvr i©vanjo vooh ali lo nekaterih poslov, Pred¬ met posebnih pooblastil morajo biti samo sodni ali s ao neeodni posli vobce, ali ...oc ezni 4- posli ene ali druge vrste, v neomejeno ali omejeno, § 1007* Pooblastila se dajo ali z neomejeno ali z omejeno svobodo delovanja. Prva upravičujejo pooblaščenca, da vodi posel po svoji najbolj i vednosti in vesti, s slednjim pa eo mu predpisane moje, do katerih naj vr ii posel in način kako ga naj vrli* § 1008, Za nastope posle se zahteva posebno pooblastilo, ki se glasi na t • vrste poslov: ako naj kdo v imenu drugega stvari odsvoji ali odplatno prevzame, sklene isposojila ali podojila, potegne denar ali denar o vrednost, z*.čne pravde, nalaga, sprejema ali zavrača prisega ali sklepa poravnave. Ako naj se pa dediščina nepogojno sprejme ali odkloni, napravi družabna pogodba, dajejo daritve, podeli komu oblast, da izbere razsodnika ali opuste pravice ne¬ odplatno, Je potrebno posebno, za posamezni posel izdano pooblastilo. Občna celo neomejene pooblastila adostu- JeJo v teh primerih lo, ako Je v pooblastilu isračena vr;ta posla* kravice in obveznosti pooblaščenca; § 1009, Pooblaščenec Je obvezan, da marljivo in poSteno vrši po¬ sle v smislu svoje obljube in pooKL tila, ki ga Je prejel, in da prepusti pooblastitelJu veo koriit, ki izvira iz poda, Pooblaščenec Je upravičen, dasi ima, omejeno poobla¬ stijo, uporabljati vsa s edatva, ki so nujno združena z naravo posla ali ustrezajo Izrečenemu namenu pooblastitel- Ja, Ako pa prekorači mejo pooblastila, Je odgovoren za posledice, - 67 - | 10X0. Ako sreda pooblaščenec posel brez pot obe drugemu, je šara samcat odgovoren aa uspeh* Ako me je pa v pooblastilu izrecno dopuičeno, da postavi naaeetnika, ali ako je to po okolnoetih noizbečno , j© odgovoren le se krivdo pri izbiri osebe* § 1011» Akc je po e el naročen Hkrati veš pooblaščence:., je za veljavnost posla in za obvezo pooblasti tel ju potrebno sodelovanj® vseh, ako ni dana izrečna mmm ali ve« iz- raed njih poliv oblast v pooblastilu. § 1012 . poobln ičonec je dol lan, povrniti pooblasti tal ju po svoji krivdi povzročeno 'kodo in redlo 'iti račune, ki se ti¬ čejo posla, kadarkoli pooblastitelj zahteva« 5 1013. ooblaldenci niso upravičeni, zahtevati nagrado za svoj trud rosen primer t ki je naveden v § 1004• ni jim dovol¬ jeno, da brez volje pooblasti tel ju prsje.ajo glede na u- pravo posla darila od drugega. Sprejet« darila, se zasopejo za ubo no blagajno* Pravice in, obveznosti pooblasti telj a* i 1014. Pooblasti telj je del&an, povrniti pooblaščencu vos po— trohni in kori stal petro jek za isvr it c-. poala colo tedaj, kadar nib bilo uspeha, in mu na zahtevo dati primeren prod- ujem, d-; plača izdatke v gotovini, daljo mor a,.povrniti vso škodo, naetalo po njegovi krivdi ali združeno z iz¬ polnitvijo naročila« § 1015. Ako trpi pooblaščence pri poslovodstvu Škodo le po na¬ ključju, me ako je prevzel isvriiiev posla noodplatno, zahtevati tak znesek, kakr len bi mu Sol pri odplutni pogodbi za plačilo truda po najvi j ji aennlnl vrednosti« | 1016* Ako prekorači pooblaščenec mej® svoj©ga pooblastila, je pooblastitelj obvezan le toliko, kolikor odobri ali ai pridobi korist, ki je nastala iz poela* irlode .dyucega A § 1017* v e pooblaščenec po vsebini pooblastila »smostujo poobla¬ sti telj a, mu more pridobitivati pravice in nalagati obvez¬ nosti* Ako je torej pooblaščence sklenil v mejah odprte¬ ga pooblastila a tretjim pogodbo, gredo & ton ustanovlje¬ ne pravico in obveznosti pooblastitelju in tretjemu, ne pa pooblaščencu* lajne pooblastilo, dano pooblaščencu, je za pravice tretjega brca vpliva. 6b § 1016* udi tedaj | kadar je postavil pooblasti tel j takega poob- la Menca, id je nezmožen se sam obvezati, so po ali sklonje¬ ni v mejah pooblastila« obvezni t ko za pooblastitelja, kakor za tretje a. - rcctrnok pogodbe v sled. aaedliog* 1020* . oe blatit el ju je dano na voljo, pooblastilo poljubno .•roklieati, povrniti pa ntora pooblaščencu ne 'le strelke ki jih je med tem Imel, in Škodo, ki jo jo sicer trpel, • arveC- dajati tudi trudu primeren dal nagrade, To volja tudi tedaj, kadra* je u?ključje oviralo, da bi se bil po¬ čel izvršil* valeč odpovedis § 1021« Tudi pooblaščenec m& odpovedati sprejeto po.- lastilo* Ako oa ga od »ove pred izvršitvijo po-la, ki me je Ml posebno naročen ali ki je pričet po splošne, poobla¬ stilu, mora, ako ni nastopil nepredviden in »eizbe ‘m sadra ek, povrniti vso is tega nastalo Škodo* Velod smrti! | 1022* Vobče pr e t .no pooblastilo tako 3 ©ortjo pooblastitoljovo kakor s smrtjo pooblalčenčevo* Ako p se sapo Seti posel ne a#e prekiniti brez ©Člvidne Škodo za dediče, sli ako je pooblastilo dano colo sa riner pooblastiteljeve smrti, ima .pooblaščenec pravico in dol iiost, dovršiti posel* § 1023* Pooblastila, izdana in prevzeta od sdrušbe { sku.no ati), m r zv el javljen,. s prost ukom skupnosti* ali veleti etečaja* § 1024* Ako pride pcoblar titolj ped stečaj, bo toro« pravne moči Via dejanja, Id. jih je pooblaščenec podvzel po razglasitvi stečaja, v Imenu stečajnega dolMika* Prav tako prestane izdano pooblastilo z otvoritvijo stečaja o poobl&Ščeače- vi imovini Še po sebi* Doklej traja obveznost* § 1025* Ako jc pooblastilo razveljavljeno vsled preklica, odpo¬ vedi ali pooblastite!j ovc ali poablfalčenčeve smrti, se mo¬ rejo vendar posli, ki m trpe odlašanja, vr liti dotlej, dokler pooblactitelj ali njegovi dediči drugače ne odrede, ali dokler niso utegnili primerno odrediti. 69 - § 1026. Tudi ostanejo obvezne pogodbe 9 sklenjene s dru In, ki mu je bilo r sv el j avl j on j e pooblastila neznano brez nje¬ gove krivde, in pooblastitelj sme iskati svojo Škodo le pri pooblalčencru, ki je sam zamolčal razveljavljenje. mige pooblaščeni uslužbenci« § 1027 . Predpisi tega poglavja so uporabni tudi za lastnik# tr¬ govin, ladje, prodajalni, e e ali dru ega obrta, ki poverijo upravo upr vitel ju (faktorju), brodniku, pro daj alni Ikomu služabniku ali drugim po slo vat el j om. § 1028 * Pravice tokih p •slovo dl j *» naj se reso jajo zlasti po li¬ stini, s katero so post vijeni, kakor je to med trgovci pravilno razglašena oblast za. podpisovanje (firma). § 1029 . Akt pooblastilo ni bilo dano pismeno, m presoja njegov obseg po predmetu in po nar vi posla. Kdor je drugem poveril upravo, se domneva, da mu je podelil tudi oblast, da stori vse to, kar zahteva uprava sama in kar je n«v- vadno z njo združeno (§ 1109). § 1030 . Ako lastnik trgovine ali obrta dopusti svojemu uslužbencu ali vajencu, da rodaja blago v prodajnlnlci ali izven nje, se domneva, da sta pooblaščena, sprejemati plačilo in s tem izdajati pobotnice* (Glej čl. 49-51 trg.zak). § 1031 . Pooblastilo za prodajo bi .-ga v la* tnikevom imenu se pa ne razteza na pravico, kupovati blago v njegovem imenu, tudi ne smejo vozniki sprejeti vrednosti njim poverjenega blaga niti izposoditi nanj denar, ako ni bilo to izrečno določeno v voznih listih. (Glej čl, 390-421 trg. zak), 3 103 '-'. Gospodarji in glavarji rodbino niso do ni plačati tega, kar so vzeli njihovi uslužbenci ali drugi domačini v njihovem imenu na up. Kdor da ja na up, mora v takih pri¬ merih dokazati dano naročilo. 3 1033. ko pa ostojl med tistim, kdor jemlje at up, in mod tistim, kdor daje na up, redna vpisana knjiga, v katero oe vpisu¬ jejo na up vsote stvari, velja domnev , da jo prinosnik te knjige pooblaščen, vzeti blago na up, odno in zakonito gooblaačenje. § 1034. Pravica varuhov in skrbnikov, upravljati poele svojih oskrbovancev, je osnovana v naredbi sodišča, ki jih je po stat¬ vi lo. Očetu in zakonskemu mo'u daje zakon oblast, da zastopa otroka in Seno. 0 tem so predpisi na dotičnlh mestih. 70 | 1(35. Kotor ai dobil no z izrečno pogodbo, ne molče, ne od so¬ di iea, ne z zakonom oblasti, se praviloma se orne vtikati v iJoeol drugega, Ako M si to prisvajal, je odgovcren za posledice* V stiskia I 103$« Kdor, daei nepozvan, opr vi tuj posel, da M odvrnil pre- te.o jkodo, temu je tisti, čigar posel je opravil, dol¬ gčas povrniti potrebni in smotrno napravljeni potrolek, drsi j© trud brez krivde ostal torezuape en (§ 403). ali v korist drugegat S 1037. Kdor hoče prevzeti tuje posle vno, da podpira korist drugega, naj prosi za njegovo privoljenje. Ako je poslo¬ vodja sicer opustil to predpis, pa izvriil posel ob svo¬ jih strelcih v jasno pretelno korist drugega, m mora ta po¬ vrniti atroike, ki jih je radi tega imel* ) 1036* Ako p'; rate k, korist ni jama ali ako je poslovodja como- lastno izvršil tako vazne izpromembe na tuji stvari, da je stvar za drugeg- nerabna za namen, za katerega je je doslej uporabljal, ta ni obvez mi v povračilo, zahtevati sme marveč & po dovod J a postavi stvar na lastne strel; e v prej bij o stanje, ali da mu da polno zadoščenje, ako to ni mogočo* § 1039* Kdor je prev- ©1 tuj posel brez naloga, ga mora nadaljevati do dovr iitve in prav tako kakor pooblaščenec dati o tem nat none račune* proti volji drugega.. •> 1040* Alco ae kdo pri s aja proti vel j vno izrečeni lastnikovi vol¬ ji tuj posel ali s takeim vmečavnnjem ovira pravega poobla- ičanoa v oskrbovanju posla, je odgovoren ne le za jkodo, ki je nastala is tega, in za izgubljeni dobiček, izgubi marveč tudi izdani potre lok, kolikor ga ni moči v naravi nazaj vzeti. v -oc b stvari v korist druge . § 1041* * ko je bila brez poslovodstva otv r uporabljena v korist drugega, jo more lastnik zahtevati v naravi, ali alco se to ne more več zgoditi, po vrednosti, ki jo je imela za čase' uporabe, dači je bila koriat pozneje uničena* § 104 # Kdor za drugega potrdi (krab) kar bi moral ta sam po « za¬ konu potrojiti, ima pravico, terjati povračilo* - 71 - § 1043» ko je kdo s stiski, da bo odvrnil vošgd Ikodo od sebe in drugiii, rtvoval svojo lastnino, ga morajo vsi, ki so imeli od toga korist sorazmerno od.škodovati, rodrofanej la uporaba tega predpisa ze nevarno ,ti na morju je pr e-imet pomorskih zakonov. Glej zakon z dne 29* julija 1912 štev. 151* dr3. sak. o odgovornosti, Se trčijo ld je druga ob drugo, in o zahtevkih, za pomoč in relitev v Bili na morju. § 1044* Politična oblastva določajo razdelitev vojnih Škod po porotnih predpisih* Tri in dva j šoto poglavj e 0 MEN J ALNIHPOGO DPI * Kanja, § 1045. Konja je pogodba, s katero se prepušča stvar aa drugo stvar* Dejanske izročitve ni treba za sklenitev menjalne pogodbe, marveč le za izpolnitev pogodbe in za pridobitev lastnino. § 1046* -Denar ni -rodiaet menjalne pogodbe, vendar se da zamenjati da to in si c or r-rebro in zlato kot blago in celo kot kovani denar tako, da sc zamenja le z a druge vre te kovanega de¬ narja, namreč slasti komadi za srebrno, manj 31 zu večje. Pravice in dolžnosti menjavalcev* § 1047, lenjalci oo po pogodbi zavezani, ds izroča in prevzemo v prosto pese t » zamenjano stvari po dogovoru z njihovimi oo stavni mi deli in z vso pritiklino ob prt vam času, aa pravom kraju in v tistem st n ju, v katerem so bile takrat* ko jo bila. pogodba sklenjena (Kov, III § 114) • Zla ti glede nevarnosti § 1C46. Ako je pogojeno, v katerem Času je stvar izročiti, pa se med tem zamenjana določena stvar izključi o prepovedjo od premet ali se po naključju uniči do celr ali vcaj čez polovico vredno; tl, se .tojo, d menjava ni bila sklen¬ jena* § 1049* druga po sl r-b šen ja stvari, ki so med tem asom po naključju nast la, in bremena gredo na račun posestnika. Ako so ga stvari zamenjane počez, nosi prevzemnik zaključno izgubo posameznih komadov, razen ako seri e ten celot ues po¬ lovico vrednosti izpromenila. 72 - ln glede ulitkov pred izročitvijo, § 1X350* Posestniku gredo uši tki zamenjano stvari do čas , pogo— lenega za izročitev* Cd tega čad«, gredo e primeta o vred prevzemniku, duši stvar Je ni bila izročen«» § 1051» Ako čas za Izročitev določene stvari ni pogojena in ©ko ne zadene nobene štreni nepurnost* je gornje predpise zara¬ di n varnosti in užitkov §§§ 1C46 do 105C uporabljati na čas izročitve same, kolikor stranke niso določile nič drugega* § 1052 . Kdor zahtev: izročitev, mora izpolniti svojo obveznoat ali voljen biti, jo izpolniti, audi tieti, ki je obvezen prej izpolniti, me odreči svojo dajatev, dokler n sprot¬ na dajatev ni opravljana ali zavarovana, ako je ta v ne¬ varno ti zor di clabih imo vinskih razmer drugo stranke, ki nu ob sklepu pogodbo niso morale biti znane (”TOv*IIT.'115)• vitiriindvajseto poglavje, 0 K U / N I i' 5 5 O 0 3 1 * > urna pogodba. § 1053. 