^^er^^rt Notko: nekonstruktivna h^rmenevticna analiza 425 ^ Reconstructive hermeneutical analysis of biographies in sociopedagogical work Eberhard Nölke, Dipl. Soz. Paed., Dr Phil, Johan И^оЏ§ап^ Goethe Universitaet, Fachbereich Gesellschaf- swissenschaften, Robert-Mayer- Strasse 5, Franhfiírt am Main, Deutschland. Eberhard Nölke Povzetek Raziskovanje biografij ima bogato tradicijo in razvoj ustrez- nih metod hermenevtike lahko koristno uporabimo tudi znot- raj socialne in vzgojne skrbi za otroke in mladostnike. Me- tode predstavljene rekonstruktivne socialne znanosti omo- gočajo vpogled v interakcijo med okoljem, družino, institu- cionalnimi procesi in posameznikovo biografijo. V prispev- ku je opisan raziskovalni instrument - narativni intervju - in različni koraki hermenevtične analize. Najprej je pred- stavljena analiza objektivnih biografskih podatkov (npr. le- to rojstva), ki so neodvisni odpripovedovalčevega podaja- nja. V naslednjem koraku dobesedno prepisani pogovor (ver- batim) postopno analiziramo - v tematskih in strukturnih Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 4, št. 4, str. 425-444 segmentih. Nato se evalvirajo in povežejo prevladujoče sme- ri in strukture biografije. Postopek analize ponazarjata dva primera, ki opisujeta različno socialno okolje, različne prob- leme - družinske, osebne in institucionalne. Presoja biogra- fij odpira pogled v dolgotrajne razvojne procese, vzpodbuja smiselno rekonstukcijo dominantnih vzorcev ravnanja v bio- grafijo vpletenih akterjev. Zlasti intervencije socialnih pe- dagogov so močno prepletene in soodvisne od odzivov »kli- entov«. Analiza biografij nam daje vpogled v prevladujoče strukturne vzorce teh odnosov, ki mnogokrat analogno od- slikavajo tipe družinskih sporov in scen. Ustanove zunaj- družinske vzgoje se na ta način soočajo z možnostjo razvo- ja različnih konfiiktov, kijih lahko rekonstruiramo s pred- stavljenim postopkom. Ključne besede: rekonstruktivna hermenevtična analiza, biografije, socialna pedagogika Abstract Research of biographies has got a long tradition, and the development of suitable methods ofhermeneutics can be use- fully applied also in the area of social and educational care for children and adolescents. The methods of the reconstruc- tive social science presented provide an insight into interaction between environment and family, institutional processes and individual's biography. This paper describes the research tool - narrative interview - and various steps ofhermeneuti- cal analysis. It first presents an analysis of factual biograp- hic data (e.g., year of birth) which is independent of narra- tor's interpretation. In the next step, a transcribed text is gradually analysed, by topical and structural layers. Then, the dominant lines and structures of the biography are eva- luated and connected. In this paper, the analysis is illustra- ted by two cases taken from two different social backgro- unds and dealing with different family, personal and insti- tutional problems. Evaluation of biographies reveals long- term development processes and encourages a sensible reconstruction of the dominant behavioural patterns seen in persons involved in the biography Interventions of social pedagogues are especially strongly intertwined and interde- pendent of'client's' reactions; an analysis of biographies of- Eberhart Nölke: nekonstruktivna h e r m en e v t i čn a analiza 427 fers an insight into the dominant structures of these relatio- nships which ofien reflect the types of family conflict and set up. Institutions involved in education outside family are thus faced with the dynamic potential of various conflicts which can be reconstructed by applying the procedure presented here. Key words: reconstructive hermeneutic analysis, biograp- hies, social pedagogy 1. Uvod Rekonstrukcija družinskih, socialnih in individualnih problemskih živ- ljenjskih položajev in načrtovanje primernih socialnih, vzgojnih ponudb z upoštevanjem dejanskih možnosti in potreb uporabnikov, so sestavni deh profesionalne skrbi za otroke in mladostnike. Procesi oblikovanja primer- nih sociaLnopedagoških ponudb in intervencij dobijo pomembno biografsko vlogo takrat, ko se problemi izobraževanja ah vzgoje izkažejo za posebej težko rešljive, ko starši ah nadomestni vzgojitelji izgubljajo svoj vpliv, legi- timnost in se resignirano umaknejo. Na točkah socializacijskih kriz, prelo- mih družinske in socialne pripadnosti, biografskih nestabilnosti in iskanja novih orientacij se začne načrtovanje oblik socialnopedagoških pomoči. Proces obHkovanja intervencij je nujno obremenjen z nejasnostjo, ne- gotovostjo, saj sledi vrsti neugodnih razvojnih značilnosti in kriznih živ- ljenjskih dogodkov pa tudi vrsti že oblikovanih in realiziranih vzgojnih po- segov. To pomeni, da je kljub načrtovanju novih intervencij nemogoče predvideti, kaj bo z otrokom/mladostnikom v prihodnosti. Biografski vidik je neločljivi del profesionalnega ravnanja na socialnopedagoških delovnih pod- ročjih ne glede na to, aH se strokovni delavci tega zavedajo ah ne. Socialnopedagoške intervencije zatorej sodijo v biografske procese kh- entov in hote ah nehote vplivajo nanje. Poleg tega so strokovnjaki na tem področju soočeni z mnoštvom mnogopomenskih, pogosto na prvi pogled nejasnih biografskih izjav in ubeseditev svojih khentov: kratkih zakritih namigov ah pa obširnih zgodb o postopnem iztirjanju, sknbolnih scenskih opisov lastnega doživljanja ah pa izjav, ki nakazujejo osebne strategije in načrte za boljšo prihodnost. Za zaupno sodelovanje med vzgojiteljem in otrokom/mladostnikom so osrednjega pomena vzgojitelj eve sposobnosti razumevanja in razlaganja življenjskih zgodb ter senzibilno ravnanje z biografskimi informacijami. Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 4, št. 4, str. 42 5-44 4 Biografski vidik omogoča, da na prvi pogled tuja, nasprotujoča si ravnanja, naravnanosti in življenjske načrte klientov, razumemo kot smiselno struk- turo. To smiselno strukturo lahko oblikujemo na podlagi razumevanja vza- jemnega vpliva med objektivnimi življenjskimi pogoji in subjektivnimi živ- ljenjskimi načrti in je posledica dolgotrajne biografsko-razvojne zgodovine posameznikovega ravnanja, doživljanja in spreminjanja. Biografsko-anali- tični vidik omogoča preseči shematsko razdelitev posameznikove biografije v vnaprej postavljene kategorije. Od socialnega pedagoga zahteva, da najde pojme, ki označujejo življenjsko razvojno pot klienta in ga opišejo v objek- tivnih življenjskih pogojih. Ta pristop omogoča socialnemu pedagogu, da si zastavi vprašanje, kako in v čem so načrtovane intervencije skladne z življenjskimi pogoji posameznika, njegovo zgodovino, pedagoško prakso in življenjskimi načrti. 2. Metodični postopki pridobivanja in vrednotenja gradiva v okviru biografske analize Sam in s sodelavci sem v razUčnih raziskovakiih in izobraževalnih pro- jektih kvalitativnega sociahiega raziskovanja z razhčnimi hermenevtični- mi interpretativnimi postopki rekonstruiral vrsto biografij in potekov razvo- j a otrok/mladostnikov s težavami v socialni integraciji. Kot pomembno raz- iskovalno orodje smo uporabili individualni biografski narativni (pri- povedni) intervju. Biografsko-narativni intervju je primeren zlasti za razumevanje skritih pomenskih struktur in njihovega biografskega vpliva. V tem postopku je potrebno intevjuvanemu dati kolikor je le mogoče široko svobodo pri pripovedovanju. Sogovornika na začetku intevjuja poprosimo, da nam pove zgodbo svojega življenja. Med poslušanjem postane intervju- var zainteresiran empatični poslušalec, kar pomeni, da ne prekinja pripove- di, temveč čaka, da pripovedovalec sam od sebe pripoved nadaljuje ah pa jo prekine. V tem postopku naj pripovedovalec poda svojo zgodbo po lastno oblikovanih načelih, pri čemer naj pripovedne možnosti obravnavane te- matike pridejo čim bolj do izraza. V skladu s prosto pripovedjo je prav igra med osnovno pripovedjo in nenarativnimi deh (npr. opisi, razlagalne pasaže, vrednostne izjave) še po- sebej pomembna za kasnejši proces vrednotenja in za anahtično razume- vanje. Šele takrat, ko vprašani konča svojo pripoved (npr. z neko kodo), lah- ko intervjuvar postavi dodatno narativno podvprašanje. To pomeni, da pri- povedi nikakor ne prekinjamo. V okviru avtobiografske proste pripovedi smo usmerjeni posebej v dolge. Eberhart Nölke: nekonstruktivna h e r m e n e v t i č n a analiza 429 kompleksne, neznane procese ravnanja in doživljanja v njihovih notranjih in zunanjih razsežnostih. Pripovedovana življenjska zgodba obhkuje svoj »geštalt« (celoto) predvsem z naslednjimi sestavnimi elementi oziroma deli (originalno Zugzwaenge): oblikovanje geštalta, kondenziranje, detajliranje; sekvenčna struktura pripovedi kaže sistematično regu- larnost, dinamiko in urejenost. V skladu z načelom oblikovanja geštal- tov (celot) sobesednik predstavi pripoved s poimenovanjem vseh pomemb- nih delnih dogodkov, ki jih podaja, ter z označitvojo začetka in konca dogod- kov. Načelo kondenzacije vodi k dejstvu, da »obstaja težnja povedati le bistvo doživetih zgodb, dogodkov in tistega, kar vodi k razumevanju nastan- ka in bistvenih posledic življenjskih vozhšč« (Schuetze, 1983, str. 572). Na- čelo detajliranja se kaže v tem, da pripovedovalec med predstavljenimi dogodki razvije povezovalne poteze do takšne mere, da poslušalec - interak- cijski partner, lahko razume dogodek v njegovi časovni, vzročni in intenci- onalni povezanosti. V središču spoznavnega interesa v okviru biografsko analitičnega po- stopka je sekvencijska rekonstrukcija struktur individualnih in kolektivnih ravnanj in doživetij. Osnovne procesne strukture življenjskega po- teka lahko razložimo v okviru socialnobiografskih raziskovalnih rezulta- tov, biografskih vzorcev ravnanj a, razvojnih smeri, institucionalnih vzorcev in biografskih procesov spreminjanja. Biografske sheme ravnanja označujejo namensko oblikovanje bio- grafskih načrtov v okviru danih možnosti ravnanj, kakor na primer bio- grafski načrt izobraževalno-poklicne kariere ah npr. pobudo za spremem- bo življenjskega položaja. Biografske sheme ravnanja kažejo nasprotje med načrti in dejansko realizacijo. Med preusmeritvijo in novo razlago shem ravnanj pripovedovalec naknadno pripiše dogodkom intencionalni pomen. Koncept obrata v poteku (Verlaufskurve) označuje tiste procesne strukture doživljanja in odpovedi ter življenjskih zapletov, ki jih subjekt podvrže prevladi heteronomnih socialnih procesov, ko izgubi lastne »kom- petence načrtovanja, izvedbe in kontrole« (Schuetze, 1989, str. 31). Obrati v poteku vodijo pripovedovalca v položaj heteronomno določenih dogod- kov, do katerih se ne more več vesti intencionalno, saj niso v skladu s pri- čakovanji oziroma socialnimi pravih. Preplavljen in zajetje z zunanjimi kaskadami dogodkov, običajno se doživlja kot »samemu sebi tuj« in nemo- čen. Obrati potekov pri uporabnikih (kUentih) s težavami v socialni integ- raciji nakazujejo sekvencialno ureditev: opis dogajanja, prestop meje od intencionalne do pogojno vplivane situacije, izguba nadzora, poskus obh- ¿I-^Q Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 4, št. 4, str. 42 S-444 kovanja labilne stabilnosti, destabilizacija življenjskega položaja, zlom in kasneje shematske strategije predelave in razlage dogajanja (primerjaj Schuetze, 1981, str. 146) Institucionalizirani vzorci in institucionalizirana pričakova- nja poteka življenja označujejo posameznikov že oblikovani načrt pri- čakovanj v življenjskem ciklu v odnosu do splošnih socialnih ali specifičnih institucionalizacij, kot so npr. družinski cikli, stopnje izobraževanja in načr- tovanje рокИспе kariere. V nasprotju s pričakovanji se v pripovedih mla- dostnikov ti vzorci ne pojavljajo kot institucionafizirani, četudi imajo nor- mativen vpliv in ostaj ajo v pripovedih skriti. Procesi identitetnega spreminjanja označujejo obsežen proces usmerjene reorganizacije jaz-identitete, pri čemer pripovedovalec od- krije nove značilnosti in sposobnosti, ki omogočajo doživetja novega (pri- merjaj Schuetze, 1989, str. 55). Ovrednotenje narativnega intervjuja je zavezano naslednjim ko- rakom: • Najprej v raziskovalni skupini opravimo prvi ocenjevalni krog, v katerem se usmerimo k analizi prvega stika in k poteku ter ozadju, v katerem se je