Štev. 77. V Unbljanl, v torek, dne 4. aprila m Leto XXXIX. == Velja po pošti: Za oelo leto naprej . K 28*— 13-6*50 2'! za pol leta za četrt leta j, za ea meseo „ za Nemčijo oeloletno '„ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 8'— za en meseo » • »» T spravi prejemu mesečno K 1*90 SLOVENEC Inseratl: Enostolpna petitvrsta (72 mm): . . po 15 v za enkrat za dvakrat za trikrat 13 10 za večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. url popoldne. B3T Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. -saj Avstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravniškega telefona št 188. Današnja številka obsega 6 strani Začetek volivne dobe na Koroškem. Dne 2. aprila se je vršil v Celovcu v hotelu Trabesinger dobro obiskan shod zaupnikov S. L. S. iz celega Koroškega. Zborovanje je otvoril dr. Brejc kot bivši predsednik bivšega slovenskega političnega društva za Koroško. V pozdravnem govoru je v krepkih potezah začrtal politiški položaj v Avstriji. Potem je govoril bivši državni poslanec Grafenauer o položaju v starem državnem zboru, o vzrokih njegovega razpusta in o smeri našega stremljenja za prihodnjost. Nato je dr. Brejc predlagal zaupnico predsedniku »Slovenskega kluba«, dr. Šusteršiču, vsem slovenskim poslancem in še posebej g. Grafenauerju. Predlog je bil sprejet z viharnim navdušenjem. Nato se je izvolil osrednji volivni odbor in izvrševalni odbor. Predsednikom izvrševalnega odbora je bil izvoljen g. dr. Brejc, tajnikom g. urednik Smodej, blagajnikom g. dr. Rožič. Za slovenski okraj je bila postavljena kandidatura gosp. Grafenauerja, kar je izzvalo pri zaupnikih z dežele burno odobravanje. Za druge okraje se je sprejelo načelo, da se Slovenci na celi črti udeleže volivnega boja. Način in taktika se pa določi pozneje. Debata je bila jako živahna, stvarna in jedrnata. Poleg predsednika dr. Brejca in poslanca Grafenauerja so posegali v debato v večji meri zlasti urednik Smodej, kanonik Dobravec, župnik dr. Ar-nejc, župnik Bajer iz Grabštajna, gosp. Grilc iz velikovškega okraja in drugi. Po zaključku je predlagal župnik Bajer zahvalo in zaupnico gosp. dr. Brejcu, kar je bilo sprejeto z velikim navdušenjem. Po zborovanju je imel takoj sejo izvrševalni odbor. S tem se je pričel na Koroškem volivni boj z vso vnemo. Krakov nas kliče! Krakov, slovanski Rim, bajeslovna stolica prvih poljskih knezov, središče mogočne nekdaj poljske države in srce poljskega naroda, nas kliče k sebi. Starodavni kraljevi grad Vavel, sezi- dan na pečini, pod katero je nekoč vladal zmaj in uničeval vso okolico, se jc ozrl proti jugu in vabi k sebi svoje južne brate. Kosciunškov hrib, imenovan po največjem polj. junaku, mogili Vaude in Kraka, prvih poljskih vladarjev, stezajo roke k našemu sprejemu. Tisočletna slovanska zgodovina se bo razgrnila pred nami, objelo nas bo novo, kipeče življenje velikega poljskega naroda. Obeta se nam dan lep in nepozabljiv. Torej, kdor more, dne 30. aprila v Krakov. Ustanovilo se bo »Društvo prijateljev južnih Slovanov«, ki bo imelo važno in veliko nalogo. Imena sklicateljev so nam porok, cla bo kos svoji nalogi. Tu prinašamo poziv, kakor so ga prinesli poljski listi. Poziv do Poljakov. (V slovanski stvari.) Dolžnost odgovornosti, katero imamo pri prihodnjih rodovih za našo sedanjo idejo slovansko, nas sili, cla najprej z vso odločnostjo zavrnemo sumničenje, katero širi že dolgo časa panslavistična ruska politika, češ, cla srno »neprijatelji Slovanstva«. — Protestiramo tudi zoper zlorabo novo-slovanskega gibanja, ki se je s tako bravuro začelo v Pragi, a je bilo tako grdo v posledicah delovanja njegovih peterburških pokroviteljev!... Da bi popravili napačno mnenje med Slovani, da bi dvignili žc dolgo živečo med nami idejo do pomena, ki ji gre, da bi slovanska čustva med Poljaki našla svoj primerni izraz in se ne omejevala samo do odmevov simpatičnih pojavov, na primer do »Društva ljubiteljev poljskega naroda v Ljubljani«, ki se je ustanovilo koncem leta 1910., — v ta namen ustanavljamo »Društvo prijateljev južnih Slovanov« s sedežem v Krakovu. Namen tega društva je: stremljenje, da se zbližamo z našimi južnimi brati na kulturnem in gospodarskem polju. V ta namen bo društvo ustanavljalo in podpiralo tečaje jugoslovanskih jezikov, izdajalo knjige iz raznih polj življenja jugoslovanskih narodov — ustanovilo bo korespondenčni urad. ki bo informoval slovansko časopisje in popravljal napačno mnenje, ki vlada o nas; dalje odsek za posredništvo v gospodarskih zadevah — in izvrševalo druge naloge, ki se nahajajo v pravilih društva. Vsak Poljak in vsaka Poljakinja ima dolžnost, da se udeleži tega vele-važnega podjetja, ki je nastalo iz potreb idejnih, iz nagibov rodoljubnih, iz časa in razmer. Radi tega. se obračamo z vročo prošnjo do celega občinstva, naj podpre to stvar in sodeluje ter se kolikor mogoče številno sni de pri prihodu naših južnih bratov in na ustanovni shod društva, ki se bo vršil dne 30. aprila t. 1. v dvorani saškega hotela v Krakovu ob 2. uri popoludne. Po vse informacije naj se obrača ustno v Krakovu na uredništvo »Glosu Narodu« ali na. uredništvo časopisa »Šviat slovianski«. Vsa pismena pojasnila pa daje g. Stanislav Jesinski, vas Loniowy, pošta Porabka Uszewska (Galicija). Pripravljavni odbor »Društva prijateljev južnih Slovanov«: Stanislav Jesinski, predsednik poljske krščansko - socialne stranke. — Scbalda Munnichova. — Dr. Feliks Koneczny, urednik »Šviata slovanskiego«. — Dr. Antoni Beaupre, urednik dnevnika »Glos Narodu«. — Dr. Jožef Caputa, mestni župnik. — Silvcrij Chmurkovski. — Dr. Kazimir Lubecki, urednik lista »Poljska Straža«. — Vladimir Tetmajer. — Jan Karol Mačkovski, sourednik dnevnika »Nova Reforma«. — Dr. Adolf Chybin-ski. — Marijan Dabrovski, urednik lista »Kurjer Godzienny«. — Ludvik Stasiak. — Prof. Stanislav Servin. — Jan Tarczalovicz, deželni šolski nadzornik. — Tadej Okoh. — Jan Belcikov-ski. — Jan Matyasik. — Ldzislav Smol- ka, urednik lista »Niva Polska«. * * * Slovencem, ki bi se hoteli udeležiti tega izleta, daje vsa pojasnila »Društvo ljubiteljev poljskega naroda«. Ljubljana. Naslov: Dr. Mirko Božič, tajnik S. L. S., hiša Ljudske posojilnice. Propad Porluoalo in Španije. Veliko se je pisalo svoj čas o vzrokih revolucije in prevrata na Portugalskem, vendar najglobljega vzroka nismo zvedeli, dasi smo ga slutili. Pred kratkim je napisal v pariškem katoliškem listu »Bulletin de la. Sen . . . .«, nek sloveč Portugalec članek, v kate- rem pravi, da pade velik del te krivde na zanemarjenost duhovske vzgoje in portugiškega ljudstva. »Portugalski duhovnik«, piše list, ni kos svoji nalogi. Ko bi ne imeli redovnikov, osobito jezuitov, l>i bila vsaka vera že davno iz dežele izginila. Ljudstvo ni podučeno in je zelo udano vražam in prazno-verstvu. Cerkev hira in ako se ne bo skrbelo, jc dežela za krščanstvo izgubljena.« Dopisnik gleda sicer nekoliko preveč črno, toda nekaj bo vendarle na tem. Katoliško organizirano in napredno ljudstvo ima namreč drugo orožje v roki in ne sega tako hitro po revoluciji, kakor so storili to Portugalci. Nad vse žalostne razmere vladajo tudi v Španiji. Bivši finančni minister monarhist. Angel Urzaic je nedavno javno pred vso zbornico napadel kralja Alfonza, daje povod k zapravljanju narodnega premoženja. Pred dvemi le-ti dovoljeno večmili jonsko posojilo in sedanjo predlogo, po kateri se najame veliko posojilo, da se poplača razne iz-vendržavne dolgove, je označil kot »umazano kupčijo«, pri kateri se menjaje se liberalci in konservativci, dasiravno vedno med seboj v boju, prav mirno plen dele. Nedavno je izšla v Londonu knjiga pod naslovom »Resnica o Španiji«, ki take umazanosti odkriva, da mora vsak bivši španski minister clo ušes zarudeti. »Jaz to samo povem«, je dejal poslanec, »da kralj to tukaj izve, ker se mi ne Jjubi, da bi na dvor hodil in mu to stvar med štirim) očmi pripovedoval. To govorim kot monarhist, kaj bi še le povedal, ako bi bil republikanec.« Takih nastopov španski senori niso vajeni, zato je pa ta učinkoval kakor bomba. Noše šolsko polje. 1. »Učiteljski Tovariš« je zelo hud, ker smo povedali, da se dobe šolske tiskovine razven v Učiteljski tiskarni tudi drugod. »Takim ljudem nobenega. pardona, s takimi ljudmi nobe-nega stika«, kliče užaljeno glasilo naših Zaveza rjev. I no j a,m. o ravno hočemo mi! Kaj se pa kregale! Liberalci naj podpirajo vas in vaše liste! Z n a š i m i ki •ajnimi šolskimi sveti pa, kakor sami pravite, tako nočete imeti nič skupnega, zato nc zahtevajte, da bi naši ljudje »klerikalci« .kupovali vaše tiskovine in da bi za krščanske šole naročevali vaše »mladinske« in »pedagoške« liste. LISTEK. KrivoprisezniK. Narodna igra s petjem v treh dejanjih (sedmih slikah). Za slovenske ljudske odre priredil Homunkulus. V Ljubljani 1911. Založil »Ljudski oder«. Natisnila »Katoliška tiskarna«. II. zvezek. 