3 ku no pogodbo se prepusti stvar druga u za določeno vso¬ to denarja* la pogodba je, kakor menjalna, naslov zu prido¬ bim je lastnina. la se pridobi čelo z izročitvijo kuplje¬ nega predmeta. Do izročitve obdrši prodajalec lastninsko pravi 00 • Potrebnosti ku,,no pogodbe . § 1054* Kakčno mora biti privoljenje kupca in prod; j alca in katere rtvari se smejo kupovati in prodajati, so določa po pw*» vilih za pogodbe sploh. Kupnina mora biti gotovina in ne sme biti ne&oočena, ne protizakonita. Kumina mora? a) biti gotovina, § 1055. fUco se ' tvar odsvoji deloma za denar, deloma za drugo stvar, se pogodba Iteje za kupno ali menjalno po tem, da¬ li j© vrednost v denarju večja ali manj la kakor občna vred¬ nost dane stvori, ri on ki vredne ;ti stvari >a ||u kupne pogodbe. b) mora biti določna* § 1056, Kupov in prodajalec omota prepustiti tudi drugi izvestni osebi, da določi ceno* Ako ta v pogojnem roku ničesar ne določi ali ako hoče en pogodbenik, če ni pogojen noben rok, odstopiti, proden je cena določena, se Šteje, da kupna pogodba ni bila sklenjena* - 73 5 1057* Ako 3o določitev cene irepulčena več osebam, odloči večina glasov# Ako bo glasovi tako r‘»lični, da con i ni določena niti 8 pravo večino glasov f o© lte|e, da kupna pogodba ni bila sklenjena« § 105i. Za uolo itev cene sme služiti tudi vrednost, Iti je bila po— gojena sa kakino prej šnjo prodajo« Ako sr postrvi redna tržna cena sa podlago, se vzame srednja tržna cena kraja in časa, kjer in kadar j s treba pogodbo - -uiti. c) ne smo biti protizakonita, } 1059, Ako je za blago določena taksa, je vi i ja cena protizakoni¬ ta in kupec smo za vsako le tako malenkc r ;tao odškodovanje zahtevati odskodbo pri politi onem oblastvu. § 1060 • Bazen tega primera ometa, tako kupec kakor prodajalec iz¬ podbijati kup Ig zaradi prikratfehe nad polovico (§§ 934, 935)* To pritožba je dopustna tudi tedaj, kadar jo Mal določitev kupnine prepuš iona dru emu« JOl .no s ti prodajalca. 5 1061« Prodajalec je dolžan, da stvar skrbno brani do ca a izro¬ čitve in jo kupcu a izroči po istih predpisih, ki so nave¬ deni pri men ji (§ 1047) # in kupca, § IG62« Kupec pa je obvozen, da prevzame stvar takoj ali po pogo¬ jenem ca u, hkrati ca da tudi plača kupnino v gotovini, ker je prodajalec sicer upravi en, da odreče isro itev stvari, § 1063. A o prodajalec izroči stvar kupcu, ne da bi dobil ku.nino, jo stvar prodana na up in njena lastnina prei e takoj na kupe a* nevarnost in korist kupljenega predmeta, § 1064, Glede nevarnosti in u itkov oicer kupljene, p e ne izroče¬ no stvari veljajo isti predpisi, ki so dani pri menjalni pogodbi (§§ 1040 - 1051). Kup atvsrl, ki se je kdo nadeja. § 1035 . Ako se kupijo aivari, ki oe jih je $e nadejati, je treba uporabiti določbe v poglavju o pogodbah na srečo. § 1065 * § 1057. § 1068. § 1059. | 1070. § ion. § 1072 . 74 - Občni :;roa ic, V vseh .primerib, ki ee .pojavljajo pri kupni pogodbi, ki pa v zakonu izr e ono niso odločeni, jo uporabiti predpise, ustanovljeno v poglavjih o pogodbah in o menjalni pogodbi posebej. Posebne vrste kupne pogodbe ali m iyi«L r '..■osebno vrst© kupne pogodbe ali postranske pogodbe pri njej eo4* pridržek reiilnega- kupa, povratne prodaje, pred¬ kupen, prodaja na poskušaj©, prodaja e pridržkom bolj Sega kupca in prodajno naročilo. . ročaja s .rldrakon redilnega kupa. Pravioa rodilnega kupa se imenuje pravica prodano stvar odkupiti. Ako je ta pravica dana prodajalcu vobče in brez bil baja določb , vrača ena stran kupljeni predmet v nopo- alahšmm stanju, druga stran pa plačano kupnino., ulitki pa, med tem prejeti in od obeh etr ni iz denatja in stvari, se vz omejema pobotajo. Ako jc kupec isbolj.ial kupljeni aredmet iz svojega ali po¬ rabil za njegovo ohranitev izrecne strelke, mu gre povrači¬ lo kakor poltenemu posestniku, odgovoren pa jo tudi sa to, ako s© po njegovi krivdi vrednost izpromenila ali vrni¬ tev preuredila. rddr ek re. Silnega kupa je dopusten le pri nepremičninah in Te prodajalcu le z čas njegovega ivljenja. Svoje pravice ne sme prodajale© preme ti na dediče, ne ne koga drugega. A!-o je pravica vpis na v javno knjige, je noči stvari zahtevati tudi od drugega in se s njim ptstopa po kakovosti njegovega poltene ali nepo Stene - pose ti (?fov. III. § 130)! Kug s pridržkom no vratno pro -a;] e. Prav tako je omenjena pravica, ki si jo jo izgovoril kupeo da stvar prodajalcu zopet nazaj proda, tudi na njo je treba uporabiti predpise, ki so post vi j eni za re Silni kup. Ako pa jo pogoj povratne prodaje ali rešilnega kupa na videa poet avl jen in pr o v sa prav uporabljen za to, da se prikrije zastavic ciou ali posojilo, velj; » §9l£ ridr "ek jredkupne pravice. rodku no pravica ima, * dor proda stvari pod pogojem, da jo mera kupe ponuditi n j emu v odkup, ako jo hoče zopet prodati 75 - | 1073* Predkupna pravica je praviloma oaetsi pravica« Pri nepre¬ mičninah ce moro ispremeniti z vpisom v javne knjige v stvarno pravico* § 1074* Tudi ni moči predkupno pravice odstopiti drugemu niti je prenesti na dediče upravi!enega* I 1075* Upravičenec mor : prteai ■nine v štiriindvajsetih urok, ncpremičnene pa v tridesetih dneh, potom ko so mu bile po- nudene zares odkupiti* Pri preteku tega roka predkupna pravica prestane* § 1076. Predkupna pravica nima v primeru sodne dr;. ;be stv ri, ki je obremenjena s to pravice drugega učinka, kakor da se mora upravičenec, čigar pravica je vpi. -ne. v javne knjige t posebej vabiti na dr šibo. § 1077* K odkupu, upravi eni mora plačati popolno ceno, ki jo jo kdo drug ponudil, razen oko oo ni drugače dogovorilo. jUfiO no moro izpolniti 3-tonskih pogojev, id. so ponudeni poleg navadne kumine in ako jih ni moli Izravnati niti s cenilno vrednostjo predkupne pr vioe ni mci isvrpiti* l; I07w Predkupna pravica oo brez posebnega dogovora ne sme raz¬ tegniti na druge vrste odsvojitve. § 1079* Ako pocestnik upravičencu ni ponudil odkupa, mu mor. biti odgovoren z& vso Škodo, V primeru stvarne predkupne pravice ©e sme odsvojona stvar zahtevati od tretjega, o tem pa ©e postopa po kakovosti njegove pošteno ali nepoštene po; četi* Kua na coskušnjo! § 1060* Kup na poskušajo je sklenjen pod pogojen, odvisnim od kupčeve volje, da g blago odobri. V dvomu jo pogoj odložitev* kupce ni vezan na kup pred odo bron jem, prodajalec pa pre¬ neha biti vezem, ako kupec do potoka roka za poskušajo ne Odo tri (Kov. III* § 132.) § 1061* Ako je stvar radi pregledovanja ali poskušanju Že izročena, velja kupčevo molčanje do poteka roko. zb poskušajo kot odo bran je (!Tov. III, § 133)* § 1062, Ako čas za poskušajo ni bil dogovorno določen, se računa ta pri premičninah tri dni, pri nepremičninah pa ono leto* Prodaja s pridržkom boljšega kupca* § 1063* Ako je Imuna pogodba dogovorjena s pridrlkom, da je proda¬ jalec upravičen, ako t v določenem času j vi boljši kupec, dati tem prednost, je uresničenje pogodbe, ako kupljeni predmet ni bil izročen odločeno, dokler ne n otopi pogoj* § 1084 . Ato je bil kupljeni predmet izročen, je kupna pogodba sklenjena, razveljavi pa se, ako nastopi pogoj. Ako čao ni izrečno določen, so domneva rok, veljaven pri kupu na poskuinjo* § 1085 * ko jo novi kupec boljši, presodi prodajed.ee* ?a ©me dati prednost dru-esru kupcu, dasi bi hotel prvi le več plačati* Ako so pogodba razveljavi, se ulitki stvari in denarja vzamejo oziroma vzajemno poborajo. Glede izboljlan ja ali poslabšanja je trote postopati s kupcem kakor e poltenim posestnikom. prodajno naročilo, § 1066, Kadar kdo izroči svojo premično stvar drugemu, da je proda, za določeno ceno pod pogojem, da naj mu prevzemnik v dolo¬ čenem času ali plač a določeno lunino ali vrne stvor, isroS- nik ni upravičen zahtevati stvar pred potekom o asa nazaj, prevzemnik pa mora po potelcu časa plačati določeno kupnino • | 1067* Kcd določenim časom ostane izrosnik lastnik. .rovsoi:nik znu ja odgovoren s a škodo, povzročeno jo svoji krivdi, in prevzemniku se ob b vrnitvi stvari povrnejo le taki strdki, ki so izročalku na korist. § 1088 , Ako jo a tv ■ r nepremična ali ako cena ali plaoileno rok nista določena, se prevzemnik Iteje za pooblaščenca, nikdar se ne sme stvar, poverjena radi pr .daje, zahtevati od tretjep , ki jo je prid:bil od prevzemnika na polten način (% 357). | 1089, Kolikor ni v tem zakonu ali sodnem redu posebnih naredb, veljajo tudi za sodne prodaje votee predpisi, ki so po¬ st vi j eni o pogodbah, zlasti o menjalni in kupni ogodbi. Petindvajseto poglavje 0 ZAKUPNIH ALI PREJEMKIH, PRIESKIH IN DEBKCDAvKIH POGODBAH, ft&.bo kupna , iQ{ ;odte* } 1090. Pogodba, s katero dobi kdo v rabo nepotrolno stvar za do¬ ločen čas in za določeno ceno, se imenuje vobčo rabokupna pogodba. - 77 § 1091 . § 1092 . § 1093 » § 1094 . § 1095 . $ 1096 . 1. R a j »in a In zakupna Pogodba l&bokupma pogodba ae imenuje najemna pogodba, ako ae de v raboku \ dane stvari rabiti brez daljnega obdelovanja! ako pa :o more uživati le z marljivostjo in trudom je nakupna pogodba. Mco ae o ,?ogod o dajo v rabokup stvori jrve in druge vrete hkrati, je treba pogodbo presoditi po kakovosti glavne stv ri. Potrebnosti. rrajeime in nakupne pogodbo se smejo sklepati o ietrih pred¬ metih in na * sti način kakor kupna pogodba. Najemnina in zcku.niaa se ..La.a kakor kupnin; , ako ni drugače dogovorjeno. lastnik sme dati v rabokup tako svoje premičnine in ne¬ premičnine kakor svoje pravice, utegne pa se tudi pripe¬ titi, ds vzame v rabokup r bo svoje lastne stvari, ako jo ima kdo drug. Učinek, lire ata pogodnika edina v bistvu rabokup«, to je o stvari in ceni, je pogodbe docela sklenjena in je treba imeti rabo stvari za kupljeno. Ako je rabokugna pogodbe vpis na v javne knjige, ao .tejo rabokupnikova pravica za stvarno pravico, ki jo mora trpeti tudi poznejši posestnik za še ostali čas* Vzajemne pravice: 1, glede Izročitve, vzdrževanja, porebo. Hajornodavci in sakuoddavel so obvezani, da Izreče in vzdržujejo rabokunno stvari na lastne stroške v rabnom etan ju in da ne motijo rabokupcev v pogojeni rt bi ali uživanju. Ako je rabokupna stvar pri izročitvi tako po¬ manjkljiva ali ako postane brez r bekupoeve krivde v rabokupni dobi teko i>omanjkljiva, do. n.i pripravna za po¬ gojeno rabo, je r_bokupee opro »cen zakupnino ali najem¬ nine, dokler in kolikor je stvar nerabna. Ni moči ae od¬ reči v naprej tej oprostitvi pri najemni pogodbi o ne¬ premičninah. Zakupnik mora običajna popravila gospodarskih poslopij sem izvriti le toliko, kolikor se morejo izvršiti z gradivom posestva in z delom, ki ga je po kakovosti po¬ sestva upravičen zahtevati ( ov. III, p 135j^. - 78 - § 1097. so potrebna popravila, za katere je obvezen m otena*— prodaveč, je r^bokupnik dolžan brez odloka n zn niti to ra- bodavcu, ker je sicer odgovoren za. škodo. Rabokupec se :’>teje za poslovodjo brez naloga, ako je napravil za ra- bokupno stvar potroSke, za katere je obv zon raboprodaveč (§ 10 35) ali koristne potreske (§ 1037); mora pa sodno zahtevati povračilo najdalje v čestih mesecih včnitvi rabokupne stvari, inaoe tožba ugasne* (Rov* III, 3 135), § 109t • Raj črniki in zakupniki so upravičeni, rabiti in uživati najemne in zakupne stvari v smislu pogodbe določeni čas, ali jih dati tudi v podnajem, ako je to mogoče brez 3kode za lastnika in ni bilo v pogodbi izrečno prepovedano (Hov* III, § 137). 2. glede bremen, § 1099. Pri najemnih nosi najsmodavec vsa bremena in davščine, pri pravih zakupih, ako so sklenjena počez, prevzame zakupnik vsa oetiala bremena izvzemši vpisana hipotekarna; ako je zakup sklonjen na podlagi preudarka, nosi ona bremeni, ki co Mia odtegnjen od donosa ali ki se orajo plačati zgolj od pridelkov in ne od zemlji šču samega. 3. zakupnina ali najemnina, § 1100. Ako ni drugače dogovorjeno ali v kraju navadno, je treba plačati zakupnino ali najemnino polletno, kadar je stvar vzeta v rabokup za eno ali več let, pri kraj. * rabokupni dobi pa pc nje oteku. (Rov. III, 5 13Č) . § 1101. V zavarovanje najemnine pa ima najnodavec nepremičnine za¬ stavne travice na princ eno pofti it o in nepremičnine, Idi so last najensnika ali njegovih, z njim v skupnem gospodarstvu živečih rodbinskih elanov, kolikor niso izvzete od rubeža. Zastavna pravica prestane, ako ec predmeti odstranijo >red njihovim zastavnim popisom, razen ako se je to zgodilo vsled sodne odredbe in suro najmodavec prijavi ovoj« -.travico sodišču v roku treh dni po izvršitvi. ko se najemi k izseli ali ako se stvari r znosijo, a naje- saiina ni plačana ali zaverovana, sme n jmodaveč pr idr -.ati d stvari na svojo nevarnost, toda mora v treh dneh prositi za zastavni popis ali pa stvari izročiti. Zakupodavec zemljišča ima enako obse,in in enako učinko¬ vito zastavno pravico na Živino in go p darsko orodje, ki je na posestvu, vzetem v zakup, in na plodove, ki so če na njem. (Rov. III, § 139). 