narativni intervju dogajal. V tej fazi so dobrodošle proste pripovedi »o primeru« in prvem stiku, ki se vzgledujejo po modelu »pred- stavitve primera« v Bahntovih skupinah (primerjaj Noelke, Mueller, Hel- sper, 1992). Stem je omogočen spontan in asociativen pristop, kar pogosto že vodi do vprašanj, ki nas lahko usmerjajo pri kasnejših intervjujih in interpretacijah. • Naslednji korak v rekonstrukciji posameznega primera je analiza ob- jektivnih biografskih ah družinsko-biografskih podatkov. To so podatki, ki so najmanj odvisni od pripovedovalca, kakor so npr.: datum in kraj rojstva, šolanje in poklicno izobraževanje, položaj med sorojenci, poklic in izvor staršev itd. Iz teh podatkov je mogoče rekonstruirati pripoved z upoštevanjem poteka biografskega razvoja. Druga možnost je ta, da iz- hajamo iz trenutnega psihosocialnega položaja klienta in na to naveže- mo ostale biografske podatke. Pri interpretaciji so ti podatki kasneje m/- selno eksperimentalno rekonstruirani, ob čemer upoštevamo socialne pogoj e in možnosti posameznikovega ravnanj a v socialnem kontekstu. Sem sodi tudi rekonstrukcija generacijskega položaja, torej socialno-zgo- dovinskih pogojev, ki so oblikovali določeno generacijo. Cilj tega inter- pretativnega koraka je dobiti prvi pregled nad celotnim gradivom in raz- Eberhart No Ike : Rekonstruktivna hermenevtična analiza 431 viti strukturne hipoteze v smislu eksperimentalno razvitih možnosti (na primer Noelke, 1994, str. 67-71,159-164). Tako analiza objektivnih podatkov kakor analiza celotnega intervjuja poteka po načelu postopka objektivne hermenevtike, metode za rekonstrukcijo objektivnih pomenskih struktur protokolov socialnih rav- nanj (verbatim), ki ga s pomočjo sekvenčne analize poskušamo razu- meti v njegovem smislu, pomenu in sporočilnosti (primerjaj Oevermann, 1979,1986,1983). Objektivno strukturo posameznega primera bomo analitično razlikovali od samopodobe (samoprezentacije) osebe аИ od socialne podobe, ki bo rekonstruirana kot primer. Ob tem je tudi samopodoba osebe ali social- nega sistema (organizacije) del rekonstruirane strukture primera. In- tencionalno predstavljeni pomeni dobijo svoj pravi pomen šele v prime- rjavi z »latentnimi strukturami«. Te pomenske strukture razvijejo samo- stojno latentno delujočo plast, ki se je ne da zreducirati na mentalno reprezentacijo ali na namene osebe, ki ravna. Imajo svoj vphv, ne glede na to, ah so ozaveščene ah ne. Dosledno upoštevanje sekvencijskega postopka objektivne hermenev- tike izpostavlja pomen prvih sekvenc verbatima (dobesednega zapisa pogovora) in protokoliranih dejanj v pripovedi, brez upoštevanja in upo- rabe novih kontekstualnih informacij. V zvezi z njimi postavljamo nam- reč prve hipoteze v zvezi z biografijo, potekom biografije, njenimi vidni- mi in skritimi pomeni. Nadaljevalne informacije zgolj potrjujejo, dopol- njujejo ah spreminjajo prve hipoteze. Postopek zahteva takšno repro- dukcijo pomenov, da zajame tako splošne kot posebne sekvence pripo- vedi, kakor tudi z njimi povezane kontekste, ki jih v nadaljevanju prever- jamo. Naslednji korak v vrednotenju zapisa je zajet v obsežnem struk- turno-vsebinskem opisu biografske pripovedi. V tem opisu se usmerimo predvsem v rekonstrukcijo osnovnih stopenj opisanih iz- kustev, pri čemer smo pozorni tako na ravnanje kot na doživljanje pa tudi na procese spreminjanja v logiki zaporedja njihovega poteka. V tem procesu gre za prvo formalno anahzo, pri čemer besedilo segmen- tiramo z upoštevanjem formalnih indikatorjev, narativnih in nenara- tivnih izsekov besedila. Cilj tega postopka je izluščiti manifestne ob- like posameznih struktur življenjskega poteka v njihovem sekvencij- skem zaporedju. Jezik strukturnega opisa kaže določeno razdaljo do konvencionalnih kategorij z namenom, da pripoved resnično zajame- Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 4, št. 4, str. 425-444 mo v njeni specifični strukturi in jo analitično predstavimo. Struktur- no-vsebinski opis besedila lahko razumemo kot analizo, ki presega zgolj parafraziranje in opis zgradbe pripovedi. Omogočiti mora razvrs- titev bistvenih stopenj (časovnih, osnovnih ipd.) biografije, kakor jih je iz pripovedi mogoče izluščiti. • Naslednja stopnja je analitična abstrakcija, v kateri sistematiziramo za posameznika dominantno strukturo biografskega procesa. Le-ta naj izraža razdaljo do pripovedi na ta način, da struktumo-vsebmsko izhaja iz natančno analiziranih odsekov. • Z analizo dominantnih dogodkov in izkustvenih potekov začnemo v na- daljnjem koraku »luščiti« posamezniku lastne vzorce razlage - kamor sodi na primer odnos do lastne biografije. • V nadaljevanju povzamemo osnovno biografsko obliko in osred- nje vzorce ravnanja in doživljanja. • Na zaključku skušamo uvrstiti posameznikovo biografij o (s kontrastira- njem in primerjanjem) znotraj tipološke skupine oziroma opra- vimo tipološko primerjavo. Ta kondenzacija »materiala« je v študi- jah, ki smo jih opravüi, temeljila na prevladujočih osrednjih dimenzijah, ki se nanašajo na najpomembnejše socializacijske instance, kamor so- dijo družina, šola, vrstniške skupine, kakor tudi ustanove institucional- ne zunaj družinske vzgoje (primerjaj Noelke, 1994). 5. Primer analize biografij v nadaljevanju sledita izbrani analizi biografij mladostnikov, ki iz- virata iz razhčnih socialnih okolij in družinskih konfliktnih struktur ki vsa- ka po svoje predstavljata specifičen tip spoprijemanja z okoljem pa tudi dva razhčna načina sprejemanja ter odzivanja na socialnopedagoško pomoč. Mladostnik David predstavlja socializacijo v meščanskem okolju m upo- rabi šolske, izobraževalne in socialne »prostore« za bojno polje z lastnimi moškimi vehčmskimi fantazijami, kar učitelje in sociahie pedagoge posle- dično sili k umiku, občutju neuspešnosti v profesionalni vlogi. Biografija Ane-Katarine pa je prežeta z zgodnjhni izkušnjami spohie zlorabe, smrtjo matere, kakor tudi s spori z vzgojitelji/cami v zavodu. V njeni biografiji ima- jo spopadi in spoprijemanja s socialnüni pedagogi ključno vlogo za vzposta- vitev avtonomije. Bivanje v zavodu pomeni na eni strani stabilizacijo njene biografije, posebej zaradi globljega stika z vzgojiteljskim parom (zakonski par, v katerem sta oba njena vzgojitelja), hkrati pa je to prostor za reinscena- Eb er hart Nölke: nekonstruktivna he r m e n ev ti čn a analiza 433 cij 0 družinskih konfliktov, v katerih se socialna pedagoginj a postopoma vedno bolj zapleta in s tem izgublja profesionalno usmeritev. Davidovo biografijo bom predstavil nekoliko obširneje, četudi močno skrajšano. Pri Ani-Ratarini pa se bom omejil predvsem na predstavitev tis- tega obdobja njene biografije, ki je povezano z zavodom. Že natančna ana- liza objektivnih podatkov bi namreč presegla možnosti predstavitve v tem prispevku, zato bom nekoliko natančneje predstavil začetek pogovora. Prav začetek pogovora je posebnega pomena tudi za metodični postopek analize narativnih intervjujev. Večinoma se že na začetku biografske pripovedi, po- dobno kakor pri simfoniji, nakažejo osnovne teme. 5.1. 