GOSPODARSTVO
LETO XVIII. ŠTEV. 504
CENA LIR 35
POST. PLAČ. V GOT.
SOBOTA, 26. SEPTEMBRA 1964
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 30.933
Še živahnejša izmenjava med Italijo in Jugoslavijo
Izmenjani predlogi na sestanku zbornic - Industrijsko sodelovanje bi pospešilo trgovino
Kakor smo zadnjič napovedali, so se za časa zagrebškega velesejma sestali v Zagrebu predstavniki Italijansko - jugoslovanske zbornice v Milanu in Jugo-slovansko-italijan-ske zbornice v Beogradu, da bi proučili potek trgovinske izmenjave med obema državama ter postavili u-strezne predloge, da bi se ta izmenjava še bolj okrepila. Italijansko delegacijo je vodil predsednik zbornice posl. L. Meda (prisostvoval je tudi italijanski konzul v Zagrebu A. Restivo), z jugoslovanske strani pa se je poleg predstavnikov jugoslovanske zbornice udeležil razgovorov tudi predsednik Zvezne gospodarske zbornice in član Zveznega , izvršnega sveta Jakov Blaževič.
Poročila o razvoju trgovinske izmenjave in gospodarskega sodelovanja sta podala z italijanske strani tajnik zbornice rag. Di Salvio, z jugoslovanske pa glavni tajnik jugoslovanske zbornice Dušan Marič, ki se je še utegnil vrniti pravočasno iz Barija ,kjer je obiskal Levantin-ski sejem.
Rag. Di Sslvio je kratko primerjal razvoj trgovine med obema državama najprej v letih 1962 in 1963 ter omenil, kako je lani nastal v tej izmenjavi za Jugoslavijo prebitek 30,4 milijarde lir.
V	orvih petih mesecih leta 1964 se je menjava pravzaprav vrnila v stari tir in za Jugoslavijo je v tem obdobju nastal primanjkljaj 3,5 milijarde lir (lani v tem času je znašal prebitek 11,1 milijarde lir v prid Jugoslavije).
IZVOZ IZ ITALIJE V JUGOSLAVIJO je v prvih petih mesecih znašal 43.094 milijonov lir, lani v tem času 26.051 milijonov, kar pomeni, da se je letos povišal za 17.033 milijonov lir (61.5 odsto).
UVOZ IZ JUGOSLAVIJE je znašal letos 39.535 milijonov lir, lani 37.187, kar pomeni, da se je dvignil za 2.348 milijonov lir ali 16,5 odsto.
CELOTNO JE IZMENJAVA (v obeh smereh) letos dosegla vrednost 82.619, lani 63.238 milijonov lir, kar predstavlja v letošnjem letu povečanje za 19.381 milijonov lir (13 odsto) v primerjavi z lanskim letom.
V	strukturi izmenjave niso nastopile posebne spremembe. Italija uvaža predvsem kmetijske pridelke; uvoz se je povečal zaradi večje nabave mesa, tobaka in nekaterih končnih izdelkov, medtem ko se je zmanjšal uvoz nekaterih surovin, kakor bukovine. Izvoz iz Italije v Jugoslavijo se je dejansko povečal na
27.535 milijonov din, kar nome-ni ,da je letos nazadoval za 2.227 milijonov din.
JUGOSLOVANSKI UVOZ iz Italije je znašal letos 31.927 milijona dinarjev (lani 18.787), se pravi, da je letos Jugoslavija u-vozila za 13.185 milijonov din blaga več iz Italije kot lani.
CELOTNA IZMENJAVA (v o-beh smereh) je letos dosegla 57.280 milijonov din, lani 46.322 milijonov din, to je letos 10.958 milijonov din več kot lani.
V trgovinski bilanci za prvih sedem mesecev je tako nastal za Jugoslavijo primanjkljaj 6.664 milijonov din, medtem ko je lani dosegla Jugoslavija prebitek v znesku 8.748 milijonov din.
Jugoslavija je zlasti uvažala iz Italije industrijske izdelke, in to industrijsko opremo za razširjenje jugoslovanskih obratov in razne dele na osnovi licenc; povečal se je tudi uvoz tkanin, kemičnih proizvodov in pomaranč ter limon. Popustil je jugoslovanski izvoz živil, surovin in polizdelkov, čeprav trgovinska menjava napreduje, se njena sestava slabša v škodo Jugoslavije. Jugoslavija namreč izvaža preveč živil oziroma surovin, medtem ko Italija ne nabavlja v zadostni količini jugoslovanskih industrijskih proizvodov; delež kmetijskih pridelkov na jugoslovanskem izvozu v Italijo znaša kar 85 odsto, medtem ko dosežejo polizdelki samo 13 odsto in končni industrijski izdelki 2 odsto. V korist nadaljnjega razvoja trgovinske izmenjave bi bila pravo industrijsko sodelovanje na osnovi delitve dela ,toda takš-neaa ni.
Italija je lansko leto sicer
sprostila uvoz iz Jugoslavije s tem, da je vključila izmenjavo z Jugoslavijo v seznam A-Import kakor države OCED, vendar Jugoslavija ni mogla razviti svojega izvoza industrijskih proizvodov, ker je naletela na težave italijanske industrije; le-te so vplivale na državno upravo, ki je pričela omejevati uvoz jugoslovanskih industrijskih izdelkov, kakor tkanin, metalurških proizvodov in lesenih izdelkov.
Jugoslavija je sicer nabavila v Italiji čez 80 pomembnih industrijskih licenc, vendar pa do pravega industrijskega sodelovanja na osnovi delitve dela ni prišlo, čeprav je jugoslovanska industrija že dosegla visoko raven. Bodoči razvoj trgovinske izmenjave je v veliki meri odvisen od izmenjave industrijskih izdelkov, oziroma od industrijskega sodelovanja. Jugoslavija bi tudi nabavila v Italiji opremo za kemično industrijo, lesno in usnjarsko industrijo, vendar proti dovolitvi trgovinskih kreditov. Takšne nabave bi bile v prid vsekakor italijanski srednji in mali industriji.
Med nadaljnjimi razgovori so na sestanku obeh zbornic v Zagrebu proučili na osnovi obeh glavnih poročil možnosti za na-dalnjo pospešitev in utrditev gospodarskih odnosov ter prišli do zaključka, da bi v prihodnje razvili tudi industrijsko in tehnično sodelovanje na podlagi delitve dela; koristno bi tudi bilo skupno nastopanje na tretjem trgu. Opozorili so tudi, da so Dotrebni pogostejši stiki, da bi lahko prispevali k hitrejšemu in učinkovitejšemu izvajanju sklepov in dogovorov.
DE GAULIE MED RAZBURKANIMI OCEANI
vseh sektorjih ,tako tudi se je povečal izvoz živil, kakor pomaranč in limon, prekajenega mesa, rastlinskih ekstraktov, krme itd. Povečal se je izvoz prediva in bombažnih, volnenih in sintetičnih tkanin, umetnih gnojil, kislin, pnevmatik, plastičnih mas, papirja, železnine, strojev, avtomobilov, traktorjev itd.
Prebitek, ki je nastal lani v prid Jugoslavije (30,4 milijarde lir) je pospešil uvoz iz Jugoslavije v letošnjem letu. Jugoslovani se pritožujejo, da uvaža Italija le malo obdelane jugoslovanske proizvodnje, medtem ko odbija skoraj popolnoma uvoz visoko obdelanih proizvodov. Rag. Di Salvio meni, da je tega kriva slabo organizirana jugoslovanska prodaja; namesto, da bi Jugoslavija zaupala prodajo dobro uvedenim italijanskim o-peratorjem. prodaja blago po lastni mreži.
Potek trgovine v prvih 7 mesecih
Poročilo tajnika jugoslovanske zbornice Dušana Mariča vsebuje že podatke o trgovinski izmenjavi za prvih sedem mesecev tega leta.
JUGOSLOVANSKI IZVOZ v Italijo je letos v sedmih mesecih znašal 25.308 milijonov dinarjev (po tečaju 300 dinarjev za 1 dolar), lani v tem času pa
Ima že lastno trgovsko mornarico - Poljaki in Rusi gradijo luko
Dopisnik švicarskega dnevni- milijonov dolarjev s Kitajsko. S
ka «Die Tat» poroča iz Ottave, glavnega mesta Kanade, da je z napadom kubanskih izseljencev na kubansko tovorno ladjo v pristanišču Montreal celotno vprašanje kubansko - kanadskih odnosov glede blagovne izmenjave spet stopilo v ospredje svetovne javnosti. ZDA so pritisnile na Kanado, da bi prekinila trgovinske odnose s Kubo in stopila v OAS, zvezo ameriških držav. Kanadska vlada pa nadaljuje kar naprej trgovinske posle s Kubo. Kanadski zunanji minister Martin je podčrtal v svojem govoru v kanadskem parlamentu, da je Kanada leta 1963 uvozila za 16,4 milijone dolarjev blaga na Kubo, a uvozila za 13 milijonov dol. kubanskih pridelkov. V prvem polletju pa je trgovina s Kubo poskočila kar na 32,5 milijona dol. Pri napadu na tovorno kubansko ladjo je prišlo na dan, da razpolaga Kuba s precejšnjo trp-ovinsko mornarico, ki hitro raste. Leta 1961 je Kuba nrejela od Vzh. Nemčije 12.000-tonsko tovorno ladjo, Poljska ii je tudi že prodala nekaj tovornih ladij, druge pa ji gradi v noljskih ladjedelnicah. Na sami Kubi je Poljska zgradila ladjedelnico s suhim dokom, v kateri bo lahko Kuba z lastnimi tehniki gradila ladje do 10.000 ton tonaže. Poljska tudi gradi skupaj s Sovjetsko zvezo oristanišče za visokomorsko ribiško ladjevje.
Po najnovejših podatkih 1e kubanska zunanja trgovina dosegla v preteklem letu rekordno višino izmenjave v vrednosti 1.409 milijonov dolarjev, od držav izven Sovjetskega bloka ima največ trgovinskih zvez s Kubo Maroko, i.i- sicer za 40 milijonov dolarjev, Združena arabska republika za 26 milijonov. Narast-la je tudi trgovina z Zah. Evropo, padla pa je z Japonsko. Kuba je imela z Evropo, vključno Sovjetsko zvezo, za 1.044 milijonov dolarjev trgovinskih noslov, z Azijo za 221.7 milijonov dolarjev, s Sovjetsko zvezo samo za 624 milijonov dolarjev in za 163
švedsko je podaljšala trgovinsko pogodbo za tri leta.
Devizne kubanske rezerve znašajo 100 milijonov dolarjev.
Enotne železniške tarife v EGS
Predstavniki Evropske gospodarske skupnosti v Washingto-nu opozarjajo na prizadevanje skupnosti, da bi se uredilo tudi vprašanje enotnih tarif za promet med državami EGS. Lambert Schaus, komisar za prevoz pri EGS je izjavil, da že sam sklep EGS, da je treba odpraviti diskriminacijske tarife za prevoz blaga med posameznimi državami EGS, pomeni velik korak naprej na tem področju; saj so železnice, ki so pod upravo držav, doslej dovoljevale posebne tarifne prednosti svojim državljanom. Schaus je predložil ministrskemu svetu šestorice poseben načrt, ki gre za tem, da se uveljavi enotna prevozna politika. V Washingtonu je izjavil, da se bodo načela, ki jih je on predložil uveljavila leta 1970. Gre predvsem za višino tarif pa tudi za druga vprašanja v zvezi s tem.
De Gaulle je zopet na poti ,in sicer zopet v Južni Ameriki. Doslej je obiskal Venezuelo, deželo petroleja, kjer se je zadržal samo en dan, a je že to bilo dovolj ,da je potegnil za seboj velike množice. Zakaj, pravzaprav nihče ne ve. Ali s svojo osebnostjo ali pa morda zato, ker te čutijo, da prinaša nekaj novega iz Evrope. Ni nujno, da mora to biti res proti politiki severnega velikana — Združenih ameriških držav. Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva je celo dejal, da so Američani pr evri-cani, da bo pospešitev gospodarskih in socialnih stikov med zahodno Evropo in Južno Ameriko še bolj utrdila postojanke Za-pada. Toda iznajdljivi časnikarji so k tej izjavi takoj dodali, da se v Washingtonu bojijo, da bo de Gaulle na poti po Južni Ameriki zinil kakšno debelo tudi na račun politike Združenih ameriških držav, s katero se nikdar ni mogel sprijazniti. Vsekakor je de Gaullu treba priznati,
da vnaša v mednarodno politiko nekai novega, nove ideje in načrte .Tako je npr. med prvimi postavil nevtralnost kot ključ, ki edini utegne razvozljati vozel nevarnega ognjišča na Daljnjem vzhodu — v Vietnamu, Laosu in drugod; sicer utegne priti do spopada med velikimi državami. Danes svet — tudi Američani sami — čedalje bolj uvideva, da je to de Gaullovo geslo (nevtralnost) res najbolj 'izdatno. Iz Caracasa se je de Gaulle odpeljal v Bogoto, glavno mesto Kolumbije, kamor prihaja odpirat pot za tesnejše gospodarsko sodelovanje s Francijo. De Gaulle pogumno odhaja v svet na dolga potovanja ,čeprav ima doma mnogo nasprotnikov, ki bi radi izkoristili notranje gospo-darsko-socialno trenje:; prav sedaj so ostala velika mesta teden dni brez mleka zaradi stavke živinorejcev. De Gaullu so še vedno nevarni pristaši «.tajne francoske armaden OAS, ki so mu povsod za petami.
GOSPODARSKO PISMO IZ JUGOSLAVIJE
Ukrepi za ustalitev gospodarstva
Ljubljana, sept.
V prejšnjem komentarju gospodarskih dogodkov v zadnjem času smo na tem mestu govorili o povišanju cen nekaterih živil in obenem o povišanju osebnih dohodkov, ki naj bi pokrili povišanje cen sladkorja, moke, cilja, da ne bi bila (preveč) prizadeta življenjska raven delavcev in uslužbencev. V tej zvezi smo ob koncu omenili, da je še prezgodaj govoriti o pozitivnih ali negativnih posledicah, ki jih ima lahko tak ukrep, ker često ni mogoče predvideti zlasti v gospodarstvu vsega, kar lahko izzovejo taki uradni premiki zlasti v cenah.
Danes lahko ugotovimo, da je ukrep, čeprav je bil nujen zaradi tega, da so cene omenjenih važnih živil bile še vedno na višini, ki je bila pred leti uradno določena in se ni smela no-višati in da tako te cene nikakor niso bile v skladu s proizvodnimi stroški, imel dejansko nekatere negativne posledice. Mnoga podjetja so namreč sklepala, da je sedaj prišel čas, ko lahko povišajo cene tudi drugemu blagu, ali pa da lahko dvignejo cene živilom tudi čez predvidene višine. Potrebna je bila in je še potrebna zato močna intervencija nadzornih organov, da bi zaustavili tako in drugačno dviganje cen in lahko ugotovimo, da je v večini primerov taka intervencija tudi uspela.
Ne moremo pa ugotoviti, da se je s tem nomirilo tržišče in da niso še vedno znaki, ki kažejo, da podjetja pričakujejo nadaljnje premike v cenah. Zato ugotavljajo, da vonekod podjetja zadržujejo blago in da trgovine n::o založene, kot bi bilo potrebno, čeprav oodatki kažejo, da se proizvodnja z meseca v mesec veča in to celo v poletnih mesecih, ko ponavadi proizvod-
Vsestranska pomoč SEV nerazvitim državam
Vstajajo nove železarne, elektrarne in tovarne
PRESEŽEK ZAHODNONEM-ŠKE TRGOVINSKE BILANCE
V avgustu je prebitek zahod-nonemške trgovinske bilance znašal samo 126 milijonov mark (v juliju 226 milijonov in lanskega avgusta 530 milijonov). Izvoz je znašal 4.688 milijonov (julija 4.471 in avgusta leta 1963 4.749 milijonov mark); uvoz je dosegel 4.542 mil. (julija 5.245 in lanskega avgusta 4.219 mark). V prvih osmih mesecih leta 1964 je vrednost izvoza znašala 41,9 milijarde (lani v istem obdobju 37,2),- vrednost uvoza pa 37,2 milijarde (34,4 lani). Prebitek trgovinske bilance znaša 4,7 (lani 2,8 milijarde).