79 - § 1102. Haboprodavec si sme sicer izgovoriti, da ne ou zakupnina ali naj osmina naprej plača, Ako pa jo rabokupec naprej plačal ved kakor en rok, orne plačilo ugovor«jati kasneje vpisani® upnikom ali novem lastniku le, ako je vpisano v javne knjige (Hov, III, 5 140), 4« ?.aku nina ali na.1er.mina v prideli h. I 1103, '.ko prepusti lastnik svoje posestvo pod pogojem, da prevsspmik gospodari, in de izročitelju dajo del plo¬ dov, ki se nenaSa »a ves ulitek, n,pr, tretjino ali polovico, no e nastane zakupim, marveč drugima pogodba, ki sc presoja po pravilih, ki so, postavljena o njej. Primeri in pogoji za odpuščanje zakupnine ali najemnine« | 1104# Ako m v r&bakttp vzeta atvar sploh ne nore rabiti ali udi vati zaradi izrednih naključij, kakor o,gaja # Vojne ali kužne bolezni, zaradi velikih povodnji, % vremenske ujme ali zaradi docela slabe letine, ni dolžan zekupod&vec ali nojcmodavcc popravljati jo' toda tudi najemnine ali zakupnino ni treba plačati (Kov. III, § 141). § 1105, Ako obdrži n j e mik kljub takemu naključju omejeno rabo v najeta vzete etv-ri, odpusti »e mu tudi sorazme¬ ren dol najemnine, Sakupniku je troh nekaj na zakupnini popustiti, ako so velel izrednih naključij užitki posestva, vzetega v zakup le zi eno loto, padli za v g c kot polovico navadnega do¬ nosa* Zakupodavee mora toliko popustiti, kolikor manjka ne zakupnini vsled tega odpade (Hov, III, § 142), I 1106« Ako jc zakupnik ali najemnik prevzel nedoločeno vse nevar¬ nosti, jo v tem razumeti le '.kodo po ognju, po vodi in vremenski ujmi, Druge izredne nezgode gredo na njegovo nevarnost-# Ako se pa izrečno obvode, d:.:, nosi tudi vse dru¬ ge izredne nezgode, se zato e ne domneva, da hoče biti odgovoren tudi, ako M se po naključju cola zakupna stvar uničila, § 1107* Ako je raba ali ulivanje ra bo kupne stvari ovirana ne radi po¬ škodbe ali Iliade nastanjene nerabnooti, marveč zaradi zadržka ali nezgode, ki se jo pripetila r..Pokupcu, ali ako so bili ob času po škodbe plodovi Se odločeni od zemljišče, zadene nesrečno naključje zgolj r bokupca, Ipak mora on plačati zakupnino ali najemnino# Sabo prod avee pa si mora vračunati prihranjeni potrošek in koristi, ki jih doseže z drugačno uporabo rabokup c stvari* ( .ov, III, § 143), 80- S 1108* Ako zakupnik trdi, da m mu mor a odpustiti vs zakupnina ali nje dol ali o pogodbi ali po zakonu, mora neutogosia nammiti zakupodavcu nezgodo in povzročiti, da priiiiajo sodi* 'I5a ali vsaj dva izve dana meša dogodek, ako ta ni vobče znan v vo@J le -eli, aiio to o .moti # ga ni poslušati« Vrnitev strmi» § 1113 * 'o dokončani rabokupni pogodbi mora rs.bofcupee vrniti stvor po po plesu, ki Je MI morda napravljen , ali vsaj v onem tanu, v tat©ras Jo Je prevzel, v zakup vzet • zemlji IS a pa gleda na letni da®, v katerem Je zakup pre tal, v običajnem gospodarskem stanju* ne pravica pridržanja ali ugovor po¬ bota, niti ne ugovor poprej 'njega lastnika os, lastninsko , pravico ga ne morejo obvarovati vrnlstvo (Hov, lil, § 144), § 1110, iko pri rabokuptni pogodbi ni bil napravljen popis, Je do¬ mnevati isto kakor pri ulivanju {$ 518). § 1111* ,\ko Je najemaš ali zakupna stvar po Skodc-vana ali obrablje¬ na vple.i zlorabe, ata odgovora.- najemni k in zakupnik tako za letno, kakor ar krivdo podsaljupnikUi sli podnajemnika, ne p; za noklJuUJe, dondvr more rabodaveč nedno zahtevati povračilo radi te odgovornosti najdalj® v ene® letu po vrnitvi rabokupne stvari, inače pravita (mg. .one) prest-«©* 5, .prcetgnok.raboku.ym pogodbei ET^sled uničenja stari * § 1112, labokupna pogodbe prestane osma po sobi, ako Jo rabokupna stvar uničena, Ako se to zgodi po krivdi one strank©, gre uvupi' povračil-. , akc c to z podi n iv rc.i, ni nobena i stranka drugi za te odgovorna, b) e potokom čaooj § 1113, »oboku,«a oigodba preš tone tudi s potekom Časa, ki Je po¬ gojen iaročno ali molče, bodisi z zakupnino ali najemnino, izmerjeno za določeno dobo, kakor .pri tskosvanih dnevih, tedenskih in mesečnih dobah, ali „>o namenu rebokupoa, ki p- Je i^rltcl U Id sc iz okoinosti r .odeva, c) ako se pogodba ne obnovij § 1114 , Sabokupna pogodba pa ©e morr obnoviti ne lo izrečno, marveč tudi molče, Ako Je v pogodbi dogovorjene, poprejšnja odpoved, t ,, . 0 :o ib ■ 'A.-... A: -v 1 Jrr. r. a , el ni . r.;/.ilnc odpove ;ana, Ako odpoved ni'dogovorjen;'-, se pogodba molče obnovi, kadar rabokupei po preteku r boku. ne dobe stvar dalje rabi ali uživa, r cibopro daveo pa to do .pusti. - 81 § 1115* ucookupna pogodbe. se mol.; e ohnovi poli Ir;timi pogoji, pod katerimi Jo bila prej sklenjeni* Ven«! v --e odeljia pri zakupih le sa eno leto, afcc pa ne more stvar redno uSi- Tati osle v pozne Jlili dobi, sa toliko, kolikor jo treba, de. Jo moči ulitke enkrat prejeti* Kujal, za katar© @e najemina navadne plačuje 5 el a po preteku enega celega ali pol lete,, ©e obnovi molče za pot letu, vsi kraj čl najai pa za tisti o as. ki Je bil prej določen z r:.i bo kupno pogodbo.-0 ,..o -novsam obaa rtlja isto, kar Je'tukaj predpisano, glede prve obnovitve. d) z odpovedjo* 5 1116, Ako trajanje rlbokupne pogodbe ni določeno ne izrecno, n® »Idi, niti o posebnimi predpisi, mora tisti, ki koče pogodfep r zdroti, drugemu odpovedati zakup iest me- eeoev, najem nepremičnini štirinajst dni, premični .o pa 'teriindvajoet itr prej, preden hoče odstopiti* 1116 a, S »srtjo enega pogodnika rabokupna pogodba- ne presti©#* at nov&njske najame psi smej©, oko umre najemnik razdreti brez ostra na dogovor Jeno t&ajanje teko najemnikovi dedi¬ či, kakor najmodaveč dr%5 se zakoni,teg. odpovednega roka* (ilov. 111, | 145)* § 1117, labokupec J® upravičen, odstopiti od pogodbe cele prod peto 1 m dogovorjenega. 3asa brez odpovedi, ako Je rabokupna stvar izročena v atoaju ali Jo brez njegov« krivde pilila v tako stanje, ki Jo dela asepesabao za do :ovarjeno rabo, ali ako mu Je po naključju odvzet za dalj-.d čae sili posta** ne neraben znaten del. Ako so v najem vzeti stanovanjeki prostori zdravju Škodljivi, ima najemnik to pravico, tudi tedaj, kadar se Ji Je odrekel v pogodbi ali ako Je poznal kakovost prostorov ob sklop-n Ju pogodbe, (l ov* 111, § 146), § 1118, ..-aboprodavec more s svoje str -.ni zahtevati, da. bo pogodba prej razdore, ako raboknpec uporablja stvor z znatno Škodo gonjo, ako Je po opominu s plačilo, zakupnine ali najemnine tako v zamudi, da jo preteku roka ni popolnoma plačal zastale zakupnine ali najemnine, ali ako se mora v najem dano -poslopje znova graditi, koristnejše gradnje najemnik ni dol Ion dopustiti na svojo ikodo, pafi p-, potrebne po¬ prave, § 1119, Ako Je najaodavett 'e ob Času sklepa pogodbe morala biti snma potreba nove gradnje, ali ako ne naštela potreba dolgotrajnih noprav zato, ker so bile zanemarjene nanj Se poprave* se morr. dati najemniku primerna od-škodnim za u- trpelo rabo. | 1120, Ako Je lastnik rabokupno stvar odsvojil in Jo drugemu že izročil, se mora rabokupec, ako njegova pravica ni vpi n v Javne knjige (§1095), l>o pravilni odpovedi umakniti novemv posestniku, Ako upravičen pa Je zahtevati od rabo rodavco. popolno zadoščenje glede na prizadeto ;kodo in na izgub) no korist, - 82 - § 1121, iTi prisilni sodni prodaji naj se revna z rabokupno pravi— co, a:o je vpicna v javne knjigo, tako kakor o slu ho t jo. Alro zdravilec ni obvezan prevzeti r boku .n e pravice, ec rau nora rabokupec unič iti po pravilni od .- vedi (Hov, III. § 147). ■■:: . ‘ v 21» prinakc sodba, III Dedno dačna .-o; 'Odb in VI >o vrlina, je izpuščena* J4žrt indvr-jsrto poglavje 0 0 fiOGODBifl 0L20B SLU 1BC \ Al'* J A * lušbena *o - ,dba in pogodba o delu« § 1151* Kr dar se kdc obveze drugemu zg, sl - bo vanje, za določen čas, nastane slušbena pogodba, kadar prevzame kdo izvršitev dela za plačilo, pa pogodba za delo. Kolikor Je združeno s tem oskrbovanje poslov (§ 1002), Jo treba gledati tudi na predpise o poobl stilni pogodbi. % 1152. Ako v pogodbi ni določano plačilo in tudi ni dogovorjena brezplačnost, so šteje, d; Je pogojeno primemo plačilo. 2. Pogodba o delu . § 1165. Podjetnik Jo dollan, izvr iti delo osebno ali o srbeti za to, da so izvrši pod njegovo osebno odgovornostjo. § 1166. Ako mora tisti, ki Jo prevzel izgotovitev etvrl, doti tvarino za to, je imeti zgodbo v dvomu z- kupno pogodbo) ako pa zalogi naročnik tvarino, v dvom za pogodbo o delu. Jamčenje ga hibe. § 1157, . ri bistvenih hibah, vslod katerih je izdelek neraben, ali ki nasprotujejo izrečenem pogoju, oe sv* n ročnik odpovedati, oziroma odstopiti od pogodbe. Ako tega no-e ali ako hibe ni¬ so niti bistvene proti izrečenemu pogoju, smo zahtevati iz¬ boljšanje ako ne bi bito treba za to neprimernih stroškov, ali primemo zmanjšanje plačila. Za izbolj ianje mor. določi¬ ti podjetniku primeren rok z izjavo, ds o&lanja iz olj lun¬ je po pretoku tega roka. V ostalem Je uporabiti pr o dpi oe, ki so vobče d ni za jamčenje ri odplatnih pogodbah, : rearečba izvršitve. § 1168. Ako s« delo ne izvrši, gre podjetniku vendar dogovorjeno plačilo, ako je bil pripravljen izvršiti ga, p a je bil oviran v okolnostib, ki re tičejo naročnika, toda podjetnik mora dovoliti, da se všteje to, kar jo prihranil valed opustitve dola ali kar je pridobil, kor Jo bil zaposlen drugod, ali kar je pridobil, n- -šenoma zamudil* Ako je bil veled takih okolnoati prikrajšan z izgubo časa pri izvrše¬ vanju dela, mu gre primerna odškodnina. - 63 - Ako izostane sodelovanj o tiaro črnika, potrebno za izvršitev dela, je podjetnik tudi upravičen, dolomiti n« primeren .rok, zb eodelov nje z izjavo* da el ja pogodba za razveljav¬ ljeno, ako po te a e rok brezuspešno» p llSo a. Podjetnik no sme zahtevati plačila, ako ar izdelek, preden ,1e revztt, uniči zgolj po naključju, izguba gradiva zade¬ ne ti ©tega, ki ga je pridkrbel, Ako pa izdelek ippodleti vrled očlvidno ne gpo sobnega gradiva, ki ga j c dl naročnik rili V'led očitno pomotnin naročnikovih navodil, je podjetnik odgovoren s a '.kodo, ako ni svaril naročnika* ■Dol iio t o ekrbovanJ a. § 1169» Boločbe § 1157 se uporablja© mi slona rudi za pogodbe o delu, izvzem d tisto, ki se tičejo uravnave službovanj in 6 sa za delo in za odmor* plačevanj©» § 1170, Praviloma je treba plačati po izvršen©;* delu. Ako pa se delo izvršuje v določenih oddellh ali ako se z njimi združujejo izdatki, ki jih podjetnik ni prevzel, je ta Upravičen e poprej zahtevati sorazmerno del plačila in povračild izdatkov, ki jih je imel. § 1170 a, Ako je bil pogodbi v podlago proračun etro ikov s izreč¬ nim jamčenjem sa njegovo pravilnost, podjetnik' ne : :ao zahte¬ vati povišanja plačila, tudi če eo pror cunj ena dela ne¬ pričakovano velika in draga, Ako je vzet v poglafo proračun brez jamčenja in ako se pokaže, da jo izda© prekoračenje neizbežno, sme naročnik odstopiti od po odbe proti primernemu odškodovanju za dela, ki jih jo podjetnik izvršil. čim se pokaže, da je tako prekoračenje neizogibno, mora podjetnik to nemudoma javiti naročniku, inače izgubi vse zahtevke radi večjega dela* rrost;.nek pogodbe vol e d smrti* § 1171. pogodba o delu glede del, pri katerih gre ze posebne osebne lastnosti podjetnika, prestane z njegovo vrt jo in njegovi didiči rasejo zaletavati le oen za pripravljeno porabo gradiva in. del plačila, ki je primero n vredno ati izvršenega dela. Ako naročnik umre, ort ne jo dediči vezani na pogodbo. Založna pogodba. § 1172 , z založno pogodbo se zaveže etvoritelj slovstvenega, umetni koga ali «* fotografskega dela sli njegov pravni na¬ slednik, da prepusti drugemu delo, da ga izda, to (zalo nik) pa obveže, da delo razmnoži in razpečava. - 84 - | L173* Alco ni bilo določeno število izd 3, je zalo 'nik upr vičen le na eno izdajo« Preden Je izd Ja raz .rodsaa* sme stvari- tel J z delom drugače razpolagati le, ako plačo založniku •rimemo odškodnine* 4« Dajatev za nedopusten namen « § 1174* Kar Je kdo vodoma d.l za izvršitev ntmogočog ali ne&opust- nagj- dejanja* te .... nc sme zopet nazaj s akt e vati. Politične naredile določajo* ali Jo državni zaklad upravičen to za¬ seči« ..ko pa Je bilo dano kaj zn zbranitcv nedopustnega dej nja tistemu, ki ga Je hotel ifcvr.fi ti, e smo to nazaj zahtevati« fle mm s a' nazaj zahtevati posojilo, ki je bilo dana za prepovedano i ro. 3ademindvaj; eto poglavje P0GC3BA C 3KU klfCSTI INGVINK. ..nat.nek..pridobi -nc _douJSbo , •:J 3 1175. - pogodbo, e k' taro .nivolit' dve ali ve oseb, d: združijo s mo svoj trud ali tudi voj e stvari v eku no koristi, se ust: novi družb za skupno pridobivanje. Razdelitev. § 1176. Kakor paš družbeni cimi odmenijo za skupnost zgolj posamezne stvari ali vsote ali celo vrsto stvari, n«pr. vse bi igo vse plodove, vsa zeialjilča ali končno vso svojo irnovlno brez izjeme, o različne vrste družbe, družbene pravice pa bolj ali manj obsežno. § II77 # Ako se glasi družbena pogodb na e vso imovino, ee razume pod tem vendar le sed nja. Ako pa obsega hkrati bodočo ino- vino, m razume pod tem Ig pridobljena, ne podedovana irao- vina, razen ako bi bilo obojo izrečno >0 ojeno. oblika sklepanja. § 117v. JJrttŠbeatt pogodbe, ki 00 ti,c jo sedanje ali le bodoče imo- viae, 00 neveljavne, ako od onega ali e druo a pogodbenika prineseno imetje ni bilo v redu po pl--no in označeno. 3 1179, posebni trgovinski in politi,ni zakoni določajo, kako je okleniti družbeno pogodbo ned trgovci, vpisati v dotične vpisnike in javno razglasiti. Ako se le posamezni posli skupno opravljajo, je dovolj, da jc o tem napravljena po¬ godba vpidana v tr o vinske knjige. 