7b sem pravzaprav vselej počel in verjetno bom tako še dolgo počel... igral tistega, ki skoči čez.... pri tem si pravzaprav vedno razbijem nos... - študija primera - David Prvi in temeljni podatek vsake biografije je datum rojstva in okohščine rojstva, ki jih posameznik doživlja, vendar se jih ne spominja. V opisanem primeru sije mladostnik sam izbral anonimno ime David. Pripovedi ni začel s svojim rojstvom, pač pa s spočetjem. ...ja, no ja, dobro.. .začel bom s tem, kako sem bil spočet. ..je еш zelo lepa zgodba... moja mama je bila ...na Malora, na dopustu... ali na počitku... in bila je takrat stara mislim trideset let... je morala biti nekako toliko... in je... je torej spoznala moškega iz Amerike (se rahlo nasmeji)... enega Američa- na. .. in sta se na obali ljubila... ja in ko je prišla domov je bila noseča... moškega ni bilo več ...in potem sem bil jaz tam.. .potem je bila.... prva leta sama z menoj... to p omeni prva tri leta... takrat j e še delala v gledališču.... Kostumograflza je bila, kostume je oblikovala, s katerimi so potem ljudje bili na odru... Preden začne s pripovedjo opozori, da gre za zelo lepo zgodbo njegove mame, s čimer pričakuje, da se bo sobesednik (poslušalec) odzval z pove- čano pozornostjo. Sam ni bil priča te zgodbe, ampak jo je doživljal in slišal kot »udeleženi nevidni tretji«, vendar o njej pripoveduje z veliko notranje soudeleženosti. Opazimo, da pripovedi skoraj ne prekinja, da je ne opremi s posebno intonacijo, kar omogoča slutiti, da je dogodek »internahzh-al«, se z njim poistovetil. Mati je kot pomembna oseba v »ne povsem običajnem življenjskem položaju«. Njegovo posebno opozorilo, ki se nanaša na mate- rina leta (takrat je bila stara trideset let, mislim da jih je imela trideset), je lahko: /¡.^¿f. Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 4, št. 4, str. 425-444 - namenj eno temu, da bi postal poslušalec pozoren na to, da se ji j e lahko kaj takega zgodilo v tej starosti; - lahko rabi temu, da bi posebej poudaril njeno dejavnost v tej starosti; - ah v odnosu na dejstvo, da je ob tem zanosila, to dogajanje označiti kot »zrelo odločitev«. Matiy'e torej spoznala nekega moškega iz Amerike (se rahlo nasmeji), nekega Američana. Pri tem je zanj pomembno, da to ni bil katerikoh moški, ampak nekdo iz Amerike in z ameriškim državljanjstvom. Lahko bi bü nam- reč tudi nekdo, ki je v Ameriki začasno. Z opozorilom o ameriškem držav- ljanstvu očeta hkrati opozori na svojo »internacionalno noto«. Lasten obstoj poveže z ljubezenskim aktom, ki ga j e imela mati z Američanom na Malorci. V tej luči bi lahko njegov rahel smeh, ki pospremi pripoved, razumeh kot »zakrit ponos« na svoj izvor, kar mu daje določeno »karizmo posebnosti«. Ljubezenski akt se dogodi na posebnem in hkrati javnem prostoru (obala), kar opozarja na posebnost in na prostovoljnost. Način pripovedi kaže, da ima David o tem dogajanju bogate informacije iz druge roke (od matere) in da je na poseben način povezan s svojim spočetjem. Ob tem se lahko vprašamo, kakšno družinsko-biografsko vlogo so imele te pripovedi za ohranjanje »dru- žinskega mita«. Poleg tega lahko rečemo, da ima David do dogajanj v zvezi s svojim spočetjem poseben odnos. Kasneje govori namreč o lastni impoten- ci, ki j o označi kot nekaj, kar ga spremlj a vse od otroštva (Imel sem... od takrat, ko se lahko spomnim en in isti problem... vsako žensko, ki sem jo želel, sem lahko dobil.. .ampak, ko sem bil z njo v postelji, potem nisem mogel... ni šlo... do danes še ni klapalo...). Vrnimo se k samoopisu: medtem ko mater v tem dogodku označi z njeno starostjo, karakterizira očeta s posebnimi značilnostmi njegove nacionalne (državne) pripadnosti. Oče kasneje umanjka, ostane tuj tudi materi, njemu - sinu pa »dostopen« le prek materine shematske predstavitve. Mati se sama vrne domov, moški je odšel in jaz sem bil tu. Iz materinega zornega kota je tu poudarjena odsotnost partnerja ob njeni nosečnosti, medtem ko je z Davi- dovega vidika v ospredju to, da oče sicer ni dosegljiv, da pa je on sam »stopil na njegovo mesto«. S tem je izražena otroška odvisnost od matere, deška nedoraslost je zamenjana z otroško fantazijo, da bo »igral nadomestno funk- cijo« odsotnega očeta. V nadaljevanju opozori na pokhcne spremembe svoje matere, ki jih je povzročil »prihod očima«. Matije do takratše delalav gleda- lišču. ... Njeno delo detaljno opiše (Kostumograflia je bila, kostume je obliko- vala, s katerimi so potem ljudje bili na odru...). S posebnim ponosom opozo- ri na materino kreativno delo znotraj gledahškega okolja, ki ima pomembno E ber h ar t Nölke: nekonstruktivna h e r m e n e v t i č n a analiza 435 vlogo pri tem, kakšni so videti igralci v predstavi. Mater predstavi kot neke vrste »arhitektko« tega, kako so potem »igralci videti«. S tem žeh povedati, da njenega рокИса ni gledati kot golo »ročno delo«. Posebej v kasnejšem opisu materine poroke in njenega izstopa iz »poklicnega okolja« je ta del razumeti kot namig na to, da je mati s poroko izgubila in poslabšala svoj položaj. Biografski pomen očeta lahko v prvi analizi razumemo: • kot trgovec iz ZDA predstavlja oče družinsko-biografsko kontinuiteto, namišljeno socialno internacionalno okolje, ki se mu čuti David, skupaj z materjo (ne glede na dejanske