Nikolaj Ivanov je nedavno objavil v pariškem «Le Monde di-plomatique» poseben članek o mednarodni gospodarski vlogi Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč v zvezi z nedavno konferenco Združenih narodov o trgovini in razvoju v Ženevi. Iz njegovega sestavka posnemamo nekoliko zanimivih podatkov o pomoči, ki jo prožijo vzhodnoevropske države gospodarsko še nerazvitim narodom, da si lahko gradijo lastno industrijo in preosnujejo svoje kmetijstvo ter tako dvignejo svojo življenjsko raven.
člankar poudarja, da vsaka vzhodnoevropska država dobavlja deželam v razvoju na lastno pobudo in neodvisno od drugih članic Sveta razne stroje, opremo, surovine in industrijske izdelke, ki jih prizadeti narodi nujno potrebujejo za napredek njihovega narodnega gospodarstva; hkrati pa uvaža iz njihovih dežel razno blago, ki jih one želijo prodati, ne da bi pri takem gospodarskem sodelovanju stavljali kakršnih koli vojaških, političnih ali "o-spodarskih pogojev, ki bi utegnili ogrožati vrhovnost nedavno nastalih držav.
KREDITI NA DOLGE ROKE
Sedaj uživa 43 dežel v razvoju tako gospodarsko m tehnično pomoč članic vzhodnoevropskega Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV) za gradnjo 1179 industrijskih in' drugih podjetij; od teh: 166 v Indiji, 50 v Indoneziji, 178 v ZAR, 48 v Siriji, 17 v republiki Mali, 6 v Maroku, 9 v Argentini, 10 v Braziliji itd.
Za financiranje predvsem ključnih industrij, ki jamčijo za neodvisnost mladih držav, nadalje, da le-te laže lahko odplačujejo dobave opreme in gradiva, da poravnajo usluge raziskovanja, razne projekte in v okviru zadevne pomoči dokončana tehnična dela, dajejo države SEV deželam v razvoju dolgoročne kredite z ugodnimi pogoji, katere potem dolžnice odplačujejo z dobavami svojega običajnega izvoznega blaga,
slej. Tudi zmogljivost petrolejskih čistilnic se bo povečala za nad 50%, tako da bodo proizvajali 10 milijonov ton petroleja letno. Tudi zmogljivost ce mentarn bo za 12,7% večja, in sicer za 2,5 milijonov ton, itd.
OBLIKOVANJE
DELAVSKIH KADROV
Vzhodnoevropske dežele SEV pomagajo novim azijskim, afriškim in južnoameriškim drža-
nor. kakava v zrnu, kave, olja- ™ tudi organizirati niihove ne. bombaža, surovih koz an delavske kolektive. V podjetjih
ric, bombaža, surovih kož ali pa izdelkov njihove industrije. Več kot polovica posojil je namenjenih gradnji težke industrije in sicer 35% teh sredstev gradnji železarn, elektrarn in oljarn, približno 25% pospeše vanju kemične, petrolejske, kovinske in mehanične industrije ter gradbenega materia'a. Taka posojila omogočajo tudi ustanavljanje prevoznih in komunikacijskih podjetij, geološka in druga raziskovanja, gradnje tovarn lahke in živilske in dustrije, znanstvenih in orosvet nih zavodov, zdravstvenih ustanov ter stanovanjskih hiš.
NOVE ELEKTRARNE IN TOVARNE
Dosedanji uspehi take finančne pomoči vzhodnoevropskih držav se izražajo že v tem, da bodo proizvajale z njihovo tehnično pomočjo dograjene elektrarne 5,2 milijonov kw, t.j. približno tretjino zmogljivosti vseh elektrarn, ki sedaj obratujejo v nerazvitih deželah; kovinarska industrija bo lahko pro-I izvedla 3,5 milijonov ton jekla I letno, t.j. dvakrat več kot do-
8.
Na kaj sem misli/ po toskanskih mestih
Tako sem tudi jaz romal v Sieno, ki je bila samostojna republika kot Florenca in ima zato svoj Duomo, Battistero, svoj star paiazzo vecchio, svoj trg za tekme in svo;3 čudovite ozke ulice, po katerih se plazijo in nrerivajo trebušasti mestni avtobusi; nisem mogel Izpustiti Piše, ki se je tudi dosti časa grela na soncu domače neodvisnosti, dokler ji niso krajevni kneževski tirani kvarili življenja z muhastim mučenjem, a gradili take stavbe, da se še zob časa krha ob njih. Imajo zato tudi Pisani čudovit Duomo, Battistero tudi, se razume, in slavo svojega nagnjenega stolpa. Pa še na mrtve so precej dali in opremili svoje pokopališče s čudovitimi freskami. Tam blizu je Lucca in bi mi duša v novemberskih ljubljanskih meglah delala očitke, zakaj sem jo izpustil, sai je sonce razsvetljevalo ves njen mozaiški okras in vse njene trst, ki si niso nič drug drugemu podobni. Pa še nekaj mi je ostalo v spominu od Toskane: tisto, česar ni«Qrn Utegnil obiskati: Pištolo, Peru-
Križem kražem po Italiji
gio in Arezzo, ki ga vedno dremavo gledam samo skozi okno vlaka, pa Grosseto, in spoštovanje do raznih chiantijev na njihovih domačih tleh, ki jih prej v njihovih Pletenkah na prodaj v goriških in tržaških fiasehette-rijah nisem mogel imeti, imam prijatelje, ki so ob razsulu fašistične Italije našli pota v toskanske hribe med italijanske partizane, da bi se rešili pred republikanci in nacisti. Popolnoma jih zdaj razumem, kako so mi znali pripovedovati samo o tem, kako so se sprijateljili s toskanskimi kmeti in kakšnih čudovitih pojedin so bili tu na tam deležni v tistih lačnih časih. Njihovi opisi omak, ki so poplavljale piščance, pa salame, trše od manganelov, o kadečih se hribih špagetov iz moke skritih mlinov, o nevarnih baterijah pletenk in končno dostikrat o ■ dramatičnih pobegih, ko je bilo treba vse to nustiti in bežati s polnimi vampi, ker so prišli Nemci v vas Noben opis bitk jim ni raven. Na to sem mislil
po toskanskih mestih ko sem gledal kakšna čuda božja so spravljali v preprostih gostilnah pred goste in tudi pred mene ter me je srh spreletaval, ko sem se spomnil nekaterih naših občinskih in zadružnih gostiln z njihovimi birokratskimi brezbrižnostmi in z nemarnim bojem proti naglavnemu grehu požrešnosti. Preden sem zapustil Toskano ,sem razmišljal ali je poldrugo stoletje habsburško-lorenske vladavine velikih toskanskih knezov vse do 1859 pustilo kakšne avstrijske komplekse, kakor jih je sicer precej daljša avstrijska vladavina pustila v Trstu. Eno sem pa le opazil, da se niti uradni toskanski krogi in niti zgodovinarji, ki so ponavadi najobčutljivejši čuvarji pravovernih italijanskih tradicij, niso dali zmesti od številnih lorensko - habsburških spomenikov in jim dali, ustrezno njihovi umetniški vrednosti, primerno mesto. Za eno razočaranje sem na b'J bogatejši: poznam površno italijanska nareč-
ja in vem, da še Italijani ne razumejo drug drugega, kadar govore v narečjih, pa sem mislil, no, vsaj v Toskani ne bo nobenih težav, ko bom slišal čisto toskanščino, ki je najbližja književni italijanščini in mi bo le zabavo delal njihov aspirirani «h». Pa m' vse napeto poslušanje govora preprostih ljudi ni pomagalo, da bi mi dobra tretjina ostala nerazumljiva. Sicer pa mi tudi doma v Sloveniji, kadar se potepam okoli Velikhi Lašč in Ribnice ne pomagajo Jurčiči in Levstiki, da mi marsikateri besedni ribniški obrat in izgovarjava niso toliko jasni kot pokvarjena ljubljanščina ali pa moja draga primorščina z vsemi svojimi »''"m bili»
Takšen je Rim
Po dolgih letih sem našel Rim prav tak kakor je bil Kakšna s° njegova nova predmestja s približno milijon prebivalcev v ozkem satovju novih stanovanjskih blokov, ne vem in najbrž nikdar ne bom vedel. Moj stari!
Rim, Rim turistov pa je od Sv. Lovrenca do Vatikana, od Mon-ti Parioli pa do Sv. Pavla izven zidov .Ta pa se ni spremenil, samo še bolj se ie napolnil s hrupom in truščem, s gomazenjem motoriziranih stonog. Zbirke galerijah in muzejih so ostale skoraj na istih mestih. Vsi vogali in ozke ulice v središču so ostale in ni nobenemu padlo glavo, da bi jih sekal, In se tako ves velikanski, promet pomika počasi in ne more nikjer zdirjati. Zjutraj smo si dolgo meli zaspane oči in smo se začeli počasi gibati šele po deveti, a po eni uri popoldne je vse mesto leglo k popoldanskemu «pisoli-no», dremežu in so le neprevidni severni turisti vlekli svoje kamere preko razbeljenih trgov. Zvečer nismo mogli najti poti v nosteljo. Če se je kaj spremenilo v Rimu, se je nekoliko njegova «campagna» ki zdaj ni več rjava, posušena poletna trava, potresena z močvirnatimi madeži. ampak preorana zemlja s poletnim strniščem. ki ga bodo o-brili in pripravili za zimo šele v pozni jeseni. Edino tod so parcele velike In se pomikajo ka-
(Nadaljevanje na 2. strani)
ki so bila ustanovljena s pomočjo SEV se je usposobilo 75 tisoč delavcev. Nad 7000 kvalificiranih delavcev so poslale vzhodnoevropske države v dežele v razvoju. S tehnično pomočjo članic SEV so ustanovili 31 strokovnih kadrov, ki jih obiskuje nad 10.000 učencev, številna mladina zaostalih dežel obiskuje višje strokovne zavode v državah SEV. Mnogi delavci, tehniki in inženirji se specializirajo v podjetjih Sovjetske zveze, Cehoslovaške in ostalih dežel SEV.
Sklepi nedavne ženevske konference Združenih narodov o trgovini in razvoju bi vsekakor morali prispevati k širjenju in poglabljanju gospodarskih vezi med članicami SEV in državami, ki so dosegle neodvisnost in so na poti h gospodarskemu napredku. Saj je n.pr. Sovjetska zveza izjavila v Ženevi, da je pripravljena povečati svojo zunanjo trgovino z deželami v razvoju v prihocnjih sedmih letin za nad 2,5-krat, da bi potem do leta 1980 njena vrednost. prekoračila 11 milijard dularjev, t.j. približno svoj 8-krat-ni lanski obseg.
Sodelovanje Jugoslavije v SEV
V Moskvi so bila pretekli den izmenjana pisma med predstavniki Jugoslavije in Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč, ki vsebujejo sporazum o sodelovanju Jugoslavije v nekaterih organih Sveta. Do izmenjave pisem je prišlo na sedežu Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč <SEV), in" sicer med upravnikom poslov Jugoslavije Feliksom Gorskem 'in tajnikom SEV Fadejevom Nikolajem. Jugoslovanski poslanik je v svojem govoru omenil, da bo Jugoslavija v smislu tega sporazuma sodelovala v SEV na podlagi načela enakopravnosti in vzajemnih koristi, in sicer glede vprašanj, ki so viajemne koristi. Poslanik je izrazil svoje zadovoljstvo, da je prišlo do tega. Že doslej je Jugoslavija sodelovala s članicami SEV, prišla pa je do spoznanja, da bi bilo v korist nadaljnjega poglabljanja gospodarskih stikov temi državami, ako bi sodelovala tudi v sami organizaciji SEV, še posebno v zvezi z raz-
(Nadaljevanj e na 2. strani)
nja zaradi letnih dopustov zastane.
NAPOVEDANI NOVI UKREPI
Kot je znano, je zvezni izvršni svet napovedal nadaljnje in nujne ukrepe na gospodarskem področju ,ki naj bi vplivali na umiritev v gospodarstvu. Te u-krepe bi lahko opredelili z naslednjim: zmanjšanje investicij, umiritev potrošnje in povečan izvoz. Take ukrepe terjajo tudi sindikati, ki so celo izrazili kritiko, ker se sprejemajo ukrepi na gospodarskem področju prepočasi. Kako je potreben poseg na teh področjih naj navedemo samo, da se je v letošnjih prvih osmih mesecih povišala investicijska potrošnja v primerjavi z istim časom lani kar za 43 odsto, ali v zneskih od 109.4 na 1568 milijard. Tak dvig, ki ni v skladu z gosoodarskim načrtom za letošnje leto, ruši vsa notranja gospodarska sorazmerja in zlasti predstavlja prevelik pritisk na potrošnio vseh vrst. K temu se je pridružil še nritisk prebivalstva, katerega dohodki so se povišali v nrimerjavi z lanskim letom povprečno za 20 odsto. če k temu prištejemo še potrošniške kredite, ki so v Sloveniji višji od lanskega leta za nad 10 milijard .kar predstavlja približno desetino neto osebnih dohodkov, potem lahko razumemo, da so ukrepi nujno potrebni, da bi se dosegla nomi-ritev na tržišču in v gosnodar-stvu sploh. Seveda te ukrepe z zanima-niem pričakujemo, oriča-kujejo jih na tudi podjetja, k' so zato morda tudi zadržana v nastopanju z blagom na trgu.
ZA KOLIKO SO SE
DVIGNITE CENE
Med ukrepi .ki jih lahko pričakujemo so seveda tudi ukrepi za dvig življenjske ravni, z dragimi besedami za dvig osebnih prejemkov. Omeniti je namreč treba, da sedanje povišanje o-sebnih prejemkov, ki naj bi bilo najnižje v višini 1.500 din na mesec, za otroške dodatke pa din 600 na otroka in dosega v podjetjih tudi do 5.000 din mesečno, ni imelo drugega namena kot pokriti stroške v zvezi s povišanimi cenami nekaterih živil .Med lem pa so šle navzgor cene na drobno do krnea avgusta letos v primeri-ivi z istim časom lani. kar za 11.1 odsto in to v povišanju osebnih dohodkov ni nikjer izraženo. Značilno je, da sc v tem času narastie cene indn st 1 riških izdelkov, ki so vsa zadnja leta stagnirale ali na je dosegel njihov dvig največ za 1 točko letno. Kot doslej vedno prednjačijo v dviganju ''pne kmp.tijskim pridelkom in to kar za 23 cdsto v nrimerjavi z lani, gledano skupno z ostalimi cenami na za 4.6 odsto. Pri tem so se dvignile tudi cene alkoholnim pijačam, čevrav je bil znižan npr. prometni davek na vi no in so bili storieni veliki napori, da bi se cene vina znižale zaradi velikih starih zalog, zaradi letošnje dobre vinske letine
in spričo nizke potrošnje zaradi visokih cen.
Glede na navedeno lahko pričakujemo. da bodo ukreni omogočili dvig osebnih dohodkov z drugačno razdelitvijo dohodkov v gospodarstvu in z večjim izkoriščanjem notranjih rezerv podjetij.