65 § Pogodb© o skupnosti vse imovine tako sedanje kakor- bodoče* ti "e smradne »klopa le med zakonci, je treba precediti po predpisih* ki so postavljeni o tem v poglavju o ženitnih pogodbah« luk n j navedeni predpisi ee nana iajc na druge vr¬ ste po pogodbi ustanovljene iraovinske skupnosti. Ijčinek pogodbe in dcjairkcga prispevka, | 1161* Družbena pogodb- je sicer naslov, a katerim se pridobi last— nin , pridobitev »ma pa in skupnost imovine ali etvari se uresniči le z njegovo izročitvijo, Hlnvn- Imovina, § 116,1. V.e, Ser je bilo izrecno določeno *za izvrsJevoije skupnega posla, je pa kapital ali glavnica dr ;gbe, Ostalo* kar ima vsak član, oe te je za ločeno imovino* § 1163. Ako ee violi denar* po trojne ali sicer nep-- trojne* ga v denarni vrednosti precenjene stvari* je imeti sa skupno Imovino no le Is njih do ne Seno korist, marveč glede članov* ki so zanjo prispevali, tudi glavnico, kdor je obljubil lo svoj trud r.a skupno korist, ima sicer pravico na dobiček« ne pa na glavnico. (§ 1192). Pravice in dolino srti članov) prispevek k glavnici fr, tiči), § 1164. Ako ni drugače dogovorjeno, je vsak 51c*» aavesan* prispevati 2 enakim delegat k skupni glavnic.. so&clov nje. I llv3. Praviloma so vsi Člani zavezani, da enako sodelujejo v skupne korist brez ozira ra svoj večji ali man j ji delal« § 1166, Noben čl® ni upravičen, poveriti sodelovanji drugemu ali koga sprejeti v družbo ali se lotiti za družbe iko lljivoga po r-tr viteškega dola« § 1167. Dolžnosti članov se točneje določajo s pogodbo* Kdor e je zavezal le » delo* ni dolžan dati prispevka* Kdor ja ob¬ ljubil zgolj denarni ali dru' prispevok* ta ni zavez m niti upravičen, da sodeluje na drug način pri skupnem pri do¬ bivanju. I 1186* pri posvetovanju in odločanju o družbenih stvareh je upo¬ rablja -1, ako ni drugega dogovora, predpise, ki so v poglav¬ ju o skupnosti lastnine 633- 642). 86 § 1X89, 1 1190, § 119SU § 1192* § 1193* § U94. I 1135, Podatek h. glavnici* elanov ni s»5i siliti f da prispevajo ved nego so ©e zave- a?di, Ako bi m pa radi iz premen j enih okolndsti sploh ne sopli doseli družbeni nameni brez po vi ionja prispevka, ant olč» # ki ©e brani izstopiti, ali se 'cae prisiliti, da ta ♦ i o stepi* lEvr.aevap.je .poverjenih poslov* Ahao je poverjeno- enemu ali nekaterim Slanom izvrSevsaje poslov, jih je Šteti za poobl&ičemoe. Ha njihov poaveto- vnja in odločitve o dru banih etvareii se morajo tudi uporabljati gori (§f 833 -* 842) omenjeni predpisi. O dgovorno o-1 zn Škodo* Vsak dlan je odgovoren zn ::ik do, ki jo je pruizadejal družbi po svoji krivdi* fa 'Skoda so nc nore izravnati s koristjo, ki jo je družbi sicer pridobil* iko pa je dlan povzročil z novim pošlo, ki as ga je ■ orno stojne lotil, družbi s ene trmi ikodo, % druge pa korist, naj -o to sorazmerno i*z- rama* delitev dobička« Jctovina, ki o strne poleg glavnice po odbitku vseh utrodkov in nastale Ikodo, je dobiček* Glavnica sama ost.no last tistih, ki sc za njo prispevali, rasen ako ec jo vred- •nofct dola prištela glavnici in je bilo izredna©, da je vso skupna isovina. Dobiček se razdeli po razmerju prispevka h glavnici, dela pa, ki o jih opravili vsi Člani , se vsajor.no pobotajo. Ako eden sli nekateri členi zgolj delajo ali r- zen tega da so prispevali h glavnici, hkrati delajo, določi, ako ni. nič dogovorjeno in te družbeniki ne nore.jo zediniti, znesek za trud codi iSe glede na ve no st posla, uporabljeni trud in doaeleno kori t, Ako ni dobička v gotovini, marveč v drugih vrstah ulitkov, je troha deliti po predpisu, IdL je v poglavju o skupnosti lastnine (§§ 840 * 843). Drulba sme dovoliti Slonu zaradi njegovih odličnih lastno¬ sti ali truda večji dobiček, kakor bi m sel po njegovem deležu* vendar so nc smejo tako izjemo prevreSi v proti¬ zakonite dogovore ali c-i' raj Srnja. / m § 11)6« (7ak . reti - zakonit dogovor jo pogodbr , c katero ce kdo na vloženo glavnico po eni ©treni zavaruje 2 opor vsako nevarnost is ubc ta’ o glede glavnice, kakor slede obrcati in oprosti slehernega sodelovanja, po drugi strani pa si vendar izgovori dobideky ki presega zakonito pogodbene obresti**, ta para raf je r .uveljavljen z zakonom od 14* junija 1666 , (glej § 1000 ), Razdelitev izgube, S 1197* lk izgubi družba svojo vloženo glavnico doc .la ali de** loma, se deli izguba v razmerju,# kakor bul se bil sicer razdelil dobiček, Kdor ni dal nobene glavnice, izgubi svoj ‘trud, /olpranje r žtma, § 1196* Členi, ki jim je poverjena uprava, so zavezani v redu viditi in p lagati vt iune o skupni glavnici in o prejemkih in izdatkih, ki se je tičejo« § 1199. Končni račun in delitev dobička ali izgube e e no ene zah¬ tevati prod dvtolenim poslom* ftko po sc is vrču j e jo *,oeli f 11 nsj terjajo ve. let in donela jo korist vsako leto, srnjo el. ni zahtevati vsako leto take r cun kakor razde¬ litev dobička, le da glavni po..el pri tem ne trpi. Sicer sj e vsak čl zi, vsak čas na svoje atro ->ke račune vpogledati* 1200. Kdor se zadovolji zgolj s položitvijo zaključka (i lanoe) ali m je odrekel tudi svoji previsi* zahtevati r lun* sme zahtevati popoln račun tako za prejčnji rimer kakor sa vso bodoče primer , ako doka. e £ak no prevaro tudi le v onem delu uprave. ^■er.1e do dra.ilU. § 1201* Jtt*ez izrednega sli molče izjavljenega pravnego privoljenja članov ali njihovih .•ooblcččcnocv oe družb drugemu ne sme zavezati* eri trgovcih obsega r-z,Tlačena, enemu ali več Slanom dana pravica, voditi fir o, to je podpisovati vse lirtino, in opise v imenu dru : .bo, Že vsestransko pooblastilo (§ 1026 )« § 1202. član, ki je samo z delom svoje imovins v družbi, one imeti imovino, ločeno od skupno, in je upravičen z njo poljubno razpolagati. Pravice in obveznosti, ki jih ima kdo drugi proti družbi, ae morajo torej r zločevati od pravic in obveznosti proti posameznim članom* 86 - § 1203* Kotor ima torej kaj terjati od pos,vnosnega Slana ali mu plačati in ne od družbe ali njej, mor, terjati ali plačati le posameznemu. članu, ne pe dni bi* Saako ima pri družbe¬ nih terjatvah, ali dolgovih vsak Slan le ovoj deleč pravice ali obveznost za plačilo, razen kakor ee domneve pri trgovcih, da so kdaj kaj obljubili ali sprejeli val za ene¬ ga in eden sa vse* 1204* lajni Slami trgovinske dru;be, to po tali, ki so ji po- Odlil del glavnice na dobiček in izgubo, pa niso bili objavljeni kot Sl ni, niso odgovorni nikdar s več kakor s posojeno glavnico. Razglašeni člani so odgovorni z vso svojo imvi.no. ffrestsnok družbe in izstop iz njo. § 1205. Družba prest- ne se:..® ;>o cebi, ako je podvzoti posel tiovfSm ali ga ni več nadaljevati, ako jo vsa »kupna glavnica propadla ali oko poteče zetrajsnje družbe določeni Čas* § 1205. Družbene pravice in obvezno c; ti vobSo nc preidejo na dediče člana. Vendar so dediči, oko so z njimi dru.be nadalju¬ je, upravičeni zahtevati, d so polo 2© in poravnajo ra¬ čuni do zapustnikove smrti, V na s protinom primeru so pa tu¬ di zavezani, položiti in plačati račune« § 120?. Ako obstoji družba le iz dveh oseb, prest no 3 smrtjo one. Ako jih obsegu več, so domneva o drugih članih, da hočejo nadaljevati dru : ho med seboj. Ta domneva velja tudi vabo e o dedičih trgovcev. | 1208* Ako se glad družbeni pogodba, sklenjena mad osebami, ki silno trgovci, izrečno tudi na : jihove dediče, no tl, ako nastopijo dediščino, zavezani, podvreči sc zapustnikovi volji| toda na dediče dedičev so ta volja ne r steza, le asaj more ta volja ust novi ti neprenek .j$vo družbo (§ 832). § 1209, A: o dedič ne utegne Opravljati porlcv, Id. jih je pokojnik prevzel na družbo, ai mora pustiti odbiti sorazmeren del od izmerjenegadeleža* ' 1210. Ako člen ne izpolnjuje bistvenih pogodbenih pogojev, ako pride v stečaj, ako je sodno provladen za zapravljive® ali sploh postavljen pod skrbstvo, ako izgubi zaupanje zaradi kakšnega hudodelstva, se me prod potekom Časa is- drulbe izključiti. 5 1211. Družbena pogodba ne sme pred potekom časa odpovedati, ako je umrl ali izstopil oni član, od katerega jo zlasti aa- vi ž el o o ■ kr bo v-: nje >o al ov. # - 89 - 3 1212» ko čas za trajanje dtru-2be ni bil izrečno določen, niti . ni moči določiti Is narave poslov, sne vsak član pt ljubno odpovedati pogodbo, vendar so to ne eae zgoditi zvijačno ali bo neugodnem času (§ ti30)* 1213* Izključenj e ali odpoved, ki je eicer sporna, a se je pozneje irukla zakonito, učinkuje nazaj, do dne, ko »e je zgodila* I 1214* prestane!: trgovinske dru : >e, sprejem ali izotop njenih javnih članov, oe ;.or enako javno r zglasiti kakor ustano¬ vitev* ro tem r -zglasil sc tare soja tudi moč in trajanje poobl s.tilu* Delitev družbene inovine* § 1215. -vi delitvi aru ;bcne imovine, 3:i jo jo treba isvrčiti po pro-.'t.:nku družbe, so cer* paziti na gornje določbe na iste pr e dpi e, ki no bili v ^oglavju o skuonosti lastnine vobžo postavljeni o delitvi skupne stvari* i 16 . : raredbe te. pogl .v j a je. treba uporabljati tudi na trgo¬ vinske dru. : be, kolikor ni o ton ,osebnih jsredpiaov* Osemindvajseto poglavje 0 f , E n I T n I H 2 ,0 3 0 D š A H to poglavje je v oeloti izpuščeno. Devetindvaj sete poglavje 0 P 0 6 O H U! Wt S 2 E Č 0 Pogodbe na srečo« § 1267* .. ojodbs, s katero se obljubi in sprejme na la 1o negotohe kori.ti, jo pogodba na srodo* Po tem, ali se za to kaj obljubi, ali ne, jo pogodbi odplatna ali ncouplatna. h 1266« Pri pogodbah na srečo velja pravni pomočeh z uradi prlkratb® n-d polovico vrednosti. Vrsta pogodb na srečot 1 1269. Pogodbe na srečo &ot stava, i r in 2reb| v--e kupne in druge pogodbe o praviouh, ki re jih dc n. leja ali o bodočih -e nedoločenih stvari, dalje dosmrtne rentOruSbene preskr¬ bovalni ce, končno zavarovalna pogodba in pogodbe o poso¬ jilih ladje. 90 - 1 » Stava. § 1270, &ko je dogovorjena določena cena o dogodku, ki je obema« strankama če neznana, za tistega, čigar trditev e© urcsni.i, jo to st ve*. Ako je # tlet stran, ki je debila, zane: 1jivo vedela zv izid in *ko je to sat jila drugi str nki, je kri¬ va zvijače in et va je neveljavna. Tisto otr n, ki je iz¬ gubila, pa ji je bil izid prej znan, je ineti za darovalca. j 1271* Ja Siene in sicer dovoljeno stave so obvezne, kolikor pogojena, cena ni bila 2jolj obljubljena, marveč resnično plačana ali založena. ;odno se cena ne sme terjati* 2* igra« § 1272, ?,3©ka igra. jo nekakima stav-. Pravice, določene za otave, veljajo tudi za igre* 'eliti ni zakoni določajo, katere igre eo sploh ali za'posebne ustanove prepoved.■no, kako jo kt-zndvati osebe, ki igrajo prepovedane I-to, in tiste, ki jim dajo v potem potuho, 3« i- ■ c l , § 1273. 16 rob mod zasebniki, ki meri na et^vo ali na igro, se presoja -o predpdbih, določenih sc stave in igre, Alt© pa je z žrebom odločiti o delitvi, volitvi, ali sporu, veljajo pri tem pr /ice ost lili jogodb, § 1274* DrSavne loterije se ne mojo presojati kakor st ve in igre, marveč po načrtih, ki so vsakokrat o tem objavljeni, 4« kup- nado, 5 1275, Kdor obljubi sorazmerno ceno za določeno moro bodočega donosa, sklene red o kupno pogodbo, 5 1275, Kdor kupi bodoče ulitke stvari počez ali njihovo nado za določeno ceno, sklene pogodbo na srečo; on noči ne¬ varnost docela iz podletmega pričakovanja, gredo mu pa tudi vsi redno doseženi užitki, zlasti kulzr.n, § 1277, Dele'- na rudniku so imenuje luke, .up kunca spada k po¬ godben na srečo, prodajalec jo od. ovoron lo z resnič¬ nost. kuksa, kupce pa naj se r vna po rud..rokih zakonih, - 01ej rudarski zakon z dne 23. maja 1654. It, 146, dr.zak, 7. zavarovalna ^orodba. % 1286, Ako prevzame kdo nevarnost 3 ko de, ki bi utegnila zadeti drugega brez njegove krivde in nu obljubi za določeno ceno izgovorjeno povračilo, je to zavarovalna pogodbe, 2lrr«&- rovalec je odgovoren pri tem za n-Ucljučno kodo, aavero- vaneo pa za obljubljeno ceno. - 91 * y ld.w3. Havadbi red .ei te . ogodbe je blago, ki s< prevaja po vodi i-i ,o 'Uuonu 2av roveti pa še mor je tudi dru e ut ati, n.pr. hi e in seriji s proti nevarnostim ob o jgu, vodi in roti drugim nevarnostim. :> 12JO, Aro bo primeri naključna škoda, sa katero je zavarovana odd:o3nine, mora zavarovanec uk., ni vrne c. nepremočljiv sadr- '.9k ali ni dogovorjeno ni2 drugega., o ten obvestiti v treti dnots. zavarovalca, k idar str oba v tess kraju, sdoer pa v tistem roku, k> je določen za naznanilo sprejete al»- ljube, ki jo jo storil odeotnik (§ 662), Ako zavarovanec o uuti naznanil*..