okohščine), pripaden. Njegov vzorec klasificiranja ljudi v kategorije, nanašajoče se na njihov poseben izvor in okohščine, je videti kot orientacijsko točko v socialnih odnosih. • Posebne okohščine spočetja na obah in »izginotje« očeta sta dva vira Davidovih iluzionamih vehčinskih predstav. Umanjkanje očeta povzro- či, da se je David videl kot »materin nadomestni partner«, kar je vodno do preobhkovanja njunega odnosa in do zanikanja generacijskih razlik. • Kot zapeljevalec in zaploditveno sposoben partner njegove matere, je oče izrazito nasprotje njegove lastne impotence. Smiselni povezovalni člen med obema bi lahko bil v tem, da očetovo izginotje lahko vodi do nezavedne fantazije, da uspešen spolni akt vodi do kasnejšega »uniče- nja«. Prva tri leta življenja odrašča David pri materi in občasno pri prav tako sami (brez partnerja) stari materi. Odsotnost moškega identifikacij- skega lika v tem obdobju odraščanja lahko vodi do tega, da so se njegove fantazije o tem, da je on »materin partner«, ohranjale in stopnjevale. Nadaljnji biografski potek podajam v močno skrajšani obliki: Ko je imel David tri leta, se je mati poročila z moškim, ki ga označi kotnasilnega tipa. Zaradi materine pokhcne odsotnosti je bil David večkrat pri družini materi- nih prijateljev. Pri njih se je navzel velikodušnega življenjskega stila boga- te družine, ki jo je doživel kot nasprotje svoje družine in ki ga je navduševa- la. V tem najdemo nadaljnji vzorec, značuen za njegov odnos do sveta: obču- dovanje in posnemanje življenjskega stila, označenega z neomejeno pora- bo in potrebo »po velikem in več«. David je večkrat menjal družmsko okolje, ne da bi razvil enoznačno družinsko pripadnost. Doživljanje samega sebe kot »zunanjega gosta« zadobi kasneje orientacijsko vlogo pri oblikovanju prij atelj skih odnosov. Medtem ko j e v ospredju »bogato in velikodušno vzduš- je« v družini materinih prijateljev, pa se resničnost matične družine slabša in »tone« - dom doživlja kot vedno bolj tuj in socialno manj vreden. To pove- zuje z izvorom očima, ki ga označi kot »nasilnega in egocentričnega«. Hkrati ¿fj^ Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 4, št. 4, str. 42 5-444 doživlj a, da j e tudi mati vedno bolj žrtev odnosa z očimom ter da očim nave- zuj e spobie stike z drugimi ženskami. Tako očim zdrsne s potencialne pozi- tivne moške identifikacijske točke, označuje negativno nasprotje do ideali- ziranega lastnega očeta in popustijivega vzgojnega okolja, ki ga pomenita in izvajata mati in stara mati. V času njegovega šolanja se kriza v materi- nem zakonu stopnjuj e ter vodi v ločitev. David vidi samega sebe v procesu spopada med materjo in očimom na nek način neločjivo« povezanega z materjo, kar označi tudi z izjavo, da sta ga vrgla skozi vrata (očima nam- reč). To je dobesedno vzeto le malo verjetno, nakazuje pa njegovo identifi- kacij o in pozicioniranj e. Prav v tej točki postane v Davidovi pripovedi viden prevladujoči vzorec spoprijemanja in ravnanja: premestitev pasivnega v aktivno kakor tudi to, da se mora znova in znova v odnosu do drugih, ne upoštevaje starost in razhke v kompetenci, dokazovati. Odslovitev očima lahko primerjamo z »zgodbo Davida in Goljata«. Bila je uspešna v njegovih šolskih situacijah, v katerih mu je uspelo »premagati močnejšega nasprot- nika«. Z ločitvijo matere je bil družinski preobrat zavrt, nastopila je faza stabilizacije, ki jo David doživi in opiše kot»svoje pravo otroštvo in kot svoje življenje«. Prvi problemi v šoh po njegovi razlagi nastopijo, ko je bil star deset let, ker se ni umestil v pričakovanja učiteljev v antropozofski šoh. Odstopal je od vrstnikov tako po svojih dolgih laseh, načinu oblačenja pa tudi po vedenju (npr. kajenje, ostajanje zvečer zunaj, druženje z napačnimi prijatelji), kakor je sam to opisal. Tipizira se kot nekdo, ki odstopa od večin- skih pričakovanj, se s tem prišteje k »odstopajočim«. Vtem obdobju pridobijo povezave z vrstniki zanj poseben pomen, pri čemer mu postane temeljna pozornost, ki jo s svojim vedenjem pridobi pri vrstnikih. Naslednji dejavnik, ki pripomore k preobratu v njegovem šolanju, najdemo v opisu, da se je razlikoval od tihih, pridnih otrok v svojem razredu, s katerimi ni imel kaj početi. Družiti se začne s starejšimi, iz višjih razredov, ki so bili v svojem razvoju veliko naprej. S prestopom ksiare/sim, bolj razvitim se ]enjegOYO stil življenja bistveno spremenil. Kajenje, pitje piva, obiski diskotek, izosta- janje od doma zvečer in ponoči, postanejo za Davida »statusni simbol«, s katerim skuša dokazati, »da ni več otrok«. Po njegovi pripovedi si je v tem času doma pridobil pravice, ki so sicer dovoljene le mladostnikom in odras- lim. Tako je lahko tudi doma kadil in pil, lahko je vabil domov svoje prijate- lj e, ne da bi ga v tem mati lahko bistveno omejevala. Tako si je v družbi starej ših prij atelj ev pridobil status »gostitelj a«, ki si j e kij ub mladosti izboril posebne privilegije, ki jih oni sami doma niso imeh. Ta življenjski stil je pripomogel k temu, da je David izgubil ravnotežje med svodobo in dolžnost- Eber hart Nölke: nekonstruktivna h e r m e n e v t i č n a analiza 437 mi, kar je povzročuo, da ni mogel sproti izpolnjevati šolske obveznosti. Raz- vil je »hedonistični življenjski stil«. Prepričanje, da zanj znotraj družine in vrstniške skupine ni meja, ga je vodilo k temu, da je poskušal takšen stil uveljaviti tudi v šoli. Tako je v šoli večkrat kršil norme in pričakovanja, ki izvirajo iz vloge učenca. Začel je izostajati iz šole, ni izpobijeval obveznosti. Svoje vedenje sam opredeli kotpretiravanje. To se je preneslo tudi na odnos do učiteljev, saj pravi, da;ß ustrezno svojemu vedenju obravnaval tudi uči- telje. S tem si j e sicer pridobü občudovanj e nekaterih vrstnikov, vendar ga j e to v pretiranem vedenju le podžigalo. To je vodilo k temu, da je prestopil meje, ki jih šola sankcionira zgolj z opozorih in kaznimi. Sledila je izključi- tev iz šole. Pri tem je opozoriti na dejstvo, da je to »pretiravanje« zanj bilo pridobitev pozornosti in veljave, da pa se je na koncu sprevrglo v izrazito negativno posledico - izključitev iz šole in to je bil začetek novega