Potreba po novih elektroenergetskih virih
Zaradi vedno večje potrošnje energije se kaže vedno večja potreba po novih energetskih virih, zlasti po elektrarnah vseh vrst. Podatki kažejo, da bomo v nekaj letih zašli v pravo «ener-getsko krizo*, ce ne bomo hitro reševali tega vprašanja, ki se je že v letošnjem sušnem letu pokazalo kot zelo kritično. Znano je namreč, da je bila zaradi redukcij v električni Industriji prizadeta močno naša industrija, celo tista, ki proizvaja za izvoz, kar bo končno imelo seveda neugodne posledice v neizpolnitvi predvidenih gospodarskih nalog. Pri vsem tem groze še nove redukcije električne energije vsem potrošnikom, kar še bolj slabša celoten položaj .
Nekatere težave bi lahko prebrodili sami in že sedaj, kar pa bi zahtevalo hitro ukrepanje. Znano je namreč, da so v nevarnosti celo termoelektrarne zaradi slabe dobave premoga. Premogovniki pa na drugi strani trne na pomanjkanju delovne sile. ki poleg vsega odhaja iz rudnikov na lažja in bolje plačana dela. V tem pogledu je v težavah celo premogovnik Vele-
(Nadaljevanje na 2. strani)
IGE ne bo zrušil vlade
Druga Morova vlada je pred senatom doživela nenavadno presenečenje. Čeprav ima kol koalicijska vlada (sestavljena iz krščanskih demokratov, socialistov, socialnih demokratov in republikancev) v poslanski zbornici in senatu večino, je senat na četrtkovi seji zavrnil odlok vlade z dne 31. avgusta, ki predvideva povišanje prometnega davka od 3,3 na 4 odsto. Za resolucijo proti odobritvi tega odloka, ki so jo predložili komunisti in socialisti proletarske enotnosti (PSIUP) je glasovalo 107 senatorjev, proti njej pa 101. S tem je vlada prišla v manjšino. Po vsej verjetnosti ne bo to glasovanje izzvalo vladne krize, ker ima vlada v parlamentu večino in je do takšnega rezultata glasovanja prišlo zaradi odsotnosti mnogih poslancev. Posledice za vlado pa bodo občutne na finančnem področju ker bi zvišanje količnika za prometni davek vrglo državni blagajni okoli 228 milijard lir na leto; 27 milijard je hotela vlada porabiti za to, da bi povrnila izvosnikom prometni davek. V smislu ustavnih določb mora država vrniti vplačani davek (od 31. avgusta do glasovanja v senatu), ker predstavlja približno 12 milijard lir. V smislu ustave mora vsak odlok — zakon vlade v 60 dneh potrditi parlament, v nasprotnem primera se odlok razveljavi. V primeru, da parlament odbije odlok, ga vlada ne sme več postaviti na glasovanje. Kritičnega glasovanja se je udeležilo 208 senatorjev, med temi 91 krščanskih demokratov, 18 socialistov, 6 socialnih demokratov in 1 od mešane skupine (Cha-bod). Vlada bi morala razpolagati s 116 glasovi proti 92, ki so jih sestavljali liberalci (11) neofašisti (9), socialisti PSIUP (7) in komunisti 65. To pomeni, da so nekateri pristaši koa-
licijske
odloku.
vlade glasovali proti
ncise
111
senje
Tudi mi bi radi gradili
Pri nas gradijo, mnogo gradijo. Kamor se obrneš, vstajajo nove stavbe, stanovanjski bloki, palače za javne ustanove in oblasti; urejajo se trgi in asfaltirajo nove ceste. Kako se vsakdo hvali koliko v njegovem kraju gradijo, kadar po dolgih letih sreča kakega znanca, ki ga vpraša: «Kako pa kaj pri vas?» Pohvali sebe, svoje podjetne ljudi in s tem morda tudi nehote oblasti. Te po vsem svetu dobro vedo — pa naj se navdušujejo za to ali za drugo ideologijo — da z malokaterim delom lahko tako uspešno pobijajo godrnjanje svojih državljanov, pa naj bi bilo še tako utemeljeno, ter si pridobivajo celo njihove simpatije in privrženost s tem. da gradijo.
Videti, kako se gradi, mora torej biti za vsakogar nenavadno zadovoljstvo, še večje pa sami graditi, in to ne morda samo lasten dom v času ko ga tudi z dragim denarjem prav lahko ne najdemo, temveč graditi za svoj kraj in svojo državo.
Verjetno nam grajenje daie takšno zadoščenie, ker je odraz volje po življenju, obramba življenja vroti naravnim nevarnostim, vročini in mrazu, burji in nevihtam. Hkrati na je tudi nedvomno odraz hrepenenja po lepoti in urejeni skladnosti. Prav gotovo je tudi odraz notranje volje človeka po ustvarjanju sploh.
Morda je od te materialne oraditve do politične, ki ie duhovna, velik skok. In vendar so me podobne misli o slasti grajenja pričele obletavati tis<l večer, ko je televizija oh desetletnici smrti ustanovitelja krščanske demokratske stranke De Gasperiia prenašala najznačilnejše vrizore iz njegove povojne politične kariere, zlasti njegove nastope na velikih zborovanjih njegove stranke ali na mit ovni konferenci v Parizu. De Gnsveri je gradil t”% samo politično, toda politem gradi nekaj več kakor navadne stavbe politika gradi države.
Ob pogledu na televizor mi G vstala misel: Oni lahko ern jo! Zakaj bi ne smeli mi? U-stvariati nekaj lastneori vsaj v svoji vasi. če ne v deželi izživljati se velitičnn vsaj v tesnih mejah občinskeaa sveta. Zakaj nam niti tena ve vriva, ščijo več. da bi sklevaJi vsni v tem ožjem kroni/ kaj bomo naredili ka' znrad.ili to leto kako bomo speljali to ali ona cesto. ta ali oni vodovod Pohmti nam hočejo še teh nekaj ohčiv, katerih nimamo niti lastnega. tainikn. čevrav toliko viš°io občinskih avtonomijah Kaj radi se pri tem sklicujejo na ustavno načelo, češ da mora biti vse ozemlje odprto doseljevanju kapitala in ljudi! Hkrati pa še svreiemaio resolucije, da nas je treba vridobiti za sodelovanje pri vladnih načrtih ter se kar razpisujejo o avtonomiji. kokor da bi mi ne imeli duše. ki se mora v nečem izživljati in bi lahko bili samo roboti.
—Ib-
•	INGRAO NA ČELU KOMUNISTIČNIH POSLANCEV. Komunistična skupina v poslanski zbornici je soglasno izvolila za svojega predsednika Pietra In-graoa. Do smrti je to mesto zavzemal Palmiro Togliatti, ki je bil hkrati glavni tajnik komunistične stranke. Novi tajnik Luigi Longo je bil mnenja, da se ti dve mesti ločita. Kakor znano, je mesto glavnega tajnika zavzel prav Longo. O Ingrau so svojčas trdili, da se zavzema za pomladitev vodstva komunistične stranke, ki naj bi bilo po njegovem mnenju postalo preveč birokratično.
•	A. NOVOTNY V JUGOSLAVIJI. Že več dni se mudi na obisku v Jugoslaviji predsed nik Češkoslovaške socialistične republike Antonin Novotny. Jugoslovani so ga sprejeli 'izredno svečano, na letališču ga je pričakoval sam predsednik To-to. Novotnjr potuje po vsej državi. Obiskal je tudi Slovenijo in Hrvatsko. V Ljubljano je prispel v spremstvu predsednika Tita v četrtek. Zanima se tudi za delo v jugoslovanski industriji. Tako je obiskal tudi avtomobilsko tovarno «Urvena zastava* v Kragujevcu. Delavcem je izjavil, da je prepričan, da so razvojni pogoji za sodelovanje med obema državama ugodni: državi si lahko vzajemno pomagata. Jugoslavija in Češkoslovaška se strinjata, glede zunanje politike na osnovah miroljubnega sožitja med narodi in državami z različnimi družbenimi sistemi. Izjavil je svojo zaskrbljenost zaradi revanšistič-nih in militarističnih izjav v Zahodni Nemčiji, češkoslovaška je za miroljubno rešitev nem škega vprašanja, ki ga ni mogoče doseči brez pogajanj Vzhodno Nemčijo.
•	NA SESTANKU TITA Z UL-BRICHTOM. Listi na Zahodu ugibajo, o čem sta pravzaprav govorila predsednik Tito in Walter Ulbricht, predsednik Vzhodne Nemčije, na sestanku v Beogradu, kjer se je ustavil Ulbricht na povratku iz Bolgarije. Pariški «Le Monde* domneva npr., da je Ulbricht za prosil predsednika Tita, naj bi na konferenci nevezanih držav v Kairu skušal pridobiti še druge države za priznanje Vzhodne Nemčije. Jugoslavija je priznala Nemško demokratično republiko leta 1957; zaradi tega je Zahodna Nemčija prekinila diplomatske odnose z Jugoslavijo. Odnosi med Beogradom in Bonnom so se v zadnjem času precej izboljšali, julija je bil podpisan med obema državama trgovinski spoi>*vm. Nedavno se je mudil v Beogradu zahod-nonemški državni - tajnik v zunanjem ministrstvu Rolf Lahr, Tito in Ulbricht naj bi bila govorila tudi o sovjetsko-kitaj-skem sporu in bodoči konferenci komunističnih strank v Moskvi.
•	TITO BO VODIL JUGOSLOVANSKO DELEGACIJO. Iz Beograda poročajo, da bo jugoslovansko odposlanstvo, ki se bo udeležilo konference državnih poglavarjev in predsednikov vlad nevezanih držav v Kairu (5. oktovra) vodil predsednik republike Josip Broz Tito. V odposlanstvu bodo državni tajnik za državne zadeve Koča Popovič, predsednik odbora za zunanje zadeve in mednarodne odnose Zveznega sveta zvezne skupščine Vladimir Popovič, glavni tajnik predsednika republike Bogdan Crnobrnja, pomočnik državnega tajnika za zunanje .zadeve Mišo Pavičevič, jugoslovanski poslanik v Kairu Šalko Pejič in poslanik Budi-mir Lončar.
•	SMRT VZHODNEMŠKEGA VODITELJA. V starosti 70 let je umrl predsednik vzhodnonemške vlade Otto Grotewohl. Vlada je proglasila dvodnevno žalovanje. Grotevvohl se je od navadnega tiskarskega nameščenca dvignil do ministrskih mest. V prvi svetovni vojni .je bil večkrat ranjen, potem se je lotil študija ter dokončal visoko šolo za politiko v Berlinu.
V prejšnji Nemčiji je bil dvakrat minister, in sicer za javno šolstvo in pravosodje. Za novega predsednika je bil izbran Willy Stoiph.
•	PARLAMENTARNE VOLITVE NA DANSKEM. V torek so bile volitve v danski parlament (Folketing). Danski parlament je enoten, torej ni razdeljen na senat in poslansko zbornico, ter šteje 173 poslancev. Pri volitvah so socialni demokrati iz-vojevali 76 poslanskih mest ter tako ostali najmočnejša stranka. Druge stranke, ki podpirajo sedanjo koalicijsko vlado Jensa Otona Kraga, so zgubile cd dosedanjih 11 mandatov enega. Najbolj je napredovala konservativna stranka, ki je pridobila štiri poslance ter zavzema danes 36 poslanskih mest. Doslej je vlada imela v parlamentu 87 poslancev. Jens Otto Krag ni uspel, da bi sestavil novo vlado na podlagi koalicije, verjetno bo sestavil »enobarvno« vlado.
48 JOHNSONA BODO PODPRLI. Poleg osrednjih sindikalnih organizacij bodo, kakor kaže, podprli kandidaturo Lyndona B. Johnsona za predsednika tudi katoliško usmerjeni državljani, čeprav ni Johnson katoličan, kakor je bil Kennedy. Načelo popolne enakopravonsti med plemeni je povsem v duhu krščanskega nauka. Seveda ni misliti, da bi katoličani kot celota glasovali za Johnsona. «New York Times« navaja mnenje nekaterih katoliško usmerjenih političnih politikov, ki opozarjajo, da je trenje med belimi in črnci zlasti hudo v severnih in vzhodnih predelih, kjer živijo belci in črnci pomešano; zato
MEDNARODNA TRGOVINA
Mednarodni sejmi
SALON TEHNIKE
V	TURINU ODPRT
Minister za industrijo, sen.
Medici je v soboto odprl v Turinu 14. mednarodni salon tehnike in 1. mednarodni salon metalurgije. Obe prireditvi ostaneta odprti do 30. septembra. Salon tehnike obsega razne razstave. kot so: mednarodna razstava mehanike, razstava strojev, pohištva, poljedelskih strojev, gospodinjskih strojev, radio in televizije, kino in foto aparatov itd.
Skupno sodeluje na sejmu 2400 razstavljalcev, od katerih je 800 iz tujih držav: Avstrije, Belgije, Kanade, češkoslovaške, Danske, Francije, Vzh. Nemčije, Japonske. Vel. Britanije, Irske, Luksemburga, Liechtensteina, Nizozemske, Poljske, Zah. Nemčije, švedske, Švice, Rusije in Združenih ameriških držav. TRAMAG 64 V PADOVI
V	Padovi pripravlujajo posebno razstavo TRAMAG 64 — Razstava prevozništva in skladiščenja, ki bo od 15. do 20. oktobra 1964. Razstava bo v prostorih sejmišča, in sicer na 25.000 kv. metrih razstavnega prostora.
SEJEM OPREME
V	MARIBORU
Na razstavišču mariborskega sejma bo od 3. do 11. oktobra 1964 5. sejem opreme za gostinstvo.
I. SEJEM SADJA IN POVRT-
NIN V NOVEM SADU
V	Novem Sadu bo letos od 27. septembra do 4. oktobra I. jugoslovanski sejem sadja in povrtnine. Za ta sejem vlada precej zanimanja in do sedaj se je prijavilo že 340 razstavljalcev iz raznih krajev Jugoslavije. Poleg pridelovalcev sadja in povrtnine bodo na sejmu sodelovali tudi pridelovalci semen.
Francoska mesta brez mleka
Voditelji velike stavke francoskih živinorejcev, ki nočejo dobavljati v mesta mleka po dosedanji ceni, pravijo, da bodo proti koncu tega tedna vsa mesta s prebivalstvom nad 50.000 ljudi ostala brez mleka. Voditelji stavke navajajo, da je bila cena mleku povišana v drugih državah Evropske gospodarske skupnosti, kakor na Nizozemskem in v Belgiji. Francoska
vlada odbija to zahtevo, češ da bi povišanje cene pokvarilo načrt za gospodarsko sestavitev. Stavku j oči pravijo, da so posegli za tem skrajnim sredstvom, to je stavko, čeprav se zavedajo, da trpi preskrba z živili v mestih. Sicer, če stavkajo lahko drugi, kakor železničarji in tramvajski uslužbenci, tako pravijo, lahko stavkajo tudi oni. Mleko, ki jim preostaja, uporabljajo za izdelovanje pridobivanja masla. Francija ima na razpolago samo 45.000 ton masla, medtem ko bi ga potrebovala 60.000 ton. Mleko prodajajo živinorejci po 37^0 starega francoskega franka za liter, medtem ko znaša povprečna cena v ostalih državah EGS 43 frankov.
Proti uvozu železarskih izdelkov
Ob priliki prvega evropskega metalurškega salona in sestanka za proučevanje kovin v Turinu je predsednik Visoke sani oblasti Evropske skupnosti za premog in jeklo Dino Del Bo opozoril na močno konkurenco iz tujine, zaradi katere trpi železarstvo v državah Evropske gospodarske skupnosti. Od leta 1951 do 1962 se je proizvodnja surovega železa v državah EGS skoraj podvojila, vendar je v zadnjem času ta razvoj pričel močno ovirati uvoz iz tretjih držav, ki proizvajajo jeklo po nižjih cenah. Ako hoče Evropa igrati še prevladujočo vlogo v svetu v pogledu železarstva, je treba — to je mnenje Visoke oblasti — zavarovati železarsko industrijo šestorice pred uvozom iz tujine. Treba je tudi upoštevati, da nove neodvisne države izvajajo velikanske načrte za graditev lastne industrri-je, ki bo lahko delala z manj plačanim delavstvom.