* ako ne more dokazati nezgodo ali ako more zavarovalec dokazati, dr je Skoda nastale po zavarovančevi krivdi, ta tudi nima pravice na zavarovalno vsoto, § 1291* ogotlbr je neveljavna, ako je bilo le za Čas sklenjene pogodbe znano zavarovancu, da jo stvar uničena, ali za¬ varovalcu, da ni' nevarnosti• 6. Savarovpoja posojil na ladje in pomorska zavarovanja. § 1292, Stvar pomorskih zakonov eo določbo* glede zavarovanj na .morju kakor tudi predpisi o pogodbi zaradi posojil na ladje. trideseto poglavje O PHAVTCAJt KI O D KOMim IH 2 ABC ;C ;HJE. ...koda, § 1293 * hccda se imenuje vsak kv&r, prizadet komu na imovini, pravicah ali njagov|, ? gsebi. Od nje se razločuje izguba na dobičku, ki .e go Sne nadejati v obič jnih okolnostih. Izviri poikodbe* I 1294. koda izvira ali is protipravnega dejanj ali opustitve drugega ali iz naključja. Proti liravna poškodba se priza¬ dene hote ali nehote. Hote prizadeta poškodba pa jo osnovna ali v hudobnem aomenu, kadar jo bilo. >koda povzročena vodoma ali kotoma, ali v pogrešku, ako je povzročena is krivde ne¬ vednosti ali zaradi manjkajoče potrebe pazljivosti ali po¬ trebne marljivosti• Oboje se irnonju iorlvda. Obveznosti k odškodnini. I 1295, Vsakdo je upravičen zahtevati od poškodovale«, povračilo ško¬ de, ki mu jo je ta prizadel po krivdi, naj je ikoda povzro¬ čena s krčitvijo > 0 godbene dol ine ati ali ne glede na pogodbo. - 92 - IPmii 30 odgovoren za to, kdor namenoma prizadene Škodo na način, ki greli zoper dobre lege, toda, oko se jo to »go¬ dilo izvršujoč kakino pjtjvilo, le, oko je izvrševanje pra¬ vice imelo očiten namen, druge; .u Podova ti. (Hov. III, § 154 ) • 1295 . V dvomu velja, domneva, da je Škode. nastala brez krivde drugega* 1297, Domneva, pa 00 tudi, da je vsak, dor ima razum, smo'en take ato i je marljivo ti in pazljivo »tl, kakrino je moči upo¬ rabiti ob navadnih smo šno stih« Kdor opusti pri dej-njih, ki krotijo pravice drugega, to ntopnjo marljivosti ali pa lji- voeti, je kriv pogreška, 123 t, Kdor trdi, da je bil brce svoje krivde zadršen, izpolniti svojo pogodbeno ali zakonito obveznost, mora to dokazati. slasti a) izvedencev, 1239* Kdor eo javno prišteva h kakem ur..clu, umetnosti, o hrtu ali rokodelstvu, ali kdor b ez potrebne prosto vol j o prevza¬ me .osel, katerega izvršitev zahteva poze mo umetnostno poznavanje ali nenavadno marljivost, razodeva s tem, da si pripisuje pot ebno merljivost,(razodeva s tem, da si) in zahtev-, me, nenavadne vedno rti |' odgovoren je torej se to, ako #feh jih nima. Ako pa jo tisti, ki mu je prepir til osel, vedel za njegovo neizkušenost ali bi mogel vedeti za njo ob navadni pazljivosti, za eno je kriv pogreška. 1300 * izvedene o jo tudi takrat odgovoren, kadar v stvareh ovoje umetnosti ali znanosti za nagrado pogre mo svetuje na 'jkodo* jlazen tega. je svetovalec odgovoren le z *. škodo, ki jo je vodoma povzroči! drugemu e svetovanjem, ali b) več dole nikov. 1301 . Zb krivično prizadeto *kodo more biti več oseb odgovornih, ako »o v to pripomogle skupno, neposredno li posredno z za¬ peljevanjem, prsten jem, veleva jem, pomaganjem, prikrivanjem In podobnim ali tudi le z Opuščanjem posebno obveznosti, da. zabranijc zlo, 1302 . V takem primeru je vsak, oko jo po* ikodba osnovana na po- p*slku in je moči deleče določiti, odgovoren le za ikodo, ki~jo je povzročil s svojim pogreškom« Ako p« je bila Škoda jrizadeta namerno, ali ako dele ; i pocamoznikov na poškodbi niso določljivi, so odgovorni vti z,*., enega in eden sa vse, vendar je tistemu, ki jo povrnil škodo, pridržana pravica, do povračila proti ost lim* «0 93 ,> * 3* I« kakovosti pogodbe 3 oprodo,j ati, kako na;) od-ovorja vec 30dol '.nikov zgolj za to, ker niso izpolnili svojo obveznosti* $ " ! -3C4* Ako je pri po deodbi Hkrati kriv poškodovanec, je odgovoren aa Škodo s po škodoval ©es sorazmerno in, ako ao razaerje ne da. določiti, po enakih delih. 2 * Iz vrbe ..n-ivioe. I 13^5. Kdor m 90 služi svoje pravice v pravnih mejah (§ 1995* odst#2| ni odgovoren »p škodo, ki izvira ie tega za drugega, (vov. m, 5 155). 3« iz nekrlvna.ta ali nehotnega dejanja* 3 1306 * -kode, ki jo je kdo povzročil brez krivde ali z nehotnim dejanjem, pravilo«? ni dolžan povrniti« 5 1307* Ako jo kdo po lastni krivdi v s trnju zmotne ali v stiski je tudi v trnu stanju po vero d eno oko do pripis.:, ti njem v krivdo* Isto velja za vsakega drugega, ki jo povar.oil po svoji krivdi ta položaj pri po škodo val ou.(Koy*III, 'j 157)* J 1308* Ako blazni ali bebci ali nodorasleei poškodujejo koga, ki je dal po kakršnikoli krivdi asm povod za to, ne srni zah¬ tevati povredils* (Hov. III, j 158), § 1309. lasen tega primere »e gre povračilo od e tistih oseb, ka¬ terim se m® Skoda pripisati sur di 'zaaemsrjer ja skrbi, ki j ir je ^overjenaj za t k® orehe. § 1310 . Ako jo ikodovanec na t način ne more dobiti povračil •, naj prisodi oodnik celo povračil© ali vanj njega profite del, uvaža jod okolno ti, ali v določenem primeru vendarle ne zadene krivda počJcodovalca, oejprav navadno ni pri pameti, ali, ni le poškodovanec opustil obr&.bo, varu. 00 poikodo- valoa, ali končno glede na iaovino poškodovale* in po l** kodovsnoe. 4* po naključju* 1311* colo naključje zadene tisteg , v čigar imovini ali osebi ca primeri. Ako je pa kdo povzročil naključje po krivdi, al;o*jo kršil zakon, ki izkuša odvrniti aakljuo^® poškodbe, ali ako oe je brez potrebe vtikal v tuje posle, je odgo¬ voren za v00 Škodo-, ki bi se sicer ne bila zgodila* | 1312* j dor je pomagla koau v sili, tern se ne štej o v krivdo ikodr» ki je ni odvrnil, razen, ako bi bil drugega, ki bi bil io ve* storil, jo ovoji krivdi v tem z dr ;al. Pa tudi tikaj sme vračunati zaree pridobljeno korist proti povzro¬ čitvi Škode. 5» VSlod tu.lih dojenj - T •§ 1313* Za tuja proti-ravna dejanj , katerih sc ni udeležil, jro~ viloiaa tudi nihče ni odgovoren. Cele trder t, kadar zakoni nasprotno določajo, mu jo ridtržona pravice do povračila napram krivcu. § 1313 ‘s.# Kdor jo dolžan kosu kaj lati ali storiti* je odgovoren 2 ® krivdo svojega zakonitega zastopnika in oseb, ki se jih p. alužuje ea izpolnitev* kakor za svojo lastno krivdo* * § 1314. Kdor sprejme uslužbence brez izpričevala ali vedoma obdr i v službi osebo* nevarno valed svoje telesne ali duševne kakovosti* ali ji dajo bivali38e, je odgovoren hišnemu gospodarju in domačinom za povračilo Škode, povzročene po nevarni kakovosti teh o eb. (Hov, III, '5 16o)* HIŠ* 3 lob je odgovoren, kdor ae poaluži nesposobno ali vedoma nevarne osebe za osrbov&aje svojin stvari, za ikodo, ki jo te osebe v tej l&r tuo ;ti prizadenejo drugemu, (hov* III* § 161 ). 5 1316. Gostilničarji, ki prenočujejo tujce, kakor druge v § 170 naveden© osebe* po te/a brodniki in vozniki so odgovorni za ikodo, ki jd povzroče njih lastni ali od njih pri del j eni uslužbenci gostu ali potniku na donošenih ali prevzetih stvareh v njihovi hi U, njihovem zavodu ali na njihovo© vozilu* (| 162 Jtov* III)! § 1317* osebni pred. i i določajo, koliko prevzamejo javne odpr:v- Ijalnicc odgovornost za k- do. § 1318. Ako je kdo poškodovan n tem, da nevarno obe lena ali po¬ stavljena stvar nanj pade ali da e iz kakšnega stanovanja kaj vrže ali izlije, je odgovoren za Ikodo tisti, is či¬ gar stanovanja se je kaj vrglo ali islilo ali je stvar padla* 6. g gradnj,; s, i^x 9 # jko je kdo poškodovan ali če se sicer .ovzroči Skoda a tem, da se razrušijo sli odločijo deli stavbe ali druge na zem¬ ljišče postavljene z,gr dbe, je posestnik stavbe ali zgradbe doi.Čtian povrniti shode, ako je dogodek posledica pomaajklji- ve kakovosti, zgradbe in ne dokaže, d' se je v vsem skrbno prizadeval, odvrniti nevarnost. (Hov. 111,1 163). 7. po živeli* § 1320, Ako Žival koga poškoduje, je z a to odgovoren tleti* kdor jo je k temu ispodbudni, dražil ali zonenaril jo zavarovati* I dor žival redi, je odgovoren,-*ako ne dokaže, da je po¬ skrbel za potrebno varstvo ali nadzorstvo, (nov, III, § 164)* *** 2^3 ***’ § 1321* Kdor zaloti na svojem zemljišču tujo divino, zato Se ni upravičen, jo pobiti. Siae je prep diti s ..rijemo silo, -3.1 ako je lnel veled tega ".kodo, zagata .o zarubiti toliko glav Sivino, de. zadostuje za njegovo odškodnino« Vendar ,e ifiora v osmih dneh p .goditi z lastnikom ali pa podati rvojo to:-iao pred sodnikom, če ne pa vrniti zarubljeno živino § 1 322. "nrubl jena 'ivir.r. se mora tudi vrniti* ako da lastnik drugo primerno vame $4. Ako je Ikod” povzročena iz hudobnega naaena ali iz oci- vidne melomarnoeti, je poškodovanec upravičen, zahtevati polno zadoščenje, sicer pa le pravo odškodnino. Po tem je treba presojati, kjer je v zakonu občni izrazi povračilo, katere vratc .povračilo naj se plača« I i I fi Vi 1« ri telecnih ^ojkodtali« § 1325. Kdor poškoduje koga na telesu, plaSastro ike poikodovon- čevega zdravljena j a, povrne izgubljeni ali tudi bodoči zaslužek, ako po j t ne poškodovanec nezmo šen za prit < šivanje, xn jjiu ^lača vrh teg na zahtevo prei ui. okolnoc ';i pri¬ merno bole s talne* 1326. Akc je poškodovana o.eba veled grdega r v anja egrjcns* m jo treh"-, siroti ako je Sensteeg; spola, ozirati na to okolnoet, toliko, kolir.or sc ji utegne - ter. ovirati v boljše prockrbljenje. § 1327. Ako nastopi is telo ona ooSkedbe sr-rt, se morajo {»vrniti ne le vsi stroški, marveč tudi za ost.lira, katere je moral usmrčeni po zakonu vzdrževati, to ker jim jo voled tega odlili (Kov. III, 5 1^5). § 1*26. Kdor zavode Žensko s kaznivim dejanjem ali sicer z zvijačo, & , ?r tiijami ©li z zlorabo odvisnosti, da dovoli nezakonsko tele-»o združenje, ji ©or povrniti prizadeto škodo in izgubi jen dobiček. (lov. III, j 16o) • 2. na oseb ni svobodi. § 1329. Kdor oropa koga njegove t vobode e tem, da ga šiloma odpelje, ds. ga samolastno prime kot jetnika li da ga nalašč po kri¬ vici zapre, je z r vezan, poskrbeti Žaljenemu prejšnjo ovo- bodo in mu dati pclno zadoščenje. Ako mu ni več moči pre¬ skrbeti svobode, mora plačati zaostalim odškodnino kakor jri u mrtvitvi. (nov, III, > 167)* 16 3 . na oasti t 1 13 . 30 . Komur je a Mal j en j'■ra ne gosti povzročena dejanska 'škoda, ali izffube dobička, ,1© te. upravičen zahtev ti povračilo. To velja tudi, kader kdo rpadirjo dejstva, ki so nevarna drugemu, s., kredit, pridobi tek ali za napredek in ki ao na bil' znana ali mor L»e znana biti kot neresnične# V tora pri— sera se sme zakievat&s. da se to tudi prekliče in preklic objavi. Za baznanjenje, ki ni bilo tudi javno izrečeno, ne¬ resničnost pa pri obel tel ju ni bila znana, ni odgovoren, ako je imel priobči tel j ali prejemnik naznanjal j® za to upravi¬ čen interes. (Hov. III, § 16Č), 4» ne. .jnsovinl. § 1331 . Ako je kdo oškodovan na ovoji iatovini namembno ali veled očividn® nolemamof-ti drugega, je upravičen zahteva X tudi izgubljen dobiček, ako pa je bila Ikoda povzročen, z de¬ jan jem, prepovedanim v kazenskem zakoniku, ali is nag- ji- voc-ti, in škodoAaljaosti, vrednost poatiata priljubljenosti. j 1332. koda, ki je bila povzročena volrd manj S® stopnje pogrelka ali malomarnooti, »e povrne po občni vredno n ti, ki jo je stvar imela v 8oou po Ikodbe. Zlasti vi sed mudnega pl Sila, Zamudne obrc ti. § 1333, ikoda, prizadeta po dol haiku svojemu upniku z z amdo porro- j enega plačila dol ne pivnice, e« povrne z o ar e a trni, dolo¬ čenimi v zakonu, (Hov. 335). % 1334. Zamuda zadene dolžnika vobče, ako se ne dr Si v zakonu ali s -ogodbo določenega »1 ičiine dr-ova ali, ako c Sas za plačilo ni določan* ako se ni poravnal z upnikom izza dneva, ko je bil sodno ali Izvensodno opomin j en. § 1333* a&o je upnik pustil, da so obresti brez sodnega opomina na¬ rasti« do zneska glavnega dolga, rent ne pravica, zahtevati od glavnice nadaljno obrcati. Od dneva to be se pa smejo zahtevati obresti snov , * io fO-1 »o p- "oclbo o povračilu (konvencijska globa). § 1335» pohodniki .mejo skleniti .-oseben dogovor, dr je treba plačati določeni denarni ali drug znesek mesto kode, ki naj ee p vrne nko bi Obljuba sploh ne bila izpolnjena ali ne na pravi na¬ čin ali prekaeno (§ 312). Ako ni posebno® dogovora, doliiik ne dobi pravice, da bi eo oprostil od izpolnitve s tam, da plača povračilni znesek. Ako je bila konvencijaka globa obljubljena zato, Če bi se kdo ne dr'al časa ali krajo iz- _olnitve, 00 sme zahtevati loba poleg izpolnitve* - 97 V v ah primerih nora sodnik * če treba po zaslišanju iz¬ vedencev, znižati povračilni znesek, oko dol mik dokaze, da je pretiran, (hov. III r § 169). Obveznost po ŠkodovnlSevlh dedičev« § 1337. Ofcveznort, povrniti škodo in izgubljeni dobiček >li plača¬ ti pogojeni povrači ni znesek, se drži imovine in preide na dclice. .Travni ponočki za o&Skodaino. § 1336* ; ravioo za povračilo škod« je pr.j o tem razsoditi po predpisih, Id 30 v tem poglavju. Ako pa : cvra3ila .ikode ni noči neposredno do¬ ločiti, je v rnssodilu na sploh povedati, da je poškodo¬ vancu pri držimo, da i od ko dnino pravdnim potom. Ta pot je pri dr žena tudi v kasemkesaih, primerih po Škodovoncu, in v ir.ipih oba. . lir ako,;r tedaj, ako >e ni ta hotele zadovolji¬ ti z odškodnino, določeno od kasenokegu oblastva. § 1341 , i^adi sodnikove krivdo ne jo treba pritožiti pri višjem ob- lartvu. To preilče in presodi pritožbo uredoma* Tretji del O DOLOČB« OSEBNIH IN STVARNIH PRAVIC* — rnc — Skume določbe pravic. § 1342. Tako osebne .mrvice koker stvarne pravice in iz njih iz¬ virajoče obveznosti je moči istolično utrjev ti, izprominja- ti in razveljavljati. Hacin utrjevanja pravici. § 1343. ravni načini xa zavarovanje obveznosti in utrjevanje pra¬ vico, s čimer se upravičencu prizna nova pravico soi obvoza drugega za dolžnika, in zastava* 38 - .1« z obvezo drugega« &hi38ssu je modi se obvezati upniku za dolžnika na tri naoinci prvi.,., ako a .ikovita privoljenjem prevzame dol..';; kot edini plačnik, dote , ako pristopi obveznosti kot do2 .mik ne izpodi obveze*. 