dogaja- nja. Ob tem velja opozoriti tudi na dejstvo, da j e v tem času delala na šoh kot učiteljica tudi njegova mati. Kolegi so nanjo pritiskah, naj sina disciplinira. Ker je bila v tem neuspešna in nemočna, je tudi sama doživljala velik pri- tisk. Šola je na nek način postala »oder, kjer se je odvijala družinska drama«. Z izključitvijo iz šole se začne obdobje »poglabljanja neuspešnosti«, socialni padec in preobrat, ki je vodil do brezposelnosti, izgube predstave o lastni posebnosti. Materinemu poskusu, da ga vključi v gimnazijo z internatom, se j e uprl s provokativno vseenostj o. Zdrsnil j e v hipij evsko združbo, ki j e uži- vala lahke droge. To je bila zanj še večja izguba ravnotežja med časom za »delo« in časom za »uživanje«. Z drogami je blažil dejstvo, da je izgubü refe- renčni okvir. Uživanje droge se je stopnjevalo, ponoči je le redko prihajal domov, v šolo je zašel le še tu in tam. Mama ga je poskušala namestiti v antropozofski dom, kjer pa ga niso sprejeh, saj ni pokazal niti najmanjše pripravljenosti za delo in sodelovanje. Mati je poskušala intervenirati s te- rapijo, pri poznanem terapevtu, ki se je ukvarjal s terapijo odvisnih. Pri tem se je obmua tudi na pomoč centra za socialno delo, kar je David razumel kot njeno »kapitulacijo in nemoč«. Pomoč javne ustanove - centra za socialno delo, je bua za mater znamenje sinovega »propadanja« in znak lastne nemo- či, zato je raje izbrala terapijo. V sinovem uživanju droge je videla tudi vase usmerjeno agresijo, ki si je ni znala razložiti. David se je v terapiji vedel podobno kot v šoh in je »terapevta skušal opetnajstiti z izmišljenimi šalami«. Tako je ostala na voljo le še intervencija centra. Sodelavcem centra je uspe- lo Davida namestiti v novo šolo (skupno šolo - Gesamtschule). David je v domu le še tu in tam prenočil, v šolo pa ga sploh ni bilo. Glede na prejšnje izkušnje iz waldorfske in realne šole, je bilo to šolanje zanj manj óbreme- Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 4, št. 4, str. 425-444 njujoče, saj je lahko sprva koristno uporabil prej naučeno. Ker vedenjskih vzorcev ni spremenil, je tudi v novem okolju začel izostajati, njegova prednost je izgubljala na pomenu. Socialno se v to okolje ni integriral, postal je »samohodec« ah pa se je družil z nekaterimi iz prejšnjih »scen«. Sicer je postal redni obiskovalec diskotek, družbe vrstnikov iz nove šole ni maral, samega sebe v tem obdobju označi kotautsajderja. V tem obdobju spozna fanta, dvakrat starejšega od sebe. Z njim se večkrat poda na »poto- vanja z avtodomom«. S tem kaže bohemski način življenja, ki je bolj zna- čilen za življenje študentov kot pa dijakov. V to obdobje sodi tudi socialna manifestacija njegove impotence. Skupaj s prijateljem sta na potovanja vabila dekleta, pri katerih pa je David po svojih besedah odpovedal, kar je vodilo v samostigmatizacijo in v še večj o osamitev. To ga je namreč tudi v krogu kolegov dodatno razvrednotilo, mu jemalo prejšnjo moč in slavo. V šoh se je odpoved stopnjevala. Na eni strani se mu je ta šola zdela lahka in je čutil, da jo bo zmogel. Na drugi strani pa ni vlagal v šolo skoraj nič, zato ga je mati pri šestnajstih letih, ker se je zbala slabega vpliva na mlajšega brata, vrgla iz stanovanja. Tako si je moral iskati bivahšče s pomočjo cen- tra za socialno delo. Materino dejanje je razumel kot izraz njene nemoči in dokaz, da je sam odrasel in močan, hkrati pa se je začel do nje agresivno vesti. Iz »pasivnosti je prešel v aktivnost«, vendar je bila smer že stabilizi- rana. Še bolj je posegal po drogah, popolnoma zanemaril šolo in se social- no izoliral. Šolanja ni zaključil in ni naredil zaključnega izpita. Postal je »klient sociale in urada za delo«. Vendar se je tudi do teh uslužbencev vedel podobno kot pred tem do učiteljev: s svojo provokativno držo je de- monstriral njihovo nemoč. ...ja in potem je bil spet center za socialno delo, oni so se spet pojavili pri meni, vedno znova, in so hoteli da kaj delam... in moral sem na urad za delo in tako ...in sem... sem vedno znova uspel, da nisem delal nič... da sem izpuščal termine in... in ko sem imel enkrat enega socialca... nič ni mogel narediti... sem mu rekel, da mije vseeno, če me tudi pretepe do smrti... ne bi mu uspelo, da bi me do česa pripravil, da bi kaj naredil... in potem je končno odnehal. I\i David pokaže, kako mu je znova in znova uspelo, da se je izmaknil zahtevam urada za delo, da bi se zaposlil. Sam ni imel nobenega motiva za to, doživljal je, kot da ga hočejo ponovno »ujeti« in se je temu zoperstavil z vsemi, njemu znanimi strategijami, pri čemer je sam pri sebi ohranil občut- je »moči in lastnega odločanja«. Priča smo ponovni vzpostavitvi Davidovega dominantnega »biografskega vzorca preobrata doživljanja v vedenje (četudi E ber hart No Ike: Rekonstruktivna hermenevtična analiza 439 nedejavno)«. Izjava tako sem vedno znova uspel, da nisem delal nič, nam lahko v tem kontekstu pomeni osebno doživljanje uspeha, da se je tako dolgo in dobro izmikal ukrepom oziroma poskusom pomoči, ki pa jih sam seveda ni tako doživel. Šele potem, ko so uradni »pomočniki« obupah in videh, da so vsi njihovi poskusi za vključitev v delo zaman, se je na pobudo materine prijateljice, umetniške pedagoginje, odločil za delo v alternativ- nem projektu »Sončnica«. Odločil se je tudi zaradi tega, ker je imel možnost delati z računalniki in sodelovati pri nastajanju alternativnega projekta, kj er ni bilo statusnih razlik med vodji proj ekta in udeleženci. Ustanova j e »dihala klimo«, ki je Davida pritegnila. Po nekaj poskusnih mesecih se je v sklopu projekta začel izobraževati za prodajalca, kar je njegovo pokhcno prihodnost bistveno ustaUlo, ni pa stabiliziralo njegovega siceršnjega vede- nja. Začelje posegati po alkoholu, kar je vodilo v izostajanj e od dela. V naslednjem izseku iz pogovora se v kondenzirani obliki izrisuje Ђет- áoY dominantni biografski vzorec:... to sem pravzaprav vedno delal in bom verjetno tudi še dolgo delal... malo igral Jskaderja (ueberflieger- tisti, ki skače čez; opomba prevajalke) ...ob tem si pravzaprav vedno polo- mim nos... Kakor v mitu o Sizifu, se tudi pri Davidu znova in znova