AMERIŠKI KOVINARJI ZAHTEVAJO POVIŠEK PLAČE. Predsednik ameriškega delavskega sindikata delavcev nameščenih v jeklarnah je izjavil, da bodo kovinarji zahtevali zvišanje plač začenši od 1. januarja 1965. To bi utegnilo dovesti do zvišanja cene jeklu. Johnsonova vlada je proti zvišanju cene. Težko bo preprečiti zvišanje cene, ker skačejo cene činu, staremu železu, kromu, manganu, bakru in Samotni opeki.
Ob soudeležbi mednarodne organizacije CIGRE
Colombo: Skrčenje uvoza nevarno
Ob zaključku levantskega sejama v Bariju je zakladni minister Emilio Colombo dal pregledno sliko o trenutnem gospodarskem razvoju Italije. Minister meni, da je Italija prebrodilo, najtežje trenutke, napredo-
POMORSTVO
LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja »Bled* je odplula iz Ploč 21. 9. namenjena v Kazablanko in zahodnoafri-ška pristanišča. «Zelengora» je 24. 9. priplula na Reko. «Bovec* je prispela 15. 9. v Buenos Aires. »Pohorje* je iz Teme priplula v Apapo. »Bohinj* je pravtako v Apapi. »Ljubljana* je na poti v Santos in Buenos Aires. «Ze-lengora* je na poti proti zahod-loafriškim pristaniščem.
NAPOVEDAN JE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta.)
Proga Jadransko morje — Ciper — Izrael: »Labin* 25.-26. 9., »Risnjak* okrog 1. okt. Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: »Korana* 20.-30. oktobra.
Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: »Dinara* 27. 9. Proga Jadransko morje — Indija — Daljni vzhod: »Kosovo* 5. oktobra.
Proga Jadransko morje — Daljni vzhod: »Lovčen* 8. okt.
ni izključeno presenečenje, da bodo v teh predelih tudi mnogi katoličani glasovali za Goldwa-terja; jasnejši je položaj na Jugu, kjer živijo črnci bolj ločeno, zato imajo tam katoličani manj predsodkov proti njim.
• VPRAŠANJE ZBLIŽEVANJA MED KRŠČANSKIMI CERKVAMI. Sedanji papež Pavel VI nadaljuje delo za zbliževanje med krščanskimi cerkvami, ki ga je začel njegov prednik Janez XXIII. Tretjemu zasedanju cerkvenega zbora prisostvujejo tudi predstavniki drugih krščanskih cerkva kot opazovalci. Na to zasedanje je prišel tudi predstavnik carigrajskega pravoslavnega patriarha Aten a gore I, s katerim se je Pavel VI sestal, ko je bil meseca januarja na potovanju po Sveti deželi. Zlasti protestanski tisk na Zahodu pozorno sledi prizadevanju za zbližanje cerkva. Iz papeževega nagovora ob otvoritvi tretjega zasedanja vesoljnega cerkvenega zbora zaključuje, da si Vatikan zamišlja zbližanje, oziroma združitev cerkva samo pod vrhovnim vodstvom katoliške cerkve. Iz tega govora se vidi, da je papež pripravljen omogočiti sicer večji neposredni vpliv katoliških škofov na vodstvo Cerkve —- morda prek nekakšnega njihovega stalnega predstavništva v Vatikanu — vendar naj bi vrhovna oblast in zadnja beseda v cerkvenih zadevah šla papežu. Na podlagi takšne ureditve prihaja protestantski tisk do zaključka, da bi katoliška Cerkev vztrajala pri zahtevi, da ohrani papež vrhovno oblast tudi v primeru združitve z drugimi krščanskimi Cerkvami.
vala je bolj, kakor je bilo predvideno. Zboljšala se je trgovinska bilanca. Toda treba je pozorno slediti uvozu, kajti preveliko zmanjšanje skrčenja bi predstavljalo nevarnost za investicije, za domačo proizvodnjo, ■pa tudi za zaposlenost. Treba je spodbuditi gospodarsko dejavnost z investiranjem prihrankov, ki so bistveni za takšno gospodarstvo, kakor je italijansko. Treba je doseči ravnovesje v plačah, ki še niso na ravni drugih držav.
Italija na velesejmu v Brnu
O obisku ministra za zunanjo trgovino Mattarelle v Brnu, kjer si je ogledal 18. sejem strojegradnje, smo že poročali. Danes dodajamo k tem našim poročilom glavne podatke iz dopisa, ki nam ga je o brnskem sejmu poslal rimski publicist Vittorio Luciani.
Minister Mattarella si je v spremstvu predstavnikov ministrstva za zunanjo trgovino in zunanje zadeve in italijanskih diplomatov na češkoslovaškem podrobno ogledal skupno s češkoslovaškim ministrom za trgovino italijanski paviljon. Italija ravstavlja zlasti avtomobile, sintetičen material, tekstilne stroje, plinske grelce, stroje za farmacevtsko industrijo, hidravlične stiskalnice, tiskarske stroje itd. Razstavljeni so tudi stroji za jedrsko in zdravstveno tehniko, klimatske naprave in precizne stroje in stroje za precizno mehaniko.
Letos je bil sejem še na večji površini. Na sejmu je vladala posebna živahnost zaradi nenehnih obiskov, in sicer ne samo domačih ljudi, temveč posebno tujih operaterjev.
Iz tega povsem trgovinskega in tehničnega ozračja so se obiskovalci lahko napotili na razne kulturne prireditve najrazličnejših barv — od simfonične glasbe do oper, operet, dram in baletov; tudi športne prireditve so bile na dnevnem redu. V počastitev 400-letnice rojstva Wil-lima Shakespeara so igrali Hamleta; na sporedu operetnega dela so bila dela Hoffenba-cha, Kalmana in Straussa. Brn-ska opera je dala «Turandota» in «Trovatora».
Jugoslavija je bila na sejmu močno zastopana zlasti s proizvodi elektrotehnične industrije, kakor tudi vrst.
Od 27. septembra do 3. oktobra bo na Bledu sedmo strokovno posvetovanje jugoslovanskega elektrogospodarstva, ki ga organizira jugoslovanski nacionalni komite OIGRE, to je mednarodne konference velikih električnih omrežij. CIGRE je najuglednejša mednarodna organizacija na področju elektrogospodarstva ter ima svoj sedež v Parizu, kjer se sestajajo tudi vsakoletne skupščine.
Posvetovanja jugoslovanskega elektrogospodarstva na Bledu se bo udeležilo več sto jugoslovanskih strokovnjakov, prisotni pa bodo tudi številni ugledni gostje in predstavniki nacionalnih komitejev CIGRE iz raznih držav, med njimi tudi predsednik CIGRE.
Za posvetovanje ie bilo predloženih 94 referatov ter več ko-referatov o najvažnejših aktualnih elektrogospodarskih problemih. Delo bo potekalo v sedmih sekcijah, in to o električnih napravah ,o daljnovodih, o omrežjih, o telekomunikacijah, o napetosti nad 110 kV ter o ekonomskih vprašanjih elektrogospodarstva.
ENOTEN ELEKTROENERGETSKI SISTEM V JUGOSL.
Med referati bo tudi referat inž. Dragutina Obradoviča iz Beograda o programu izgradnje jugoslovanskega bremenilskega centra in sistema za avtomatsko regulacijo frekvence in moči e-lektrične energije. Elektrogospodarstvo Jugoslavije je doseglo pomemben razvoj v obdobju no drugi svetovni vojni. Vsi viri električne energije so medsebojno povezani z visokonapetostnim omrežjem 220 in 110 kV v enoten elektroenergetski sistem; ta sistem pa je z daljnovodi napetosti 110 kV povezan z omrežji sosednjih držav. Za upravljanje tega sistema obstajajo štiri republiški regionalni centri: v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu. Takšno stanje breme-nilske službe in hitri razvoj e-lektroenergetskega sistema Jugoslavije zahtevata izgradnjo zveznega bremenilskega centra ter sistema za avtomatično regulacijo frekvence in moči. V referatu je ta problem podrobno obdelan.
VLOGA JEDRSKIH
ELEKTRARN
Inž. Zdenko Rupnik iz Nuklearnega inštituta »Jožef Štefan* v Ljubljani je predložil referat o problemih integracije jedrskih elektrarn v mešanih elektroenergetskih sistemih, to je sistemih, ki imajo v svojem sestavu hidroelektrarne ter termoelektrarne na pogon z nafto ali premogom. Avtor polemizira predvsem s pogostim mnenjem strokovnih krogov, da se bodo jedrske elektrarne v večjem obsegu vključevale v proizvodnjo električne energije šele, ko bodo izčrpane rezerve konvencionalnih energetskih virov, to je vode, premoga in nafte v taki me-
ri, da bo njihovo izkoriščanje postalo neekonomsko. Takšno mnenje se naslanja na pogoj, da bodo v bodoče konvencionalni viri cenejši od jedrskih. Pred nekaj leti je imelo to mnenje svoje opravičilo v praksi, ki so jo dobili pri gradnji prvih jedrskih elektrarn. Pri teh so bile investicije ter stroški za pridobivanje energije dvakrat večji kot pri konvencionalnih termoelektrarnah. V zadnjem času pa se je stanje precej spremenilo. Izdelani in sprejeti so bili načrti jedrskih elektrarn, ki imajo iste specifične investicije kot termoelektrarne. Prvo tako elektrarno gradijo v New Jerseyu. Imela bo moč okoli 500.000 kW ter bo zgrajena do leta 1967. Skupni investicijski stroški znašajo 68 milijonov dolarjev. Električna e-nergija te elektrarne bo cenejša kot vsake druge elektrarne, ki bi jo zgradili na istem mestu. Ne samo v ZDA. temveč tudi v Angliji in Franciji predvidevajo, da bo energija iz jedrskih elektrarn leta 1970 konkurirala energiji iz termičnih elektrarn konvencionalnega tipa.
Zanimiv je tudi referat inž. Fedorja Gregoriča, svetovalca »Elektroprenosa* iz Ljubljane o škodah, ki jih povzročajo insekti na svinčenih kablih. Posebne vrste insektov, hroščev in os, povzročajo velike škode na kablih, tako na telefonskih kot na električnih. Omenjeni insekti grizejo svinec in drage zaščitne obloge vodov. Te škode so posebno velike v tropskih krajih, a niso majhne niti pri nas v Evropi. šele večletna opazovanja in raziskave so ugotovile povzročitelje teh škod. To so posebne vrste insektov, katerih ličinke živijo v drevesih. Referent navaja posebne preventivne ukrepe, ki prihaiajo v poštev za zaščito vodov. Na preprečevanju škode niso zainteresirana samo elektrogospodarska podjetja, temveč tudi industrija, med dragimi podjetje »Iskra*, ki izvaža svoje proizvode v tropske dežele. Take škode že raziskujejo v posebnem laboratoriju podjetja «Avtomacija* v Ljubljani.
Inž. Slobodan Božinovič iz Sarajeva je predložil referat o ko-ekzistenciji vlečnih in telekomunikacijskih vodov z vidika modernizacije električne železniške vleke v Jugoslaviji. Sedanji italijanski sistem, ki je uveden zdaj že do Ljubljane na eni in do bližine Karlovca na drugi strani ter bo izveden, do .29. novembra letos tudi že iz Ljubljane do Jesenic, je drugačen od sistema, ki ga gradijo zdaj v Srbiji. _Ta dva sistema bosta imela stično točko verjetno v Zagrebu .V zvezi z dvema sistemoma pa nastajajo razni problemi tehnične in ekonomske narave, ki jih je treba rešiti. Avtor se zadržuje predvsem na tehničnih problemih, osvetljuje vlogo lokomotiv z jonskimi regulatorji ter poudarja važnost teh problemov zaradi začetka obsežnih del na elektrifikaciji jugoslovanskih železnic.
Jugo sla vi j a- SE V
(Nadaljevanje s 1. strani)
vojem industrije; odpirajo se nove možnosti industrijskega in znanstveno-tehničnega sodelovanja. To je v skladu z jugoslovansko politiko, ki hoče razviti vsestransko gospodarsko sodelovanje z vsemi državami, zlasti pa s socialističnimi. Potrebna je tudi koristna kooperacija z državami SEV na večstranski (multilateralni) podlagi.
V imenu izvršnega sveta tajništva SEV je Nikolaj Fedejev omenil, da je skušnja pokazala koristi gospodarrskega sodelovanja med članicami SEV in Jugoslavijo na dvostranski osnovi, za nadaljnji razvoj tega sodelovanja pa je treba najti večstransko (multilateralno) podlago.
Moskovski dopisnik beograjske »Politike« naglaša, da predstavlja ta sporazuma korak naprej v razvijanju gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in državami SEV, in sicer odslej na multilateralni podlagi. Sploh si Jugoslavija prizadeva, da razširi gospodarsko sodelovanje med vsemi državami in da se čimbolj vključi v mednarodno delitev dela po načelu enakopravnosti in vzajemne koristi.
(Jugoslavija že sodeluje tudi v OECD (Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj) v Parizu kot opazovalec. Tej organizaciji v kateri je poleg Arne-merike in Kanade včlanjenih 18 evropskih držav, daje Jugoslavi-s stroji vseh | ja na razpolago tudi podatke o svojem gospodarskem razvoju.)
Gospodarsko pismo
(Nadaljevanje s 1. strani)
nje, ki je med najboljše opremljenimi in najbolj mehanibiranimi rudniki ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi v Evropi. Vprašanje delovne sile v rudnikih je ne samo vprašanje osebnih dohodkov, temveč zlasti vprašanje mehanizacije dela, kar je imperativ časa.
GRADILI BODO
NOVE ELEKTRARNE
Drage težave bo notrebno reševati postopno a hitro, in sicer z gradnjo novih elektrarn in dragih virov energije. V tej zvezi je več načrtov, ki se deloma že izvršujejo in to od gigantskega načrta v Džerdapski ožini, o katerem je naš list že pisal, pa do manjših elektrarn pri nas na Dravi in ob Soči. V tej zvezi je znan načrt za gradnjo akumulacijskega jezera in elektrarne pri Bovcu, o čemer je nri nas mnogo govora. Gre zato, da bi se z novim jezerom, ki bi nastalo za velikim_ jezom pri Bovcu, zajezila Sočo in s tem spremenilo dolino naše in morda v Evropi najlepše reke. Razumljivo je, da se je javnost razdelila v dva tabora: eni so za tako zajezitev, drugi pa so odločno proti. Proti so tisti, ki jim j e do narave in ki trde, da bodo kmalu hidroelektrarne z izgradnjo nuklearnih elektrarn samo še muzeji, za so pa tisti, ki vidijo v tem hitro rešitev sedanje in bližnje energetske krize. Zanimivo je, da so za gradnjo jezu in hidroelektrarne — domačini.
-žj-
BANCA Dl CREOITO Dl TRIESTE
S. P. A. » D. D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št. 38-101, 38-045 brzojavni naslov« BANKRED
Matura na slovenskih šolah
DRŽ. INDUSTRIJSKA STROKOVNA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan) objavlja naslednji seznam učencev in učenk, ki so v tekočem šolskem letu uspešno opravili nižji tečajni izpit: Iztok Bertok, Ladimir Blasina, Sergij Cibic, Danilo Cunja, Albert Cossutta, Bruno Emili, Fabij Ferluga, Karel Kralj, Jordan Mihalič, Aldo Moro, Zdravko Rodella, Danilo šibelja, Darij Svetlič, Marij Trobec, Jurij Umek, Boris Zampie-ri; Nada Bembi, Nadja Bensi, Ljudmila Calzi, Nevenka Grilanc, Nadja Pettirosso, Gracijela Poles, Aleksandra Prelc, Lilijana Prelc, Marija Racman, Eda Savi, Ana Sadna (privatistika).