1345. iko kdo prevzame s upnikovim privoljenjem ves dolg drugega, to ni utr javen je, marveč iz remersbe obveze, o d ©mer je gobor v sledečem poglavju. a) kot porok, ..;. 1346. : :dor se zave/.e, da piska upniku, ako prvi dolžnik ne izpolni obvezo, ee imenuje porok, dogovor pa, sklon j m med njim in upnikom, poroštvena pogodba* Sukaj o stene prvi dolirdk še vedno glavni dolžnik in porok pristopi lo kot nastopni dol nik* Zk veljavnost poroštvene *egodbe je treba, da izjavi porok olfreZ' pimone* (kor. III, " 97). b) kot eodolžnik, j 1347. Kadar kdo pristopi obvozno o ti kot oodol mik brez pogoja, id je v 'prid porokom, nuet- ne skupnost ve« dol mikov, kat- re pravni nasledki naj ee presojajo p*o predpisih, ki bo dani v poglavju o pogodbah voboe (§£ ov0-896) • Porok £a odškodnino. § 1348* j.dor obljubi poroku odškodnino za rimer, ako bi tr trpel ..ikodo radi svoje/ ;a >oroava, fee imenuje porok za. odšSrodntno« kdo mn ig biti porok, 1349« kuje obvezno c ti ene prevzeti veokdo brez razliko spola, kdor prosto upravlja svojo imavino. Za katere obvoze. § 1350, .poroštvo sme dati ne le za vsote in stvari, marveč tudi za dovoljenja dejanja in opustitve glede na korist ali ‘ikodo, ki uto-jne iz teh nastati za zavarovanca. 5 1351, Obvoze# ki n so nikdar pravno obstojale ali ki so 2© raz- vel javljene, s c n® smo jo niti prevzeti uiti utr jati« § 1352* r&or je* *orol: za osebo, ki so v sled avojeosebne lastnosti ne more obvezati, je d&si mu je bala ta lastnost neznana, enako obvesar. kakor nerazdelno obvezan ©odel :nik (} 896)* Obseg poroštva« § 1353, -Poroštvo se flfc* sme dalje raztezati, nego je porok izredno izjavil« kdor prevzame poroštvo za obrestno glavnico, jo odgovoren lo «a tisto zastale obresti, katere izterjati, upnik is ni imel pravice* - 39 - | 1354* Porok se ne smo posIntiUti ogovora* po katerem je dolžnik po predpisu zakonov upravičen zahtevati, da pridrli del svoje imovine za ovoje vzdrževanje. Učinek. j 3-335. . oroka je usodi praviloma celo tedaj toniti, kadar glavni iol nik na upnikov sodni ali izvensodni o onin ni izpolnil svoje obveze* 1356* Ako je glavni dol nik pričel v konkurz, ali je v basu* ko bi bilo treba, plačati, neznanega bivali iaa jr, ni moči u nik* dolžiti malomarnosti, pa je moči poroka prvega to¬ niti tudi tein j* kadar jo aroltvo >revscl izrečno le za primer, če Ki Ml glavni dolžnik nespodoben plačati* 3 1357. Kdor se je obvezal kot porok in plačnik, jo odgovoren neraz¬ delno kot sodo! nik za vos dolgi upniku je dano na voljo, bo e 11 točiti naprejglavnosr- dollnika ali poroka ali oba, hkrati (f 891)* § 1358 , kdor plače tuj dolg, za katerega je o^dgovoren osebno ali z določeni:.! iaovinskimi kosi, stopi v upnikove pravice in jo Upravičen zahtevati od dolžnika povračilo plačanega dolg;:, v to svrfco je plačani upnik obvozen, da izroči plač¬ niku vet pravne cripomooke in zavarovalna sred: tva, kar jih je. (nov. m, ;> m). § 1351 . Ako je dalo poro itvo za isti celi znesek vol oseb, jamči vsak zb ver znesek* Xko pi. ,1« en?, od njih poplačala ves dolg, jo gre enako kakor sodol Miku (§ 896V pravica na po¬ vračilo proti ost ‘i • p 1560 , . .j £0 da upniku rud ro vom ali ob poroHva glavni dol 'Mik ali kdo drug če razen poroštvi sast-ivo, jo upniku sicer Čo vedno iv; voljo duno, ca to i poroka k k --v predpisano (§ 1355), ni pa upravičen, odreči bo zastavi v njegovo ikodo, § I 3 bi, Ak je porok ali plačnik poplačal upniku brez sporazuma s glavnim dolžnikom j ime srne t ugovarjati vse, kar bi mogel ugovarjati proti, upniku* § 1362 * iorok sme od poroka z . odškodovanje zahtev ti odškodnino le f ako ai ni prizadel jkode >0 ovoji lastni krivdi. ?lacin. kako coroitvo ..rast no. • 1363 , c-bveza poroka prest.ne aor; zmerno a dol nikovo obvezo. A o r_-a ja »orovk obvezal le za določen čas, jamči ie zi to dobo* Izpust aoporoka je sicer temu v kori, pr n upniku, no pa proti ost liffl r.oporokom (§ 896 ). - 100 - § 1364* 3 potokom časa. v katerem bi bil moral dol aiik plačati, porok Se ni prost svojega poroštva, dasi upnik ni sahtcval plačila* ^da poro’:: je upravi dan zahtevati od dolžnika, ako je dal soroStvo z njegovim privoljenje , da aai priskrbi varnost. TM1 upnik je poroka toliko odgovoren, kolikor je t s; radi upnikove laudnor ti v izterjanju dolga o ikodovon, ko zahteva upnik povračilo* S 1863. Ako n -otopi utrjena boj as en, da dolžnik ne bo mogel plačati iili, da bo odšel is dednih de šel, sa katere je predpis, n ta zakonik, ima porok pravico, da zahteva od dol nika zavaro¬ vanje dolga, za katerega je dal poroštvo. § lpu'5* Ako je izvršen posel, za katerega jo bilo poroštvo* se sme zahtevati obračun in preč tenek poroštva* § 1367* Ako poroštvena pogodba ni utrjene, ne s hipoteko ne z ročno sact vo, prestane v troh letih po porokovi smrti* ako upnik medčaano dedičev ni sodno ali izvensodno opominjal za dospeli dolg* 2, z z aetavano pogodbo. 1358. Sastcvrm Zgodbe r. imenuje tiste, j katero dolšnik ali kdo drug mesto njega zares podeli upniku zastavno pravico na kakšno otvar, torej mu rimicno zaat .vo preda ali nepre¬ mičnine po zastavnih knjigah zapiše# Pogodba ki obljubi ’ izročitev zastave, še ni ze t «r odba* Sfcinek zast vno pogodbe* § 1359 , Kar je predpisano z:, >ogodbo vobče, velja tudi c sestavni pogodbii je dvostransko obvezna* prejemnik zastave mora ročno sest- vo dobro ©broniti in jo sautatniku vrni tl § cim ta dolg poplača. Ako gre za hipoteko, mora plačati upnik omogočiti zavtrvniku, d izposluje izbrln obvoze? iz hipo¬ tečnih knjig. ?rfivioa in obveznosti sastevaifca in prejornaika znrtave, združene s pose tjo zastave, so določene v šestem poglavju drugega dela. 5 1370* Prejemnik ročne zastave je obvezan, izdati zastavrdku za¬ stavili list in v njem popi ati vse r zlooilne znake zasrt •- vo. Pudi bb smejo nave ti v aartavnen li tu bistveni pogoji zastavne pogodbe. Uedoattatni pogoji. s 1371. Neveljavni so vsi pogoji in postranski >ogodbc, ki so pro- tivni n ravi zastavne in ssojilno pogodbe. To go dogovori* da ripude sast vi jene rtvar upniku, ko poteče rok ca plači¬ lo ter j- tve, d a cmo u-nik z-, t vo poljubno ali zb -o ne prej določeno ceno odsvojiti zar-e pridržati, da ne orne dolžnik nik¬ dar rešiti zastave ali nepremičnine zapisati nikonu drugemu, ali da ne sme upnik po preteku placilneg roka zahtevati pro¬ daje zastave. 101 j 1372* Postranska pogodba, da imej unik uživanje sestavljeno stvari, je brez pravne modi. Ako je upniku dopuščena 2 -SOlj raba zastavljeno prouiiune stvori (§ 459), se mora rabe vrliti na nas in, ki za dol žaike ni škodljiva. Ko lo naj se revi; omr» d«- zavarovanje, P 1373* kdor je obvezan, dati zaverovan jo, mera izpolniti to obvez¬ no t z robno zaot vo ali s hipoteko. Le tedaj, kadar ni v »trnu dati *aat-ve, se opremljajo sposobni poroki, 3 1374. Kihe e ni dolžan sprejeti stvar, ki naj služi kot varnost, v zastavo za vi jo vrednost, nego zh one, ki je določena pri kilah u polovi so, vri zemljiičiW pa in pri premik: linah z dva a tretjinama ocenitve. Spo soban porok, kdor ima primemo iiaovino in ga jo moki toniti v pokrajinah. Dru o poglavje* C IZPREKlklBI PRAVIC rij OBVMUOSTI! Ispremembe pravic in obvezno*: ti: 5 1375. Upniku in dolžniku je na voljo, is premeni ti vzajemne, »rento razpoložljive pravice in obvoze.' Isprememba ne mo izv‘ liti brez pristopa ali s pristopom druge osebe in sicer ali nove-a upnika ali novega dolžnika, 1 . a notici, 1 oi § 1376. Jeprememba brez rintopa tretje osebe se isvr>i, ako as .spremeni pravni naslov ali glavni predmet terjatve, ako torej stara obveza »reide v novo. § 1377. Taka izpraarbo se imenuje prenovi tn a pogodb., (nove olj a). V sled te pogodbe prestane prejšnja, glavna obvoza in nova hkrati prione. 3 i 37 b. poroštvene, zastavne in arut>e pravice, združene s prej hi jo glavno obvezo, prestanejo s prenovitno pogodbo-, ako niso dele ,rikt o tem določili o posebnim sporazumom drugače. § 1379 , Ratonfinej *ih določb o tem, kje kdaj in kako naj se izpolni 3 @ obstoječa obveza, in drugih portr nekih določb, vsi od katar ih se nič ne lapr omeni glede gl svnoffa prodreta ali pravne. ^ naslova, prav tako ni imeti za .renevitno pogodbo, kakor no zgolj znova izdane zadolžnico ali drugo** zadevne listine. Talca izpromeiaba v postranskih določbah tudi no orne naložiti drugemu, ki ni bil privzet, nobenega novega bre¬ mena* V dvomu so no iteje, da je stare obveznost prestala, dokler utegne polog novo Če v modi ost"ti. •* 102 — 2» b .poravnavo, • .rodovitna pogodb-;,, s katero o c sporne ali dvomljive pr-iviee doloaijo tako, dr se v« .ku. tronka ovbvoae vsejeimo, &©kaj '-.o.i-i, a tori ti ali opustiti, c Ir gnuji poravna vrne.# oaramima spada k dvoatr n »ko obvczjdm pe-podbrtra in se presoja po m*» delih, ki veljajo zen je, § 1331 • Kdor opusti broz pladila derossanou z njegovim pristankom nesporno ali dvomljivo pravico, ta a lati* (§ 933). I. ©veljavno rt poravnavo v p ogledu m prodrr.oti § 13C2, do dvomljivi primeri, ki se ne are jo por vnati* *To velja sa spor, ki je nastal med z koncema o veljavnosti njunega aa- :e pripeti ob sklepu poravnava pri seštevanju ali odltevnnju, ne ikoduje nobenemu pogodniku* o b -em por ovnove« § 1309, poravnava, sklenjena v posameznem epom, ne sega na drugo primere. Celo splolne poravnave, ki s- glase na vse sporo vobči , tnise uporabne za take pravloe, ki o bile nalaoče zatajeno, ali na katero - traako, ki so sa poravnale, niso moglo misliti* Učinek z ozirom na portrsnke obveze. % 1390. Poroki in zastave, ki so se dali v' varnost ocle Je sporne travice, jamčijo tudi za del, ki jo bij. določen s poravna¬ vo. Vendar so ..»ridr ani poroku in druge , aastavniku, ki le 3 »ista pri st -1 . na orcvhavo, nasproti Upniku vsi ugovori, Idi bi r*i MU mogli uveljaviti proti terjatvi, ako bi na bi‘r atianjena poravnava* 1331* ..©godba, s katere mostovije «tržnice razsodnika sa odložitev s npomlh pravic, je določena v pravdnem redu« 3» z odstopom« S 1332* Alfe so terjatev prenese o‘d ene osebe na drugo in jo in ep*#*fse, »afjtc-si© i 2 :preše:.-bn prsviba o pristopam novega upnika, teko dojenje go imenuje odf top (ceaija) in e« more s':, eni ti oilplatno ali brezplačno* rredjmet ode topa,. I 1393* Voe odevojeno pravice so predmet odstopa, previs ki m ver zme mb oaebo, torej s njo prestanejo, ni modi odstopiti* S&do Junice, ki se gls.se na prinosnika, ae odstopajo M s izročitvijo in ni rasen pose ti potreben noban drug dokaz O o da to ra. Poln o k * "i 1334 * Kravico prevze? nika no -{lede odstopljene taujatve isto, kakor pravico odstopnika* 1 . 335 « % oda top* id pogodbo n&ct. na nova obveza le ned odst« .nikom {čedent) in prevzenaikoa terjatve (ceuijonar)' ne pa med ton in prcvsetiii dol laikom (ceru-us) * tol nik je torej u.-ravičen, dokler stu prevzemnik ni srnam, plačati .r\ r . Upniku ali ec cicer z njim pogoditi« 1336* Seg,. dol nik no noro voč storiti, čim mu je bil prevzemnik naznanjeni ost -ne m pa pravico, uveljaviti svoje ugovore proti terjatvi* tiso je prizna, ter jatev nasproti po Stenemu orevaoamiku za resnično, jo obvez on plačati mx kot svojemu upniku. 0 ct/io vo mo s t o ds to,-nika« § 1337* kdor .pdato.fi terjatev zastonj, jo torej podari, ni več od¬ govoren za njo. Ako pa ec oda top isvrli na odplaten način, j c rcnoetuik odgovoren prevzemniku t :o a e. resničnost, kakor za izterljivost terjatve, tod nikdar za več nogo je dobil od prevzemnika, 5 1336* Kolikor se je mogel prevzemnik o izterljivosti terjatve poučiti is javnih v a stavnih knjig, mu no gre sa neizterlji¬ vost nobena odškodnina* Odstopnik tudi ni odgovoren za ter¬ jatev, ki je bil sa oa a odstopa izterljiva, pa jo postala neizterljiva zgolj to nalrlju« ju ali v slad pogreikfe prevzemnika* - 104 - § 139*3* fpkega jmgrolka je kriv prevzemnik, ako terjatev, ne od&povt ot> Sasu, ki se me odpovedati ali je ne izterja, potem ko j® do pela v plačilo, ako Jo dolžniku odpueti, ako zgaaudi &i% Bi pri oskrbi ob praven S cou e močno verneet alt da ©pusti uvedbo mčne izvrčbe. % nakagpra (asignaci.lo)« . § 1400 . z n. kasom a . dajatev dnr*e"' 5 ? "c projestiik nakaza (aoignrfeor) pooblači eaea, da prejme dajatev od- odkasanoa (aaignat), ta pa, da iavrii dajatev na rsun nakaznifca (aaignat). Neposredno pravico na proti odlKsaneu prido i prejemnik nakasa Pele, ko mu jo # doila izjava odkazeeaoa, o sprejemu nakaza* (nov. III, | 176}* § 1401* Kolikor odkoamoo 'ie dolguje nakazniku to, kur naj da, je tetra nasprotui obvezan, ds izpolni nakaz. Ako naj sc poplača z mkpsm dolg nakaznika pri prejemniku, ki je sprejel nakaz, je prejemnik obvezan pozvati odkasanca, da plača* Ako se prejemnik noče poslu .uti nakaza ali ako odkaaanec odreče prejem nakaza ali dajatev, moro. prejemnik to brez odloga spere:-Iti nakasniku* Dolg jr por vnan čele i dajat¬ vijo, ako ni dogovorjeno drugače* (lov* III, § 177)* § 1402» Ako je odktcsaaee ©prejel nakaz nasproti prej - mnifcu, mu me ugovarjati le to, kar se tiče vel javno o ti ©prejema ali kar ee razodeva is vsebine nakaza ali is nje;-.ovili osebnih ©d- *o lejev, de rejec, mika. (Nov*. III, § l?v). § 1403* Dokler odk-;*anec ie ni sprejel nakaza na,©.proti prejemniku, ga cm nakaznik preklicati. Ato mod nokaznikora in odkszan- oea ni nobenega frugega pravnic, naslova, veljajo za pravno razmerje ned njim predpisi o pooblastilni pogodbi, tfro&a ©dkfjz ne ugasne a smrtjo »akaznika ali odkasanea* Koliko je ' pr ee tenek nakaza pravnoveljaven tudi naaprotl prejemniku, Jo treba določiti po pr .vnem n amer ju med prejeniiko.ni in nakaznikoa. Prejemnikova pravica proti ©dk^zaneu za. t/ ra v treh latih. (Hov. III, 5 173). »5* © prevzemom dolgo.. § 1404* Kdor obljubi dol indicu, da plača njegovemu upniku (prevzem izpolnitve), Je odgovoren dol niku za to, da ga upnik ne . terja* Upnik ne pridobi © tem neposredno nobene pravice* (Hov* III, 5 161). 