ponavlja neuspe- šen vzorec, ki se ga David, v nasprotju z interpretacijo Camuja, očitno zave- da. TVagika je ne nazadnje v tem, da se kljub zavedanju vzorec nenehno ponavlja. Začel se je že v valdorfski šoh, kjer je postavljal na glavo odnos učitelj-učenec z nenehnim dokazovanjem, da je močnejši. Kaže, da meja ne priznava, kar pripomore k njegovemu pretiravanju in temu, da se ne pusti ujeti v nobene okvire. To vodi do niza odpovedi na običajni poti odraščanja (izklj učitev iz šole). Sam se j e na prvi šoh videl kot skupinski vodj a, status, ki ga je z izključitvijo izgubil. Mativ dogajanje ni dovolj posegala, vse dokler ji ni »prekipelo« m ga j e vrgla iz doma. lUdi nj egov odnos do deklet poteka na podoben način. Sprva privlačen in zapeljiv, je odbit, ko ne izpriča obljublja- joče moškosti. Naslednji biografski mehanizem, značilen za Davida, je he- donizem. Z vrstniki se druži toliko, kolikor lahko zadovoljijo njegove potre- be po prostem času in zabavi. Erozija odnosa se začne takoj, ko naj bi postal dvostranski. Njegovi socialni odnosi so obarvani z »instrumentaMstično noto m funkcijo«. Prek njih lahko narcistično igra lastno grandioznost. Sam reče, da je imel le prijatelja Karla, s katerim sta se vzajemno »občudovala«. Samo- označitev kot »rajskegaptiča« izpričuje vase usmerjeno vehčinsko fantazi- jo. Odklanja vsako obliko prilagoditve, njegov pasiven odpor se prelevi v aktivnega, samega sebe doživlja kot subjekt biografije, ki se mora za svojo 440 Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 4, št. 4, str. 42 5-4 44 eksistenco zahvaliti nenavadnemu zaploditvenemu trenutku (podrobneje otemNolke,1994). Če smo pri Davidu zasledih držo, s katero je odklanjal vsakršno posega- nje socialnih in pedagoških služb, pa najdemo pri mladostnikih tudi poteke, kjer ravno procesi pomoči integrirajo biografijo in se po njihovi zaslugi raz- vijejo za mladostnika/co produktivne razvojne možnosti. 5.2.... sem čisto normalno odraščala... - biogr£ifska študija Ane-Katarine Ana-Ratarina je bila rojena leta 1974 kot druga od treh otrok in je preži- vela prvih devet let v mali vasi nedaleč od večjega mesta. Oče izvira iz številčne družine iz te iste regij e. Delal j e kot gradbeni delavec, vendar j e bil v času intervjuja, po hčerinih besedah, že dolgo delovno nesposoben. Mati izhaja iz velike družine v severni Nemčiji in se po poroki presch na možev dom. Rmalu po začetku pogovora začne Ana pripovedovati o pomembnem dogodku, ki ga je doživela pri devetih letih - nenadna bolezen in nato mate- rma smrt. ... rodila sem se 21.11.1974 v Odorfu... tam sem živela deset let... semčisto normalno odraščala... hodila v šolo in pravzaprav je do sprememb ...je pri meni prišlo, ko sem bila stara devet let... takrat je moja mama nenadoma težko zbolela in to je pomenilo, ker oče name in na moja dva brata ni mogel paziti, da smo morali vsi trije v zavod. Izjave o otroštvu pred tem dogodkom so, kot kaže, v senci materine bolezni in smrti, dogodka, ki je povzročil tako pomembne spremembe, da je vse, kar se je zgodilo prej, nepomembno. Izjavo,se/n čisto normalno odraščala (gramatično stopnjevanje - čisto normalno) lahko razumemo v odnosu do kontrastne izjave do sprememb je pravzaprav prišlo šele kot doživljanje, da je šele materina smrt prinesla v njeno sicer normalno živ- ljenje »nenormalne« spremembe. Izjava se spremeni v kontekstu razu- mevanju njenega odnosa do očeta, ki ni bil kos spremembam po matermi smrti. Izkaže se namreč, da Ana-Ratarina opisuje svoje otroštvo vse do materine smrti kot »nenavadno lepo«, da so z materjo veliko skupaj počeh, da je imela dobre odnose z sorojenci. Svojo distanco do očeta razloži: ved- no je bil odnos z njim slab, saj nikoli ni imel nič opraviti z nikomer Tako oče nikakor ni mogel prevzeti osrednje očetovske vloge po izgubi matere. Ro govori o očetu, večkrat uporabi neosebno besedo »človek«, »on«, kdaj pa kdaj tudi »oče«. Eber h ar t No Ike: Rekonstruktivna hermenevtična analiza 441 Nadaljne razloge za odklonitev očeta izpove šele na koncu pogovora: Ana: ...jak temu moram ...to je potem... h ja A: zaupno? hja A: hm... moj oče me je prej spolno zlorabljal hja A: že od malega in odtlej je tako ali tako mimo, je praznik ...ne, to je popolnoma jasno ...in odkar je moja mama mrtva nisem imela nobene želje po ljudeh, iti k njim... potem sem šla še enkrat tja in potem ga je spet obsedlo in... tako ne grem več... to je torej tisto, je glavni razlog, a ne... hja A: zakaj nimam nobene potrebe po... hhmm A: ljudeh... Tako je otroštvo Ane-Ratarine zaznamovano z zgodaj začeto »seksualno funkcionalizacijo« s strani očeta, ki ga dekle iz sedanje distance označi kot spolno zlorabo...(... odkar se lahko spomnim, je oče že vedno okolimenekaj počel). Oče je izrabil odvisnost hčerke in razvojno naravne emocionalne m telesne odnose med starši in otroki za svoje enostranske spolne mterese. V tem, ko jo je poskušal pripraviti k spolnim ravnanjem, se je njena osnovna raven zaupanja dodatno omajala. Vtem smislu lahko razumemo prizadeva- nje Ane-Ratarine, da bi odraščanje do svojega devetega leta prikazala v luči normalnosti, kot spoprijemalno strategijo. Očetovo ravnanje skuša sprva prikazati zgolj kot nesposobnost, da bi po materini smrti lahko družino obdr- žal skupaj. Rot posledico očetovih seksualnih poskusov je razvila strategije umika in odklanjanja in se je izogibala situacij, v katerih bi bila z očetom sama. Ro je imela štiri leta, se je rodil brat, za katerega je prevzela kmalu kar veliko skrb, odnos z očetom pa še vedno doživlja kot difuzno nevaren in strah vzbujajoč. Ro ima devet let, zboh mati za rakom, kar vodi v mnoge m dolgotrajne hospitalizacije. V časih materine hospitalizacije so vsi trije otro- ci nameščeni v dom in ko se mati vrne, se vrnejo tudi otroci. Ta proces doživi dekle kot nestabilnost in kot dodatno nevarnost. Spolni »napadi« očeta se v tem času stopnjujejo, saj se materina vloga zaradi bolezni umika in zmanj- šuje. Ro mati umre, se družina neizbežno razbije in Ana-Ratarina je names- 442 Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. 4, št. 4, str. 425-444 cena V dom, kjer se »njena psihosocialna in šolska situacija začasno stabili- zira«. Uspe ji ostati na osnovni šoli, čeravno j e prej kazalo, da jo bodo prešo- lali na šolo s prilagojenim programom. V šestem razredu ji uspe šolanje nadaljevati na oddelku, ki omogoča vpis v srednjo šolo. Stem sije izboljšala status pri pedagogih (vzgojiteljih), ki so jo v zavodu spremljah, in si pridobi- la položaj njìhoYesubtilne posvojitve inpriviligiranja kot uspešna »gojen- ka«, posebej s strani matične vzgojiteljice. Ro ima dvanajst let, se s socialno pedagoginjo, ki ustanovi stanovanjsko skupino, presch v to novo enoto, kjer pa se začnejo prav s to vzgojiteljico intenzivni spopadi. ... j a in potem sem se z vsemi strašno kregala, ker so menih, da sem predrzna, da naj neham in da se ne smem tako obnašati... in potem je šlo s to gospo in mano samo še navzdol... Pred zgornjim citatom pove, da je prekinila svoje šolanje za pokhc frizer- ke zaradi močne alergije. V času, ko je to storila, sta bila vzgojiteljica in njen mož (tudi vzgojitelj) na dopustu in ko sta to izvedela, sta ji »očitala«, da j e ta samovoljna prekinitev »predrznost«, ki si je ne bi »smela dovoliti«. Dekle v pripovedi trdno zagovarja svoje stahšče, ga podkrepi zzdravniškimi izvidi, ki so alergijo potrdili in pove, da je že v času šolanja, pred prakso, vselej morala delati v rokavicah. Nerazumevanje z vzgojiteljico se stopnjuje do te mere, da skupina, ki ji j e prej pomenila varnost in zatočišče, postane »bojno polje« in se vrne iz skupine nazaj v zavod. Ana-Katarina: ...nisem hotela nazaj v zavod, tam sem se dobro počutila, vse do teh dogodkov. Intrevjuvar: ja A: in vedno je rekla, če se ne boš tako obnašala, boš morala iti... h ja A: ...ja vedno grožnja, če ne boš... boš šla nazaj... Opazimo lahko, da se je v tem primeru »sankcioniralo« na podlagi insti- tucionalnih pričakovanj in doživljanja razočaranja s strani vzgojiteljice, ki ni mogla »doumeti« in morda tudi ni vedela za dekletove izkušnj e v domači družini in je prehitro opustQa podporo. Тћко se je »zgodba ponovila« in Ana- Ratarina je spet bila »brez pravkar vzpostavljenega doma«. V tem lahko pre- poznamo šibkost institucionalne vzgoje, ki daje otrokom/mladostnikom ve- deti, »da če se ne bodo ravnah vsaj okvirno po pričakovanjih«, se z njimi ne bomo več trudih, kar pri lastnih otrocih te starosti kot starši seveda ne nare- dimo. Pri dekletu je to vodilo k ponovitvi vzorca, ko je razpadla matična družina. Izkušnja nas uči, da je prav pri tistih mladostnikih, ki so z menjavo Eberhart No Ike: Rekonstruktivna hermenevtična analiza 443 okolij najbolj travmatizirani, ta izkušnja dodatno boleča in lahko »obrne potek dogodkov navzdol«. Ana-Ratarina se vrne v dom, ki ga z osemnajstimi leti zapusti. 4. Zaključne misli Izrecna vključitev biografij ima vzpodbudno vlogo: omogoča vpogled v notranje procese in evalvacijo posameznikovih subjektivnih izkušenj, ob- čutij in vedenjskih strategij, ob hkratnem iskanju primernih socialnopeda- goških intervencij. Na ta načm onemogoča prehitro in birokratsko odloča- nje, ki se lahko v okvire institucionahie vzgoje hitro prikrade, ko se strokov- ni delavci ne čutijo »dorash problemom, ki jih prinašajo klienti«. Upošteva- nje subjektnega in socialno institucionalnega je v biografski analizi center našega zanimanja in proučevanja ter s tem razumevanja. Omogoča vpo- gled v travmatiziraj oče procese, v razumevanje ponavljanja vzorcev in s tem bolj poglobljeno socialnopedagoško ukrepanje. Ne glede na to, ah v okvirih institucionalne vzgoje uporabljamo biograf- ske analize ah ne, je dejstvo, da so procesi institucionalne vzgoje v veliki meri podrejeni vphvom in delovanju »klientov«. V institucionalnem prosto- ru se znova odigravajo »preživeti in neizživeti« družinski konflikti, ki so jih posamezniki v svojem »življenju že izkusili«. Na ta način smo vsi, ki sodelu- jemo privzgoji (šole, domovi, zavodi, stanovanjske skupine, rejniške druži- ne ipd.), na nek način ponovno vpleteni v predhodna dogajanja in v emoci- onalne konflikte, lastne klientom, s katerimi delamo. Biografska analiza nam jih lahko približa, da jih bolje razumemo. Stopnja, do katere je strokov- no osebje sposobno rekonstruirati in pobliže razumeti čustveno konfliktno strukturo svojih »klientov« ter to razumevanje direfencirano vplesti v svoje delo, omogoča tudi fleksibüno in invididualno primemo socialnopedagoško ukrepanje. 6. Literatura Nölke,E./MüUer,H./Helsper,W. (1992). Professionahsierung durch We- iterbildung? Zu den Möglichkeiten und Grenzen einer Weiterbildung für Sozialarbeiter und Sozialpädagogen. Neue Praxis 5.395-412. Nölke, E. (1994). Lebensgeschichte und Marginalisierung. Hermeneutische Fallrekonstruktionen gescheiterter Soziaüsationsverläufe von Jugendlichen. Wiesbaden. /f.^-^- Socialna pedagogika, i 9 9 9 vol. 4, št. 4, str. 42 5-4 44 Oevermann,U.,Allert,T.,Ronau,E., Krambeck,J., Schröder-Caesar, E., Schütze, Y. (1997). Zur Methodologie einer žobjektiven' Hermeneutik und ihre aUgemeine forschungslogische Bedeutung in den Sozialwissenschaf- ten. In: Soeffner, H.G. (ed.). Interpretative Verfahren in den Sozial- und Textwissenschaften. Stuttgart. Oevermann, U. (1986). Kontroversen über sinnverstehende Soziologie. Einige wiederkehrende Probleme und Mißverständnisse in der Rezeption der „Objektiven Hermeneutik» (s. 19-85). In: Aufenanger, S., Lenssen, M. (eds.), Handlung und Sinnstruktur. Bedeutung und Anwendung der Objek- tiven Hermeneutik. München. Oevermann, U. (1985). Zur Sache. Die Bedeutung von Adornos metho- dologischem Selbstverständnis für die Begründung einer materialen sozi- ologischen Strukturanalyse. In: Friedeburg,L., Habermas.!, (eds.).Adorno- Konferenz. Frankfurt. Schütze, F. (1987). Das narrative Interview in Interaktionsfeldstudien. Hagen. Schütze, F. (1981). Prozeßstrukturen des Lebenslaufs. In: Matthes, J., u. a.: Biographie hi handlungswissenschaftlicher Perspektive. Nürnberg. Schütze, F. (1995). Verlaufskurven des Erleidens als Forschungsgegen- stand der interpretativen Soziologie (S. 116-157). In: Krüger, H.-H., Marotz- ki, W. (Hrsg.). Erziehungswdssenschafthche Biographieforschung. Opladen. Prevedla Alenka Kobolt. Strokovni članek, prejet maja 1999.