ZRELOSTNI IZPITI ZAKLJUČENI. Zrelostni izpiti v jesenskem roku so na učiteljišču in znanstvenem liceju (na klasičnem in znanstvenem oddelku zaključijo danes); na trgovski akademiji trajajo navadno delj časa. Izpitnim komisijam so predsedovali: na znanstvenem liceju prof. Crovia, na učiteljišču prof. Budrovič in na trg. akademiji ravnateljica Abramova.
Križem krsižem po Italiji
(Nadaljevanje s 1. strani) kor tekoči trak čez neznatno valovanje gričev. Po velikosti spominjajo ta velika polja na družbena posestva v Jugoslaviji, zlasti na ravnine okoli Save in Donave, skratka na socialistične parcele, ki so odpravile precej meja za lažje premikanje traktorjev. Pred Rimom, pred njegovo »campagno* me je zamikal Orvieto kot vedno, kadar se peljem pod njegovimi zidovi, še sam ne vem zakaj: ali zaradi njegovih črnih vin ali zaradi njegove katedrale.
V Vatikanu
V primerjavi z mestnim predelom Trastvere, ki je še trdovratno ohranil tanko patino za-nikrnosti, vpliva Vatikan s svo-jimi vhodnimi vrati, pisanimi stražami, dvorišči in avtomobili, ki drse do njegovih raznih uradov, gosposki. Tudi dostopni prostori do Pinakoteke in raznih muzejev so zelo modernizirani z dvigali in marmornatim' stopniščem. A tudi skozi odprta okna muzejev, je bilo videti v teku na dveh mestih obsežna grad-
bena dela v vatikanskih vrtovih za postavitev velike sprejemne dvorane pri sprejemanju večjih skupin romarjev in še, za neke druge potrebe obsežne mednarodne vatikanske organizacije. Ko človek potuje po Italiji od mesta do mesta, od katedrale do katedrale, od galerije od galerije, ne more preobsežnih vatikanskih zbirk'dojemati s tisto svežostjo začetnih vtisov pri prvem zgodovinskem spomeniku, recimo npr. pri goriškem skromnem gradu, in tako mi je po kilometrskih galerijah Uffizzijev in Pittija v Florenci medlelo zanimanje za vatikansko pinakoteko in sem se raje potapljal v miniature in grafične čudeže vatikanske biblioteke, ki me je sicer v mladih letih pustila popolnoma ravnodušnega. Sikstin-ska kapela človeka zmerom prevzame, tudi kadar jo je že večkrat videl, ker prehaja nekako vznemirjenje babilonsko mešane množice turistov na vsakega gledalca, čeravno je kapela posvečen prostor pa je nespoštljivi živžav občinstva komaj obstal na meji dostojnosti.
coin
TRST
KORZO
ITALIJA
ZA DANAŠNJO MLADINO
ki se loteva šole kot nekakšnega tekmovanja in ki živi in se oblači v športnem duhu, je veleblagovnica COIN posvetila zbirko oblačil za olimpijsko jesen 1964
IZREDNO NIZKE CENE
so glavni činitelj te manifestacije, ki razvija,
kot v enciklopediji, glavna poglavja najnbV^jšega oblačenja za šolo, učenje in prosti čas
iplns- KOPER
z obrati v Bivju, Podgradu in Hrušici
MONTAŽE IN NAPRAVE
Projektiramo in gradimo popolne ventilacijske naprave iz plastične mase, proizvode iz plastične mase, merilne naprave, akumulatorska ohišja, armature,
elektrokemične naprave, centrifugalne črpalke, hladilnike, ventile, naprave za fotografske laboratorije, razne posode,
posode za galvanizacijo itd.
IPREN
Najnovejši proizvod za prevleko vozil v cestnem, železniškem, pomorskem in letalskem prometu,
v industriji pohištva, industriji kože in v gospodinjstvu.
RIVIL
Emulzija
za tekstilno, lesno in gradbeno industrijo. ODLIČNO LEPILO ZA VSAKRŠNO POTREBO
BRIZGANI IZDELKI GALANTERIJA
igrače
torbice
posode za gospodinjstvo
tehnična sredstva
za tekstilno in kemično industrijo
EMBALAŽNE ŠKATLE
za farmacevtiko
EMBALAŽA
folije
vrečice
v kvaliteti platen plavin cevi	plac-el
REKLAMNI LISK
na cevi in vrečice
Stran 3
Na političnem
obzorju
Slovenci so pripravljeni na sodelovanje
V zadnji številki smo zabeležili izjavo predsednika deželnega sveta dr. Dora de Rinaldini-ja na seji nabrežinsko-devinske-ga občinskega sveta o potrebi, da se končno razčistijo odnosi med Slovenci in Italijani v novi deželi Furlaniji - Julijski krajini. Govornik je sicer naglasil, da govori samo kot občinski svetovalec in ne kot predsednik deželnega sveta, dodal pa je takoj, da se človeška osebnost ne da razklati na dvoje. Poleg tega je šlo za izglasovanje resolucije občinskega sveta v protest proti ravnanju v deželnem svetu, kjer ni bilo dovoljeno slovenskim zastopnikom govoriti v slovenskem jeziku. (Sicer je predsednik deželnega sveta pripomnil, da je pripravljen sprejeti vse pismene predloge in vloge slovenskih svetovalcev v slovenskem jeziku), šlo je torej za vprašanje, ki zadeva vso deželo in ne samo na-brežinsko občino.
Izjava dr. de Rinaldinija je ,tako pomembna, da ne moremo mimo nje brez posebnega komentarja. Že utemeljevalec omenjene protestne resolucije dr. J. Skerk, ki je hkrati tudi član deželnega sveta, je smatral Rj-naldinijevo izjavo za tako važno, da ie takoj sprejel predlog dr. de Rinaldinija, naj se odloži glasovanje o resoluciji; ta bi sicer bila gotovo sprejeta, saj imajo Slovenci v občinskem svetu večino.
Ne ere morda za izjavo, podano z govorniške tribune med volilno agitacijo — vroča volilna agitacija dopušča tudi neobvezne obljube — temveč za formalno izjavo samega predsednika deželnega sveta pred občinskim svetom, izvoljenim z večino slovenskega ljudstva. Izjava dr. de Rinaldinija je s političnega vidika toliko bolj pomembna, ker je dr. de Rialdini eden izmed najpomembnejših predstavnikov krščanske demokracije na Tržaškem, torej stranke, ki ima_ s socialnimi demokrati vred večino v deželnem svetu, poleg tega pa je glavni nosilec oblasti v državi. Dr. de Rinaldini je tudi naj višji predstavnik edinega zakonodajnega organa v deželi g širokimi pooblastili v smislu deželnega statuta, ki je pristojen tudi v manjšinskih zadevah. Poleg njegovega lastnega delovanja in uveljavljanja utemeljuje njegov položaj v stranki tudi že tradicija v družini, saj je bil ni egov oče med ustanovitelji Krščanske demokracije na Tržaškem.
Zaradi vsega tega. upravičeno Pripisujemo izjavi dr. de Rinaldinija toliko večji pomen in vidimo v njej javno obvezo, čeprav ne gre za formalno resolucijo krščansko - demokratske stranke. Dr. de Rinaldini je izjavil, da nimajo krščanski demokrati nikakšnega predsodka glede priznanja pravic slovenski manjšini, pripravljeni so na razgovore; vprašanje slovenske narodne manjšine je treba reševati v širšem političnem okviru in duhu, v mirnem razgovoru med predstavniki slovenskega prebivalstva in vodečih strank, v medsebojnih stikih in odnosih. Spoštovati je treba človeško osebnost. Sporna vprašanja se dajo rešiti v duhu dobrega sožitja, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja.
Sodeč po izjavi dr. de Rinaldinija je tudi v vrstah Krščanske demokracije prodrlo mnenje, da je napočil skrajni čas, ko se bo treba resno lotiti urejevanja odnosov med Italijani in Slovenci, skratka položaja slovenske narodnostne skupnosti v novi deželi. Ni treba posebej nagla-šati, da se Slovenci tudi danes ha takšne razgovore, kakor jih omenja dr. de Rinaldini, pripravljeni, kakor so bili vselej. Prepričani smo, da izvirajo besede dr. de Rinaldinija iz resničnega poznavanja političnih razmer in zlasti razpoloženja Slovencev, s katerimi ima on med krščanski mi demokratskimi politiki goto vo največ stikov, kakor jih je imel že njegov oče, ki je tudi obvladal naš jezik.
Ni dvoma, de je omenjene izjave dr. de Rinaldiniju narekoval politični realizem, temeljito poznavanje dejanskih razmer v deželi, zlasti pa, kakor rečeno, poznavanje čustev Slovencev in njihovega stališča nasproti politiki rimske vlade v desetih letih italijanske uprave. V zadnjem letu so Slovenci zaznali lahek premik v rimski politiki; kakor je ugotovil predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze na skupščini glavnega odbora. Tako npr. je končno prišlo do uzakonitve slovenskega šolstva. Toda v kakšnem tempu se je npr. reševalo prav to šolsko vprašanje, če je moralo preteči več let od izglasovanja osnovnega zakona do pričetka njegovega končnega izvajanja! Sistem slovenskega šolstva še vedno ni zaključen, nimamo srednje tehnične šole in nižje slovensko strokovno šolstvo nam je odnes-la preosnova nižje srednje šole; nimamo kmetijske strokovne sole. Ostalo je nerešeno vprašanje nameščanja naših mladih razumnikov v javne službe, n ere-seno vprašanje uvedbe dvoje-zičnosti v javnih uradih, imenovan j a predstavnikov slovenskih strokovnih organizacij v razne upravne komisije; nerešeno je ostalo tudi vprašanje podelitve pooblastila Tržaški kreditni banki za poslovanje s tujino. Omenili bi lahko še vrsto drugih nerešenih problemov, tako tudi nerazumevanje položaja našega malega posestnika ko gre za izvajanje zakona o zazidljivih par-
HUD ZRAČNI VRTINEC V DEVINU. V ponedeljek popoldne okrog 16,15 ure je gornji del Devina, blizu Trbiške ceste zajel hud zračni vrtinec, ki je trajal približno pet minut. Odkril je štiri hiše, zruval nekaj dreves, opustošil vinograd in potrgal telefonske in električne žice. Na srečo ni bilo človeških žrtev, pač pa je vrtinec prizadel približno pet-milijonsko škodo. Prestrašenim prebivalcem so prihiteli na pomoč openski gasilci; škodo si je ogledal tudi nabrežinski župan, ki je prizadetemu prebivalstvu obljubil pomoč.
: 'RANCE BEVK OBISKAL BENEŠKO SLOVENIJO. Pisatelj France Bevk je prejšnji teden obiskal Čedad, Trčmun in Laze v Beneški Sloveniji. V Trčmu-nu je obiskal Trinkov grob in njegovo rojstno hišo, v Lazah pa se je poklonil spominu duhovnika Antona Kolofa. duhovnega očeta glavnega junaka njegovega romana «Kaplan Martin Čedermac*.
PO HLADNEM VREMENU ZOPET TOPLEJŠE. V četrtek je na Primorskem zopet nastopilo toplejše vreme, medtem ko je bila temperatura prejšnja dva dni precej nizka; tako npr. je bilo na goriškem letališču v sredo zjutraj še okoli 3 stopinje nad ničlo, tudi v notranjosti Italije je bila temperatura nizka. V Trbižu so imeli celo 3 pod ničlo; okoli ničle se je sukala tudi v Postojni. Temperatura morja je še vedno precej visoka ter se je v četrtek gibala okoli 20 stopinj. Vinogradnike seveda zelo zanima ali jim bo vreme naklonjeno prav te dni, ko se bliža
trgatev. Nekateri vremenoslovci napovedujejo med 5. in 10. oktobrom slabo vreme.
POJASNILO K PREOSNOVI POKOJNIN. Ministrstvo za delo je objavilo pojasnilo v zvezi z načrtom za preosnovo pokojnin. Ni res, da bo delovna doba dvignila za ženske in moške do 70. leta; to bi pomenilo, da bi zavarovanci lahko stopili v pokoj šele pri 70. le tu starosti. V resnici hoče načrt samo določiti čas, do katerega zavarovanci oziroma podjetja lahko plačujejo prispevke za pokojnino.
NAŠE SOŽALJE
SMRT DR. KARLA DOBIDE
Na Gradu v Gradcu je neki motociklist do smrti povozil dr. Karla Dobido, ravnatelja Narodne galerije v Ljubljani. Rajnega so prepeljali v Ljubljano, kjer so njegovo truplo izpostavili v avli Narodne galerije. Pogreb je bil preteklo nedeljo.
V Trstu je umrl 84-letni prof. Giuseppe Mueller, bivši ravnatelj naravoslovnega muzeja in ustanovitelj tržaškega akvarija. V štandrežu si je vzel življenje 69-letni Jožef Cotič; v Trebčah je umrla zaradi bolezni 41-letna Ana Kralj; v Velikem Repnu 83-letna Ivanka Križman. Na ladji «Giosue Bosi« zasidrani v našem lesnem pristanišču je zaradi padca s krova izgubil življenje 52-letni mornariški podčasnik Giacomo Dielli iz Palerma.
Tuiltura fn življenje
Znamenja na slovenskih tleh
Marijan Zadnikar: «Znamenja na Slovenskemu. Izdala Slovenska Matica, Ljubljana 1964.
Slovenska Matica v Ljubljani je letos spet izdala tehtno knjigo, ki zanima vse Slovence ne glede na državne meje. Knjiga Marijana Zadnikarja: «Znamenja na Slovenskem* dopolnjuje vrsto knjig, ki jih je izdala Slovenska Matica s področja umetnostne zgodovine.. Naši ljudje so posebno cenili Franceta Steleta: Umetnost v Primorju.
Zadnikarjeva »Znamenja* pa obravnavajo precej neobdelano področje znamenj, ki so raztresena po vsej Sloveniji, ki jim na Vipavskem, na Krasu in tudi deloma v tržaški okolici pravijo «pih, drugod po Primorskem, zlasti v gorenjem goratem delu pa kar «znamenja*. Pod znamenji razumejo naši preprosti ljudje vse razne majhne spomenike, ki so lahko kamnita znamenja, kamniti križi, zidana znamenja, razne kapelice, lesena znamenja, razpela in tudi različno postavljene slike in kipi.
Največ znamenj je posejanih po osrednji Sloveniji, zlasti na Gorenjskem. Manj jih je v južnih krajih Slovenije, tudi na Primorskem jih ni mnogo. Precej številna so znamenja po severnem goratem delu Primorske, medtem ko jih je proti jugu čedalje manj. V Brdih jih skoraj ni. Še celo v Beneški Sloveniji jih je nekaj.
SEDEŽ, TRST - ULICA FABIO FILZl ŠT. 8-1. - TELEFON ŠT. 37-808
Pojasnilo v zvezi s štirinajsto plačo
štirinajsta plača se nanaša, enako kot trinajsta, na obdobje enega sončnega leta. Zato bi morala biti izplačana na koncu leta, podobno kot 13. plača. Toda ker ima 14. plača namen povečati finančno moč delavcev in nameščencev v obdobju letnega dopusta, se izplačuje v predujmu. navadno nred letnim dopustom, pod pogojem, da je bil delavec zaposlen vseh 12 mesecev pred izplačilom. V primeru, da se delovno razmerje konča takoj po 'izplačilu 14. plače, ima delodajalec nravico, da stornira od likvidacije celoten uredujem 14. plače, ki se nanaša na obdobje od dneva odpusta do 31. decembra 1964. če pa se odpust izvrši pred plačilom 14. plače,
mora delodajalec vnesti v likvidacijo toliko dvanajstin 14. plače, kolikor mesecev je nameščenec delal v tistem letu, to je od 1. jan. do datuma odpusta.