5 1405. Kdor do 'niku izjavi, da prevzame njegov dolg (prevzem dolga), ©topi kot dol nil: na njegovo merto, a o upnik na to pristane. Dokler ni tega pristanka ali ako sc pristanek odreče, Je od¬ govoren kakor pri prvemu izpolnitve (14«' 4). Upnikov pristanek ee trne izjaviti ali dol niku tli preje..niku (Kov.III, 162)* §• 1406. Tudi brez dogovora z dolžnikom sne kdo drug prevzeti dolg po pogodbi z Ulrikom. v dvomu pa' je imeti uniku izjavljeni prevzem na jamstvo :clc dotedanje ■> do 1 , nik , nc fiesto nje-.: . (Hov*HI $ 1831* § 1407» Obveznosti pravaenaaika so v jogledu na prevzeti dolg e iste kakor obvozno tl dotedanje; ••• dolnika. revseisnik Eme ugovor*’ 4 ati upniku, to kar se p-. da iz pravne -a rry -or ja. aod u nikom in dotedanjim dol~ini.com. Postranske pravi de terjatve sr ne is raiae^e z aienjo dol ni- kov. Poroki in od drugih dano »u&tuve pa j oradi jo X« toda j dalja, ico je >oroi. ali saatrvnik prlot i mi raenjo dol :nika, (Kov* m, J 184). j 140 v. .a ko »rovsace ..ri de bi tel j edsvojene nepremičnine m tej vpi- •u o zastavno ravico* je to v dvorni »teti s a prevze-- dolga* Odnvojll.ee sir-e, oo iavrier.er gre osu 1 ;.rtni..-e, upnika piaae- no pozvati, d opre jr. e novega dol'mika namen to njega, z učinkom da vel j? 1 or let nek, ato se odreče v .e tih mesecih« l.a ta učinek jo treba v po šivu izroča . opooriti, (Kov. III, § 185)* •/ 1 -''09. Kdor prevzame iraovino ali podjetje, je neposredno obvezan upnikon brez '»kode zb nadrljno odgovornost odsvojile? za dolgov« imoviae ali podjetje., za katere .je ob izroditvi vedel ali moral vedeti, odgovornost p- je prost tedaj, 2e je te i-oravnal takih dolgo toliko, kolikor jo vrednost .prevzete tatovim? ali podjetja. liasprotAl dogovori med odovojilcom in prevzemih«© v .»kodo upnikom so roti ten brez moči. (Kov. III, > 186). | 1410 • Ako je dogovorjen vstop novega, dol inika mesto prej; In joga dol inika tako, da se določi mesto odpravljenega dolžnika razmerja obveza novega dol‘inika is ea...o stojnega- pravnega naslova ali - prasaembo glavni 'a predmeta, « ne nastopijo učinki prevzetega dolga, marveč učinki vi tv« pogodbe* {%% 1X11 in 1378). (Nov. III, 183). vretje poglavje* 0 PRNST^TTN ‘*UVIC IN OBVEZNOSTI. Prestanete p ravic i n obvozno c ti. \ 1411. revice in obveznosti so v taki zvezi, d. r -;:v r tankom pravice prestane obveznost in s pre tankom t pravica. 1. vrlod plačilu. 1412. Obveznost prost c?e zlasti veled plačila, to je a dajatvijo tega, kor jo kdo dol ;an dati. (§ 463). - lCS ♦ Kake na,1 n& plača. § 14X3« Proti svoji volji o e no movo prisiliti ne upnik* tla sprejme kaj drugega kakor to, kar iaa tor jati, ne dol nik, da bi dal kaj drugega kakor to, kar je obvezan dati. fo velja tudi o Sasu, kr'/.ju in načinu izpolnitve obveznosti. § 14X4. Ako se la šoto, ker upnik in dol mik soglašata ali kor j© plačilo pc sebi nemočni, mesto plačila kaj drugega, je imeti dejanje m odplaten posel. :■} 1413. Upnik ni dol lan, d '.prejle p ačilo dolga deloma ali na radtite* Ako pa je treba plačati različne dolgove, se ;teje da je plačan tisti, za katerega je dol nik s upnikovim prioteakoo izrecno izjavil, da ga hoče plačati. . « /41. . .'.It o po dvomi o doi '.nikovi volji a/i /, ■ ji upnik ugovarja, ee ..orejo poračunati najprej obreoti, potem glavniou, od več glavnic pa tint , ki je 3e terjano ali vsaj dospela, in «o en ti st •, ki je so dolžnika najtežja, ako ost. ne na dolgu* kdaj jo plačati. * 1417« Ako rok plačilo na noben način ..d določan, nastopi ob¬ veznost plačila dolga šele z dnevos iim* (| J64/* p 2.416. 1' rfkuterikrat je določon rok za plačilo po naravni stvari* revSUtek r.e p ./da vsaj sc en mn ee naprej. Jco umrje o 'kr- bovaleo med ter ausom, ni o njegovi dediči dol ni povrniti, kar je naprej plačanega. •1413. Ako ja upnik odhlačal sprejeti plačilo, nosi on Škodljive posl ■ dioe. § 1420 » ako k/aj in način izpolnitve niste, določana, naj oe u.iora^- bijo mori (§ 905) določeni predpisi, (hov. III, | 101). Mo plača. 1471. $»udi oseba, ki je sicer uezmo na. upravljati svoj- imovino, mm 00 pravu plačati re....idau in do-; el dol •; in oe iznebiti ovoje obveznosti. Ako bi pa plačala >e negotov ali nezc- padel dolg, je njen varuh ali 3krbnik upravicon, plačano nazaj zahtevati« 14??. kdor da-a dolg drugega, sc katerega ni odgovoren (3 1356), eme prod plačilen ali ob ločilu zahtev, ti, da mu upnik od¬ stopi ovoje Vi vice j ako je to storil, u laiku j e plačilo ka- bor odkup terjatve, (tov. III, 3 172). § 1423. čko se odkup terjatve ponudi s pristankom dolžnika, mora upnik plačilo sprejeti, tod ni odgovoren 2 izterljivost in reenočnorf terjatve izvzem -i prevaro* Broz dol ini' ove a pri st nka pravilom (§ 462) ni mo si upnika prisiliti, da sprejme plačilo od druge . (Hov. II, p 73). 107 - Komu nar? c o j h tog, ) 1424. Dole • o mora plačati umiku ali njegovemu pooblaščencu, posobnemu, za sprejem, ali tistemu, ki ga je sodišče priznalo a a a rtniJcr. terjatve. Kar je kdo plačal osebi* ki as o a« bl a u.-r vi jati svoje imovine, je obvezan plačati vnovič tolike * kolikor plrJenega v istini r.i več ali ni bilo porabljeno v kori t prek?:miku* Kodna oololbe. dolga* 1425» iko ni moči dolga .plačati zato, .ier jo upnik .neznan, od¬ soten ali s ponudenim ni zadovoljen, ali iz drugih varnih razlogov, sme dolžnik dol vi- etVar r ločiti na sodiieu, ali oJto ni pri pr vna za to, pr o viti, dr. sedi če odredi njeno hrambo* Vsako tako dejanje, ako e po pr vu Izvrši in ee je upniku naz: vartilo, oprosti dol nika njegove obveznosti in prevali nevarnost na d o atvrr za umika. p o h o t n i c 0 « 1426. rlačfiik je v ikdt-r upr..vi 5 on, tU zahtev, od plač enega po¬ botnico, to je p*dii.:aeno - pričevalo o Izpolnjeni obvez- no n ti. pobotnici se ..or neve ti dol nit 'vo in Upnikovo ime, kakor tudi kr j, čas' in premet »lačenega dolga# Mora ja podpisati upnik ali njegov pooblaščenec. ltro..e pogovorjeno. ( ov* III, I 174)* § 427, obotnioa o pl; , .-i glavnici u t navija domnevo, da 00 pla¬ čani tudi a brc ti Od nje. % 142., . hko ima u nit: od dol rik? zedol nico, je obvezan, izdati pobotnico, r. .zen te pa vrniti aadol nico, ali povzročiti, d|i ec« r-erd' da o odplačilo odpiše na zedol Trni ci somi* Vxv njc-r;; a:,do) ni e* brca .©hotnice ust n:..v. j... z; dolžnika prav¬ no domnevo, dr. j< plačal, ne izključuje o rotidokaza* •.ho je izgubljena zadelani ca, ki jo je treba vrniti, je plačnik upr. vi o en z litcvati zavarovanje odi znoesek sodno polotiti in zahtevali, d?... izposluje upnik uomrtbo zadolžni¬ ce v amidu sodne*:, reda. 4 14?'}. pobotnic , ki .1? jc u. nih izdal lol'nih.; sa plačan novo j 11 dol ne, dok. nuje ?.icer, C 0 plačani tudi dru ;i ut-rojši dolgovi, oko p -j. to tiče določenih, dohodkov, rent ali t-kih plačil, ki jih jo kakor den me obre ti, z Oku nine, najem¬ nine ali obresti ou. glavnico plačevati iz teoteg i naslova in ob določene, c u, c domneva, d. j c ti ti, ki dokaze e pobot ico plačilo nos daje.?- dospele a roka, por vnal tud: prej dospele. - 1081 - S * 4 JQ* Mako m docaievu c trgovcih in obrtnikih, ki navadno ob¬ računajo g svojimi od je;sulci (ku cl) ob določenih rokih, det, BO jim plačen! tudi, pdrejf nji računi, ako ao dali pohot¬ nico ga račun od kame j-le g- roka* ,,'laSi.lo dolga, ki ne obstoji. ■> 1431* klao jo bila komu v zmoti, p& bila jo to colo uravna zmot , uaia stvar ali storjeno dejanje, zv kar ta nima pavice nas¬ proti ti teinu, .1 jo dol : li ■ tori’, >e mo zahtevati pravi¬ loma v prevom primeru stvar nazaj, v drugam >a. pribuvljeni kari ati primemo plačilo* } 14 3.'* ; or. r :) ne : ejo m-zaj ** zahtevati p .bi • zar.taraaiga ali takega dolg , ki je neveljaven le aaradi naetootatne oblic- no-iti, ali k: terega zakon le iatotiti ne dopušča# kakor no tega, kav kdo plača vedo ^, da ii dol ban* '! 1431 * Ir predpis {§ 1432 ) pa ni u^or b«u, oko jo -plačeIn skrbi izročena ali. kakma druga. co.cb. ; ki ne orne prosto razpola¬ gati s svojo lastnino. ;> 1434 . VrultOV plačila j moči zahtevati tudi, oko .j'e dolg kakor¬ koli le negotov ali afco ;;© odvisen od is.-o' ni tre pri©tnvije- neg. pogoja, plačilo reonibnage 1- neporočenega dolga se pa ne ..-me nazaj zahtevati zato, ker rek pl bilo ic ni dospel, § 1435, :--dor je del tv- ri, '1 jih je bil " ' 4f>3 kan, jih mie nazaj zahtevati od prejemnika, oko je prest 1 pr vni razlog, da jih obir 1* § 1436, Ako jo bil k d: obvezen od dveh stvari dati - rg eno jo svoji volji, pa je dal v sled zmote obe, mu je prosti, da zahteva hoz a j eno ali drugo, 1437, , rejemnik giačmcg dolg'-., ki ne obstoja vs Hoje z-; c oIte- nego ali nepoltene :a >ose trika, ako je pa« vedel za dejalčevo zmoto ali jo jo moral do...aev...ti iz okolnooti ali ne, t-> ftbo ■t m .le ( kom * ena s ci j a > ♦ 3 143 u, iko ,-ie vzajemno snidejo terjatve, ki o resnične, enakovrstne in tak«* da nore stvor, ki gr:, ene -iu kot upniku, ta plačati tudi kot dol 'rtik drugemu, nart ne kolikor ne terjatve po¬ botajo, aru- - z irugo, vzajemni prestanek obveznosti (Kompan- ztuoi ja) ki povzroči 3 e po sebi vzajemne plačilo# § 1439, .-‘obetati ni moči menične terjatve z noro mično, ali do- r ;ele je 4 ne do s ••elo, o dni red določa, koliko je dopustno pobotanje us- proti .ttocajiioinu -» ludu« 109 § ‘K • ni roči mod ebo j pobotati terjatev* ki »e tičejo ne- ernJiovreflno -triih nli dole 2 enih in nedoločenih stvari, lamolae- tno ali »vijačno odvzete iz 0000 jene, v hrambo- ali v zakup vzete g tv ri, aplah ni ©o ored et or idr Sevanja ali pobotanja« (kov* m, ; •>>,). I 1441* dol nik ne mac* u svojim u.-aakom pobotati taga,, tesr nora ta plačati km.. drugc*.;.U| iladnji ja dol iailni. Jelo vsoto« y& jo ima kdo terjati od državne blagajne, ni modi pobotati z dcl.;:;oK, ki nora ta plačati "drugi državni blagajni« > 144?« Afeo s® terjatev prenese pol . ;oa. na ve-J oseb, aae sicer Čolnik edračunnti. ter j tov, ki je. jo imel ob o d© topu jroti njenemu prvemu imetniku* kakor tudi ono, ki mu gro proti idaladnjanu imetniku, ne pa tudi ti ato, M jo je imel. proti kateremu -/nememu imetniku* i 1443« .roti terjatvi, vp n:ni v javrih knjigah, ee orne od: topo- jerniku (oesionerju) ugov r jati pobotanj© le, de je tudi proti terjatev v -I.nia, in sicer pri terjatvi *a.mi ali de je bila naznanjena ©detopojomiku ob njene;., prevzemu* 3« Odrodonje, f > 1444- Vnikdr % kart-r ; o upnik upravičen e odpoved* ti ovoji pravi¬ ci, se ji sme tudi odredi v kori at evo jo ni dol 'bilka in e tyj: idolSinil;--. odvezati obvezno«; ti • \ 4. idružitov- ’> 1445, Kadarkoli o pravic*? kakorkoli združi v. obveznostjo v vni osebi, ugumrt’- obe, r sen, ako je upniku ’»© dano na voljo« zahtevati ločitev ovojih pravi o ( cC2 - nl2), ali ako narto.ijo raz;.are poveča r.ziione vrste« nato c o torej nič ne izpremeni v pravicah dedlnskih umikov, -odedičtv ali volile je mikov, o je dol mik naslednik v zapuščini svoje¬ ga umika, in tudi nič v jnrnvloeh upnikovih, ako ta podeduje dol iiika in poroko* 5 1446 , pravice in obveznosti, v ji ■•n c v javnih knjig** h ne preeta- nejo velefi združitve, dokler niso Izbrisano iz javnih knjig (§ 526.). Sotlej - e srna -/knjižena zastavna pravica prenostj. pc lastniku ali o prisilno dr? 'bo na druge,'a (§$ 469 in 470). 5, Pogu.be stvari, § 1447* Z naključno popolno po odbo določene stvari prestane ve. ka obveznost, celo ta, da sc povrne njena vrednost. To nadelo velja tudi za ti ato prir/ere, v kat arih po .t ne po kakinem drugem naključju nemo *o 5 o obvezno ti izpolniti ali dolg pla¬ čati* - Vsikdar pa mora dolžnik to, kar jo dobil, da izpolni obveznost, nazaj dati ali povrniti polton posestnik, toda tako, da so ne okori ti © ikodo drugega. - 110 - 6 » .5 k r t . e^tjo uga-r.ejo It; t-.-':c vice in *obvesnc ti, ki do omeje- m ih 0Le ‘ 5 ° ali :. c tičejo zgolj osel :ih dejanj .. oko jnlkovih, ♦ 7« Pretok Sos . > 1449. rrr.viee in obvezne* ti ugatra.lo tudi ;>o trete' u Sase, .na kar¬ te? er do omejene n ealodr.jo voljo, e pogodbo, s sodnij— klin iaraJeom ali z zakonom, V slededoa poglavju jo predpisano» kako prest nego prnvioe in olmisno-.ti virslod zastaranja, določenega, z zakonom. CL postavitvi v prej-in,ji etan. a 1450. Mršavi jenski ari.oni, go katerih se smejo protipravna dejanja in posli, ako ni jsastsrsnja na ,oti, neposretL.;;:; prerekati* ne dopuJSajo nobene postavitve v prej mji stan. .jrimeri post-vitva v prejšnji stan, ki spadajo v sodijo >ot to-..>anj©, eo delo Seni v sodnem redu« četrto poglavje* © . ■ T JV, ffarfraranje. § 1451* 2astarsn j e je izguba pravica , ki. se v času, določenem v aa- 0»U, ni £zvr dlšfcaovala* Pri pQ t estvovanjfc. § 1432. 'ko te ar c tarčna privioa v: led -saloni, e ,.oso'..ti hkrati prenese na koga drugega, oe imenuje ta ,*ri«poaostvovana pravica, In pri do bi tel način, pri poseč tvorni j e • f.omu mo kaj zastarati in kdo aac kal grl . o. ■,.-t7:v--ati* § 1433 . Vsakdo, ki je sicer smolen pridobivati, smo tudi pridobiti lastnino ali druge pravice t /ripoec tvov&ajem* Proti komu jedopu tno zastaranje in ■rti psEOi- inrovenje « § 1454 , 7 as tiranje in pripooe^tvoveajc je dopustno proti v-, ere za¬ sebnikom, ki so sne 'ni sumi isvrlovati »voj e pravice, roti varovance® in skrbi izročenem osebam, .roti cerkvam, občinam in drugi® moralnim družbam, proti upraviteljem javne imovi- ne in proti tistim, ki to od ot i brez svoje krivde, jo zastaranje in cripo ncotvovun j e dopustno le pod doli (|§ 1494, 1-472 in 1473) navedenimi omejitveni. 111 - Kateri , regije tl se ase jo priposertvovati. § **455# Kadar jo iiooi pridobiti, .c vuc tudi. ,>ripooectvovati♦ Stvari , ; a, ki jih radi njihove bistvene Kakovosti ali po zakonu ni imeti v .o..-e o ti, dalje stvori in .pravice, ki 3© nikakor . n« mejo odsvojiti, ni ooui priposestvovati* § 1456» S bog tega ni ©odi pridobiti s ari pc m stvovon j as no pravic« ki n*edo zgolj •> svnep po,glavarju ':ot takomu, n* pr, pravi¬ ce nalagati • kovati denar, r - .i ©v iti srke ir* dru¬ gih vladarskih ptravia (regalov) niti ni moči, da zastarajo do no st i, ki ustrezajo tem ?rovie«a* ’ š i 457» Druge pravice, ki gredo državnemu poglavarju, pa atu niso izbi jvkno pri ir ^ ene, n. por. a a ■■•ozde, lov* ribolov, in podob¬ ne, sne j o drugi dr X avl ja.i vobče .-rl po .- o ntvovati« vendar le v da j 11, kakor navadni dobi. (9§ 147 ?) . 145$. Pravice skener, o ot , trok i in dru. e osebne pravico niso riposetljiva. Vendar pride nekrivt.o neznanje prav tintiia« ki izvršujejo take pravice po teno, d. saSrsno obdrle in izvršujejo svoje namilijene pravice. § , 459 , pravice ..loveki- na voja dejanj«, in na . vojo lastnino, n,pr, leu.ovati blago tu in tata, rabiti ovoje travnike ali vojc vodo, m :~or- Jo zt.-ot.sjr tl, rožen ic zal...n izrečno ustanavlja, da se pravice izgube, ako se določeno dobo niso izvrše¬ vale.. Akc- je pr kdo drugenu pre^gvedoval izvrševanje t ko pravic«, ali pri teni oviral, He posest prepovedane pravice enega -.roti prostosti drugega od trenutka, ko se je te. -oko li prepovedi ali zapreki, in s t> ra se povzroči za; toren j e od i priposeotve /ruje, ako o izpolnjene v e drugo potrebnosti (§§ 313 in 351 ) . po trahro ati za uri po sc stvovan,j e: 1, poceni, § X4$c\ Zv. ;ri■■ontvovrnjo je t c;:;, r zen z o nor i, osebe in pr e 6* set ,, da ima kdo res v po-osti stvar ali pravico, ki jo jo t- v o ridobil, r nj»r"> ,r '•■■•o t pr vi , poltena in in da je trajala vee po zakonu določeni Sas {$§ 309, 315 , 126 in 345). in sicer c) pravična, § 1451 . vzak« posest, ki m» Opira iu t. a naslov, ki bi zado ';5el za prevzem lastnino, ako bi jo bil,imel izro«nik, je previdna in zado la za -ripooe..tvov njo« f ,aki naslovi 30 n,pr. volilo, daritev, podojilo, kup in prodaja, e:ojn, jlr.oilo itd. n? - § '• Sestavi jenih, posojenih, v hrambe ali ulivanje danih stvari ro smejo u.rsiki, i;. posojevalci in hranitelji ali uživalci nikdar pripoeostvovati, ker nimajo pravičnega n slova. jihovi dediči nanostujejo zapustnike in nimajo več naslova ic£;o ti. Le drugem p avičnoiu pocestniku pride pr v čas pri po cen tvovanj: , b) poltena, 5 1463. 1'orest mora biti po -.tena. .epodtenje prej In j ego p scstaikft m, ni ovire po itenoge naslednike ali dediča, de. prične © pripeeestvovan jem od dne svoje poeecti. (§ 1493)* c) pristna. § 1464. Por-ent nora biti tudi pristna. Kdor m stvari polasti o silo, ali a zvijačo ali b skrivaj prikrade v $oa .A, ali poseduje stvar la na prolnjo, jo no mora pri pasoč, tvovati ne on san, ne njegovi dedi i, ■2« rrotek č n. ) 1465 . Za priposeetvov nje in zastaranje je tudi tiaba, da je pre¬ tekel v zakonu predpisani Sas. Razen dobe, določene z zako¬ ni za hekotero posebne privere, jo tukaj vofoSe dolo .en čas, . lOtreben v vaeh o at lih primerih za eri poaestvovanje ali za- 'staranje. Pri ten pride v po'itov tako r zličnort pravic in stvari kakor oseb. Pas pri »ose:-tvo vanj a. Redni. \ 1466. Lastninska pravica no premičnino so pri posestvu je s triletno pr vno po p srtjo. > 1468 . Kjer le niso uvedeno redne javne ir* je dokazati pridobitev nepremičnin s sodnimi opisi in drugimi listinami ali ako stvar ni vpisana n,.. i;:e tirtega, ki izvršuje posest¬ ne oraviee nad njo, co priposostvovaaje dovrli Sele po tri¬ desetih letih. 1470. Kjer Se ni rednih javnih imjig, ali ako tak pravi o a ni vpi- ean:-- vanje, 'jo ore polt ni imetnik priposootvovati Sele po tride etih letih. 1471 , Pri pr-; vic .ih, ki co ;inre jo redko izvr l e v ti, n.pr, pri pravicah, podeliti nadrdjino «11 ko ve »ri siliti, da prispeva sa nepr-rvo mo tu, nor tisti, ki trdi eri po s e tvo vanje, razen preteku tridesetih let hkrati dokazati, da je bilo moči izvr sevati to pravico v tem čaru vsaj trikrrt in da jo jev e oki Izv: t i zvr Seva 1. 5 - rr l Ar lavnem »e ledu, to Je proti upraviteljem državnega blfiga In dr-lavne iraovine, kolikor je *ast ran j« dopustno (^5 , -o) Ib 1456 - 1457), dal 3 e ihto ti upravitelj en imoviae, cerkve» občine- in drugih dovoljenih »clru 2 b no za** tostuje nov tr.bei redni e 0.1 priposeatvoroaj-: • *oeeet premičnin kakor tudi po ne .t neproiai nin ali na njih izvrševanih služ— no ati in drugih pravic, a o to vpisane v javno knjige na pošo Vilkovo ime, mora tr .jati >eat let. kravice te vrste, d niso vpis ..no v javno knjige n. posestnikovo ime in vse ostale rr vice jc moči. pridobiti 4 rcti Cr‘Z: vnenu zakladu in teukaj navedeni® ©sobam, ki ulivajo ugodnost, la e posestjo Štiridesetih let. $ 1471. Kdor je v skupnosti z osebo, ki ji daje zakon ugodnost glede zastaralne dobe, ima isto ugodnost. Ugodnosti dalj¬ ic- 3 zastaralne .a roki- imajo svojo moč tudi proti drugim, ki učiva jo v trn:' pogledu tudi ugodne sti. § 1474* Lastno t rodbinskega fid« j komisa, priaskogc in dednodasnega zemlji t i ti p c izgubi le o po ostjo proste lastnino v dobi jtiriuesctih let. § 1475. Bivanje lastnikov izven pokrajino, kjer .1« : tvor, naspro¬ tuje rodnonm. pri po se stvojem ju i.i zastaranju toliko, kolikor s® 3 te je. te® svojeveljne in nekrive odsotno ti le za polo¬ vice, torej eno eio lo s lest mesce v. Vendar se r« ozira¬ ti na kratke dobe odsotnosti, ki niso trajale ne pr e joraa niti polno leto, sploh pa čas, ni r.-.atogniti nikdar na več kakor na trideset let skupaj. CAbotnost po lastni krivdi ni izvzeta od rodnega čas... z. črn nja. § 1476 # «udi tisti, ki je pridobil proničnino neposredno od neprist¬ nega ali od nepoštenega pos estnika ali komur ni moči imeno¬ vati svojega prednike, mora -akuti, da poteče oicer rodni ou 3 >ripeseatvovenja dvojno• § 1477. Kdor opira pripet ca tvo vanj e na. dob. tvidos etih ali Itiri- dpaetih lot, mu ni treba označiti pravi- ne ;* naslova. Ue- )t> j tena po est, Li mu ;•© dokazana, pa izključuje pri^osest- vovenje tudi v tej dalj ji deni. ,.. , K 7J1 ,.f t r.fTrtjR. >.=.»-.< -iv (:.0V, ITI, . V31). § 1476. Kolikor otro-n v'-ko pri po sestro var. j e znal.-ran je, se obe pe izrednih predpinahih pogojih dovr.le v leti dobi. Za pravo zastaranje pa zadostuje, da no le pr vica, ki bi jo bilo noči o sebi 'e i*vrčev tl, ne izvršuje trideret let. - 114 * -4; J. Vse pravice proti drcgersa, naj so vknjižone v javne knjig© ne, pne stanejo torej rcvilom nj.j^ozneje po trideset- letne;.;, neizvriSevsnju ali po tolikoletue;« molčanju, • 14u0t erjetve Pastelih vsakoletni n dajatev, sla.- ti obresti rent, -ra .-avala, prevPitkov, kakor tudi 3 etn a q določi L& do,govorje¬ na 2 a poplačilo glavnic*®, prest ne j o v treh letih, pr vi o a £ "'®‘® zastara, ako ao trideset let ne izvršuje, (kov, III, 1 - 32 )• I z J e rn o . . 1431» :*i moči, da zastarajo obvežeš* ki on o eno vrne v rodbinskem in sploh v osebnem pravu, a. pr. priekrbov : ti otrokom noob- hodno potrebno vzdrževanje, kakor ne tiste, ki m zlagajo z ...ori (;i 1453) navedeno pre/ioo, prosto razpolagati s svojo 1 ...stolno, n, pr, obveza, da rc razdeli skupna stvar ali določi meja, 14L2* Saki sto ni omejen v svoji pravici, kdor je smel kak.ino pravico na tujem svetu izvrševati glede na celotno ali na razno pokljutae načine, zgolj s tem, da jo je 'ie teko dolgo izvrševal le n« ©nem delu svet ali ramo na določen načini omejitev se mora marveč učiniti e pridobitvijo ali s pri- pocestvovaajem prepovedane eli ovir ine pravice (§ 351), rav tako je .trebe r vneti, ako k je kdo pravico, ki jo ima proti vetrn obči-noB, doslej izvrševal lo proti nekaterim ob¬ čanom, § 1403, Dokler ima upnik zastavo v rokah, mu ni oc ;i ugovarjati, do. je opustil izvrševanj© zastavne *ravice in zastavna .Travica ne moro zastarati. Tudi ne zastara dol stoikova pra¬ vica, d-, roči svojo zastavo, Eollnor pa terjatev pre.ega vredno t za it ; ve, more med tem upu .viti v O od taotaranj*. | X4t4, Zb »aolrr njo tekili pravic, ki se morajo le redko izvrie- vati, os zahteva, da se v zastaralni dobi tridesetih lot prilika, za izvrševanje take pravic® trikrat ni porabila (§ 1471), * i4b5, -vedo o eb, ki im.',jo * ugodnost po 1472, se -.diteva ,tiri- 4 tet krike r a. pripO oe ttv gr « * j t t ko tudi za zaa rauje, Cbaio pravilo, da ss pr. vica izgubi 5ele po preteku tride¬ setih ali štiridesetih lot, akc so ne isvrluje jo uporabno lej Če zakon ni deliti! krajše dobe (** 1465), (Hov, III, § 193 )* 115 Posebni Sas si starat* ja, § 3-486* v treh letih so zastarane terjatve; . za dobavo \ tv«-ri ali izvršitev del ali drugih dajatev v obrtne ,, trgovskem ali drugem po »lovnem obratu* 2* z:\ dobava smeti jekih in gozdarskih pridelkov v obratu kmetij.-.tva in gozdarstv, , 3*'as. prevzem na hrane* nego, c drevi jetije, vzgojo ali za w-lis; osebam, ki ne s tem pečajo f ali v zavodih, bi i služijo v ti nmm, 4. pajensnia in anku r.in, 5. fSluSittljev reli mezde in povračila izdatkov iz služ- beri.:-, pogodb ono n ih delavcev, ( kakor slu ibodsvoev r 44) dninarjev, poslov in vseli zasebnih uslužbencev, kakor Službodsvcev radi pred jenov, danih na tali© terjatve, 6* Širovnikov, iivinozdr-'vnlkev, babic, z ■ -.-sob vi h učiteljev, odvetnikov, not urjev, patentnih zastopnikov in vseh drugih. Oseb, bi ao j-vno jo;: v vi jene zn j :;krbov ; : ; rx je de¬ lo .enih po silo v, radi plačila za njihova opravila in ra¬ di povračila njihovih izdatkov, kakor strank rdi pred- jes tv, danih ter:, osebam. (Kov* TU, ■' 194)* § 148?* .-revice, odvreči izjavo poslednjo volje, terjati dol.'.ni dele-: sli njegovo dopolnitev, preklic ti daritev zaradi •nehvaležnosti obdarjenca radi irikr tb dol. nega deleža, razveljaviti o d platno pogodbo »or- dl prikrotbe nad polovi¬ co sli izpodbijati izvrženo delitev ekuppega blaga in zahtevek radi mtrahu ali zmote, ki t -e pripetil »ri pogodbi in pri čemer drugi -ogodnik ali ni zakrivil zvija¬ če, se morajo uveljaviti v treh letih. Po preteku tega 3aaa so zastarane. (Kov. III, k 195). > 1488, . ~'yxcp ;.lu-'-n.o . ti s a r v 1- 1 neizvrlovi njs, ako se ob- vcsnns stranka protivi izvriev n ju slu no ti, upravičenec ps ni uvelj; vil svoje pr vice v treh zaporednih lotih. Vrčke- tožba, zr edlkodnino je ser terena v treh letih od tistega oas- , ko je o žkodovoni zvedel za .kodo in za po- 'ikodoveldovo osebo, pa naj jo bile 'diod.- pnvzroSoaa po nooti ali br z <: ir - m pogodbo* Jio o jkodovanec ni zvedel za kodo ali z:, o- oho pookodc- vaščevo, ali abs je nart la »koda iz hudodelstva, ugasne tožbena pravica le ...o tridesetih lotih. { ov. lil, . 135)• :adi žaljenja 5 rti, ki je a ;o'j psovanje z beradonu, spisi a i kretnja- d, ni moli ve c tožiti po pretelu onega let:, pn je .r -z žal jen j e dejansko, traja tožbeni zahtevek za Ako zadolienje tri leta, Z a od 1kodn insko tožbe radi ogrožanja kredit.-.-, pride bitka ali uspavanja drugega z r -slirjevanjoia neresničnih dejstev je treba uporabiti predpise 'j 1489, (Kov. III, § 197). ' "5 1491 . pri - II 1 - O ;*i , 0 t , a • j*”**. •• i ; i; •<* o- ! • ; ^ v 3 «vzm kr'»■t«. 7 -® c Q0 *«S .** U ,. ;; 5 . : u ■ viSoncu >J* ’ Bli <*« ec Jr * • - '•*'••••.. ' - ■ , ' or <' to, 0 •[;. ^ 15 C 0 , 2 ‘, 5 U jjf.. ra; '• r BVI kn Z \ t Oti € * V - : N r? 4 . vica, .trizobi ,• .J}* ** ali a . *•* aii “** --■& * pro.vi P® 1 **® 3 Ugovor.« 8t rr,v • -i£ 2 ig. nr ^ ^ 01 ° žl r,, ' ta lu ’ ad0 ®a u Q «i EOui liai>rn1 rt * ' 7 ' ^fteratne a rofo, nitI »* aooi d« * ’ kak °r ^ določa v * ’