8". IV -f 63 pag. Cena 80 vin. Kadar so hotela naša izobraževalna podeželna društva igrati kako večjo igro, so bila vedno v zadregi. Ali niso imela iger na razpolago, ali so pa bile igre za skromna sredstva pretežke. Starejše igre so bile zastarele in niso prišle v poštev. Zato je bila kaj srečna misel, da. je začela izdajati »Katoliška Bukvama« »Ljudski oder«, zbirko lepih in efektnih iger, ki bodo vsekdar umerjene za naše majhne razmere. »Krivoprisežnik« je svetovno znano delo Anzengruberja. V slovenski izdaji je prilagodeno slovenskemu kmetu in vestne opombe na koncu igre same omogočujejo tudi najmanjšemu odru, da jo lahko brez težave igra. Ker marsikatero društvo ne bo Imelo veliko igravcev in igralk na razpolago, je prireditelj dal vse one prizore in osebe, ki niso neobhodno potrebne, v oklepaje. Ta mesta se brez škode za celo igro izpuste. Seveda, če ima oder več kot 11 igral. moči. poda lahko celo igro nečrtano. S tem je olajšano delo režiserju dodobra. Vsaka vloga ima na koncu orisan ob kratkem svoj značaj, med vlogo pa najdemo natančne opazke, kako naj na tem ali onem mestu govori. Ta praktična, za naše razmere neobhodna prireditev pa ni edina vrlina dela, glavna vrlina je igra sama. Vsebina igre je ob kratkem sledeča. »Krivoprisežnik« je bogat kmet, ki je sila ošaben, hinavsko pobožen in prevzeten. V mladosti je sežgal testament svojega brata ki določa svojo nezakonsko hčer Veroniko za glavno dedinjo, da poravna tako svojo zemeljsko krivico; tako se »Krivoprisežnik« polasti sam bratovega, premoženja. Pri sežiganju testamenta ga vidi njegov sin Fran, takrat še otrok. »Krivoprisežnik« priseže pri sodniji. da testamenta ni, in podeduje bratovo kmetijo. Čez leta se vrne njegov sin domov in pove očetu, da ve za njegovo krivo prisego. Ker je tudi Veroniki, ki mora služiti za deklo, povedal isto, terja ta ocl svojega »strica« svojo pravico. »Krivoprisežnik«, katerega sin Anton gleda za Veroniko, izposluje nato, da zapodi Kme-tovec Veroniko iz službe in skuša Antona poročiti z bogato Kmctovčevo Marjano. A Fran in Veronika mu prekrižata račune. Mora tem se namreč vrne Veronikin brat Jakob na smrt bolan domov in izroči Veroniki papir, ki je pravi testament umrlega »Krivopri-sežnikovega« brata. »Krivoprisežnik« je sežgal tedaj le prepis testamenta. Veronika terja ponovno svojo pravico a »Krivoprisežnik« se splazi ponoči k Veroniki da ji s silo vzame testament. Veronika pravi, cla ga je ravnokar izročila njegovemu .sinu Franu. »Krivoprisežnik« zahteva od Frana oporoko, in ker je ne dobi, ga obstreli. Fran namreč testamenta sploh imel ni; Veronika se je z lažjo lc hotela iznebiti nadležnega gosta.. Ko vidi »Krivoprisežnik, da .je izgubljen ga popade obup in zblazni. Fran in Veronika se pa poročita in popravita s svojo ljubeznijo sovraštvo starišev. To je ob kratkem vsebina. Dejanje je jako bogato in igra pisana zelo efektno ter bo povsod brezdvomno ne le jako učinkovala, ampak tudi ugajala. Kjer bo igralec »Krivoprisežnika« znal dobro pogoditi njegov obuj), kes, hinavsko- pobožnost, pekočo vest, blaznost, tam bo igra napolnila še po večkrat, dvorano. Igra ima sedem slik. Prva: Na Kmetovčevem vrtu, druga: V gostilni na Lahovcu. tretja: Na »Krivoprisežni-kovem domu, četrta: Nočni gostje, peta: V hudem brezdnu, šesta: V oglar-ski koči, sedma: Ljubezen in sovraštvo. — Preskrbljeno je potemtakem tucli za oko, kajti pestro prizorišče kot, okvir bogatega dejanja je vedno vrlina d iv. matičnega dela. Zato »Krivoprisežnika« prav toplo priporočamo. r=3 R. L.: Vinar. Študentovska zgodba iz naših dni. (Dalje.) »Kako to, gospod Potokar, da vas ni bilo ta teden nič k nam?« je vprašala. »Oprostite, milostiva — ali naj v a,a vsak dan nadlegujem?« »Vaši obiski, gospod Potokar, nam niso v nadlego . . . Kako morete tako govoriti? Z Nelico sva vas vsak dan pričakovali . . . Tudi danes sva mislili, da nas obiščete. Da ste le hip prej prišli, bi bili dobili še Nelico doma, ki jo spremila sosedno gospodično učiteljico domov in se težko pred mrakom vrne!« »Škoda, mislil sem, da bi zopet kaj igrala!« »Res, tudi meni jc žal! Do večera je predolgo, da bi čakali — dolgočasili bi se . . . Veste kaj, pridite jutri —■ go^ tov o bo doma!« »če dovolite, pa jutri pridem . . .« Umolknila sta. vse tiho in mračno je bilo v sobi in na vrtu, le med cvetjem pod oknom je brenčal nevoljno in potuhnjeno čmrlj, ki je nemara iskal po čašicah medu . . . »Kako se kaj imate v svoji podgorski vasici? Dolgčas vam mora biti . . .« je izpregovorila zopet gospa, zazehala in dela belo, ozko roko na. ustnice. Dolgčas? . . . Skorajda. Človek nima družbe, l nikomur sc ne more 2. »Veliko je dobro ime vredno, zato pa je tisti, ki to dobro ime krade, nesramen lopov prve vrste.« Prav imate! Preberite mnoge letnike »Slovenskega Naroda«, »Slovenskega Doma« in drugih liberalnih listov, spomnite se krivično z gnojnico ob-litih naših društev, duhovnikov in dru-izili naših mož. Poglejte se globoko v svojo učiteljsko liberalno dušo, nato pa nadaljujte ginljivo pesem o — ukradenem dobrem imenu brez konca in kraja. 3. Članom »Slomškove Zveze« in drugim poštenim učiteljem. Okrajna učiteljska društva so popolnoma liberalna, torej so v zmoti oni, ki jih imajo za zgolj stanovsko organizacijo. Na zborih okrajnih učiteljskih društev se volijo delegati Zaveze, ki ima Učiteljsko tiskarno. V Učiteljski tiskarni izhaja »Jutro« in druga poliuj-šljiva roba. Pošten krščanski učitelj nima na zborovanjih okrajnih učiteljskih društev n i č e s a r iskati, kar naj bo povedano enkrat za vselej! i. Č e s a »U č i t e 1 j s k i Tovariš« š e n i povedal? a) Ali in kdaj je Gangl položil obljubljeni dar, ker je dokazano, da je pisal Slomškarju gledf- službenega mesta. b) Koliko je dolga pri »Jutru« in kdo ga bo plačal. c) Ali je naložen denar Učiteljskega konvikta in Vdovskega društva pu-pilarno varno itd. Sveta d o 1 ž n o s t naših k r a j n i h šolskih svetov je, da se zavedajo svojega verskega mišljenja vsepovsod, da ne podpirajo one tiskarne, ki na ta ali oni način zasmehuje našo stvar. Pri prvi seji kraj-nega š o ls k e g a sveta naj vprašajo naši možje, na katere časopise je naročena šola in pri katerih tiskarnah in tvrdkah se naročujejo razne šolske potrebščine. Stvari, ki bi naročil liberalni učitelj brez našega dovoljenja, naj plača s a m. Bodite v tem oziru dosledni. Vstaja v Albaniji. Turki premagali vstaše pri Tuzi. Wolfov urad poroča iz Carigrada: V soboto so turški vojaki napadli pri Tuziju Malisore, ki so oblegali mesto. Vstaše so turški vojaki prepodili. Poraz vstašev je s tem zapečaten. Turški vojaki so premagali vstaše, še predno došla iz Carigrada odposlana oja-čenja. Boji pri Kastratu in Tuziju. Iz Soluna se poroča: Proti Albancem začetkom vstaje odposlani vojaki in sicer en bataljon redne vojske, en bataljon črne vojske in oboroženi prostovoljci niso dosegli začetkom nobenega uspeha. Albanci so oboroženi z modernimi Mauserjevimi in Mtartinijevi-mi puškami, ki so jih ukradli iz nekega skladišča v Skadru. Boji pri Kastratu in Tuziju so bili zelo hudi in krvavi. Vstaši so opetovAno vrgli prostovoljce in vojake nazaj. Turške vojake in turško črno vojsko so vstaši večkrat vrgli nazaj, še le 2. t. m. dopoldne se je posrečilo Turkom, da so pregnali vstaše in zopet zasedli Tuzi. Turški vojaki so izgubili v teh bojih .">0 mrtvih in veliko ranjencev, koliko je padlo turških Čr-novojnikov, si Turki ne upajo poročati, pravijo samo, da so imeli znatne izgube. Albanci so izgubili 200 mrtvih in ranjence- s Preveze sta bdnluli dve topničr i, da stražita obrežje. Turki so bili preslabi, da bi zasledovali vstaše in jih mislijo šc le zasledovati, ko bo došlo dovolj turških vojakov. Turki sodijo, cla bo albanski upor zadušen v 14. dtleh. Grozodejstva turških vojakov. Turški vojaki so, ko so maršjrali skozi Kastrati, Hoti in Gruda ozemlje, vse opustošili in požgali kar so dobili. Albanci so bežali v Črnogoro, ki je preplavljena z albanskimi begunci in njih rodbinami. Upor Mirditov. Liš oplenjen. Največji albanski rod, Mirditi, so sc uprli. Mesto Liš so vstaši oplenili. Malisori razvili v Selcih albansko zastavo. V Selcih pri Skadru so razvili Malisori albansko zastavo in se organizirali na vstajo proti Turkom. Turki v Skadru so zaprli trgovine in zahtevali orožje. Oblasti so pa to zahtevo odklonile in zhhtevajo, da kdor sc hoče bojevati proti vstašem, naj se pusti prostovoljno ascntirati. K VOLITVAM. Vlada razglaša: Z odgovorov na vprašanja, ki jih je vlada poslala na vse deželne vlade, je vlada razvidila, da bi v nekaterih deželah priprav za volitve ne bilo možno izvršiti do 8. junija t. 1., kakor je bilo prvotno določeno. Zato se je določilo volitve na 13. in ožje volitve na 20. junija. Ker je pa treba posebno glede Galicije in Dalmacije še nekih poizvedb, sc razglasi uradni razpis šele v nekaj dneh. PRED DRŽAVNOZBORSKIMI VOLITVAMI. Nezaupnica Bllinskemu. V Ropczycu se je vršil 2. t. m. z?lo dobro obiskan shod, na katerem so izjavili zbrani volivci dosedanjemu poslancu okraja, dr. Bilinskemu, zaradi njegove davčne politike kot finančni minister, kakor tudi zaradi njegovih spletk proti »Poljskemu kolu« nezaupnico, in sicer soglasno. Bivši gališki minister krajan vitez Duleba ne namerava več kandidirati. Kompromis čeških strank. Mladočeški poizkus skleniti kompromis ob državnozborskih volitvah z drugimi češkimi