"rišina 14. plače je tako določena: za leto 1964 30 odsto mesečne plače, za leto 1965 60 odsto mesečne plače, za leto 1968 celotno mesečna plača.
Država prevzela začasno nekaj socialnih dajatev
Med protikonjunkturne ukrepe, ki jih je sprejela rimska vlada, sodi tudi tisti, ki je izšel v Uradnem listu št. 213 z dne bi. 8. 1964 in nosi' številko 705. S tem država prevzame nase nekatera socialna bremena, in tako razbremeni delavce in delodajalce. Proizvodni stroški naj t: se tako znižali ter povečala konkurenčnost podjetij. Te olaj-
šave veljajo od 1. septembra do 31. decembra 1964. Za nadaljevanje «fiskalizacije» tudi v letu 1965 bo moral biti odobren nov zakonski odlok.
PRISPEVKI ZA INAM v veljavi od 1. 9. 1964 do 31. 12. 1984 na področju trgovine: (naslednji odstotki pridejo v poštev na obrazcih za pologe INFS) uradniki	10,56% (prej 10,14%)
delavci	13 28% (prej 12,86%)
vodstvo 10,01%
Uslužbenci javnih lokalov: delavci 14.05% (prej 13,63%) uradniki 10,56%
Prispevki na plače brez omejitve (senza limite di massima-le): 20,80%, (prej 23,45%).
Pokojninski sklad (fondo ade-guamento pensioni) v breme nameščencev. ki je prej znašal 6,35 odsto, je sedaj 6%.
Ostali prispevki na področju trgovine so neizpremenjenl.
Veliko število znamenj je na Primorskem uničila prva svetovna vojna zlasti v zahodnem delu Primorske, kjer je tekla fronta po zahodnem Krasu, na robu Brd in po soški dolini do Predela in še čez v Kanalsko dolino. Modernizacije cest pod fašizmom so tudi pobrale precej obcestnih znamenj.
Najlepše od vseh slovenskih znamenj je nemara znamenje v Volčah pri Tolminu z reliefi nad močnim izvirkom vode in vodnjakom. Stoji ob cesti skozi vas; nekoliko je že oskrbljeno, saj se nahaja tam od 15. stoletja. V knjigi je naslikano tudi obcestno znamenje s Katinare, ki ima lepo baročno plastiko Matere božje z jezuščkom.
Knjiga prinaša tudi celostranske slikovne priloge ter bo marsikateremu našemu človeku toplo pri srcu, ko jih bo prelistaval; saj se nekatere prav lahko postavijo ob strani umetniškim fotografijam, ki so izšle v Sloveniji v raznih reprezentativnih izdajah o gorah. Med primorskimi slikami je čudoviti vaški svetilnik iz Suhorja v Brkinih, dalje «Petrov pil* pri Vrhpolju v Vipavski dolini, ki m'a v spada v kamnito okolje, kamniti križ v Kočah pri Slavini je temen, kot je temna kraška gmajna okoli njega, v podobni svetlobi je znamenje v Šembijah v večerne mmraku, pred znamenjem v Podgorju pod Slavnikom vidimo, kako daleč segajo v preteklost ta znamenja s svojimi okornimi plastikami. Zraven primorskih strogih znamenj v kamnu in resnobi okolja so pa po knjigi raztresena čudovita koroška znamenja, ali pa gorenjska, kjer kuka v ozadju vesela belina snegov.
Nobenemu našemu primorskemu človeku ne bo žal, ako naroči Zadnikarjeva c Znamenj a* obenem z drugimi knjigami Slovenske Matice v knjigarni v Trstu ali pa pri Matičnih poverjenikih. Saj je prav v Trstu stara tradicija biti naročen na knjige Slovenske Matice, ki so trajne veljave, okras knjižnice in domače dnevne sobe, pisane za vse Slovence. Pri »Znamenjih* se bo pri marsikomu utrnila misel, kako bi morali prav posebno zamejski Slovenci ne le skrbno. naziti, da ohranijo še redka obstoječa znamenja, ampak da jih nomnožijo v duhu in slogu starih. Na slovenska tla tisto, kar je značilno za vso Slovenijo, A. R.
Nenavadna svečanost v Ukvah
V Ukvah je v nedeljo popoldne dr. Stanko Janežič, bivši gojenec Ruskega zavoda («Rus-sieuma*) v Rimu daroval mašo po vzhodnem obredu. Pel je moški zbor Cerkvene pevske zveze iz Trsta, ki ga je vodil prof. Zorko Harej. K tej za naše kraje
nenavadni cerkveni svečanosti je prihitelo mnogo Ukljanov pa tudi drugih Slovencev iz okoliških vasi. Kljub precej dolgemu obredu so bili verniki navdušeni nad nenavadno liturgijo in bogoslužjem in so se čutili z njo povezane. Te cerkvene melodije so ostale v raznih stoletjih. Odlikujejo se po izredno bogati harmoniji. Cerkvena liturgija je izmed njih ohranila najlepše in najbolj melodiozne. Verniki so z globokim občutkom sledili obredu na oltarju, kakor tudi tem melodijam, ki so se porodile v starodavnem slovanskem okolju in so zato tudi Slovencem blizu. Pevci so peli brez orači in res ubrano .Partiture so oskrbeli bivši gojenci omenjenega zavoda «Russicum». Tem pevcem in pevovodji so bili domačini res hvaležni za ta nenavaden doživljaj, ki je gotovo vskladu s prizadevanjem papeža Janeza XXIII. in njegovega naslednika Pavla VI. za zbližan j e med krščanskimi Cerkvami, zlasti z vzhodno Cerkvijo.
(b.)
GOSTOVANJE POLJSKEGA
PEVSKEGA ZBORA
V	koprskem gledališču bo nastopil v torek, 29. septembra 90-članski študentovski zbor «Ta-deusza Tylewskiega» iz Gdanska. Ker vlada precej zanimanja za ta nastop tudi v tržaških krogih, se vstopnice lahko nabavijo tudi v Trstu, in sicer pri Prosvetni zvezi, Ulica Geppa št. 9/II.
NOV USPEŠEN NASTOP
SLOVENSKEGA OKTETA
V	nedeljo je Slovenski oktet iz Ljubljane nastopil v Katoliškem domu v Gorici z res pestrim sporedom, ki je zajel stare in modernejše umetne pesmi, več narodnih pa tudi črnskih duhovnih in dve ruski narodni. Zapel je tudi eno italijansko narodno .Kakor drugod je oktet s svojim določenim petjem navdušil posluašalce tudi v Gorici, in to mlade kakor tudi starejši rod; saj je bil spored tako sestavljen, da je bilo za vsakogar nekaj. Neki slovenski dirigent iz Trsta je mnenja, da ni oktet, odkar je moral zaradi smrti v svojih vrstah poskrbeti za nove člane .še tako vpet, kakor je bil poprej.
120 LET PO ROJSTVU
SIMONA GREGORČIČA
V	Kobaridu so pred spomenikom. ki ga je napravil kipar Jakob Savinjšek, proslavili 120-let-nico rojstva Simona Gregorčiča. V imenu Društva slovenskih književnikov je o pesniku govoril France Bevk, njegovo delo pa je razčlenil leposlovni zgodovinar dr. Anton Slodnjak; v imenu beneških Slovencev je kratko spregovoril Izidor Predan, tajnik slovenskega prosvetnega društva «Ivan Trinko* v Čedadu. Nastopil je tudi Slovenski oktet.
G. MAESTRELLI
SVETOVNO ZNANI POPOLNOMA AVTOMATSKI STROJI ZA KEMIČNO ČIŠČENJE OBLEK
Najnovejši modeli za kemično čiščenje samopostrežnega tipa (self-service) za trgovine in industrijo, z zmogljivostjo 15 do 60 kg; koristni za razne ustanove, kot so bolnice, tovarne, vojska itd.
LIKALNIKI NA PARO
Informacije;
MILAN, Via B. Quaranta 55
AGENCIJA V TRSTU:
LUIGI NOVA ■ Viole R. Sanzio, 2 - Tel. 78260
lin nioVfV in v pianine!

I
lil
lil
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER
HOTEL «KRIM»
BLED
se priporoča svojim cenjenim gostom za obisk v hotelu s svojo restavracijo, bifejem in nočnim barom ter na blejskem gradu. Izvrstna kuhinja.
Prvovrstna postrežba.
Pred in po sezoni znaten popust!
Iz naše javnosti še vedno prihajajo protesti proti temu, da bi izhodišče naftovoda Jadran-Bavarska postavili v bližini izliva Soče (Sdobbe), ki se še niso polegli. Razburjata se zlasti Gra-dež in Lignano s svojimi številnimi gostinskimi obrati, češ da bi izvedba tega načrta uničila gostinstvo v teh krajih, ker živijo pravzaprav od njega, ker bo petrolej onesnažil morje. Prepričani smo, da bo zato našo javnost zanimal podoben spor, ki je nastal zaradi napeljave naftovoda iz Genove čez Švico do Ingoldstadta %a Bavarskem, ki bo speljan, vsaj tako predvideva načrt, ob Bodenskem jezeru. Naftovod gradi, oziroma financira italijanska državna ustanova ENI. Kakor pri nas, tako se tudi ljudje ob Bodenskem jezeru plašilo, da bi nafta utegnila onesnažiti vodo. (Prip. uredn.)
Okoli dva milijona ljudi dobiva svojo pitno vodo iz Bodenskega jezera: od okoliških krajev pa daleč gor do Stuttgarta in Pforzheima. Tudi švicarska mesta Zurich, Basel in Winterthur so zainteresirana za to vodo. Ztirich že mnoga leta ne črpa več vode iz svojega jezera, ker je to jezero že dokončno «bolno» oziroma «mrt-> vo». Toda tudi voda, ki jo črpajo iz Bodenskega jezera, že kaže znamenja »okuženja» po fenolu, olju in drugih kemikalijah. To toliko bolj vznemirja poznavalce razmer, ker je Bodensko jezero trenutno največji «rezervoar» pitne vode v Za-padni Evropi. Tudi vodo, ki jo črpajo iz globin, je treba pred uporabo razkužiti in filtrirati. Gladina je sploh motna; nesnaga je tako velika, da so morali iz zdravstvenih razlogov zapreti nekatera kopališča. Ribje bogastvo hitro upada. Zgi-njajo zlasti boljše vrste, kot znane »bodenske postrvi»; širijo se v zameno malovredni oku-novci in belice, ki rade tičijo v blatu.
K temu nezdravemu položaju je prispevalo hitro naraščanje prebivalstva na gornjem področju jezera, vzpon industrializacije, zlasti pa uporaba raznih pralnih praškov in kemičnih sredstev za čiščenje. Niti ena izmed občin ob zgornjih pritokih jezera ni poskrbela, da bi se preprečil odtok umazanih voda v jezero. Od večjih obalnih mest razpolaga samo Radolfzell z boljšo napravo za
Industrija in naftovod ogrožata Bodensko jezero
Največja zaloga pitne vode v zahodni Evropi v nevarnosti
celah pa tudi za razlaščevanje njegove zemlje.
Zdaj je na oblasteh, oziroma strankah, ki imajo v rokah o-blast, da ustvarjajo končne pogoje za res iskreno in plodno sodelovanj« med obema narodoma.
mehanično in biološko čiščenje greznic. V Lindauu deluje mehanični filter, biološke razku-ževalne naprave so šele v delu. Tretja stopnja izčiščevanja, ki bi služila za izločanje kemikalij in strupenih snovi, pa ni še nikjer v obratu. Mesto Konstanca bo dobilo naprave za prvo in drugo stopnjo šele letos. Za manjše občine je v delu
velik skupni zbiralnik, ki bo združil kar 17 odvodnih kanalov. Vsi ti odvajajo nesnago naravnost v jezero.
Do leta 1970 naj bi izvedli
pa od raznih kemikalij, zlasti še od pralnih praškov. Navzočnost teh organskih snovi povzroča veliko naraščanje mikroorganizmov, ki organske snovi razkrajajo, če je mikroorganizmov preveč, povzročajo ti naglo upadanje kisika v vodi. Pomanjkanje kisika pa je tako rekoč bistveni znak «bolnih» emrtvih voda».
Pred 30 leti so izračunali, da je bilo v Bodenskem jezeru komaj 400.000 enoceličnih bitij na vsak kub. meter vode. Danes se je to število povišalo na 10 do 20 milijonov! Količina kisika upade zlasti v poletnih mesecih. Prej so hladne zimske vode z dovajanjem novega kisika primanjkljaj popolnoma uravnovesile, zdaj pa upada kisik na leto v takšni množini, da računajo, da bo Bodensko jezero čez dobrih 20 let prav tako »mrtvo* jezero, kot je že ZUriško in druga. V tem primeru bi se začelo zbirati na dnu gnilo blato, voda bi bila neužitna in neuporabna tudi za poljedelstvo in ribe bi v njej poginile, če bi se to zgodilo z Bodenskim jezerom, iz katerega črpajo svojo pitno
velik načrt, ki predvideva, po-1 vodo prostrane pokrajine Južne i—	'—,x-- -*•—A1 1 Nemčije, si lahko predstavlja
mo, kakšne bi bile posledice, zlasti če upoštevamo, da potrebe po zdravi pitni vodi nenehoma naraščajo.
Zakaj sc javnost upira naftovodu ENI
Kakor da bi ne bilo težav dovolj, preti sedaj Bodenskemu jezeru še nova nevarnost. Znano je, da so od vseh snovi preostanki mineralnih olj za vodo najbolj škodljivi, ker že v minimalnih količinah kvarijo okus vode. Prebivalce ob Bodenskem jezeru je zato, kakor poroča »Deutsche Allgemeine Zel tun g», zelo razburila novica, da bo italijanski koncem ENI zgradil naftovod iz Genove prek Alp do Ulma in Ingolstadta na Bavarskem. Naftovod bi tekel tudi ob Bodenskem jez/eru. ENI bo s tem dovajala čez Alpe o-koli 18 milijonov ton nafte. Naf tovod je že v gradnji in ker je družba že dobila zadevna pooblastila od pristojnih oblasti,
leg tretje kemične stopnje čiščenja, tudi odpravo blata in grezovine.
Na švicarski strani sta v de lovanju samo dve čistilnici u-mazanih voda. Sankt Gallen razpolaga s starejšo napravo za biološko razkuževanje; novo napravo dobi v najkrajšem času Munsterlingen. V Bregenzu ne polagajo na ta problem nobene važnosti, kar je razumljivo, ker so občine, ki ležijo na zgornjem delu jezera in njegovih pritokov, dobro prerkrbljene s čisto vodo, ki prihaja naravnost iz gorskih predelov dežele. Največje vprašanje pa seveda ne predstavljajo vode iz mestnih in občinskih greznic, temveč odtoki iz raznih industrijskih obratov.
ČEDALJE MANJ KISIKA
Znanstveno raziskovanje je u-gotovilo, da je bila navzočnost organskih fosfatov v bodenski vodi 1. 1939 komaj zaznavna; danes jih je že 10 miligramov na kubični meter vode. Dve tretjini prihajata od fekalij (organskih odpadkov), ena tretjina
PREBIVALSTVO SE VZNEMIRJA Pred 30 leti je komaj 200.000 ljudi črpalo pitno vodo iz Bodenskega jezera; danes je to število naraslo na 2 milijona; čez 20 let pa gotovo na 10 in več mi-je izvedba pravno neovrgljiva ] lijonov. Jasno je, da vse to zbu-Toda do dogovorov je prišlo ob | ja razburjenje zainteresiranega
popolni izključitvi javnega mnenja. Na srečo, trdi omenjeni list, pa je pravica, ki jo ima ENI do gradnje, še vedno sporna prav za tisti del naftovoda, ki bi se moral dotakniti jezera. To pa zato, ker se je krajevna oblast mesta Lindau izrekla proti načrtu. ENI je že uvedla tožbo. Bavarska deželna oblast je sicer priznala, da je naftovod v »interesu vse dežele». Vendar prosto mesto Lindau vztraja pri svojih pravicah. Na povabilo vorarlberške dežele (Avstrija) je bila sestavljena posebna komisija osmih izvedencev, ki naj bi proučila posebne postopke za zdravstveno obrambo Bodenskega jezera.
POSEBNI POSTOPEK
NEZANESLJIV
Toda koliko smemo verjeti tem «posebnim* postopkom? Predvsem je treba pripomniti, da teh postopkov nikjer v Evropi še niso uporabljali, pa je zato še zelo problematična njihova učinkovitost. Da so vse te aparature nezanesljive, nam dokazuje dejstvo, da je Ztiriški u-rad za preizkušnjo gradbenih materialov — EMPA — na kratki progi novega naftovoda dognal neštevilne pomanjkljivosti. Na 5000 šivov je bilo komaj 80 odsto zadostno pritrjenih, osta-le je bilo treba popraviti ali popolnoma zamenjati, če pomislimo, da je podjetje že v naprej vedelo, da bo prav ta del naftovoda podvržen strogi kontroli, si lahko predstavljamo, kako je bilo delo izvedeno na preostalih sektorjih cevovoda. Naftovod bo prečkal nič manj kot trinajstkrat zgornji tok Rena, ki se potem izliva v Bodensko jezero; jasno je, da ne bo mogoče preprečiti odtakanja olja, zlasti če upošteva,mo, da se le-to preliva skozi cev pod velikanskim pritiskom 65 atmosfer.
prebivalstva. Upoštevati bi bilo treba tudi, da je področje jezera z naravnega in klimatičnega vidika eno najlepših in priljubljenih dežel za oddih in počitek. Že zaradi tega bi bilo treba paziti, da se nič ne ukrene, kar bi utegnilo pokvariti zdravstvene razmere, če je že treba pospešiti industrijo, naj se v tem področju daje prednost taki ,npr. elektromehanični, ki ne povzroča večjih sprememb v okolju. Vsekakor bi bilo treba paziti, da se ne poostrijo, temveč popravijo pogreški, ki so že bili storjeni na račun čistoče Bodenskega jezera.
Ugodna jesenska klima
GORIŠKE
vam omogoča PRIJETNO BIVANJE Z NIZKIMI CENAMI
za celotni penzion (hrano in prenočitev) pri najmanj tridnevnem bivanju v mesecih SEPTEMBER in OKTOBER v naslednjih hotelih (v dinarjih);
BOVEC Alphotel	2.000
Kanin in Golobar 1.600 IDRIJA Nanos	1.500
KOBARID Zvezda (sept.) 1.500 (okt.)	1.200
LOG POD
MANGARTOM Mangart 1.600 MOST NA SOČI Soča 2.000 NOVA GORICA Parkhotel 2.000 SOČA	Soča	1.300
TOLMIN	Km	1.950
TRENTA	Orel	1.600
VIPAVA	Vipava	1.500
Upokojenci lahko plačajo v treh mesečnih obrokih!
PRENOVLJENI
Hotel POŠTA
TRG OBERDAN 1 — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah
/	Dvigalo — Centralna kurjava
HOTEL «BLED
R 1 M
Slovenski fJUitL * U L L V * ITALIJA Lastnik Vinko LEVSTIK
ROMA, Via S. Croce in Gerusalemme 40 — Tel. 777-102, 7564783
Jlizu železniške postaje — Direktna zveza z avtobusom št. 3 — Domača kuhinja — Vse sobe s prhami.
ha Gorica
Moderno urejen hotel z vsem konfortom — Restavracija in kavarna — Ples vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina
Obiščite
CASINO
VIL LA ROSAH A
OPATIJA
Odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 15. ure.
□	ROULETTE
□	BACCARA
HotekSLON
LJUBLJANA, Titova
HOTEL V STROGEM CENTRU MESTA
Internacionalna restavracija — narodne specialitete —
	
	
Nočni bar z mednarodnim artističnim programom. Lastna kavama z glasbo, klubski prostori in slaščičarna. — Uslužbenci hotela govore vse svetovne jezike —
Hotel «ADRIA» Ankaran
f *"*’*' 'v ■‘".•»tč.%.
t	- »t^EtiSsbi i vam nudi sonce in morje, udob-
no bivanje v iveekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave!
«KONVENT» je odprt skozi celo leto.
Holel „CELEIA"-Celje
Dobrodošli v našem modernem hotelu! Sodobna oprema sob — Prvovrstna kuhinja — Nizke cene — Prijetno razvedrilo — Velik parkirni prostor.
BLED vas rabi
Jezero z otokom, blejski grad, izleti v prelepo okolico, prireditve, žičnica na Stražo, poletni in zimski športi, lov, ribolov.
• Prometne zveze ugodne S
Stran 4
GOSPODARSTVO
TRŽNI PREGLED
Italijanski trg
Na trgu s sadjem in zelenjavo ni posebnih sprememb, razen malenkostnih popravkov pri ceni, pač po večji ali manjši razpoložljivosti blaga. Povpraševanje po mehki pšenici se je nekoliko poleglo, medtem ko se dobro prodaja trda pšenica. Trg s koruzo in rižem novega pridelka je slab. Kupčije z živinsko krmo so zelo živahne. Prodaja klavne živine kot živine za rejo je zmerna. Na nekaterih trgih Lombardije in Benečije se sklepajo kupčije brez prisotnosti živine, ker se je v teh krajih pojavila slinavka. Cene maslu so kljub slabemu povpraševanju precej visoke; sir, posebne vrste *grana-» se dobro prodaja. Trg z oljčnim in semenskim oljem je precej živahen in tudi cene se držiio čvrsto. Na vinskem trgu vlada še vedno popolno mrtvilo in cene težijo navzdol.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Navaden kostanj 80—250, jabolka delicious 40—80. hruške 30—80, bele breskve 130—250 rumene 150—240, grozd 1 e 100—170 sveže fige 40— 120, limone 70—100: suh česen 120—200, nesa 30—50, korenje 60—90, zelje 30—50 čebula BOSO, rdeča pesa 30—50. svež fižol 50—150, cikorija 50—100, solata 70—100, zelena ranrika 30—60, paradižniki ^0—130. zelena 70— 100, bučice 30—70 lir za kg.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 610—690. Oltrepo pavese 10-11 stop. 690—770. man-tovansko rdeče 8-9 stop. 600—960. Valpolicelli Bardolino 9-11 stop. 710—790, Soave belo 9-11 stop. 740—820. Raboso 9-10 stop 655 do 735. Merlot 10-12 stop. 705 do 805 Reggiano 9-10 stop. 660—700, radensko vino 9-11 stop. 550 do 770. belo vino iz Romsrane 9-10 stop. 580—610. rdeče 9-10 stop. 600—630, klasični tosk. Chianti 12-13 ston 455—495 lir steklenica, navadno toskanska vina 8-10 stop. 589—090. Aretino belo 8-10 stop. 570—670. belo vino iz Mark 9-10 ston. 620—630. rdeče 9-10 stop. 610—650 belo vino iz Sar-dmrie 10 5-11.5 stop. 605—615. rdeče 19 13 stop. 715—795 lir za ston/stot.
OLJE
FLORENCA. Občno olje extra 750—770 lir za kg. olično olje z največ 1.50 odsto kisline 580 do 610. oljčno obe z naivec 4 odsto kisline 526—550 ratificirano občno olje 580—6R5 semensko jedilno olje I. 345—350 oli« 'Z ze meljskih lešnikov - .385—390 lir za kg.
PAPIR IN LEPENKA FLORENCA. Bel tiskarski papir 135—155 lir za ka. navaden tiskarski papir 145—180, bel pisarniški panir srednje vrste 155 do 200. barvan pisarniški papir 165—205, fin bel pisemski papir 175—235, barvan papir za lepake 190—235 navaden napis za embalažo 120-160. finejši 165 do 260. siva lepenka 125—135 bel ali barvan kartončin 230—310 lir za kg.
ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA
MANTOVA. Goveia klavna živina: voli I. 360—400. II. 280 do 300, krave I. 330—360. II. 220— 260 junci I. 410—450, II. 350 do 370, 'biki I. 400—450, II. 330 do 380, teleta 50-70 kg težka 550— 600. 70-90 kg 600—620, teleta nad 90 kg težka 620—660; goveja živina za rejo: neodstavljena teleta 50-70 kg težka 670—770, 70 do 100 kg 650—720, junice 95 do 100.000 lir glava, krave mlekarice 180—980.000: navadne krave 150—180 000 lir glava: neod-stavbeni prašiči 530. 'Uhi prašiči 25-40 kg težki 400, 40-60 kg 360 60-80 kg 330. debeli praši*! 125-145 kg 354, 145-160 kg 354, 160-180 kg 355, nad 180 kg težki 355 lir za kg.
PERUTNINA IN JAJCA MILAN, živi piščanci 400, zaklani piščanci 510—590, uvoženi zmrznjeni piščanci 490—550, zaklane kokoši 550—650, žive domače kokoši 750—800, zaklane
domače kokoši 1000, zmrznjene kokoši 450—500, zaklane pegatke 900—1000, zaklani golobi 1300—1500, uvožene zmrznjene pure 450—650, živi domači purani 750—850, uvoženi zmrznjeni purani 400—650, žive domače gosi 550, zaklane 650— .750, domači zaklani zajci s kožo 650—700, brez kože 720—830; perutnina za rejo: male gosi 350 do 400 lir kos, račice 1300—1800. Sveža domača jajca 27-31 lir za jajce, uvožena jajca 24-25 lir za jajce.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Maslo iz centrifuge 960 do 970, uvoženo maslo 930—940, lombardsko maslo 920—930, domače maslo 930—940, emili.isko 910—920: sir erana proizv. 1961 1240—1280, proizv. 1962 1160 do 1210, proizv. 1953 1060—1090, sir grana svež (od 1 do 30 dni) 705 do 735, uležan (od 30 do 60 dni) 720—760. sbrinz svež 690—720. uležan 780—800 Emmenthal svež 760—790, uležan 860—900 švicarski Emmenthal 970—1020. avstrijski 780—810, francoski 780 do 820, nrovolone svež 610—630. uležan 770—780. italico svež 550 do 600. uležan 670—720. cre=cen-za svež 460—490,'uležan 670 do 710, gorgonzola, svež 460—480. uležan 690—720. taleggio svež 450—500. uležan 650—680 lir za kilogram.
ŽITARICE
LODI, Fina domača mehka pšenica 7000—7350, dobra merkantile 6650—6950, merkantile 6450—6600, fina trda domača pšenica 9100—9500, merkantile 8600—8800, Manitoba 10—10100 fina domača koruza 6100—6200, navadna koruza 4350—4450, uvožena koruza 4500—4600: neolu-ščen riž Arborio 7800—8500, Via-
uvožene : Maratelli 9700—10.600, Ardizzo-ne 8500—8950; oluščen riž Arborio 15.400—16.000, Vialone 18— 20.000, Camaroli 17.400—18.500, Vercelli 18.900—19.200. R.B. 16— 16.400, Rizzotto 15.400—16.000, Maratelli 14.800—15.200, uvožen ječmen 4850—5050, domač oves 4600—4650, uvožen oves 4850 do 4900, uvoženo proso 4550—4750: pšenična moka tipa «00» 10.100 do 11.400, tipa «0» 9600—9700, tipa «1» 9100—9300 lir za stot.
PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA: Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 180—190 lir za kg. v škatlah po 2,5 kg 185—195, po 1 kg 195—205, po 0,5 kg 205 do 215, v tubah po 100 gr 36—38 lir tuba; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 200—210, po 2 5 kg 205 do 215. po 1 kg 215—225, po 0,5 kg 225—235. v tubah po 100 gr 38—40 lir za tubo.
tStnlk KMEČKE ZVEZE
Ne trgaj grozdja prezgodaj
;r
ion« 10—11.000. Camaroli 8700
do 9000. Vercelli 8800—8900, R.B. | (140), češolje 90 (160) 9300—10.100, Rizzotto 8300—8600, 80 (140) lir za kg.
j—I Sadje in zelenjava m u na tržaškem trgu
Na tržaški trg prihaja izredno dosti zelenjave, in to največ iz tržaške okolice in z Goriškega. Ker je letos slaba letina krompirja, prihaja na trg le malo domačega krompirja. Tako ie na tržaškem trgu največ uvoženega krompirja, in sicer francoskega in jugoslovanskega (iz okolice Postojne). Navajamo cene za kg blaga (v oklepaju oro-daja na drobno): nesa 60 (98), kapus 45 (100). kumarice 55 (90), čebula 70 (120), fižol v stročju 145 (220). solata 180 (340), me-lancane 45 (98). krompir 55 (80) paprika 50 (98), paradižniki 55 (100), radič 150 (280). bučice 120 (180); pomaranče 200 (380). limone 130 (240). fige 70 (120). jabolka 60	(100), hruške 70
*	grozdje
MEDNARODNA		TRŽIŠČA		
CHICAGO		8.9.64	15.9.84	23.9.64
Pšenica (stot. dol za 60 funtov)		143‘A	147 7»	149 ‘A
Koruza (stot. dol. za 56 funtov	e e	124 V«	125 */»	121 Ve
NEW YORK				
Baker (stot. dol. za funt) . . .	• *	46.50	49,—	51,50
Cin (stot. dol. za funt) ....		179.50	179,—	190,—
Svinec (stot. dol. za funt) . . .		14 —	14,—	14,—.
Cink (stot. dol za funt) ...		14.75	14,75	14,75
Aluminij (stot. dol. za funt) . .		24,—	24,—	24,—
Nikelj (stot. dol. za funt) . . .		79,—	79,—	79,—
Antimon (stot. dol. za funt) . .		44,—	45,75	45,75
Lito železo (stot. dol. za funt) .		63.50	63,50	63,50
Živo srebro (dol. za steklenico)		310,—	335,—	340,—
Bombaž (stot. dol. za funt)		32.75	32.70	31,90
Volna (stot. dol. za'funti		171,05	173,09	173,3
Kava,«Santos 2» (stot. dol. za funt) .		44%	44 »A	45 ‘A
Kakao (stot dol za funt) . . .		23‘A	23 >A	22,37
Sladkor (stot. dol. za funt) . .		3.71	3,69	3,77
LONDON				
Baker (funt šter. za d. tono) .	• •	377,—	400,—	450,—
Cin (funt šter. za d. tono) . .	. .	1399.—	1395,—	1435,—
Cink (funt šter. za d. tono) . .	, ,	118,—	124,—	123 Va
Svinec (funt šter. za d. tono) .	, .	1077a	110 ‘A	113 3/s
Kavčuk (penijev za funt) . . .		203/e	20 3A	20 V«
SANTOS Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg)		3248,—	3288,—	3336,—
VALUTE V MILANU		
	15.9.64	23.9.64
Amer dolar	623,75	623,75
Kana dolar	575,—	575,—
Nem marka	156,80	156,80
Francoski fr.	127,30	127,25
švicarski fr.	144,30	144,30
Avstrijski šil.	24,17	24,15
Avstral funt	1376,50 1374,75	
Egipt, funt	798,—	798,—
Funt št pap	1734,—	1734,—
Funt št zlat	6225,—	6200,—
Napoleon	5925,—	5900,—
Zlato (gram)	718,—	716,—
Dinar (100) -	- Trst	
drobni 62-64	debeli 62-64	
BANKOVCI	V CURIMU	
23. septembra 1964		
ZDA 1 dolar		4,29
Anglija tl funt št.)		11,90
Francija (100	n fr.)	87,00
Italija (100 lir)		0,6880
Avstrija (100	šil.)	16,60
CSSR (100 kr.)		9,50
Nemčija (100	DM)	107.50
Belgija (100 b fr.)		8,60
švedska (100	kr )	83,00
Nizozemska 1100 goid.)		118.30 1
Španija GOO	pezet)	7,00
Argentina (100 pezov)		2.10
Egipt (1 eg funt)		5,40
Jugoslavija (100 din)		0,55
Avstralija (1	av funt)	9.4750
Tečaji barvastih kovin se na blagovnih borzah še vedno dvigajo, izjemo dela le cin, katerega cena se je ustalila. Poskočile so cene bakru, dnu in svincu, pa tudi živemu srebru, še posebno pa se je med vsemi najbolj povzpel baker. Prav tako se dvigajo cene naravnim vlaknom, kakor volni in bombažu. Popustila je cena pšenici, dvignila pa se je koruzi. Okrepila se je cena sladkorju, sicer samo za malenkost, nadalje kakavu, medtem ko je cena kavi nekoliko nazadovala.