strankami, da obdrže svoje mandate, se izjalovlja. Zanj so poleg mladočehov samih zgolj sta.ro-čehi. DEŽELNOZBORSKE VOLITVE V BUKOVINI. Dne 2. t. in. so bile v Bukovini de-želnozborske volitve. Izvoljenih je bilo šest kandidatov rumunske narodne stranke, pet vladnih Ukrajincev, en socialni demokrat in dva nemška naci-onalca. V volivnem okraju Črnovice mesto, je potrebna še ena volitev. Iz dveh volivnih okrajev še ni znan izid. KHUENOVI NAČRTI. Khuen je izjavil, da gotovo predloži že meseca majnika ogrski zbornici no- vo brambeno predlogo. Glede na bančno predlogo je izjavil, cla ogrska vlada nima povoda želeti, da sc voprablja v Avstriji 8 14, a če to avstrijska vlada stori iz lastnega nagiba, bi bilo to ugodno za stvar, ki bi se hitrejše in postavno rešila. ODKUPNINA KMETOV V BOSNI. Bosensko - hercegovski sabor ' pričel 3. t. mes. razpravljati o vUu predlogi glede na odkup bosensk kmetov. Predloga namerava pospeše vati prostovoljen odkup kmetov potom deželnega posojila. Zasebni zavodi izgubo vse dozdaj jim tozadevne pravice. Civilni adlatus baron Benko zavrača očitanja, češ, da vlada dozdaj v tem vprašanju ni ničesar ukrenila in na-glaša, da sta se ob okupacijski dobi odkupilo 38.702 kmeta. Sedanja postava bo pospešila odkup kmetov. PROTI DEMONSTRANTOM NA LVOV-SKEM VSEUČILIŠČU. Akademični senat lvovskega vseučilišča je relegiral odbornike naprednega akademičnega društva »Zycia«, ker so se udeležili izgredov ob zadnjem štrajku, vsakega za pol leta, 30 jih je pa pograjal. GROF TISZA PROTI SVOBODO-MISELSTVU. V neki ugledni ogrski reviji objavlja grof Štefan TLsza zelo oster članek proti svobodomislecem. V članku obžaluje, ker se širi med ogrsko mladino ateistično in materialistično naziranje. Končno obsoja grof Tisza razdirajoče tendence in nasilstvo svobodomislecev. PREOSNOVA UPRAVE DRŽAVNIH ŽELEZNIC. V seji pododbora državnega železniškega sveta dne 3. t. ni. so izjavili poročevalci, da se reorganizacija državnih železnic z ozirom na narodno vprašanje ne more radikalno rešiti in se mora iskati srednja pot. Železniško ministrstvo naj se tako razbremeni, da se razširi oblast železniških ravnateljstev. Poročevalci odklanjajo nameravano ustanovitev petih osrednjih ravnateljstev, zahtevajo pa tarifni urad, urad za dirigiranje vagonov iu even-tuelno urad za kontrolo prejemnikov. Ministrstvo naj se razdeli v osem sekcij pod vodstvom sekčnih načelnikov s kolegiji. Direkcije naj dobe štiri pod-ravnatelje s samostojno dispozicijsko pravico. Železniški minister Globinski je izjavil, da se splošno strinja s predlogi. Železnice smatra za gospodarske zavode, z ozirom na finančno vprašanje pa za finančna podjetja. Minister je naznanil, da*%e jc že izdelal predlog, po katerem naj se razširi dispozicijska pravica direkcij,vsebine pa zdaj še ne more naznaniti, ker še ni predlog potrdil ministrski svet. Izdelal se bo tudi investicijski program za državne železnice. Vprašanje o direkcijah se zdaj z ozirom na narodno občutljivost v su-detskih deželah ne more rešiti. NOVO ŠPANSKO MINISTRSTVO. Novo špansko ministrstvo se je sledeče sestavilo: Canalejas predsedstvo, Vabarnio notranje zadeve, Carcia Pie-tro zunanje zadeve, Gasset delovske zadeve, Gimeo pouk, Barosso pravosodje, general Luque vojna, Pidal mornarica. VSTAJA V ALBANIJI. fjarigrad. Vali v S! adru 'a ,:a, da so bili v včerajšnjih bojih z u: ubiti trije vojaki in trinajst jih jc bilo ranjenih. Ustaši so imeli baje vel ke izgube. Pričakuje se vsak hip, da bodo čete stopile v mesto Tuzi, ki je sedaj v rokah ustašev. Dnevne nov ce. Ustoličen je novega triafikega škofa na stolico sv. Nazarija v Kopru se bode vršilo, kakor čujemo, dne 23. aprila, t. j. na belo nedeljo, po starodavni navadi na slovesen način. Mil. g. tržaško-koperski Škof dr. Andrej Kar-lin se odpelje z vozom prejšnji dan iz Trsta, kjer ga bode na meji pričakovala in pozdravila deputacija koprske občine. V nedeljo potem je slavnost v stolnici in ob eni uri banket v zavodu Gri&oni, h kateremu se povabijo zastopniki raznih uradov in duhovščine. Čujemo, da se udeleži ustoličenja tudi duhovščina iz oko1:ce, ki je vsa slovenska. Zanimivo je, cia je prvi na ta način ustoličeni škof koperski, obenem tržaški škof, bil Slovenec Matej Ravnikar, ki je slovesno zasedel stolico sv. Nazarija leta 1831., potem ko je bila vsled bule Leona XII. leta 1828. koprska škofija trajno s tržaško združena. + Kmečka zveza za novomeški okraj jo v včerajšnji seji izrekla zaupanje in zahvalo dosedanjemu državnemu poslancu E. J a r c u in sklenila soglasno zopet ga priporočiti centralnemu volivnemu odboru kot kandidata za novomeški okraj. + Svojo pravo barvo začenjajo zdaj kazati mladini, ki jih vzdržuje liberalno učiteljstvo s fondom za učiteljske vdove in sirote. Neposredno pred ljubljanskimi volitvami je užitkarje »Učiteljske tiskarne« zasrbela njihova dejanska natura in danes so se v svojem listu spravili na izpoved in sploh na svete zakramente. Kakor so peli stari, tako zdaj čebrljajo mladi tiči, ki jih pita zadružno podjetje naših dičnih liberalnih vzgojevalcev mladine. Tako hujskajo zoper izpoved: »Kdor pošteno dela in pošteno živi, bo tudi brez izpovedi zveličan. Bog ima nad njim vec dopadajenja kot nad smrdljivim popom, ki v spovednicah ljudi farba in jim s politiko vero jemlje.« — Tako piše glasilo anončne kuplarije. Nadalje: »V spovednicah se zdaj gliha kakor za krave« — »V Ljubljani je sedaj zopet več svinjarjev v kutah« — »Za vsako dlako na životu jih firbec matra« — »Za božjo čast jim ni, če ne, ne bi izpraševali samih svinjarij«. — V takem tonu psu jejo slovensko duhovščino in sveti zakrament ljudje, ki na tuje stroške žive in se preživljajo edinole od umazanosti in bodo na umazanosti tudi poginili! In taka bitja hočejo ohraniti Ljubljano »belo!« Najbolj pa je treba pribiti to, da se imenuje naše požrtvovalne duhovnike, ki za ljudi v enem dnevu več dobrega store kakor para-siti od »Jutra«, ki jih morajo drugi zastonj rediti, celo življenje — da se naše duhovnike in redovnike imenujo »smrdljive pope« in »svinje v kutah« v listu, v katerem je ravnokar včeraj liberalno učiteljstvo »Učiteljske tis- pogovoriti. Če se hočem kaj razvedriti, moram doli k vam, ali pa v Osek . . .« »Kam pa ste namenjeni prihodnje leto?« je vprašala nenadoma gospa in uprla oči vprašujoče v njegove. »Medicino pojdem študirat. Izmed \ sega mi najbolj ugaja.« »Medicino?« se je začudila gospa. »Težko vam pojde . . . Pomislite: šest. dolgih let se boste morali učiti in trpeti pomanjkanje! Ali pričakujete od doma podpore?« »Ne!« je odgovoril študent odločno. »No, vidite, težko vam bo. In potem preteče še bogvekoliko časa, preden pridete v prakso in dobite ime. Po mojem mnenju je ni težje karijere, kakor je zdravniška . . .« Sitno je bilo Potokarju. Čemu ga je izpraševala, čemu se ji je zdel stan, ki si ga je izbral, tako neprimeren? Za hip je vstala v njem neprijetna misel. da gospa nekaj hoče, česar on še ni vedel. Zato je vprašal skoraj nevoljno: »Kam pa naj grem?« »Vidite, gospod Potokar, mladi ste še in neizkušeni, zato potrebujete koga, da vam svetuje. Najbolje bi bilo za vas, da sploh ne mislite na vseučilišče, ampak da postanete uradnik pri pošti ali pa pri železnici. Ne bo vam treba stradati dolga leta in kmalu boste sami svoji. Služba je tam dobra in na ta način pridete najprej in najlažje do kruha. Kaj se vam zdi?« Potokar ie razočaran obmolcaL »Ah, tako je vse to! Služba, moreča uradniška služba, kjer je človek kolesce brez volje in moči v velikem stroju — ta bi bila zanj najprimernejša! K železnici naj gre, ali k pošti, da pride prej clo kruha, da si splete kmalu lastno gnezdeče, lično in toplo in filistr-sko, kakor jih je na tisoče na svetu!.., Adijo, lepe, velike sanje o prostosti, o življenju — ponižaj se, Ignacij Potokar, daruj vse svoje, cilje, ukloni glavo in stopi na pot, ki ti jo drugi kažejo, in v dar dobiš prelepo plačilo — Nelico! . . . Ah, kako lepo je računal učitelj Mrak že pred dnevi in mu povedal isto, kar zdaj gospa Rankova! Ali ni čudno, kako čudovito enaki so si ljudje?! . . . In Nelica? Ali hodi ista pota kakor gospa mama, ali ga izkušajo omamiti njeni pogledi samo zato, da bi pokleknil pred njo in ji podaril svojo voljo, svoje cilje, svoje življenje? Bog-ve, ali je njena ljubezen tako velika, da bi ga čakala vsa ta dolga leta, da bi mu svetila kakor Čista, nebeška zvezda, nedotaknjena, nedosežna? Vse te misli so begale Potokarju po glavi in izgubljene, razmišljene so strmele njegove, oči v temnordečo rožo, ki je visela izmed drugih trudno in žalostno iz vaze na mizi. Njegovi prsti so se igrali nervozno z razcefranim robom modernega namiznega prta, krog ust se mu je bila tačas začrtala pomilovalna. skoraj ironična poteza. »No, ali vam ne ugaja moj nasvet .' lo prekinila gospa moreči molk. Študent se je zdrznil. Pogledal jo je trudno in dejal z vsakdanjim glasom: »Ne vem še, milostiva, kaj naj rečem . . . Premišljeval bom o vsem tem . . .« Nato sc je začel odpravljati in prisrčno je bilo slovo prijazne gospe Ran-kove: »Jutri pa nikar ne zabite priti, gospod Potokar!« »Ne zabim, ne, milostiva! Naj vda-liejši poklon in pozdrav gospodični Ne-lici! Klanjam se!« In Potokar je odromal proti domu, mračen in negotov, kakor je bil prišel. ... Tako se je zgodilo, da je prišel študent neko popoldne s še nezaupnejšim srcem in s temnejšimi mislimi k Ran-kovim. Že oddaleč ga je pozdravil vesel, razposajen valček, ki je bil v čudnem, neprijetnem nasprotju z njegovim razpoloženjem. Ko jc prišel na vrt, je zaslišal, da nekdo v sobi pleše. Tam-ta-ta, tam-ta-ta — so donele strune, vmes sentimentalna melodija in drsanje čevljev. Potokar je. postal in začel misliti, ali bi sploh vstopil v hišo ali ne. Tedaj jc klavir umolknil, glasen dekliški smeh je zavriskal v sobi, ves poln razposaje. ne radosti, zavese ob oknu so se zganile in med njimi jc zagledal Ignacij Neličin obraz. Ali. srospod Polokarls? .ie vzklikni- lo dekle. »Da ste mi zdravi in dobrodošli! Pozdravljeni, pozdravljeni!« Nagnila sc je skozi okno in mu ponudila roko. Potokar jo je stisnil in pozdravil, a polastilo se ga je neprijetno čustvo, kakor da se Nelica hoče norčevati z njim. »Pridite gori! Obisk imamo!« je žgolelo dekle in izginila za zavesami. Ko je Potokar stopil v sobo in pozdravil gospo, ki je sedela ob klavirju, mu je Nelica predstavila obisk: »Gospod Erik, privatni uradnik nekje v Slavoniji, daljni sorodnik po očetu, prijatelj rodbine, kavalir od nog do glave.« . Potokar ni mogel slediti vsem njenim besedam, tako veselo in naglo je vse to govorila. »Torej, mama, še eno mazurko!« jo končala. »Oh, ne, ne, saj si se že nemara na-plesala. Po kosilu sem jima začela igrati in še zdaj mi ne da ta otrok miru. Ali se vam zdi to prav, gospod Potokar?« je vprašala gospa. »Gospodična pač rada pleše . . .« je odgovoril razmišljeno in gledal gospoda Erika. Bil je to eleganten gospo-dek, črne brčicc po najnovejši modi pristrižene, prečo v laseh, kakor bi jo s črtalom potegnil, hlače zlikane, cla se je črta brez pogreška spuščala doli k svetlim čeveljčkom. Vse se je kar oči-vidno delalo norca iz študentove po-nošene obleke, prašnih čevljev in podeželske zanemarjenosti. (Dalje.) karne« objavilo na uvodnem mestu neko novo »obrambo« proti »Slovencu« 1 poloficiozno glasilo liberalnega učiteljeva je tisto, ki si drzne tako sramotiti stan, do katerega je naše ljudstvo imelo vedno največje spoštovanje in je ho tudi v bodoče imelo, dočim bo liberalnega učitelja le zaničevalo in Boga prosilo, naj ga vendar reši takih poli v a r j e v a 1 c e v mladine, ki se na tako čudovit način »razumejo« na nravno-versko vzgojo mladine. Na to brezprimerno sramotenje v listu »Učiteljske tiskarne« bo odgovor tak, cla se bo naš kmet prekrižal, če bo šel mimo liberalnega učitelja! Vse ima svojo mejo, tudi nesramnost par propalih eksistenc v Ljubljani jo mora imeti! + Hranilne vloge »Glavne« hranilnice, ki so v rokah naših somišljenikov, so liberalnemu časopisju in Kreditni banki pravi trn v peti. Na vsak način hočejo svojim pristašem natveziti, da so bili liberalci tako neumni, da so našim somišljenikom prodali svoje hranilne knjižice »Glavne«, a sedaj pa jih hočejo kupovalci za"polno vrednost vnovčiti. Mi smo vedno poudarjali, da vložniki, posebno mali, torej oni, katerim so se njih hranilne vloge obrestovale po navadni obrestni meri, ki torej niso špekulirali s temi vlogami, ne sinejo ničesar pri »Glavni« izgubiti. Liberalni prvaki so imeli že od početka prikrit namen »Glavno« na ta način asanirati, da izgubijo vložniki ter s tem pokrijejo del primanjkljaja, ki je bil sad vzornega liberalnega gospodarstva raznih Hudnikov, Turkov, Megličev in Predovičev. Tudi danes še stojimo na tem stališču, da naj krivci pokrijejo nastalo škodo, torej tudi oni, ki so s svojimi velikimi hranilnimi vlogami, katere so sc jim obrestovale višje kakor po 4tričetrt odstotka, špekulirali v smislu izvajanj na?e notice od pretečene sobote. Apeliramo tukaj na c. kr. oblasti, ki so v enaki meri zavezane varovati koristi vložnikov kakor tudi deležnikov, ki morajo skrbeti za to, da dobijo mali vložniki svoje hranilne vloge brez prikrajšanja izplačane, ki morajo pa tudi skrbeti za to, da pokrijejo vso škodo katero so isti zakrivili, bodisi direktno ali indirektno s tem, da so v lastne špekulacijske namene dajali »Glavni« proti izredno visokim obre-stim velikanske kredite na razpolago. Obenem pa pozivamo tudi naše somišljenike, naj čim preje oddajo svoje hranilne knjižice od hranilnih vlog pri »Glavni« naši »Zadružni zvezi«, even-tuelno potom domačih denarnih zavodov, saj bode »Zadružna zveza v Ljubljani« sigurno najbolje zastopala koristi naših somišljenikov. I -f- Slovenska zmaga na Koroškem! V torek so bile v občini Rekarja ves, dve postaji od Celovca, občinske volitve. Slovenci so zmagali v vseh treh razredih. Prvi razred je bil doslej v nemškutarskih rokah. + Blamirani liberalci in njih pomočniki. Naš pristaš FrancBorciz Šmarce pri Kamniku je bil clne 28. novembra zaslišan pri kamniškem sodišču, kedaj je pisal za Marijo Koželj neko pismo. Izpovedal je, da je tisto pismo pisal med 1. in 10. oktobrom leta .1910. Pripomnil jc pa, da, datuma natančno ne ve. Vsled te njegove izpovedi je Marija Koželj pravdo dobila, zgubil jo je pa njen nasprotnik Jerman. Pozneje se je po raznih okolnostih dognalo, da je bilo pismo pisano že prej, namreč 27. septembra. Ko so kamniški liberalci za to zvedeli, so začela velikansko gonjo proti Borcu, češ, da jc vedoma po krivem prisegel. Jermanu so najeli v Ljubljani zastopnika in čakali, kdaj bo prišel Bore na vislice. Bore jim je silno neprijetna oseba, kajti on ni samo naš zvest somišljenik, ampak tudi neutrudljiv organizator v gospodarskem in političnem oziru. Državno pravdništvo je na ovadbo odredilo takoj preiskavo proti Borcu, po završeni preiskavi pa vložilo obtožnico. Na razpravi, ki se je vi*šila dne 31. marca, in 1. aprila t. 1. pri ljubljanskem deželnem sodišču, se je Bore zagovarjal, da je pričal in izpovedal | It,a k o, kakor s c spominjal in > [k a k o r je bil prepriča n, da je (v resnici bilo. Če se jc izkazalo ' pozneje, da je v resnici pisal dne 27. septembra in ne v mesecu oktobru, on nič za to ne more, ker je pri vsakem človeku zmota mogoča. Glavna razprava je dognala, da Bore ni imel niti najmanjšega povoda vedoma po krivem pričati. Ni bil niti z Jermanom v sovraštvu, niti s Koželjevimi poseben prijatelj. Tudi ni vedel, da je od njegovega pričevanja toliko odvisno. Sodni dvor je v veliko žalost liberalcev Borca j) o p o 1 n o m a o prostih Sodnemu dvoru jc predsedoval svetnik Veclcr-njak. obtožbo jo zastopal držav, pravd-nik dr. Kremžar, liberalne interesente pa v imenu Jerinanoveni dr. Švigclj. Uoj&Uje Pl». atranj stal ku.l ^agovoriuk dr. Pegan. O tem kazenskem slučaju bo treba govoriti še na drugem mestu, kajti on jasno kaže, kako se je hotelo od izvestne strani stvar izrabljati proti — jeruzalemskemu romarju, a so sedaj morala trobila utihniti. + Glasilo starlnov, »Slovenski Narod«, postaja čedaljebolj otročje, Čimbolj je v letih. Zdaj zopet gode staro melodijo: Kmečko ljudstvo se že pro-buja, megle se dvigajo, solnce prosvete sije na deželo, »klerikalni strahovladi« poje mrtvaški zvon, ljudstvo odpira oči, zora vstaja in podobne neslanosti in vse zato, ker sta znana ženija Ribnikar in Pustoslemšek na Rudniku pred štiridesetimi ljudmi, med njimi ena tretjina naših, razvijala svoje klobase. Starinom se zdi to tako imenitno, da upajo menda celo že pri državnozbor-skih volitvah na celi črti zmagati. To je bilo vedno tako pri starinih, kojih duša vedno le na en register poje. Pri vsakih volitvah se »ljudstvu odpirajo oči«, »megle se dvigajo«, »solnce pri-sije« —• na hrbet bežečim liberalcem! Ljudstvu se veclnobolj odpirajo oči, tako da liberalca takoj spozna, naj se še tako našemi. Mrtvaški zvon poje in po njegovem taktu padajo ob vsakih volitvah batine po liberalcih, starih in mladih. Triller se pokatoličanjuje in po-kmetuje. Hinavščina ki jo hočejo zdaj liberalci zopet uganjati, da bi vlovili kaj okoličanov na svoj stari lim, je neprimerno neumna. V neddljo je Caruso liberalne stranke, junaški pevec, dr. Triller, v gostilni Jakoba Jesiha na Rudniku prodajal jesih svoje kisle modrosti in slovesno zatrjeval, cla se pri občinskih ljubljanskih volitvah ne gre za vero, ker »ima narodnonapred-na stranka v svoji sredi trdne katoličane«. Tako je duhovičil tisti Triller, ki je zadnjič na nekem shodu v Ljubljani dejal, da bo liberalna stranka skrbela zato, da se bodo podrle spovednice! Triller pa je spuščal še bolj kisle trillerje, rekoč, da »kmet in mestjan morata skupaj in povzdigajoč slovenskega kmeta do najvišje višine. Kaj dr. Triller res misli, da so slovenski kmetje tako kratke pameti, da se ne spominjajo, kako je ravno on v deželnem zboru kranjskem kričal, da S. L. S. meče milijone kmetu, ki ima itak vsega zadosti, njegov tovariš poslanec Višnikar pa je takrat celo rekel, da ima kmet preveč, kar da dokazujejo hranilne knjižnice? Dr. Triller je nadalje slovenskemu kmetu očital, da ima toliko, da svoj denar za cerkve in božja pota vun meče in se je zaganjal v S. L. S., da kmeta varje in brani. Krnet in mestjan morata iti skupaj! res! ker sta oba reveža in si moreta pomagati le, če sporazumno delata, če pa bi šlo po liberalnih željah, bi kmet in mestjan na beraško palico prišla, dobro bi se pa godilo le liberalnim velepijavkam! Ta Triller je imel pri Jesihu tudi žalosten pogum S. L. S. očitati, da za deželo ni »nobenih podpor izposlovala«, kakor da ni noben človek na Kranjskem še bral, koliko milijonov je večina S. L. S. že izdala, za ceste, vodovode, melioracijo in za iz&uševanje barja, kar bo' ravno za Ljubljano in okolico v največjo korist. Triller je videti jako po-zabljiv, ampak prepričani smo, da se bo dne 23. aprila čisto gotovo zbrihtal, ko bodo naši okoličani kakor en mož volili kandidate S. L. S. v ljubljanski občinski svet. — Za očetom v smrt. Poročali smo včeraj o udarcu, ki je zadel veleugled-no Zumrovo rodbino v Gorjah s tem, da ji je mrzla roka smrti ugrabila skrbnega glavarja družine, moža zlatega znača ja g. Jakoba Ž u m r a. V istem času, ko je cloma dokončal svoje truda in požrtvovalnosti polno življenje ter plemenito svojo dušo, ki nikomur nič žalega ni želela, ne storila, izročil sodbi Pravičnega, je v ljubljanski deželni bolnišnici ležal težko bolan njegov sin-naslednik Andrej. In danes zjutraj, ravno v času, ko je gorjansko ljudstvo v globoki hvaležnosti ihtelo v Gorjah ob grobu svojega voditelja, je v ljubljanski deželni bolnišnici smrt objela tudi sina Andreja, da pohiti za očetom. V ljubezni do ljudstva, in v delu sta bila združena v življenju, združena sta seclaj tudi v smrti in upa jmo tudi v plačilu pri Gospodu, ki plemenita srca poživi v večno življenje. In plemenitt> srce, vneto za dobro in pravično, je imel tudi Andrej. Skoro na vseh naših večjih priredbah, in naj so so vršile tudi v najoddaljenejfih krajih naše domovine, videl si mladega, krepkega, resnega Andreja. Povsod se je hotel učiti, da nekoč, ko gospodarstvo sprejme, postane vreden naslednik svojega očeta. Sedaj pa je v cvetu mladosti, 24 let star, že dokončfl svojo pot. V srce bo pretresla ta. novic;t vse številne prijatelje splošno spošto-\ vauc Zumrove rodbine, Tudi uii se .tej žaloisti pridružujemo, saj smo z Andrejem tudi mi mnogo izigubili. Težka je tudi za nas izguba tako zvestega, prepričanega, navdušenega mladega moža. Oče in sin, oba sta vzela skupaj slovo od nas — naj zreta sedaj v obraz jasni večni Pravici, kateri sta tudi na zemlji posvetila svoji srci in svoje delo! Med nami pa jima ostane trajen spomin! — Društva po ljubljanski okolici in v bližini Ljubljane ob železnici prosimo, naj 7. m a j a ne prirejajo kakih veselic in predstav, ker se bo ta dan ob 5. uri popoldne vršil v veliki dvorani »Uniona« znamenit koncert našega glasbenega društva »Ljubljana«. Sodelujočih bo nad 200. Dne 7. maja poletimo vsi v Ljubljano na to veliko pevsko priredbo! — Tajnostni aretaciji v Miljah. Glede tajnostnih aretacij kmetov Babi-cha in Marca blizu Milj (glej naše poročilo v listu) sc poroča: Pri Babichu se je našlo denarja in vrednosti za 100.000 K, ne pa 10.000 K, kakor je on sam trdil, da ima. Glede Marca se preiskuje tudi, ni li pred leti zakopal dva svoja baje mrtvorojena otroka sam, ne da bi naznanil oblasti. Prišlo je to zdaj na dan, ker se je ženi te dni zareklo. Vodja policijskega komisarijata v Miljah, g. Mrak, je izjavil, da je on leta 1887., ko je bil orož-niški stražmošter v Materiji, čul govoriti, da se je na Gradišču, 10 let preje zgodil rop na poštnem vozu, pri katerem sta bila umorjena postiljon in en potnik. To potrjujeta tudi policaja Be-nolič in Butinar, ki sta cloma iz Materije. Zdi se torej, da se je poštno ravnateljstvo v Trstu zmotilo. Nek policijski funkcijonar v pokoju v Trstu pa pripoveduje, da se je okoli 1873/74 na cesti proti Novemgradu izvršil roparski umor na dveh potnikih, katerim so roparji zadrgnili vrat z žico; ne spominja se pa, je li bil res poštni voz ali le navaden. Zavoljo tistega dejanja so zaprli nekega tržaškega mesarja, ki se je takrat slučajno nahajal tudi na tisti cesti, ko je šel kupovat vole. Sedel je nekaj mesecev v preiskavi, pa bil izpuščen. Sedaj je že mrtev. — V konkurzu je trgovka W. S. Majntinger v Trebnjem. — Z Breznice. Sicer je nekoliko pozno, pa je spomina vredno. To pa zaradi tega, ker se je s sledečim dejanjem pojavila hvaležna ljudska duša. Meseca februarja so namreč odkrila tukajšnja društva v svoji dvorani podobo pokojnega župnika Tomaža Potočni« k a. Podoba je po fotografu Wengerju povečana doprsna slika v krasnem okviru. Tega je izvršil podobar Pavlin iz lipovega lesa z lepimi izrezljanimi ornamenti. Na dnu ima okvir v reliefu napis: Brezniška društva svojemu ustanovitelju svetniku Tomažu Potočniku 1890—1910. Slavnostni govor je govoril ob tej priliki rojak in pokojnikov prijatelj F. S. Finžgar. Orisal je v uro trajajočem govoru delovanje rajnega župnika po geslu: Vsem sem vse postal. Pokojnik ni bil mož, ki je naj-vestneje izvrševal samo to, kar mu je nalagal poklic, šel je med narod in posvetil njegovi koristi in njegovemu napredku vse svoje proste ure. Zgodaj, kakor malokdo, je zaslutil in spoznal, kje je zakopana moč in napredek našega naroda: V organizaciji in izobrazbi. Zato je bil ustanovitelj kmetijske podružnice in gasilcev, izobraževalnega društva tamburašev itd. Vedel je pa dobro, da se društveno življenje ne more uspešno razvijati, dokler nima svoje strehe, svojega doma. Zato je oskrbel dvorano in oder, za kar je sam tudi gmotno prispeval visoke vsote. Ni čuda, da je ljudstvo prav s smrtjo šele iskreno občutilo, kaj mu je bil blagi pokojnik. Zato pa je bilo odkritje njegove slike v dvorani — ne hrupna — pa tembolj iskrena, manifestacija hvaležnih čustev. Dasi je bila dvorana napolnjena do gneče, je bila vendar premajhna, da bi bili dobili vsi prostora. Ko je padlo zagrinjalo in je ob magični razsvetljavi zažarela podoba z odra, je zavladala po dvorani tesna tihota. Pred podobo je plapolal iz zelenega grmiča goreči ogenj kakor tihi plamen vsesplošne ljubezni. Pred podobo so se pa klanjali zastopniki posameznih društev: Gasilci, kmetje v narodnih nošah, društveniki, tamburaši, šolska mladina, Marijina družba. Ves oder je bil prepleten z venci in zavešen z zastavami. Ljudska tihota se je prelila v tiho ihtenjc, iz katerega je kipela gorka ljubezen in srčna zahvala ljudske duše, ki tako plačuje tiste, ki jo resnično ljubijo. •— Vič-Glince. (U s t a n o v i t e v p a-t,ronata Vincencijeve družbe s v. A n t o n a n a V i č u. — Roditeljski sestanek. Nedeljski dan je in bo velevažnega pomena za tukajšnjo občino. Ustanovil se je patronat .Vinccncijcve družt>c pod varstvom sv. Antona Padovanskega. Dasi je bilo naj-krasnejše spomladansko vreme, ki je človeka kar vleklo v oživljeno naravo na prosto, vendar se nam je nabralo v »Društvenem domu« do 200 k sestanku. Po običajnem pozdravu se nam je predstavil naš novi nadučitelj in deželni poslanec g. Jernej Ravnihar ter je z navdušenimi besedami pozdravil preko-ristno misel o patronatu v tukajšnji občini. Nato nam je o bistvu, koristi in pravilih patronata temeljito in obširno pojasnil preč. g. dr. Josip Gruden. Spodbil je ugovore zoper to ljudomilo napravo tako, da smo bili vsi prepričani, cla bo patronat velike važnosti v naši občini, ki vedno bolj raste, a ž njo bo rastla skrb za uboge in pa zlasti za delavske otroke. Takoj se je zglasilo za patronat do 60 članov. Sestavil se je iz vseh slojev odbor, kateremu je bil za predsednika soglasno izvoljen g. nadučitelj Ravnihar. Z ustanovitvijo patronata se je tu položila krona vsemu dosedanjemu društvenemu delovanju. Saj bo imel ravno patronat najplemenitejši namen: pomagati ubogim, bolnim in skrbeti za mladi naraščaj, da se ga obvaruje premnogih nevarnosti, telesnih in dušnih, ki prete malim zlasti v delavskih okrajih. Z ozirom na ta vzvišeni namen upamo, da. bo Vincencijeva družba na Viču pridobila mnogo podpornih članov in dobrotnikov tako, da bo v najkrajšem času mogoče otvoriti dnevno zavetišče za uboge šolarje, kojih stariši so čez dan zaposleni v tovarnah, in ne morejo paziti na svoje otroke. Sedež patronata je v župnišču. Obenem z ustanovitvijo patronata se je vršil v »Domu« tudi prvi roditeljski sestanek. Gospodična učiteljica Koša-kova je navzočim starišem podala mnogo lepih navodil in nasvetov za srečno vzgojo otrok. S prihodom novega g. nadučitelja opazujemo nov, vesel pojav v korist uspešnega delovanja. To se je pokazalo pri tej priliki, ko so si učiteljstvo, duhovščina in stariši - delavci segli v roke, da bodo v lepi slogi delali za srečen blagor in pravo vzgojo nepokvarjene mladine. Dal Bog, da bi te lepe sloge ne pretrgala nobena nasprotna sila! — Iz Novega mesta se nam piše: »Slovenski Narod« trosi sedaj že drugiS o meni zlobno laž, da sem bil aretiran* kar se pa do sedaj še ni zgodilo. Zlobni dopisnik trdi o meni, da imam marši« kaj na vesti. Prosim le z dejstvi na dam kaj mi otežuje vest. Dopisnik se naj tu« di podpiše, da vem s kakim poštenja« kom imam opraviti. Dosedaj, hvala Bogu, imam čisto vest, ne more je pa imeti liberalni dopisnik ker trosi o meni zlobno laž. Tudi jaz bi lahko marsikaj poročal javnosti o raznih škandalih,; katere povzročajo liberalci med seboj in tudi o marsikaterega vesti, a radi krščanske ljubezni zamolčim, povem pai dotičnemu samemu v obraz, kadar nanese potreba. Da preže na mene, kakor stekli volkovi, se ni čuditi, ker se politično zavedam in javno priznavam, da sem pristaš S. L. S. Očita se mi nadalje, da sem »klerikalni agitator«. Resnici na ljubo priznam to, a sem to le, kadar je potreba, sedaj mi ni bilo treba sa spuščati v agitacijo že več let,, ker naša stranka zmaguje brez mene. Ravno vsled teh zmag se nad menoj maščujejo nekateri nestrpneži, kar me pa ne moti. Pred durmi so občinske volitve po novem vol. redu. Vsled te izpne-membe bodo postale druge razmere v Novem mestu. Marsikdo onih, ki sline cede po županski časti, bode sfrčal za vselej tja, kamor spada, kajti meščanstvo bode ž njim obračunalo tudi brez moje agitacije. Na to naj se kar pripravijo. Toliko enkrat za vselej v odgovor na nesramno obrekovanje liberalnega dopisnika. — Malovič. — Gostilničarji demonstrantje na galeriji. V dvorani trgovcev v Zagrebu so imeli včeraj zagrebški gostilničarji shod, na katerem so sklenili najodločneje se boriti proti od občinskega sveta nameravani uvedbi lOOodstotnega zvi-šanega davka na pivo. Popoldne so gostilničarji prišli polnoštevilno na galerijo k seji občinskega sveta ter so ondi burno demonstrirali. Sejo je župan moral prekiniti in galerijo izprazniti. Ko je bila seja zopet otvorjena, je občinski svet z veliko večino sprejel povišanje. Zvečer ob šesti uri so delavci na Ilici priredili demonstracijo. Demonstrante je policija razpodila. — Gostilničarka se obesila. Obesila se je na Čatežu, občina Velika Loka, dne 1. aprila 25 let stara gostilničarka Ana Ravnikar. Pravijo, da se ji je zmešalo. — Umor ali samoumor profesorjeve žene? Iz Reke poročajo: V neki vili na Trsatskem trgu je stanovala kletna. Marija Samsalovič, katere soprog, bivši profesor na sušaški gimnaziji, je dobil pred kratkim učno stolico na zagrebški univerzi. Tudi soproga bi se morala preseliti sedaj za njim v Za- areb. Ko pa jo došla v soboto zjutraj služkinja v njeno spalnico, jo je našla v mlaki krvi ležati nezavestno v postelji, med tem ko so tla sobe tlela. Imela je še toliko moči, da je naročila lluž-kinji, naj gre po zdravnika. Došli dr. Bačie je odredil, da so jo prepeljali v bolnišnico; imela* je namreč v prsih rano od strela ter jo je bilo treba nujno operirati. Ne ve se, ali se je zgodil ali zločin, ali je hotela izvršiti sainoumor, ker se je dama branila kaj izpovedati, končno pa skušala pojasniti zadevo na popolnoma neverjeten način. lj Krščanska ženska zveza ima v četrtek, dne 6. t. m., ob štirih redno predavanje v »Rokodelskem domu«. — Stavka sarajevskih občinskih sv^nikov. Kakor poročajo iz Sarajeva, se je vršila 1. t. ni, tamkaj seja občinskega sveta, ki se je pa kakor doslej niso udeležili opozicijski občinski svetniki. Z ozirom na to. je sklenil občinski svet, da prisili stavkajoče občinske svetnike z denarnimi globami k izvrševanju svoje dolžnosti. — Imenovanja v policijski službi v Trstu. Namestnik je imenoval začasnega policijskega koncipista Rudolfa Mo-driča v Trstu za definitivnega policijskega komisarja, dosedanja začasna policijska koncipista Mihaela Mežo v Trstu in dr. A rt ur j a Sterlini v Trstu za definitivna policijska koncipista; začasna koncept na praktikanta Iluga Dietz in Josipa Šinkovec v Trstu za. začasna koncipista, pustivši jih na dosedanjih službenih mestih. Odvetniška vest. Odvetniško prakso jo dokončal g. dr. Štefan Rajh, koncipijont v dr. Brejčevi pisarni. Kakor čujemo, se naseli v Ribnici na Kranjskem. Viribus uniiis. Cesar je odredil, da so imenuje novi dreadnought »Viribus uniiis« in da so spusti v morje dne 24. junija. Letalni stroj z avtomatično ba-tanco. V hrvatski aviatiki sta se pojavila zopet dva nova iznajditelja. Zasebna uradnika Drudarski in njegov sin Božidar sta rešila nov problem v aviatiki: iznašla sta nov sistem avtomatičnega krmarenja. Njujin aparat je namreč tako konstruiran, da more sam ob vsakem sunku vetru, ki bi ga spravil iz ravnotežja, avtomatično so zbalansira-li, kar jo bila doslej naloga pilota. Model letalnega stroja Drudarski ja ima ime »Slavija« ter so ga te dni v Šalati vpričo večih strokovnjakov prvič preizkusili. Novemu letalnemu stroju zračni sunki ne morejo škodovati, kvečjemu, da ga močan zračni tok odžene od smeri njegove vožnje, prevrniti ga pa no moro. Zmožnosti pilota pri ,Slaviji' no pridejo v poštev. Vsakdo, ki sc pouči z ravnanjem višinskega in nižinskega krmila, more lototi z novim aparatom. Ako so bo iznajdba obnesla tudi dejan-stveno, bo pridobljen v zrakoplovstvu velik korak naprej. Drudarskija bosta pustila svojo iznajdbo patentirati, nakar bosta zgradila svoj letalni stroj z -i v tom a t i č n o r a v n o t e žno konstrukcijo. — Nov višji poštni ravnatelj za Dalmacijo, Iz Zadra poročajo, da jo bil namestniški svetnik in načelnik prezi-dialnega urada namestništva. Ivan Ti- imenovan za višjega poštnega ravnatelja in načelnika dalmatinske poštno direkcije. Kočevskim demonstrantom proti Kaplanu Kopitarju jo okrožno sodišče zvišalo kazni na 50, 60 in 100 K. LjuBljansfoe novice. lj Opozarjamo na današnje javno predavanje g. Antona Rojine v »Ljudskem Domu«. Začetek točno ob pol osmi uri zvečer. tj »Domna« je v nedeljo na odru ■Rokodelskega doma« drugič uprizoriti šentpotersko prosvetno društvo. V vsakem oziru jo bila druga predstava mnogo boljša otl prvo. Zdelo so nam je, da jo bilo tako dobro igrano, kakor >Stari in mladi« drugič. Občinstva \ljub lepemu vremenu in predavanju ^ »Cnionu« proti pričakovanju zelo ve-iko. dokaz, da šentpotersko društvo »'živa simpatije. Videli smo, da so pač vsakdo lahko izpopolni na odru, -- če noče. lj Ribnikarjevi prešički, Mestni tržni komisar Ribnikar ie bil tudi med ^govorniki« na »shodu« pri »Rdečem križu«. Tu je farbal poslušalce o pre-MSkih, ki so bili razposlani na deželo v svrho izboljšanja roje. Možakar jo pravil, da so bili ti prešički taki, da hi jih »lahko spravil v tošol«. torej hi bili norali imeti 5 do 10 kg. Ta izborni strokovnjak, ki je žo radi svoje nevednosti moral pobrati šila in kopita od »Kmetijske družbe«, jo pa tu naletel. Oglasil so jo neki železničar, ki jo takrat vozil prešičke. Ta je povedal zborovalcem, :la jo prešičke sani videl iu da so telila ii 200 iin :?()<> kir. Blamirnnemu Ribni- karju so se ljudje pošteno smejali. Taki so tudi drugi Ribnikarjevi »podatki«. Mož tako razstavlja okolu liberalno pamet, da ljudje vidijo, kako — slaba ie. Kadar Ribnikar usta odpre, jo podere. Ljudje pravijo sedaj po Ljubljani: Ribnikar ne trpi, da bi bil kak prešič težji od njega. lj XXIII. redni občni zbor bolniškega in podpornega društva pomožnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko, se je vršil v soboto zvečer ob osmi uri pri »Novem svetu«. Zborovanje je bilo precej dobro obiskano. Iz poročila tajniko-voga in blagajnikovega je posneti, da društvo vzlic temu, da no šteje veliko članov, vendar od leta do leta napreduje. — V svojem pozdravnem govoru je omenil predsednik, da se ima društvo za svoj napredek v prvi vrsti zahvaliti društvenemu zdravniku g. dr. Ivan Zajcu, kateri z vso vnemo in vsestransko zastopa koristi društva. G. predsednik je omenil, da jc dolžan vsled tega izreči na tem mestu zahvalo društvenemu zdravniku, kateri je tudi kot deželni odbornik izposloval. da je društvo dobilo 200 K podpore pri deželnem odboru, za kar so istemu izreka zahvala. Spominja se tudi dolgoletnega umrlega člana g. Bende. Poročilo tajni-kovo in blagajnikovo ter nadzornika se vzame na znanje. Pri volitvah pa je bil izvoljen na novo stari odbor in sicer za predsednika g. Miha Verovšek, za podpredsednika Avguštin Štancar, za blagajnika Rajko Boltavzar, za tajnika Ivan Tomažič, za odbornike gg.: Bresk-var, Turšič in Orehek, za njih namestnike gg.: Bischof, Krže in Sever. V razsodišče so izvoljeni: za predsednika g. Rus za odbornike gg.: Hočevar, Sturm, Abačič in Rotar, za revizorje g.: Martine, Sežun in Rutner. Pri osmi točki izprememba pravil, se je vnela živahna debata, kar dokazuje le to, da se člani zanimajo za društvo. Predloge, katere je stavil odbor, bili so soglasno sprejeti in sicer bode društvo od sedaj naprej pobiralo prispevka od člana na mesec 2 K 50 v in ne kakor do sedaj samo 2 K. Dalje bode pa društvo tudi preskrbelo umrlim članom pogreb in bode ono vse stroške krilo. lj Učiteljska protialkoholna zveza ima svoje zborovanje veliko sredo, dne 12. aprila, v mali dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Začetek ob deseti uri dopoldne. Natančnejši spored kmalu. Opozarjamo pa že danes čislane kolegi-nje in tovariše, da se pripravijo na ta shod. lj Novi društvi. C. kr. deželno predsedstvo za. Kranjsko je odorilo pravila društva: »Podporno društvo za mestno policijsko stražo ljubljansko«. Tudi je odobrilo izpremenjena pravila društva: »Duhovsko podporno društvo pod pokroviteljstvom prečastitega kneza in škofa v Ljubljani«. Obe društvi imati svoj sedež v Ljubljani. Ij Vojak skočil " Ljubljanico. Danes okrog 3. ure zjutraj je v bližini ju-bilojskega mostu skočil v Ljubljanico puškar 27. alpinskega polka Oton Z u c h e r in takoj izginil v valovih. Ko jo to videl njegov tovariš Martin Bar-tolinic jo hotei skočiti za njim, a mu je nek drug tovariš ubranil, ker samomorih a ni bilo več videti. lj Slikarsko razstavo namerava uprizoriti v kratkem v Ljubljani v veliki dvorani hotela »Union« umetniški expert Curik iz Monakovega. Na tej mednarodni razstavi bo razstavil originalne slike umetnikov kot prof. Do-freggerja, Kaulbacha, Gabriela v. Max, Grtitznerja, Hugo Kaufmnaua in drugih. Razstavljenih bo okolu 200 slik. lj Umrli so v Ljubljani: Josip Pič-man, čevljar, 37 let. — Jakob Štrukelj, lesni potnik, 60 let. — Marija Možina, hči kurjača južne železnice, 8 me soc v. — Sera fin škerjane, posestnikov sin, 6 mesecev. lj Delavsko gibanje. Včeraj se jc z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 105 Macedoncev in 27 Hrvatov. V Iieb jo šlo 21 Hrvatov, na Dunaj in v Budimpešto so jo pa odpeljalo 800 Lahov. lj Izgubljeno. Ga. Ivanka Pristav-čeva je izgubila srebrno žensko uro z verižico. — G. Emil Laitter je izgubil srebrno žensko uro. Služkinja Ivana Mandoljova je izgubila srebrno žensko uro. : Nartfaite ..Slovenca".: Zii »ko varstvo. Avstrija je v zakonodaji tako glede na izsoljoniško vprašanje, kakor tudi glede na varstvo žensk precej zadaj za drugimi državami. Narodni prepiri, ki provzročajo pri nas toliko zmede in dela, nf: pri puste, da bi se naša zbor-nion »iiko vztiaino nečala s tnkn važ- nimi vprašanji. Kar pa naša zbornica zamudi, to morajo zasebna društva v roke vzeti in po možnosti z lastnimi močmi te nadomestiti in popraviti. V prvi vrsti leži to delo na ramah katol. društev, ker se ga druga društva boje in ogibljejo največ zato, ker nič ne nese. Toda krščanska misel je še močna in hvala Bogu, najde se še zmerom veliko ljudi, ki žrtvujejo svoj denar in svoje moči takemu brezplačnemu in težkemu delu krščanskega usmiljenja in ljubezni. Posebno v velikih mestih je kolodvorski misijon velike važnosti za potujoča in po službi vprašujoča dekleta, ki pridejo iz dežele ne vedoč ne kod ne kam in ki bi brezdvomno zašla, da jih ne sprejme kolodvorski misijon v svoje okrilje. Iz poročila dunajskega društva za žensko varstvo povzamemo, da so dame na kolodvorih posredovale lansko leto v 2i45 slučajih. 584 dekletom se je preskrbelo prenočišča in večjidel tudi služba. Dekleta so dobila v prenočiščih poleg hrane tudi vso oskrbo. Razven tega so stale gospe raznim potujočim tujcem s svojim svetom na strani, jim preskrbele vožnje karte in služile za tolmača jezika neveščim potnikom in potnicam. Zanemarjena dekleta pa obdrži društvo v svojem domu ali jih pa pošlje v domovino. Telefonska in brzojavno poročila. NOTRANJEPOLITIČNE ZADEVE. Dunaj, 4. aprila. Cesar je danes ministrskega predsednika barona Bienertha sprejel v jako dolgi posebni avdi-jenci. Govori se, da je baron Bienerth cesarju poročal o vprašanjih, ki se bodo danes ali jutri obravnavala med avstrijsko in ogrsko vlado in ki se tičejo brambne reforme, posebno raz-pravnega jezika v novem vojaškem kazenskem redu. Budimpešta, 4. aprila. Zbornica je sklenila, da naj velikonočna počitnice trajajo od 9. do 25. aprila. Finančni minister Lukaes je danes predložil podaljšanje budgetnega provizorija do konca junija. Budimpešta, 4. aprila. V komitatu Csanadu, koder je doma Justh, jc slednji na. kongregacijskem zboru predlagal, naj se vlada pozove, da po rešitvi proračuna predloži volivno reformo na podlagi splošne in enake volivne pravice. Predlog je bil 67 glasovi proti 64 odklonjen. KRŠČANSKO - SOCIALNI KANDIDATI NA DUNAJU. Dunaj, 4. aprila. Uradna korespondenca krščansko - socialne stranke »Austria« javlja, da bo krščansko-soci-alna stranka kandidirala vso dosedanje bivše poslance, izvzemši Axmana, ki je bil radi znanih škandalov izključen iz stranke. MORILEC TRŽAŠKIH KOČIJAŽEV IN INŽENIRJA ARVEDIJA V TRSTU ARETIRAN? Trst, 4. aprila. Tukaj je policija včeraj zasledila 301etnega Laha Sere ni z neko žensko in enoletnim otrokom, ki sta bila pred par dnevi dospela v Trst iz Ameriko. Policija je takoj sumila, da je ta mladenič tisti Se-reni, ki je bil zaradi nekega zločina od sodišča v Veroni svojčas obsojen na dvajset let ječe, pa je zbežal. Sereni so je tisti čas nahajal v Trstu in to jo bilo ravno v času, ko sta se zgodila ona grozna in tajnostmi umora kočijažev, ki jih do današnjega dne ni mogel nihče pojasniti in zavoljo katerih jih jo prišlo več v preiskavo. Serenija so včeraj na trgu S. Giovani policaji prijeli; sicer jim je skušal uiti, pa mu jo bil otrok, ki ga je nosil na roki, napoti; hotel ga je odložiti in tako so ga policaji kmalu došli in z ženo vred v zapor odvedli. To mora biti pravi zločinski par, ker žena jo imela s seboj v torbici revolver. Pri Sereniju so našli --uro in verigo svojčas umorjenega ko-čijaža Praznika, kar zelo potrjuje sum, dn ie Sireni vos tisti lainostni movivcc. Toda še več! Policija v Trstu se nagin. 1 je k prepričanju, da je Sereni tudi morilec italijanskega inženirja Arve. dija, ki ga laška policija (ki je nemalokrat sama z zločinci v zvezi, kakor do-kazuje pravkar proces zoper Enicona v Viterbu) že skoro tri leta in pol zastonj išče. Leta 1907 se je namreč bogati inženir Arvedi iz Verone podal v Rim, koder je dvignil nekako za 350 tisoč lir denarja in vrednostnih papirjev, in se 20. decembra odpeljal z brzo-vlakom iz Rima domov. Na postaji Termini je najbrže je zločinec vstopil v isti voz in oddelek prvega razreda, v katerem se je vozil inženir; v bližnjih oddelkih pa so sc najbržeje nahajali po-magači zločinci. Arvedi si je odpel jo-pič, si vzel iz rok prstane in vtaknil v telovnik, potem pa zadremal. V tunelu dei Balduini je pa neznanec skočil nanj, ga s tremi bodljaji usmrtil in se vsega denarja in vseh vrednosti polastil, ne da bi se bilo kaj opazilo. Šele v Folignu je inšpektor vlaka zapazil zločin, ko je vstopil v zadnji voz, v katerem je bil inženir Arvedi. — Zdaj imajo, kakor upajo, nevarnega zločinca v Trstu v rokah. POŠTNI ROP. Trst, 4. aprila. Koprsko sodišče je Petra Marca in Jožefa Babiča, ki sta bila na podlagi izpovedi) rajnega Jožefa Marca aretirana, izpustilo na svobodo. Oblasti marljivo poizvedujejo dalje glede tajnostnoga poštnega ropa. Čudno je, da no tržaško poštno ravnateljstvo ne policija nimata v evidenci poštnih ropov, ki so so od leta 1872 do 1876 v Istri izvršili, in vendar jih ie bilo po privatnih informacijah več, najmenj 3. Sodišče zaslišuje veliko oseb. PADEC VREMENA. Dunaj, 4. aprila. Dočim jo termometer kazal včeraj še 14 stopinj R, je danes padel na 2 stopinji. Iz Semme-ringa se javlja, da divjajo ondi snežni viharji. FEZ OBLEGAN? Pariz, 4. aprila. Vlada je dobila i2 Tangera brzojavko, da so vstaški rodovi obdali Fez. VELIK GOZDEN POŽAR. Stokholm, 4. aprila. Velik gozden požar razsaja v bližini Enshoeffa. Prebivalci mosta in 600 vojakov so trudijo omejiti ogenj. Več sto hektarjev gozda je že pogorelo. VELIKA RIBIŠKA NESREČA NA NORVEŠKEM. Kristijanija, 4. aprila. V severnem delu Norveške so zadnji teden razsajali močni viharji, ki so povzročili mnogo škode, tako da skoro popolnoma počiva promet po kopnem, kakor tudi po morju. Ko se je vreme predvčerajšnjem nekoliko zboljšalo, je od-plulo iz pristanišča Vardo večje ribiško brodovje, ki je bilo v luki cel teden brezposleno zasidrano. Proti poldnevu pa jo nastal naenkrat močan severozahoden viharen veter. Samo nekaterim ribiškim ladjicam se jo posrečilo vrniti v pristanišče. Rešilni čoln in inšpekcijski parnik sta takoj odplula nfe morje, da bi izvlekla ostale ribiški ladjice nazaj v pristan. Več ladjic pd« grešajo ter se je bati veliko nesreč« Morje je žo priplavljalo na obrežje pni samezna trupla. NAREDNIK ZARADI UMORA SVOJA LJUBIMKE OBSOJEN NA SMRT. Frankobrort, l. aprila. Narednik Ernst Miiller iz Jecho pri Sondershausj nu je lani v avgustu ustrelil svojo 21 let staro ljubimko Ano Iffland, vsled ljubosumnosti. Pred vojnim sodiščem je bil obsojen zaradi toga na 15 let ječe ter izgubo državljanskih pravic. Proti tej sodbi pa so jo toži tel j pritožil, češ.; da za umor ni zadostna taka kazen| Vojno nadsodišče XI. armadnega zbora je z ozirom na to pritožbo pri ponovni obravnavi obsodilo narednika na smrt. izgubo državljanskih pravic in izključitev iz armado. Gospodarstvo. g Nove banke. Socialnodemokraški poslanci so vložili nedavno pri ministrstvu prošnjo za socialnodemokraško banko. Glavnica bi znašala 1 milijon kron, ki bi se pa dala na 3 milijone kron zvišati. Središče banke, ki bi nosila ime »Delavska banka«, bi bilo Praga. Namen banke bi bil, financirati konsumne zadruge. — V Belgradu se pa snuje srbsko - italijanska banka glavnico 8 milijonov kron. g Trgovina z žitom. V inozemstvu jo bila minoli teden tendenca jako slaba. Ameriškega žita prihaja v Evrope vodno več. Trgovina z žitom in moko zaostaja. Zimske setve so povsodi zelc povoljne. Cene pšenico so ostale enake, le cena rži in koruze je nekoliko po» skočila. g Shod avstrjsklh vinogradnikov. Trgovsko - obrtna zbornica v Trstu je začela akcijo za prodajo istrskih vin. Dne 26. marca je bila v tržaškem trgovskem muzeju pokušnja istrskih vin. Od 120 vzorcev se je spoznalo za jako dobre 40. Udeležili so se te pokuš-nje zastopniki vlade, kmetskih društev in vinskih interesentov. Sklenilo so je, da se priredi v Trstu v najkrajšem času vinarska razstava in shod vseh avstrijskih vinogradnikov. Razne stvori. Koliko Slovanov je na svetu? Prof. Niederle omenja v svoji knjigi »Slovanski svet«, da je bilo leta 1900. 136-5 milijonov Slovanov na svetu in da jih bo letos po l'4odstotnem prirastku vseh 156 do 157 milijonov. Znani ruski slav-janofil, profesor - filolog kijevskega vseučilišča sv. Vladimira, T. D. Florin-skij pa govori v knjigi: »Slovansko pleme«, da je prirastek slovanstva vsako leto najmanj l*7oclstotka. (Rusov je vsako leto okoli dva milijona več.) Trditev prof. Florinskega je prav verjetna in moremo skoraj z gotovostjo reči, da je letos okoli 186 milijonov Slovanov na svetu, a do leta 1915. jih naraste clo 200 milijonov, zares ogromno, veličastno število. D'Annunz!o — na dražbi. Upniki glaeovitega italijanskega pesnika D'Annunzia so sklenili, da se njegovo imetje proda na dražbi. Hoteli so prodati tudi »njegovo« vilo v Florenci, a so dognali končno, da ni več njegova. Dolgovi D'Annunzia znašajo 400.000 lir. Zrakoplovec Illner se je preteklo soboto v Dunajskem Novem mestu dvignil v zrak z vojaškim letalnim strojem Etrichovega sistema. Imel je seboj enega potnika ter jc plul z monoplanom 2 uri 33 minut v zraku, s čemur je pobil vse rekorde avstrijskih zrakoplov-eev v dolgi vožnji. Pod vlak se je vrgel dunajski mestni stavbinski mojster Franc W a -n e c e k , star 45 let. Na transportu v bolnišnico je umrl. Wanecek je znan i z obravnav dunajskega mestnega svetovalca Hrabe. Materielne težave so ga pognale v smrt. Grozna nesreča v vojašnici, V tu-rinski vojašnici sedmega artilerijskega polka sta gledala dva častnika in štirje vojaki skozi okno, zid se je pa podrl in so vsi padli dva nadstropja globoko na dvorišče. Trije so obležali mrtvi. četrti je pa nevarno ranjen. Oče s štirimi otroci vtonil. Pri Ber-genu je parnik zavozil v čoln, v katerem sta se vozila oče in mati s sedmimi otroci. Oče in štirje otroci so v tonili, ostale so rešili. Prvi električni vlak je pričel te dni voziti na nižjeavstrijski - štajerski planinski železnici, ki vodi v Marijino Celje. Vožnja je jako prijetna, ker ni ni-kakega dima več. Telefonistinje v Parizu. Te dni so Imele poštne telefonistinje v Parizu, kjer jih je 500, shod, na katerem so najodločneje protestirale proti uporabi novouvedenega kontrolnega aparata, potom katerega je mogoče, cla predstojniki poslušajo vse pogovore, ki jih imajo telefonistinje v uradih med seboj kakor tudi s telefonskimi abonenti. Telefonistinje zahtevajo, da se aparat odstrani ter jih v tej zadevi podpira tudi socialistični sindikat telefonskih uradnikov. Kuga je izbruhnila v Vzhodni Javi. Umrlo je na njej dozdaj 100 oseb. Vlada je izdala, stroge odredbe, da se bolezen ne bi razširjala. Štajerske novice. Naval v Gradcu. Svetovno znani operni pevec Slovenec Fran Naval nastopi tekoči teden v Gradcu, pel bo tenorne vloge v operah: »Traviata«, »Bela dama« (»Die \vei0e Dame«) in »Hoffmannove pripovedke«. In sicer je program sledeči: V sredo »Traviata«, v petek »Bela dama« in v nedeljo zvečer »Hoffmannove pripovedke«. Sloves našega rojaka bo gotovo zvabil marsikoga v Gradec. š Poizkušen samoumor. V Novi vasi pri Mariboru se je hotela dne 3. aprila, 221etna služkinja Antonija Čret-nik vsled prepira z mlajšo sestro zastrupiti. Izpila, je namreč kozarec mleka, v katerem je namočila vžigalice. š Perverznosti. »Grazer Tagblatt« poroča, da je predaval včeraj dne 3. t. m. zvečer vojaški (?) zdravnik dr. Weisbach v nar.-sl. društvu v Gradcu o tčmi: »Die Schadelform der Slovve- neh« (oblika lobanje pri Slovencih). Najbrže nas hočejo prišteti med Ho-tentote. š Ustrelil se je v Celju trgovski potnik Pavel Vlk^iz Moravske. PoSlarii. Deželna skupina c. kr. poštarjev in poštnih odpravnikov za Kranjsko in Primorsko je imela 2. t. m. 6b 3. uri popoldne svoj letni občni zbor v restavracijskih prostorih hotela »Ilirija«. Pred občnim zborom skupine se je vršil občni zbor bolniške blagajne poštnih uslužbencev za Kranjsko, Istro in Dalmacijo. O stanju bolniške bla,gajne je poročal njen načelnik gospod Fajdi-ga. Na njegov predlog se sklene, da se društvena bolniška blagajna s 1. majem opusti, ker ji postane nadaljnji obstanek negotov, kakor hitro sprejme država podeželne poštne šele v svojo oskrbo. Premoženje blagajne se plodo-nosno naloži za dobo 5 Tet v hranilnici ter ustanovi iz tega premoženja, nekaj nad 4000 kron, ustanove za ubožne poštne uslužbence, ki se izkažejo z najmanj 151etno službeno dobo. Vsakoletno obresti 200 K se nakažejo prvo leto potrebnemu prosilcu iz Kranjske, drugo leto iz Goriške in Tržaškega, 3. prosilcu iz Istre, oz. Dalmacije. Tozadevni predlogi in podrobnosti so bile od navzočih zborovalcev soglasno sprejete. Nato je otvoril občni zbor skupine njen predsednik gospod Ulepič, pozdravil navzoče, zlasti z Dunaja došlega predsednika osrednje zveze poštarjev gospoda Schabingerja.. Povclarja, kaj se je doseglo z regulacijo službenega razmerja poštarjev, kakor tudi našteva razne nedostatke te regulacije. Zavrača pa mnenje nekaterih poštaric, da je društvo poštarjev zakrivilo nekatere neugodnosti za poštarive v novi regulaciji. Imelo je pri regulaciji pač odločilno besedo trgovinsko ministrstvo. Skupina se je po svojem predsedniku obrnila na kranjski deželni odbor s prošnjo, da ukrene potrebno, da se v deželnem volivnem redu za Kranjsko prizna tudi poštarjem volivna pravica v drugem razredu ne glede na davke, kakor se je priznala državnim uradnikom in uradnikom državnih železnic. Deželni odbor je na tozadevno vlogo odgovoril, da je stvar reklamacijskih oblasti in okrajnih glavarstev, določiti, ali se smatra poštarje za državne uradnike in istovrstne s temi, ker v tem slučaju bi bili po zakonu upravičeni do volivno pravice v drugem volivnem razredu. Nato je prebral tajnik gospod Berčon resolucijo, ki se je sklenila na zadnjem zborovanju poštarjev na Dunaju. Predsednik osrednje zvezo gospod Schabinger ie v daljšem govoru povdarjal, da se samo z enotnim složnim postopanjem da kaj doseči. Vsekakor dosedanja regulacija plač in plačilnih stopenj ne zadošča, treba je pravičnih določil glede napredovanja > plačilnih stopnjah. Istotako je treba popolnejših določil tudi glede clrugih zadev, kot snaženja uradnih prostorov, dopusta in tako dalje. Došlo bo do ponovne regulacije, kar je le zasluga organizacije poštarjev, kar naj se upošteva. Obsojanja vredno pa je, cla se dobe tovariši, ki jim je organizacija postranska stvar, ki se zanjo ne zmenijo. Poživlja navzoče k agitaciji za ustvari-tem čim močnejše in popolnejše organizacije ter konča s pozivom: Vsi za enega., eden za vse. Nato se odobri blagajniško poročilo. Skupina je imela ob koncu leta 1910 1711 90 vin. premoženja ter nekoliko inventarja. Na predlog pregledovalca računov Franca Kol- 1104 Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja in sožalja povodom dolgotrajne bolezni in smrti najine preljube, nepozabne hčere, gospe so najsrčnoje zahvaljujeva predvsem preč. duhovščini, posebno preč. g. P. Placidu Fabiani za mnogo tola-žilne obiske, gosp. dr. Staretu za proprijazno skrb in požrtvovalnost, preč. gosp. .stol. kanoniku Jos. Šiška, vsem darovalcem krasnih vencev in konečno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč ter spremili predrago nam ranjko k večnemu počitku. V Ljubljani, 4. aprila 1911. Žalujoči stariSl. be se izreče blagajniku gospodu Fr. Deklevi zahvala ter dA ah-olutorij. Pri volitvah odbora se izvolijo nato soglasno na predlog gospoda Berčona sledeči: Ivan Ulepič, nadpoštaa- v Krškem; Al. Ravnikar, poštar v Ljubljani III.; Fr. Dekleva, poštar v Prestranku; A. Ber-čan, poštar v Ljubljani V.; A. Boc, poštar na Bledu; Ivan Ilaš, poštar na Vačah; Lucijan Kovačič, poštar v Sv. Luciji; kot. namestnika: Fr. Fajdiga, poštar v Sodražici in gdč. Razinger, po-štarica v Dolenji vasi pri Ribnici. Za pregledovalca računov sta se izvolila Fr. Kolbe, poštar v Št. Viclu na,d Ljubljano in Iv. Vujčič, poštar v Spodnji siški. Po spremembi nekaterih točk društvenih pravil je zaključil predsednik zborovanje s trikratnim živijo klicem cesarju. Kurzi efektov in menjic. dne 3. aprila 1011. TRZNE OElNFi Cene veljajo za 50 kj. Budimpešta, 30. marca. Pšenica za april 1911.....11(37 Pšenica za maj 1911......11-45 Pšenica za oktober 1011 .... 10 7C Rž za april 1911.......8 32 Rž za oktober 1911......81C Oves za april 1911......8 64 Koruza za maj 1911......5 6? leteorologično poročilo. Višina n. morjem 300-2«, sred. zračni tlak 731V0 mit Skupna 4% konv. renta, maj—no- vember ........... 92-95 Skupna 4"/0 konv. renta, januvar -julij.......... 02-95 Skupna 4-2°/0 papirna renta, fe- bruar—avgust ........ 06-55 Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober......... 96-55 Avstrijska zlata renta ... 115-25 Avstrijska kronska renta 4o/0 . . 92-95 Avstrijska inveitic renta 3 V3°/0 . 82-05 Ogrska zlata renta 4°/