KOVINE
Na londonski kovinski borzi so zabeležili znaten dvig cene kositra (cina) zaradi «spodbuja-jočih statističnih podatkov*. Saj ; e svetovna proizvodnja očiščene rude v mesecu avgustu padla (ker so stavkali v nekaterih rudnikih) na 295.723 ton v primerjavi s 327.794 tonami v prejšnjem mesecu. Ker pa povpraševanje po tej kovini nenehoma narašča, so se svetovne zaloge ponovno skrčile. Konec meseca sta so komaj dosegle 346 158 ton, torej 17.958 ton
ŽIVILA
V New Yorku je cena kakava rahlo narasla. Ravnokar so podpisali po «težkem porodu* v Rio de Janeiru sporazum o ustalit-cene, ki predvideva normativne cene. Dežele, ki so podpisale sporazum, bodo lahko odstopile od njega, če bi določene cene v desetih zaporednih dneh zdrknile. Kontingente podpisnic bodo spreminjali vsako leto.
KAVA
TRST. Navajamo cene za kg ocarinjene kave: Brazilska kava: Pemambuco 3 17/19 1380, Santos Fancv 18 1480. Viktorija V 18/19 1380; Srednjeameriška kava: Ekvador extra superior 1390, Haiti naravna XXX 1400. Kostarika 1510; Arabska in afriška kava: Gimma 1390. Moka Hodeidah št. 1 1410; Indonezijska in malajsk* kava: AR/1 1280 AP special l3l0, Rob EK/1 3-5 odsto 1290 Rob FK/1 special 1290. Rob EK/3 10-12 odsto 1270; Slonokoščena obala 1260 lir za kilogram.
LES
sedmih mesecih leta 1964 so na Malajskem pridobili 34.645 ton, torej 635 ton manj kot v istem razdobju lanskega leta. Temu skoku cene pa bi se morda postavil po robu sklep ZDA, da hi pospešile prodajo svojih strateških viškov. To vprašanje bodo namreč proučili na bližnjem sestanku članov Mednarodnega sveta za kositer («Conseil International de 1’čtaim) in predstavnikov ravnateljstva «General Services Administration* Londonu. Menda bodo tudi razpored dolgoročnih prodaj imenovanega ravnateljstva vsako leto _češče revidirali v zvezi položajem na trgu.
VLAKNA
Prodajne cene volne na dražbah v Avstraliji so še vedno čvrste, kar na ne vpliva na dol goročne prodaje na drugih trgih.
Vse kaže, da se je letos manj naših vinogradnikov prenaglilo s trgatvijo kakor prejšnja leta.
Le tu pa tam so nekateri že pričeli trgati. Ti pozabljajo, da so stari vinogradniki govorili, da smeš pričeti s trgatvijo najbolj zgodaj prvo nedeljo v oktobru. Samo tako lahko računaš na dober vinski pridelek. Zanimivo je, da ima vinarsko podjetje Frascati blizu Rima, ki je po svojem vinu znano tudi v zunanjem svetu, navado, da prione v svojih vinogradih trgati šele mesec dni za nami. Res, da so pri nas vremenske razmere nekoliko drugačne, vendar je to dokaz, da je prezgodnja trgatev nepriporočljiva. Ko pride gostilničar iskat vino v klet takoj opazi, ali je bilo grozdje prezgodaj pobrano. Marsikateri naš vinogradnik je imel lani težave s prodajo svojega pridelka prav zato, ker je trgal prezgodaj; lani je grozdje sploh kasno dozorelo. Govorili smo z izkušenim vinogradnikom iz tržaškega predmestja, ki nam je povedal, da ne drži, da je letos grozdje noprei dozorelo kakor prejšnja leta. Tako namreč splošno govorijo in s tem opravičujejo bolj zgodnjo trgatev. Ti pozabljajo, da z vsakim dnem grozdje mnogo pridobi na sladkorju in s sladkorjem tudi na alkoholu.
Nekateri vinogradniki imajo navado, da grozdje na zgodnjih trtah poberejo naprej .drugo pa pustijo, da bolj dozori. Bolj zgodaj dozorijo «savinjan», «tokaj* in «malvazija* pa tudi «burgun-dec*; več časa zdrži «merlot». Grozdje na sladkih trtah dozori navadno prej. Kdor hoče za cepljenje izbrati boljše _ vrste, naj si zdaj. preden potrže, zaznamuje boljše vrste trt.
Pri rezanju vin je potrebna skrajna previdnost
Rezanje, tipizacijo ali kupa-žiranje dveh ali več vin ali vina z moštom imenujemo mešanje vin istih ali raznih sort, istega vinorodnega okoliša s podobnimi podnebnimi in ampelograf-skimi pogoji (nikakor pa ne rezanje vin južnega tipa s severnim tipom vina). To delamo v kletarstvu iz naslednjih razlogov:
1.	Vina, ki imajo različne ali
nasprotujoče si lastnosti, tako boljšamo in napravimo večje količine dobrega in enotnega vina. Tako režemo močno alkoholna s slabo alkoholnimi vini, kisla z blagimi vini, prazna z močno ekstraktnimi, svietlordeča s temnordečimi, stara z mladimi, vino z moštom itd.	.
2.	S strokovnim in pravilnim rezanjem vin nudimo notrošniku vedno enak in zaželen tip vina, ne glede na dober ali slab vinski letnik. Prepovedano pa je rezanje vin s sadjevcem ali samorodnico, belih s črnimi, zdravih vin z bolnimi in pokvarjenimi.
Največkrat tipiziramo navadna namizna vina z manj izrazitim sortnim značajem. Kupaži-ranje posebno kakovostnih vin bi moglo škoditi njih lastni in nlemeniti cvetici. V vsakem primeru pa ne smemo rezati posebnih kakovostnih vin z manj kakovostnimi. Prvenstveno so za rezanje vina potrebni velik naravni čut, strokovna sposobnost, dobro poznavanje značilnosti raznih vin, dolgoletne izkušnje in praksa.
Tipizacija vina ima le takrat svoj pomen, kadar je tipizirano vino bolj ubrano kot pa izvirna vina, ki so namenjena za tipizi-ranje, in kadar tako resnično popravimo neki nedostatek vinu ter izboljšamo značaj in dobroto vina. Tako dobimo od več sort in od manjših količin vin le en dober tip v večjih količinah in z boljšo kakovostjo.
Pri tipizaciji ne poznamo kopita. Rezati moremo celo z istimi sortami različno v vsakem letniku. Nekatere sorte razvijejo več aromatičnih snovi v slabših ali srednje dobrih vinskih letinah, druge pa zopet samo v dobrih ali najboljših vinskih letinah.
Aromatične snovi različnih vinskih sort se včasih harmonič-ali neharmonično ujemajo.
vin, napravimo poskus v milem V ta namen rabimo merilne cilindre in manjšo posodi. Ko smo vse natančno premislili in izračunali, vzorec zmešamo in pokušamo; nato pustimo 8 do 14 dni stati v hladni kleti in 0-pazujemo, kako se tipizirano vino razvija.
Ko smo uspeli z rezanjem vina v malem, začnemo s iipizaci-jo v sami kleti. Za rezanje moramo imeti ustrezno čista vina, da moremo pravilno presojati. Po rezanju postane vino navadno kalno, ker morajo priti različne sestavine v različnih vinih
v ravnotežje v novem tipu; večkrat se tudi izločajo in sesedajo razne snovi. Pri rezanju z mladimi. sladkimi vini nastopi pogosto kasnepše vrenje, kar pa preprečimo tako, da pustimo tipizirano vino nekaj časa stati, nato pa era čistimo in filtriramo, preden bi pričelo ponovno vreti.
Ko smo napolnili vse vrste vina v sod, vino dobro zmešamo, in sicer v večjih sodih s krožnim črpanjem, v manjših sodih pa z ročnimi ali električnimi in drugimi mešalniki. Rezano vino pustimo ležati 4 do 6 tednov, nato ga čistimo in filtriramo in pretočimo v ležalne sode.
• (M. Judež: Kletarstvo)
Ozadje podražitve sladkorja
Kakor znano, je 7. septembra medministrski odbor za cene povišal ceno sladkorju za 25 lir. Od tega gre 15 lir na račun podražitve sladkorne pese in prevoznin, 7,64 lire na račun proizvodnih zvišanih stroškov v cu-krarnah in 2,36 lire na račun prometnega davka, blagajne za poravnavo prevoznih stroškov in drugo.
Industrije! se odločno upirajo taki podražitvi, ker po njihovem mnenju ni sorazmerna z dvigom proizvodnih stroškov, ampak znatno manjša. Sklenili so, da v tem pogledu protestirajo pri državnem svetu, ki naj prouči sedanji položaj in odredi novo podražitev! Le tako se bodo lahko zoperstavljali tuji konkurenci.
Cena sladkorju se je torej dvignila za malega potrošnika za 10 lir pri kilogramu, kajti ostalih 15 lir bo krila država z
mestu povzroči! -^idovoljstvo. Neki slovensk- grosist nam je dejal, da je na splošno razpoložljivost s sladkorjem dobra, saj ga do konca leta prav go tovo ne bo zmanjkalo.
Navajamo cene sladkorju na drobno v Trstu (v oklepaju cene na debelo): rafiniran fin 220 lir za kg (214), v zavojčku 230 lir (224), v kockah 280 lir (240) in v prahu (za pecivo) 360 lir (240).
Z istim odlokom (št. 1085 z dne 7. septembra) medministrskega odbora za cene ie bila povišana tudi cena sladkorju namenjenemu industriji sadnih konserv in marmelade, in sicer za 23,45 lire pri kg. Združenje industrij cev živilskih proizvodov pripisuje razliko med povišanjem cene sladkorju za industrijo in sladkorju za vsakdanjo potrošnjo dejstvu, da so proiz-
CE TE PICI ČEBELA
V jeseni, ko dozori grozdje in drugo sladko sadje, se večkrat pripeti, da nas piči osa ali čebela. V takem primeru, zlasti če osa ali čebela piči otroka, često ne vemo, kaj bi storili.
če nas piči čebela, moramo s pinceto izvleči želo, da strup ne prodre v globino. Kožo, kjer nas je pičila čebela, rahlo podrgnemo s kosom vate, ki jo namočimo v razredčen amoniak ali raztopino hipermangana, nakar na pičeno mesto položimo hladen obkladek: najbolje je, da oblogo namočimo v vinski kis. Tako o-teklina v nekaj minutah izgine, pa tudi bolečina preneha.
Prav tako ravnamo, če nas piči osa. V primeru, da nas piči osa v usta, kar se tudi zgodi, če nismo dovolj pazljivi,, kadar jemo sadje, usta najprej speremo s slano vodo, nato pa takoj poiščemo zdravniško pomoč, ker je tak pik zelo nevaren; sluznica hitro oteče in se zaradi tega lahko zadušimo.
avtoprevozniško
PODJETJE
A. POŽAR
TRST — VIA BOCUACCIO, 3 Tel ž 8-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo — Po strežba hitra. — Cene ugodne
URADNA IN ZLATARNA
M IKON KAREL
t h s r
Čampo S. Giacomo 3. tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
znižanjem proizvodnega davka, vodni davek znižali samo zad-Ukrep je seveda tudi v našem I njemu.
TRST. Cene veliaio za avstrijski rezani les, dostavljen na me-io neocarinjen. Jelov les: IH 33_.35.OOO 0-ITT 29.000. n.rv 28 tisoč. IH 27.000. IV 21 000 les kraJših mer od 2 do 350 17 do 19.500. tramovi no običaju Trst 14.560—15.500: Macesnov les: I-TT 38.566—40 500. T-TT-HT 28 do 29 tisoč 500 IIT 20000: Borov les; I-n 31—33 ono. I-II-m 25—26 000, m 18—20 000 lir kub. meter.
K1 J EK A , Jugoslavija
Za časa bivanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite Izletov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnih pristaniščih ali pa na potovalne agencije.
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica Via D. d’Aosta N. 180 Tel. 28-45, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
no
Tako npr. moremo redko kdaj tipizirati ranino z drugimi kakovostnimi sortami, ker nadvlada ranina tudi v maniših količinah značaj drugih vin.
Preden začnemo s tipizacijo
Transadrla
S. H. A.
IM PO IM E X PO RT
TRSI Ul. Cicerone H-U Tel. 30-214
Skladišče: Scalo Lpfznami
Vse vrste lesa eksote furnirje
poliestere-dekorativne plastične profile . laminate
stroje in druge artikle za lesno industrijo
adriaimpex
S p. A.
TRST, Via
de Ha Geppa, 9
311-77». 29-135
1MP0RT - EXPORi industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM RIV v Jugoslavijo
..GOSPOD ARSTVO"
Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9 tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir Pošt. tek rač ((Gospodarstvo« št. 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek rač 600-14-603-86 Za ostalo Inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) Trst, Ul. Montecchi 6
MORILI MAOALONNO
TRST . TIMESTE, ulica XXX Ottuhre vogal ul. r«rrcbianca, telef. 35-710
nn	Pohištva riiiHviiH sobo opmma
HUB	ga urade - vozil:Iti - |insli:ljii:n
|)i:niltlIIIIX	Razstave: UL Valdirivo. 29
UL F. Filzi 7
IMPEXPORT
UVUZ - IZVOZ • ZA6 1 UPS 1 VA
TRST, Ul. Cicerone 8 Telet. 38-136 - 37725
Oddelek za kolonialno blago Ul. del Hnsco 2U Tel 50010 l elegr.: Impekiiorl - Irieste
UVAŽA:
VSAKOVRSTEN LES CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL MESO IN ŽIVINO IZVAJA:
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL KOI O N1A L N O BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
Soc. a r. L
TRANS-TRIESTE
TRST TRIESTE, Via Donota 3 Tel 38-827, 31 906, 95-880
UVAŽA • vse lesne sort mane in produkte gozdne industrije.
1ZVAZA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO
JADRAN — JUŽNA AMERIKA,
JADRAN — ZAHODNA AFRIKA,
REDNO LINIJO OKOLI SVETA
ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24,
Telegrami:	PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22 ln 03523,
Telefoni:	73-470 do 73-477 ln na naše agente po' vsem svetu
Gestisce i servtzi meret e passeggeri sulle linee:
ADR1AT1CO - NORD EUROPA (servtzio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giomt ADRIATICO — NORO AMERICA (North ot Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICO — SUD AMERICA
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO - LEVANTE
partenze ogni 7 giorni ADRIATICO - IRAN — 1RAQ
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — 1NDIA — PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — KSTREMO ORIENTE
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — GOLFO MESSICO
■partenze ogni 20 giorni
con 52 modeme e rapide na vi, 530 cucette e 350.000 B.R.T.
La «JUGOLINIJA» accetta il crasporto di mercl anche ln porti fuori delle linee regolar'
TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA
--- «JUGOLINIJA» - RIJEKA —
JnisMUAGfUi ICczfizN
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
KOPER - TELEF. 21-830 - TELEX 03517
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823
M
Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje.
FILIALE:
Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje, Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad.