Leto LXXI. it. 20. L)«bl)aaa, poocdcllefc 7* lebraarfa If38 Ceno Din 1.— —iuija *sas jod popoldne* —M oedeljs ib praznika — LneereO So w potu rst o LAH 4 Oc UK rrst o L*n m oO 100 do 300 vrat 0 LHo S, *^CJ) inserat) petlt i .-sta L>m 4_— fopuan po dogovoru, tnoorotns davife posebej — »Siovenssa Narod« f-i\a mesečno v Jugoslaviji Dtu 11-—. a inozemstvo Dto 25.— Roeoptel se oo rracaja tmSDNlsTVO EN l j o blj a m a, relefoo: 31-22. 31-23, Pod r ainleo: telefon tt. 36 — podružnica upravo: Ib — NOVO MESTO, ljubljanska o« Stroflsmayerjeva ulica 1, telefon ŠL 65; •L 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. LJubljani §L 10.351 Po napadih na angleške parnike: Anglijo je minila potrpežljivost Energična protestna nota angleške vlade generala Franca — Anglija ne bo izzivanja in bo na vsak novi napad odgovorila z najostrefilmi represaH]ami nariikih krogih napovedujejo blokado Mallorce — V mor* London, 7. febr br. V angleških političnih krogih z veliko napetostjo pričakujejo izjavo, ki jo bo dane> popoldne dal zunanji minister Eden v spodnji zbornici v zvezi z napadi na angleške trgovske parnike v španskih vodah ter o ukrepih, ki jih je sklenila vlada v zaščito morjeplovbe v zapadnem delu Sredozemskega morja. Angleška vlada je imela v soboto popoldne več ur trajajočo sejo. ki je bila posvečena izključno temu problema. Zunanji minister Eden in mornariški minister Hoare sta podala obširna poročila o poslednjih dogodkih v Španiji ter o zadnjih napadih na angleške parnike. pri Čemer sta bila dva parni-ka potopljena. Zunanji minister Eden je v zvezi s tem poročal o pristanku Francije in Italije na poostritev pomorske kontrole in na uvedbo posebnih letalskih patrol. ki naj zasledujejo predvsem napadalna letala in podmornice ter avizirajo angleške vojne ladje. Ker ni nobenega dvoma, kdo je odgovoren za te napade, je angleška vlada sklenila poslati generalu Francu ostro protestno noto. Nota je bila že s noč i brzojavno sporočena diplomatskemu zastopniku Anglije v Salaraanci. da jo izroči generalu Francu. Vsebino note ho objavil zunanji minister Eden na današnji popoldanski seji spodnje zbornice ter bo ob enem dal pojasnila o ukrepih za zaščito varnosti in angleških interesov v Sredozemskem morju. Kakor pa se doznava v dobro poučenih krogih, se nota angleške vlade tokrat ne omejuje več zgolj na protest, marveč vsebuje napoved odločnih represa-!ij za primer, da bi se napadi na trgovske parnike. pa najsi bodo angleški ali drugi, ponovili. Nota naglasa, da je sedaj konec angleške potrpežljivosti ter da Anglija ne bo več trpela takega izzivanja. Zatrjuje se, da so bili sprejeti zelo energični ukrepi za zaščito angleških interesov. Mornariško ministrstvo je že izdalo nalog, da H zbere v zapadnem delu Sredozemskega morja večje število vojnih ladij, s katerimi bo v danem primeru začela Anglija izvajati blokado Francove Španije. Predvsem bodo blokirali Malorco. ki je glavno oporišče francoveev in odkoder v glavnem prihajajo napadi na tuje trgovske ladje. Napade so zakrivili franeovci London, 7. febr. br. Dočim je bil angleški tisk v soboto in nedeljo Se zelo rezerviran v pogledu odgovornosti za napade na angleške trgovske parnike, danes vsi angleški listi odkrito obtožujejo za to generala Franca. Listi poudarjajo, da je mornariško ministrstvo dobilo neizpodbitne dokaze, da so oba angleška parnika. ki sta bila bombardirana in potopljena, napadla fran-covska letala, ki so prišla s Palme na Malord Tega dejstva vsi demantiji iz Uradno vremensko poročilo po stanju z dne 7. t. m Katece-Planic*. 870 m: — 8. pooblaceno, mimo. prsaC. 80 cm, skakalnice uporabne, Kranjska gora, 810 m: —6, sončno, mirno, pršić. 85 om, sankaršće in drsali-££e uporabni. Bled, 5ie oj: —5, sončno, mimo. aren, 25 cm, drsališče na jezeru uporabno. Pokijn^A-Sporthotel, 1300 m: —10 sonC-no, 30 prsaca na podlagi 110 cm, Sv. Janez v Bohinju, 530 m: —11, zjutraj megleno, po dnevi aonerto, mirno. 70 cm snega, deloma aren. Dom na ftomni, 1530 m: —6. sončno, mirno, 20 pršića na 200 cm podlage. Skalaškj dom na Vogru, 1540 m: —7, sončno, mirno. 2 m snega, prisojno sren. osojno pršić. Dodatno poročilo L dne j. in 6. t. m. Jezersko, 890 m: —6. sončno, mirno, 15 pršića na rs podlage, Sv. Krit nad Jesenicami, 1000 m: —2, sončio, mirno, 25 pršića na 35 podlage. Dom na Mrzlici, 1119 m: —5. sončno, mirno. 45 cm »nega, deloma sren, deloma pršić. Mozirska koća, 1544 m: —i, sončno, mirno, 15 pršića na 150 podlaga« 700 aa: —i, aončar^ mirno, SaJamance ne morejo izbrisati. Temu primerno bo angleška vlada uredila tudi svoje nadaljno postopanje. Franeovci dolže republikance Burgos. 7 iebr A A Lgle^n? osebnost, k: uživa največjo avtoriteto v nacionalni Španiji, je sprejela poročevalca agencije Havas in mu je dala nekaj pomembnih izjav o zadnjih docinikih na Sredozemskem morju in o vtisu, ki so jih ti dogodki napravili v Angliji in Franciji Predvsem je izjavila, da vodilni krogi te dogodke globoko obžaluiejo Nacionalna vlada želi pred vsem. da bi se ti incidenti temeljito preiskali Novi -arja je opozori na okoliščino da sedaj v Barceloni trdijo, da so baie neka nacionalistična letala nepadia angleški parni k »Alciro* v razd^l;; nekaj milj od obale Ne da bi hotel prciudicirati rezultatom preiskave, je poudarita omenjena osebnost, moram že sedaj reči, da je bila Ladja napadena neposredno pred vhodom v luko. torej neposredno v bližini nasprotnikovih vojaških objektov, k- jih nacionalistična letala često bombardirajo. Ojačenje pomorske kontrole London. 7. febr. A A. VtVm ;>of>olpoldne je je prispeia v Barcelono angleška križ arka :New Castie- Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi je njen priiiod v zvez-; a preiskavo o letalskem napadu na angleško ladjo >Alciro«. Palma. 7. fpor. AA. Včeraj popoldne je prispela v Palmo na MaJorci angleška vojna Ladja >Southampton<. Koncentracija angleškega brodovja v Gibraltarju London, 7. feb. A A (DNB). V gibraltarsko pristanišče je priplula vojna ladja »NeJ-son« s se petimi edimcami angleškega brodovja. Nemško trrodovje v španskih vodah Lizbona, 7. februarja. AA. (DNB) Poveljnik nemških pomorskih sil v španskih vodah kontraadmiral maršal je včeraj na vojni ladji >Deutschland<: priredil svečano kosilo na čast voditelju portugalskega bro- dovja admiralu Olivieru. Na kosilo je prišel tudi nemški poslanik v Lizboni in mnogo portugalskih častnikov. Izmenjane ao bile prisrčne zdravice. Položaj na bojiščih Salamanca, 7. februarja. AA. Uradno poročilo o zadnjih dogodkih na fronti pravi. V odseku Alfambra so nacionalistične čete napredovale za 20 km. Ujeli smo 250 sovražnikov na bojišču pa je obležalo 3000 mrtvih. Zavzeli smo 15 vasi in zaplenili mnogo orožja. Barcelona. 7. februarja. AA. Snočnje uradno poročilo pravi: Na vzhodni fronti smo včeraj ponovno zavzeli postojanke, ki smo jih prejšnji dan izgubili. Bitka je bila zelo krvava Naše čete pri Vizienu so se umaknile popolnoma v redu v druge postojanke Pri Palameru je ostala bojna črta ista. Sovražne kolone, ki so prodirale proti Alfambri so ustanovljene. Salamanra. 7. febr. AA. Uradno poročik) o i^oiir>n;u nacionalističnih čet v odseku pri Alfambri zatrjuje, da so nacionalisti popolnoma zavzeli Siero Palomero. Prodiranje nacionalističnih eet še traja. Nacionalisti so ujeli nad 2.000 rovra/.njkov. nad 3000 trupel sovražnikov pa leži na boi'sču. Vladne čet? no večkrat izobesile belo za-lavo. Ameriški katoličani Xewyork, 7. februarja. AA. (Štefani). Katoliške organizacije v Ameriki so za-čeTe nabirati darove za ustanovitev fonda za pomoč nacionalistični Španiji. Poziv Društvu narodov 2eu<-*a. 7. Febr. p. Delegat' delavskih organizacij držav, ki sodelujejo v upravi mednarodnega urada za delo. namreč An- glije, Zedinjenin držav. Francije, Belgije, Nizozemske, švedske, Norveške, Svioe, Španije, češkoslovaške. Jugoslavije in Madžarske, so na posebni konferenci sprejeli resolucijo, v kateri najodločneje obsojajo napade na nezaščitena mesta, ki po nepotrebnem zahtevajo tako strašne žrtve med civilnim prebivalstvom, kakor kaže primer bombardiranja Barcelone, ter pozivajo Društvo narodov, naj takoj ukrene primerne korake, da se takemu početju napravi konec. Možnost zbližanja Italije in Anglije London. 7. febr. AA. >Sunday Timesc razpravlja o možnosti nove dSpfc^natske akc.ije 7 mosroče obenem tudi vsa druga nasprotstva med ohema državama. Članek opozarja tudi na nedavno vest iz Rima. * katero e=o daman-tirali govorice, da bi Ttaliia nameravala poslati v Spaniio nove oddelke proRfovolj-I rev in nove pošiljke vojnih potreben. Kako franeovci zagovarjalo bombardiranje nezaščitenih mest Bombardirali so samo vojaike objekte Salamanca. 7. febr AA. Tukajšnja radijska postaja je razglasila snoči komunike, ki vsebuje nacionalistični odgovor na proteste iz Barcelone zaradi letalskih napadov na mesta v zaledju. Francova vlada opozarja, da so vladna letala pričela prva bombardirati nezaščitena mesta, ki niso predstavljala nikakih vojaških objektov, kakor Al-geciras, Ceuto in Tetuan. Nadalje navaja razloge, zaradi katerih so nacionalistične eskadrilje bombardirale nekatera mesta v zaledju republikanske fronte. Nacionalistična letala napadajo vobče le vojaške objekte, rdeča letala pa iz nekih propagandnih razlogov baš nasprotno le naselja civilnega prebivalstva. V Le Rcusu so nacionalistična letala bombardirala tovarno letal, v Albaceti so skušala preprečiti koncentracijo mednarodne brigade, v Cartageni in Maconu so bombardirala vojne utrdbe. V Barceloni je preko 180 vojaških objektov, med njimi 14 baterij težkega topništva, 12 protiletalskih baterij, 70 strojniških mest, 68 tovarn, v katerih izdelujejo vojaške potrebščine, 6 tovarn za izdelovanje strupenih plinov in skladišče za bencin. • ••in bombardirajo dalje Barcelona, 7. feb. AA. Ministrstvo za narodno obrambo je izdalo nocoj po radiu uradno sporočilo, po katerem pravi, da so 3 nacionalistična letala bombardirala Ali-cante Sesula so na mesto 40 bomb, nato pa so se odpravila v smeri proti Santo Polu. V Alicantu je bilo ranjenih 20 ljudi. Nekateri izmed njih se borijo s smrtjo. Materialna škoda je velika. Nekaj bomb je eksplodiralo v bližini alicantskega letališča. Minister Dragiša Cvetković za delavske komorne S pospeievastjem delavskega sadrvteištva se dvigne življenjski tega, ker se vrši ob 20 letnici republike. Zimske tekme so se začele s tekom na 50 km. Tekmuje 20 smučarjev. Ženeva, 7. febr. A A l pravni svet mednarodnega urada ia. delo jc nadaljeval delo m razpravljal o predlogih za izpremembo poslovnika sveta in konference. Sprejete sklepe bodo predložili plenumu letošnje mednarodne konference dela. Svet je nato posveti! posebno pozornost sklepom zadnje skupščine Društva narodov, ki se nanašajo na gospodarska in socialna vprašanja. Zastopnik Jugoslavije v svetu minister za socialno poJitiko in narodno zdravje Dragiša Cvetković je govoril o resolucij: skupščine Društva narodov, ki se nanaša na življenjski standard. V svojem poročilu jc minister Cvetković zahteval, naj mednarodni urad dela posveti posebno pozornost delavskemu zadružništvu kot važnemu gospodarskemu in kulturnemu činitelju, ki bi mogel dv>gr,;ti življenjski standard delavstva. Svojo zah*evo je minister* Cvetković utemeljil takole: Zadnja skupščina Dru£tvr. narodov je mtaeca septembra lanskega leta sprejela resolucijo druge komisije, ki opozorja na pomen potrošnje in zahteva, naj bi gospodarska in finančna organ:zac:j-a ob sodelovanju mednarodnega urada za delo proučila narodne in mednarodne ukrepe, ki bi mogli dvigniti Življenjsko stopnjo širokih množic Mednarodni urad za delo pravi ▼ svojem poroči.u o tei resolucij;, da bo s svoje stran: proučil vpliv socialne zakonodaje na dvig življenjske stopnje delav VpfcT na dvig gospodarsktga in kulturnega življenja delavstva je tako velik, da močno pospešuje potrošnjo in da more zaradi tega tudi vplivati na obnovo gospodarskega življenja sploh. Zato je želeti, naj mednarodni urad dela posveti pri študiju, ki ga pripravlja, vsestransko pozornost tudi delavskemu zadružništvu. Če bodo sadovi tega študija ugodni, v kar ne dvomim, bi kazalo sploh v vseh deželah pospeševati razvoj delavskega zadružništva. Kolikor mi je znano, je mednarodni urad za delo v tem oziru že nekaj storil. Veselil bi se, če bi tudi to pot posvetil delavskemu zadružništvu primerno pozornost. Pričetek slovanskih sokolskih tekem Praga. 7 feb. AA. (CTK). Včeraj so se v tatranski Lomnici začela tekmovanja slovanske sokolske zveze. Te zimskosportne tekme so uvod v veliki vsesokolski zlet, ki bo to leto v Pragi. S temi tekmami se začne tudi dolga vrsta važnih sokolskih manifestacij. Pričetku tekem je prisostvoval v imenu vlade poljedelski minister Zadjina. Rekel je. da vlada z večjo pozornostjo in s največjimi simpatijami snremija t« sokolske športne tekme. Letošnji zlet bo nadaljeval tradicijo slavnih sokolskih prireditev, ie večji pa je pomen te ---u Amerika bo zgradila nov prekop VVaShington, 7. februarja. AA. V ameriški javnosti se zopet mnogo razpravlja o zgraditvi prekopa skozi ozemlje Nika-rague. Ameriški listi pišejo, da bi bilo to potrebno, ker to zahteva ameriška, varnost. Panamski kanal namreč ne more dovolj hitro omogočiti prevoz ameriške vojne mornarice iz enega oceana v drugi. Predsednik odbora, ki je proučeval vprašanje tega prekopa, polkovnik Danataseu, je izjavil, da bi bil 184 milj dolg m stroflki bi Tirn*r" 722 nuljooov dolarjev. Predhodna dela bi trajala pet let, gradnja pa sest let. Demokratski poslanec Edouard Piaard pa Je kongresu poalal predlog, v katerem poudarja, da bi stroflkl aa ta prekop znašali samo 300 milijonov dolarjev. potaiikega letala 7. februarja. Ogromni angleški hidroavijon, ki vrti redno službo med Anglijo in Indijo Je padel včeraj na tla, ko se je dvigal z letališča v Brindisiju. Angleško letalo je pravkar prispelo iz Londona in Je hotelo nadaljevati pot v Aleksandri jo. Potnikom v letalu se ni nič zgodilo, hudo je poškodovano samo letalo. F#let v }vž»o Afriko . fsbr. AA. Z letališča Greewaan-da oe je davi dvignil letalec Claae%ai a svojim letalom* da bi dosegal rekord na pro- Potiticnl o&$o\ni& Brezpogojna pokorščin* ali top s kolom Pretekli teden smo poročali o razgovoru Šestih duhovnikov z dvema krščanskima «0-ciatistoma, ki smo ga posneli po »Gorenj-cu«. Razgovor se je nanašal na tako zvano ljudsko fronto m na dogodke v Rusiji in Španiji t V zvezi s tem razgovorom objavlja sedaj glasilo tehanta škerbca in advokata Sabo-thyja uvodnik, v katerem izvaja med drugim: »Dolgo nismo mogli razumeti napaSm* »Delavske pravice* na stranko večine sto~ venskega naroda od onih, ki so \>edno zatrjevali, da strokovna organizacija ne sme biti politična in tudi ne odvisna od političnih strank. Če kdo ni zadovoljen s formacijo politične stranke^ v kateri je ogromna večina slovenskega naroda, in če kdo ni zadovoljen z njenim delom, ima pač vsak pravico, da pove svoje mnenje, ima tudi vsak pravico, da si ustanovi svojo politično stranko, ali da izstopi iz politične stranke, ki mu ne prija. Sedaj pa se nam je začelo svitati. Postaja nam jasno, zakaj se glasilo strokovne organizacije spušča na strankarsko politično polje. Simpatije za »ljudsko fronto*, to je tisti ključ, ki nam sedaj jasno odkriva ft» skrivnost. Tega mi ne smemo več mirno gledati, da par zmešan i h glav slepomiši med našim delavstvom in ga zastruplja z nezaupanjem do vsega našega krščanskega socialnega in kulturnega dela. Mi danes javno naslavljamo na Jugoslov. strokovno zvezo in na »Delavsko pravico* apel, da iz svoje srede izključi vse, ki sim-patizirajo z ljudsko fronto in vse, ki vmešavajo strokovno organizacijo in njeno glasilo v politično borbo proti ogromni večini slo\*enskega delovnega ljudstva. Če tega ne store, bomo pričeli odločno borbo in pozvali vse katoliško delavstvo, da izstopi iz JSZ in vrne »Delavsko pravico*. Mi ne moremo več gledati tega slepomišenja, ki vsemu katoliškemu kulturnemu in socialnemu pokretu tako škoduje... Katoliki moramo imeti svojo katoliško fronto. To je katoliška fronta enotnih katoliških kulturnih m socialnih načet, enotna fronta proti komin-terni, enotna fronta proti materializmu, enotna fronta proti kapitalizmu .. .* • Čitajte in sirite »Slovenski Narod«! zlato fdboino Beograjska revija »Krug* objavlja to4e poučno in značilno beležko: PiSe nam prijatelj iz Niša, da 90 dobili dijaki tamkajšnje gimnazije nedavno nalogo, da povedo, katera osebnost iz nase zgodovine jim je najdražja in najmilejša. Naravno, pod tem je razumevana vsa naša zgodovina — srbska, hrvatska in slovenska. Mnogi dijaki so se izrekli za sloveče narodne junake, seveda v prvi vrsti srbske, ali nemajhno število izmed nfih se Je izjavilo tudi za Nikolo Zrinjakega. za Valentina Vodnika, za vladiko Strossmayerja itd., toda relativno največje Število glasov — in to ne samo med hrvatskimi, nego vobče med vsemi jugo-stovenskimi velikani — je dobil — ne kak srbski velikan, marveč hrvatski kmetski vodja in mučenik Matija Gubecl Pa ko smo globoko gin jeni razmišljali o tako krasnih sadovih dejanskega dela za vzajemno ljubezen in spoznavanje Srbov, Hrvatov m Slovencev, smo dobili slučajno v roke izvod zagrebške klerikalne »Hrvatske straže* s slično anketo, namenjeno dijakom, čitateljem tega Usta in obsegajočo vprašanje: »Katera osebnost iz hrvatske zgodovine vam je najdražja in zakaj?* V tej anketi so se glasili odgovor: večinoma tako-le: »Najraje imam kralja Tomislava, ker Je premagal Bolgare in bil prvi hrvatski kralj, — najdražji mi je Zvonimir, ker je hotel tti v boj, da osvobodi sveto deželo, — Stjepan Držislav Je meni najdražji, on Je dobil od papeža zlato Jabolko, v šahu je premagal beneškega doža in v hrvatski gro je uvedel šahova pot Jam... Borzna poročila. Carin, 7. leb. Beoped 10, nvb 1415 London 21JP, Newyoak 490.75. Bruselj 73.0 Milan 22475, Amsterdam 240.75. Beriifi 17340. Donaj 81.10, Prri lomna lai gj flknav V favnam al naan : RACIJA V EKSPRESU "^""Sn, +aZ JEeV"*""*"" ki nam predstavlja nepomirljivo In divjo borbo aa življenji te mat met ametmmmd čuvarji Javne varnosti te slocaaenlmi gsajiii—J L Predstave ob 18., 18.18 te tUl vri Večer v narodnih nošah TraatlciMclna pcir#o1it«v JS |« m|M j l)oU}eiia ▼ Ljubljana. 7 februarja Krajevni odbor Jadranske straž« v soboto priredil uspel »Veeer v narodnih notah«, al je že trs^eSonalna. najbolj pestra m najbolj priljubljena prireditev v naAem mestu. Goste >e sprejema! v dvorac; na Taboru predfiednik ar- JoSko Pogačnik s podpredsednikom g. Verbicem in odborniki gg. ravnateljem Ogrinom. ravnateljem Gotobom' in polkovnikom v p KristaooiTi. Dvorana, .te bila okusno okra- Prireditev je počastil s svojm obiskom drvtsonar Tonić s gospo ▼ spremstvu ite- vtfnib of.rirjev naće gamzije. med katerimi je bil tudi komandant 40. polka pol-kovnk MaJtač. komandant planinskega bataljona podpoUannik Oblak m drugi Bana je rastopal inJpektcr prosvetnega oddelka prof. dr Sušnik župana dr. Ravnikar apeladjo ur. fetra-sser finan«*no direkcijo dr. Sedlar, rektorja prof. dr. Ke-lemina z gospo. Med odJičniki, k so zasedi: prostore na odru, so bili gosro ministra dr. Krame rja. goepa dr. ilajaTrao-va r>reis*"dmk oblast-ega odbora JS dr Pirkmajer z goep-D. narodni posla-.ec Fta*-ko Turk. česk<->eJovaskj konzul g. Mmov-sky. danak- konzul Zdenko Knez z go<"p«v predsednik Inženjerske zbornice in* Plrk-majer z go«po dr. Puc z gosno. preds*»d-mk CSTD inž Mackovsek z gospo, direktor prof. Breznik t srospo, prof dr Pretnar, ravnatelj dr. Lajovie, ravnate!| Džinovski in drugi. Prired-tev je bila otvor jena s kral'ev-aSkizn kolom Predsednik Josko Pogačnik z gostjo ddv ztjonarevo !n đtviz prkupno mojster Je^ko. ki je vodi *u-*i nadaJjne plesne oastnpe. Nad 100 narodnih noš e po2:vik> prireditev ta ji dalo teredno žJvahno in pestro obeležje Videl« smo nose iz vseh S> lov nase države, pa tudr ruske, pol-eke kitajsko no*o grzr>ea V prvi vrsti je pa treba izreCi vse priznanj^ in aahvmio Umiri sesuajl JS, kl Ja atala ves oae aaredno aetfuijreo te poOrtvovatao ob strana priredi tvsssnu odboru pod predsedstvom ravnatelje |. Goloba, te ki Je v veliki meri njena zasluga, da je dosegla prireditev tako lep uspeh. Jadranski straSarfl v Maribora Maribor, 6. februarja Snoci je priredil oblastni odbor JS v vseh prostorih Uniona svojo tradicionalno plesno prireditev >Jadransko noč« združeno z vel ko revijo narodnih noS. Dvorano, ki je bila zelo okusno dekorirana, je napolnilo naše narodno občinstvo. Posebej moramo omeniti poveljnika vojaškega okrožja polkovnika g Stojilkovlca poveljnika 45. p. polka polkovnika g Nlkoliea. poveljnika 32. art. polka polkovnika g. Ki-lerja. garnizionarja podpoikov. g. Maslaca, poveljnika sole za rezervne častn ke podpolkovnika g Gascića in stevalne člane častniškega zbora, dalje zastopnike civilnih oblastev maglstratnega direktorja g. Ro-doseka, predstojnika policije g dr A. Ter-stenlaka. sreskega načelnika g. dr. Sliko predsednika obl. odbera JS bivšega župana g dr Lipo'da in drugih. Ples je otvoril s kraljevim kolom polkovnik g Btojilkovič z go Marijo Maistrovo. Ob zvokih vojaške godbe pod taktirko g. kapetana J i ra neka ae ;e razvila animirana plesna zabava O poln-^čl je bila velika revija narodnih nofi. katere se je udeležilo preko 70 krasnih narodn h noi ki so predstavljale skoro vse pokra nne na/^e države b lo pa le tu^i n«Kaj čeških slovaškh m m-kih noš Po odmoru je sledilo g'aso-vanie za najlepšo narodno nošo. pri katerem je zmagala s 692 g a«»ovi gdč. Vojka Sraieva. hčerka znanegs trgovca g. J 8ra-ja. Naslednje nagrade so predele ga. Po-jfačnfkcva. gdč N»safeva, gdC. Hoch-miillerleva: za tolaž Ini nagraii sta bili izžrebanj gdč. Priverškova in ga Luksa. O ,: čns zabava se je raztegnila do zgodnjih jutranjih ur. s Danes popoldne so priredili pomlad ki J. S. na mar borskih sredniih šolah v isti dvorani akademijo v proslavo Stros^ma-"enevega dne Nastopili so zbori: meSani zbor real pir^n^ziie pod vod*tvo*n učit. petja g. J Ostrovftke pod ;st;m vodstvom mln'-'mski zhor niži« resTne erimnaz je oktet učiteljske so^e mešani zbor trgovske akademlie pod taktrko g. prof. Vasilija Mirka, zbor 12 ^re^nHešolcev vodja g. Ciril Cvetko in združeni m^š^ni zbor klas. rimn. in učit šole pod istim vodstvom. Sla\*nostni govor 1e govori1 Martin Lah 'trg. ak.l. Kot sol'sti so s*> uveljavili na klav'rjn Aleksander >ovič (real. glmn > Avg Lipovšek (klas gimn 1 na gosTIh in godalni kvartet realne grmnaziie. Na oroeTamu sta Se bi^a dv^ ralalna na-cjtort^ :n -H'P deklamaciji. Prireditev ie prav lepo uspela. V Ljubljani Je bik prijate!jeka trening tekma med Ljubljano in Hermesom, Iz ki je bil 0 : 8l V Mariboru Ja v tekmovanju aa Maverjev pokal teleanJeer aaaatejsj Slavijo 7 : X Rapid te Maribor pa ate igrala 2 : 2. Beograjska Jugoslavija je aa turneji v Turčiji in je dveksat igrala v Carigradu. Pral oan je premagala Pero 3 : 1, drugi daa pa z Galata Sesali 0 : 0. V KAI-nu je bila vAeraj meddržavna tekma Nemčija : S vme. Končala ae ja 1 : 1. NeaeljsJd berači Ljubljena, 7. februarja NIČ ne pomaga, tudi berofil so raadelje-ni na katagorije. predvsem aa dve glavni kategoriji: a poklkmc te prUožnostae berače. Poklicni berači imajo patent na beračenje te stalen prostor aa »obratovanje«. Beračenja Jim ne brani nihče, aato ae Jim tudi ni treba skrivati pred policijo. Posebna vrsta so berači, ki beračijo stalno ob petkih, a med njimi je sope t že ena kategorija: priložnostni berači, ki beračijo ob petkih aato. ker je Že beraJki dan. Berače torej lahko delimo tudi po dnevih: petkovski. nedeljski, vsakdanji . . . Petkovski berači se morajo bojevati za svojo staro pravdo, kajti oficielno je prepovedano beračiti ob petkih. Srečnejši so nedeljski berači, ki jih nihče ne preganja. Nedeljski berači so najbolj dostojanstveni. Zasedejo prometna križišča na periferiji, kamor se usmerjajo množice meščanov na sprehode. Svoja mesta zavzamejo dopoldne točno ob eni in isti uri in »uradujejo« do večera. Sprehajalce poznalo že skoraj vse. Včasih nanese prilika da se spuste s tem ali on'm v razgovor o vremenu ali o slab h časih. Dostojanstveni so tako. da jih težko prepoznaš na pni pogled. Toda nedeljski berači se sprehajalcem tako rekoč predstavljalo: glasno *ih pozdravljajo po v«v»h predpisih meščanske olike. Hočeš nočeš iih moraš opaziti, z^sti še ker sto^e na naiživshnejših poteh Pomisliš, da v velemestih ob nedeliah zavzemajo tako prostore prometni stražniki. V zadrego te spravi nedeljski berač, ko te pozdravi tako vljudno ako mu ne odzdraviš z dinarjem. Da nedeljski berači so dobri psihologi. Meščani, ki vstalak* ob nedeljah že dopoldne, vedo. da nedeljsk berači >delajo« že od rane ure tudi sreoi mesta na vogalih. Največ jih je na n«-fboij prometnih cestah Večina *e nohabt^ncev Zdi se ti. da ie vsako nedeljo žegnanie k^r se zher*> toliko beračev kakor na romarskih potih Pogosto je na M*k!o51i*e--i e«t; več beračev kakor kolnolterjev »2iva re\d^a panoptikum mvaidov vsako nedeljo! Vstop-n'n*« nrosto. pr^stov^l+n^ pr^sp^vk" hvlo^no sprejemamo'« TakSen nap's. na-fbolie transparent, bi bil naprimernejši ob nedeljah na Miklošičevi cesti. Iz tega nihče ne dela problema: beračem se pri nas nihče ne čudi. saj se še marsičemu drugemu ne Berači so pri nas nekaj vsakdanjega in nedeljski berači so nepogrešljiv del ljubljanske idiiičnosti. Nevaren požar ▼ Soteski Boh iraška Bistrica. 7. februarja Včeraj okrog pol 9 zjutraj je nastal na žagi šumske uprave v Soteski nevaren požar, ki bi bil malone utn čil moderno urejeno napravo. Na žagi so delali do 6. zjutraj, nato pa so vse pospravili in poč stili in čuvaj je ugasnil tudi vse luči. Ob 8. je bil čuvaj zopet na kontrolnem obhodu in ni opazil nič sumljivega, a že Čez pol ure je bila žaea v plamenh. Goreti je pričelo pri stroju za oblanje in se Je ogenj razširil na vso žago in je deloma tudi že zajel ostrešje. Na poMnoč so prihiteli gasilci iz Soteske. Bohinjske B strice, Bohinjske Bele, Nomn ja in z Bleda, večinoma z mo torka-mi. Napeljali so cevi v blLžnjo Savo kn posrečilo se Jim je ogenj kmalu ududiti in preprečit', da ni vsa žaga postala žrtev požara. Ker se je is žage močno kadilo, je ostalo eno gasilno društvo z motor ko do noči na straži. Ogenj je uničil del žage v notranjosti in precej je trpel tudS en stroj, škoda še ni precenjena, domnevajo pa, da znaša okrog 80.000 din. žaga je, kot rečeno, last šumak« uprave, njen najemnik pa je g Jul j Torkar z Lesc pri Bledu. Skoda je krita z zavarovalnino pri bank: »Slaviji«. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno, sodijo pa, da ga je zanetila zJocinska roka. Orožniki po z-vedujejo za domnevnim požiralcem. Zaga. je že 1. 1921 pogorela do tal, nakar so jo na novo zgrudili ter modernizirali, da je zdaj er.a najmodernejših v Sloveniji. Izdeiuje lesene zaboje več'nomi za izvoz. Iz Celja —c Ljudsko vseučilišče. V risalndci meščanske sode bo predaval drevi ob 8. g. dr. Janko Kotnik iz Maribora o Bretonijl in njenih zanimivostih ter predvajal mnogo lepih barvnih skloptičnih slSk, —c Tat je ponoči preplaval Savinjo, v soboto okrog 22.15 je neznan moški ukradel Ivanu Strašku, bil jeter ju kina s-Doma s na Krekovi cesti, izpred kina moško kolo in pobegnil s kolesom po Jurčičevi ulici proti Savinji. Na promenado* poti na levem bregu Savinje nasproti damsrkega kopališča pa je poiicdjeki stražnik uetavil kolesarja, ker se je vezi? brez luči. Kolesar je Skočil s kolesa, odvrgel kolo, skoči! v ledeno mrzlo Savinjo in jo preplavaj. Strežnik se je hitro odpel jaJ s kolesom čez brv pri parku aa beguncem, vendar pa je bil neznanec že izginil. Zato je spravil stražnik kolo na stražnico. Kmalu se je tam aglaail okra d en Ivan Strasek in prijavil tatvino, v kolesu, ki ga je b U neznanec odvrgel, je Strasek takoj spoznal svoje kolo. v soboto okrog 23. je nekdo ukradel tudi organistu Filipu Križniku izpred neke gostilne na Lavi moško kolo. V nedeljo zjutraj je našel stražnik ukradeno kok> skrito za paviljonom na oglu Aškerčeve in Vrtne ulce. V soboto so ukradli v Celju še dvoje koles, izgleda, da je na delu družba., ki se sistematično bavi v tatvinami koles. —c Nesreča ae počiva. V rudniku v Pe-čovniku pri Celju je v petek pri delu pod-sule 271etnega rudarja Josipa BogoUna iz Zagreba. Bogolin si je zlomil levo nogo v stopalu in več reber. V Zreča h pri Konjicah si je 251etni trgovski pomočnik Ivan DolinSek doma pri padcu po stopnicah nalomi 1 desno nogo. Pri okopavanju v vinogradu je Josip Podgoršek z Malega vrha prt ftniartnem ob Paki po nesreči za- del Metnoja jiueunl dmmm atan Franca Titana 1» i*te vaat a motlko in mu presekal desno dMn, Na Redka ob Pet* at Ja »letna poeaetanavva hčerka Tnaljiaaa Jta* parjora doma pri padcu a klopi žtanila desno roko, nalet, dninar Karal Krampa* iz okolice Rogaške Stotine pa si Je pri padca nkanU lavo nogo. Ko aa je hotel 44-letni, v eeJsnarni v Storab anposLeal sedlar Anton Oeatnik iz IN sort u pri Tehar* ju ▼ patok nvečer Izogniti ■ kolesom nekemu avtomobilu, je padel tako neareeno, de je dobil hude poškodbe na glavi. Ponesrečenci aa zdrav-;jo t celjska bolnici. Gospodarsko kulturna razstava v Kranju Kranj. 7. februarja Tretje leto poteka, odkar je bila v Kranju sadnja obrtna razstava. Za Kranj in vso Gorenjsko je bil to nekak majhen ve-lesejem, ki je privabil mnogo razstavljal* cev. a vzbujal tudi zanimanje med občinstvom. Razstava je tudi proti pričakovanju dobro uspela tako v gmotnem kakor v moralnem pogledu in razstavi jalni odbor je pokazal, da je kos nalogi, ki si jo je bil zastavil. Razstava je pokarala, da is življenja zmožna in da je lepo razvijajočemu se Kranju potrebna. Dala je obrtnikom novo pobudo In skušnje sa bodoče delo ter ustvarjanje, a številni obiskovalci so se lahko prepričali o velikem napredku in soli dn ost i domače obrti, ki prav nič ne zaostaja za drugo. Razstavni odbor pa je sklenil, da bo v bodoče nudil Se več. 2e 1. 1936 je sklenil razširiti obrtno razstavo v splošno gospodarsko, pri kateri naj po možnosti sodeluje vsa Gorenjska, in priključili bi ji tudi kultumo-zgodovinski oddelek. Taka velika rassrtava pa zahteva seveda temeljite priprave *n dovolj časa in zaradi tega je odbor lani in predlanskim ni mogel izvesti. Toda od začrtanega programa ni hotel odstopiti. V petek je namreč odbor T-Združ^n-fa obrtnikov« v Kranju na seji soglasno skVnll. da bo >tos gospodarsko-kulturna razsfava Gorenjske v Kranju na vsak način orvanlzirana. Odbor se ^e obrnil tudi na občino, da v svojem imenu povabi k sodelovaniu na razstavi razne gospodarske oreaniza^vTe. PoVrovitelistvo bo prevzel posebn' častni ^dbor. vse priprave ors^mizTcije in delo pa bo vodil upravni odbor ki bo razdeljen na od«eke. Razstava bo v nosloDiu nove šole najbrž v začetku sentembra. V interesu gospodarskega napredka in uededa Krania ter Gorenjske je. da se takoj začne z energičnem delom, da bo razstava res na dostojni višini. Naše de^lišče DRAMA ZačpT#»k ob 20 uri Ponedeljek. 7. februarja: zaprto Torek, 8. februarja: zaprto. (Gostovanje v Celju Veronika Deseniška) Sreda, 9. februarja: Bela bolezen. Red Sreda Četrtek, 10. februarja: zaprto. * Benedertijeva Igra »Dva tucata rdečih vrtnic« bo prihodna premiera v Drami. Ra-df obolelosti ge. Save Severjeve bo igrala glavno žensko vlogo v tej igri ga. Danilova. Nadalje sodelujejo: Jan, Sancin in Slav-čeva. Režija je Kreftova. Delo je lahkotnega značaja, ter skrbi za oddih in zabavo. OPERA Začetek ob 20 uri Ponedeljek. 7. februarja: zaprto Torek. 8. februarja: Helteja. Red A Sreda, 9. februarja: Tosca. Red Četrtek Četrtek, 10. februarja: Dybuk. Gostovanje hebrejskega gledališča Habima. Izven. Petek, 11. februarja: Ob 15. uri: Ero z onega sveta. Debut gdčne Hevbalove. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Sobota. 12. februarja: La Boheme. Gostovanje g. Dermote. Izven. Hebrejsko gledališče Habima je začelo s svojim delom pod vodstvom Hudožestve-nikov. Leta 1924 pa se je preselilo v Palestino, kjer ima svoj stalni sedež v Tel Aviv. Leta 1928 je gostovalo po vsej Evropi ter imelo takrat ogromne uspehe. V Ljubljani gostuje to gledališče, ki ima najboljši sloves po celem svetu samo enkrat in sicer v četrtek 10. t. m. v operi. Znameniti igralci bodo igrali dramatično legendo »Dybuk«, ki jo je napisal Anski. Glavna igralka, ki predstavlja v tem delu nesrečno nevesto, je A. Rovina po vsem svetu znana prva umetnica, ki je slavna kot igralka radi njenega glasu, pojave in izrednih zmožnosti spreminjanja. Družina Habima igra v hebrejskem jeziku, a vsi oni, ki so slišali to gledališče povodom njihovih gostovanj, trdijo, da je igra tako dovršena in jasna, da se razume vsaka stvar. Vsebina legende Dybuk bo tiskana na gledaliških letakih. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Iz Metlike — Diletantska družina Sokola v Metliki je priredila v nedeljo teden lepo uspelo kmečko burko. Naslovnik igre >Maksi« je pes vaškega lovca, ki s svojimi deli razburi vso vas, a svojemu gospodarju nazadnje le pomore do lepe Katrce, županove ed:nke. Br. Jerina se je kot rutiniran igralec popcitacima vžirvel v vlogo Streber-njaka, vaškega žurpa/oa. Prajvtako je bila vsem navzočim všeč njegovi hči, katero je prikazala s. Stipaničeva. Br. Ceraugelj je kaj dobro rešil svojo dokaj težavno vlogo Matasanovega Načeta, bogatega, a boječega ki nekoliko omejenega kmečkega ženina. Odličen je bil br. Kremesec v vlogi bajtarja Orehka, ženina županove kuharice, katero je podala sestra Turkova, tako da je njun nastop vzbujal kar salve smeha. Prijetno zdravnikovo taduvrico je prav dobro podala s. Julka, 2enovega Loj-za, korajžnega lovca pa br. Gornik. Tudi oba orožnika br. Rus in Babic sta prav zadovoljila občinstvo. So v eda ne smemo pozabiti še Slavka, ki je, dasiravno prvič na odru, kaj dobro rešil svojo nalogo kot pastirček Jozej. Režiser br. T ur k in vsi igralci so. kakor rečeno, prav dobro rešiti svojo nalogo. Gledalci so prišli na svoj račun in se prav od srca nasmejali, saj je smeh v teh težkih časih kar pravo zdravilo za mučne vsakdanje skrbi. Dvoranica je bila nabito polna in še je odšlo precej ljudi, torej zopet memento, kako prepotreben je novi dom. — Novi pomočniki. Pred pomočniško Izpitno komisijo so zadnjo nedeljo v januarju napravili porr^č-^k' izpit Stepam Te- reeija m Bukovec Alojzija iz šiviljske otroke, Krese Stanko tz pečarske in Su-tyeda Jonaf iz mizarske stroke. KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 7. februarja katoličani: Romuald DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Kraljica džungle Kino Sloga: Racija v ekspresu Kino Union t Vat za ljubezen Kino Moste: »Vesela vdova« in »La gar-conne« (Možak arica) Kino slika: Juanita Glasbena Matica: občni zbor ob 20. v Hubadovi pevski dvorani Predavanje SPD: o južnoameriških Andih ob 20. v dvorani Delavske zbornice Prirodoslovno društvo: nadaljevanje rednega občnega zbora ob 18. v predavalnici mineral ozkega instituta na univerzi DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1. Bahovec. Kongresni trg 12 in Nada Ko-motar, Vič — Tržaška cesta 3m*poJ mite* Cvetke, nebrane iz uredniškega koia: Spregovoril je v spomin češkoslovaškemu prazniku... Ljudst\*o je b!o v neprestanih ttraheh ... Slišeči ljudje ... Požrtvovalne preiskave so ugoto\~ile. . . 1'kradel je kovčeg, tast nekega Dunajčana, v katerem #S je nahajal sveženj blagajniških ključev, knjiga »Garibaldi«, dva para damskih čevljev, par moških in ženskih sandal itd.___ Ročna torbica je bita izgubljena. Pošten najditelj se išče.. . Poskočile no vse življenjske potrebščine in los.. Zima je od smole in še kakinel___Avtobusi vzdržujejo promet le z naj\-ečjim sumozatajeva-njem ... Plaz na cesti je snežna gmoia . .. Zima je nas oblagodarila tako gostoljubno, da bi se ji za tako gostoljubnost kar re-vanžirali, ako bi se kako dalo. .. Vreme se nam kuja, do prave zime ne pridemo in veseli bomo. ko doživimo izpreobrnjenje, . Smrt je vzbudila sočustvovanje s prizadetim... Konec slavospeva: Njegov odhod pomeni izgubo za naše mesto, ki jo vedo ceniti vsi prebivalci. . . Prepeljan je bil v bolnico s težkimi notranj'mt poškodbami. . . Takihte o«effc bi lahko nabrali v vsakem urednittvu polne koše. Sicer je pa prostor za nje v uredniškem košu, ki prenese marsikaj, tako tudi Dunajčana s ključi, knjigami in čevlji v trebuhu, poskakujoče življenjske potrebščine in les, vidizevanje prometa a samozatajevanjem, sočustvovanje z mrliči, prevažanje ponesrečencev v bolnico s poškodbami in ne z rešilnim i-ozom itd. Z Jesenic — Dopisniku »Slo\enca< v album: V eo-betoi številki >Slovenca< pod rubriko *Je-sanice« eo bile v poročilu o polannera si tu objavljene naslednje vns£ioe: Ni pa res, da bi brli prav Jeseničani izmed vseh Slovencev tisti, ku so postali najbolj brezglavi ij da bi letali okoli kakor brez glave, kar bi člo-vak mogel posneti i*, pomočila v »Slovenskem Narodu.« Iz gornjih vnstje pa ie razvidno, da ie postal Slovencev dopiarn k brezglav, ko piše o brezglavosti drugih, o čeme/r mi sploh risali nismo. Sajn pa je menda šele v petek popoldne pri??! nekoliko k sebi, da je v precejšni* omotici najavil xSloveneu< poročilo o polarjem siju. Porodilo sem je pa javil telefoni eno uredništvu > Slovenske-sa Narodat takoj, ko je bila >e široka jdiv-nost pod mocnilmi vtisi veličastn nebesnega pojava, Poroujla iz drugiih držav so omenjala izredne dogodke- ki <=o nastali pod vtisi izrednega nebesnega pojava. V nek^m krairu ie eno osebo zadela kap. nekje dnig:o je nekdo skooil «kozii okno in se ubil, n?k dopisnik je izjruhnd glavo, *91ovenee< od 2£>. I. pa je poročat, da se v Budimpešti govori, da se je odtrgal kos sobica, kar pa bržkone ne to res. Jaz sem po dolgolet.i ?*n novinarskem delu že dobil tako trdo in debelo kožo, da mi bovškem je >Slovenčevega< dopis-rr-ka ne bo prežlo tol/ifco do živega, da bi na, nte v bodoče sploh odgovarjal. 9u£nik Mtiti-ja. sotrudnilc »Šovenskege Naroda«. Iz Maribora — Župančičeva proslava v Ljudski univerzi, v petek se je tudi tuk. Ljudska univerza oddolžila našemu največ-j emu živečemu pesniku in priredila v proslavo njegove GOletnice večer posvečen njegovemu delu. Dvorana je bila slavnostno prirejena, kar je razpoloženje se povaddg^nilo. Uvodoma je spregovoril nekaj apominakih besed predsednik g. ing. Kukovec, nakar je g. prof. Stanko Bunc predstavi! gosta g. dr. Antona Slodnjaka in g. Cirila De-bevca. Prvi je v krepko zajetem govoru orisal pomen in delo Otona Župančiča, drugi pa je recitiral nekaj značilnih pesmi iz različnih Župančičevih zbirk. Občinstvo, ki je dvorano do dobra napolnilo, ni štedilo s priznanjem. — Tujski promet v januarju. V januarju je pripotovalo v Maribor 1560 oseb, ki so dale 5095 nočnim; od teh Je bilo ino-zemcev: Avstrijcev 307, Nemcev 8&, <5e-hoalovakov 70, Italijanov 42, Madžarov 29, Poljakov 29, Ftumumov 26 in 3 Francozi. — Poučite mladino! Več mladoletnih fantičkov v starosti od 6 do 10 let je pred dnevi blizu žeQezni5.kega smetišča v znanem »trlkotu« obmetavalo tovorni vlak s kamenjem. Pri tem je bil lažje poškodovan v obraz zaviraj Franc Babic. Starši, pazite na svojo deco. da v svoji objestnosti ne ograda varnosti prometa in prometnega osebja! — Petek, dan beračev. V petek je policija nastopila proti vedno naraščajoči nadlegi beračev, ki sUrjo IZ okolice v mesto. Prijela je 41 beračev in jih izgnala v domovinske občine. Nekaj sumljivih Ptičkov pa je ostale na policiji, kjer jim skuSajo osvetliti pretekiont. — Tatvine Koles. Neznan ljubitelj koles Je včeraj odpeljal iz Mlinske ulice dvoje kole3, ki sta last gostilničarja Rudolfa štiberca in plesfkarja Jožefa Sapca. — 2elezniska nezgoda na glavnem kolodvoru, Na severnem koncu glavnega kolodvora, blizu tovarne Mirim, sta včeraj kmalu po poldnevu iztirili dve lokomotivi. Obe sta se po različnih tirih bližali isti kretnici, kjer sta druga drugo vrgli iz tira. Na kraj nezgode se je podala komisija, da ugotovi vzroke. Pomožno delavstvo iz delavnic drž. železnic je kmalu po nezgodi pričelo odatranjevntl prometno ovi- (SPORT Včerafsnli športni dogodki Banovinski prvak v slalomu je Heim — Uspešen nastop naših skakače v na mednarodni tekmi v Celovca Ljubljana, 7 februarja. Podružnica SPD v Čelu ie včera' odlično izvedla prvenstvo dravsk«* baix)vine v slalomu ki jc obenem vlja.o iud: za pr-venstvo mariborskega podssve/a. Prireditev je bila prav dobro obiskana, saj je nastopilo nič manj kakor 51 tekmovalcev Vreme jc bilo ugodno. sne2 izvrMen. Proga jc režala v viitni 700 m pn Celjski koči in je bila s 150 m višinske razlike dokaj težka. Nikče ni presmučaj proge brez padca, na cilj pa je pnsnelo le 30 tekmova'cev. Razred zase s*s bile mednarodna tek m ova ca He.m in Prašek ki sta se v istem vrstnem redu p!as:raia Najboljši čas dneva je dosegel Prašek z 1:28 m sicer v drugem teku Banovinski prvak j« povtaJ Hubert Heim (Skala Jesenice) s skupnim časom 3 mm. 2 sek^ 2 Dr' Praček (Skala) 3:02.7. 3 Kob-ler (SkaU) 3.16.1. 4. Mucko (SPD Maribor) 3:174 obenem prvak mariborskega podsa-veza, 5 Novak CSkaU) 32v7. 6. Herle (SPD Celje) 3.393 Znani mednarodni tekmovalci Voller. Cap, Jelen in Žmdsr se niso pla-srraTi V prvenstvu moštev je zmagala jeseniška Ska.a s časom 12.50 < pred SPD Celje s 19:57 m si priboril« darilo g bana. V Planici je Ilirija priredila mladinsko skakalno tekmo. Nastopili so po večmi te-čajnikj p'ar. iske skakalne sole, ki jo vodite Novsak in fVibosek. Najmlajši so skakali na 25 m skakalmci. Izmed 20 tekmovalcev je zmagal Leo Bukovnik s 197.8 točkami (17. !7, 16-5 m), Z Lojze Raztnger (oba Bratstvo) 184.5 (16, 15.5. 16), 3. Meiik Jože Oltrija) 180.6 (15. 15 5 165). Izven konkurence je bil prvi Anton Zaje (Ljubljana) z 200.6 ročkami (19. 17.5, MS), 2. Tone Re-ziager (Bratstvo) 193J Sledite so tekme na 40 m aVskamici Tudi tu je nastopilo 20 tekmovalcev. Skakali so s skrajšanim zaletom. V konkurenca je bil vrstni red naslednji: 1. Janko Mežik (Ilirija) 203.1 (22 5 27J. 2B\ 2. Tone Ra-Tinser (Bratstvo) 198J (21. 25. 27), 3. Janez Rožič (Ilirija) 1888 (21, 25 24 5). izven konkurence pa l. Lojze Razngcr (Bratstvo) 189-2 (17 5, 22-5. 23J). 2. Cvetko Polajnar (Ilirija) 186.2 (20. 24. 25). Prav dobro so oas neii skakači zastopali v inozemstvu ne mednarodni skakalni tekmi v Celovcu, kjer so rasen nalih nastopili se Nemci, Avstrijo •> Japonec lguro Prireditve «roo se udeleffti z 9 skakači, doć i m je skupno nastopilo 56 tekmovalcev Zanimam je je bilo ogromno in je tekmi priso-atsovoio skoraj 10.000 gledalcev. leten po- sameznikov so ocenjevali rudi vrste. V slednji konkurenci so nastopile NemTija. Avstrija in Jugoslavija in sicer v vsaki s 3 skakači. Uspeh Jugoslavije je prekosil vse pričakovanja \'a-a vrsta je zasedla m-cer le zadnje mesto, a je za Nemčijo zaostala ie za 6.3. za Avstrijo pa komaj za 0.3 točke. V oceni posameznikov je zmagal Japonec lguro s 334.3 točkam' (47.5. 50, 50 m) 2 VViedemarm (Nemčija) 325.4 (49.5, 50 51.5). 3 Dellekarth (Avstrija) 320.6 (48. 4«. 51). 4 Karel Klančnik (Liubliana) 318 5 (45.5. 4$. 49.5). 5 Klopfer (Nemčija) 315.5. 6 Galla:tncr (A) 313.5, 7. Albin Noviak (Bohmj) 312.6 (45.5. 48.5. 49.5), 9. Albin Jakopič (Mojstrana) 310 8 (47.5, 47 46). Od ostalih naših skakačev je bil Pribo^ek (Ilirija) sedemnajsti s 302.1 to "kam i (473. 46. 46). 18. Edo Bevc (L-ubijana) 300 7 (46.5, 48. 48). Dečman (Ljubljana) je skočil 40, 44. 43 m. Srame! (Ljubljana) 44-5. 46 padec, 453. slab-a pa sta bila Legat in Florjančič (oba Ljubljana). Po vrstah je bil vrstni red naslednji: 1. Nemčija (\Viedemann, Klop-fer. Kratzcr) 948.2 točk, 2. Avarrija (Delle-karm. GaJlaitner Ricger) 942.2, 3. Jugoslavija (Klencnik. Novsak. Jekopič) 941.9. V sodniškem zboru je sodeloval tudi jugoslovanski sodnik g. Jelenič iz Ljubljen*- Ilirija je včeraj dopoldne pri redila na svojem drsališču mladinsko drsalno prvenstvo. Led je bil izvrsten, udeležba prav dobra. Med dečki je zmagal Janez SiapniČar pred Norbertom Lavrenči čem in Radom Kočevarjem, pri deklicah pa Marija Bogata jeva pred Dori Maverjevo in Alenčico Zibemovo. Na Bledu je bile drsalna produkcija članov Ilirije, ki so oaatopili s 7 ČLani in članicami. Prireditev bi lahko v tujsko prometnem pogledu se lepae uspela, če bi bila ledna ploskev remeajttejae pripravljene. Glavni del sporeda je bil nastop Palme tove s krasnim plesom v narodni nosi in pa dvojice Pametova-Bibcr z valčkom in tangom. V nogometu se je nadaPevelo tekmovanje za zimski pokal Zmagala sta favorita Gradjanski m BSK. ki se bosta torej pomerila v finalu. BSK je igrai v Sarajevu proti Slavi ji in je z mnogo sreče zmagal 1 : 0. Rezultat je bil dosežen le po 8 minuti. V Zagrebu je Hajduk podlegel z 0 : 2. Igra. ki ji je prisostvoval rudi minister za telesno vzgojo g. dr. MHetić. je bila zelo razburljiva in bi se kmalu predčasno končala, ker je sodnik priznal Gradjanske-mu popolnoma nepravilen gol. sSKOTBlVSKI NAKODc. T. —L DNEVNE VESTI j* kila = Za *kt j*anje i: «Je. Od 26. do 59.. jusne^venako-iii nalili bor ▼ EiiiMMBcmt pno «t>k>. m &kl«Bj>n« po«Wh»« pogodbe sjaede ksca bofianelreara. hrvatske«« a te^eriranoga les*, ki ee artoia v Neuibjje, Nač trradbenH les je bil tipiziran v nekaaaare klavne skupine. Raa— Wfpe ie bila sklonjena izmen »ava skadarskih in lesnih strokovnjakov ter streJeeaifc gleaal Delo tega odbore bo pripomoglo k povečanju m oJa^ss-nju izv.rza naše«* lesa v Keoacijo. Sefa aa ?s udeležil med drugim, tud* plovni tejnjk Zveze indu*tiijrev za Slovani ie g. dr. Adolf Goiia — 50 000 a* m-k. k eeUveev aa aai Jaaraa. Inozemski tisk. zlaatr. čeakoslovaski listi- pišejo o Jtlepu nemške delovne fronta, k« boce po? Lah letoa oa nas Jadran 50,000 aeav ških delavcev na plačan polenu iopueL Praski 1 Ven »o v piše, da bi pri ček eaeeeai delavci prihajati z nemškimi parnlkj ie v marcu in meet po 6.000 mesečno. Otipkali bi razne kra.e od Sušaka lo Kotora in v Jugoslaviji bi ostal' 2 do 3 tedne. Češkoslovaški tasti najzlašaio, da še znajo Verna izkazati h valjan*- on m državam, s katerimi iele biti v dobrih ^oapodarbkjb in politikih stilen. Tržaški >Pikoio< pa izraja bojazen, da se Ni n^m.^ka javnost preveč za in t areaa-rala za Jadransko morje, kar bi utegnilo Škodovati v prv: vrsti -; ta b'fantki m interesom * Stanovski naziv inžcnjerJev. V pred- ea -. ?rr.o Imeli Slovenci in inženjer- ski stan več različno zvenečih nazivov, ki so bili izvedeni iz francoskega »insemuerc ali pa so bili >e preoblikovan: pod vplivom že nekaj sto let v slovenščini rabljene besede »žovnir« (r^vojak; iz nemSke oesede SfildnerV To zadnje morda zato. ker je izza Napoleonovih vojn do tedaj ko je v 70. letih pričel nastajati pravi inženjerski stan. izvajalo največ gradbenih del. kot Ti. pr. cest m podobne***, vojaštvo. Zato smo v siovenš^fnl sliftalj m čitad dialektične oblike inžener. inždner. inženir, inžinir in nadalje iur.:r ženir želir in čudi JurCieev »žolnir« Delavec in drug- priprost človek nagovarja *e danes največ z >ženir« m ižu-ntr< Ta nered je odpravilo Udruženje ju-^os J o venskih inlenierjev in arhitektov, ko ie že 1 1919 sklenilo, naj se obvezno uporablja fonetična oblika »inženjer«, in se je do zadnjega ie dodobra uveljavila tako v slovenščini kakor tudi v srbohrvaščini. Gg prof *r Breznik in univ. prof dr. Ramovi pa sta v obeh izdajah 1 Pravopi-sneaa slovarla« spet predpisala dialektično obliko »inženir- :n kot posledico tega imamo danes spet zmešnjavo glede rabe In pisanja tee*a stanovskega naziva. Ker je beseda !nž»n'*r mlajsera izvora saj obstoji inženjerski stan iele nekaj desetletij, bi bilo pravdno, da bf ostala rudi v »Pra-eammaam rtov* r ju * fonetična m ne dialektična oblika, in glede na dejatvo. da se tudi drugI slovanski narodi zdaj pribllfuieio fonetični obliki in ker smo predvsem *nte-njerji upravičeni, da odločujemo o ovojem ?m Imenu, je podpisana sekcija ^hvezno rabo že udomačene fo-oblike »Inženjere V okrajšavi pred imenom pa naj se v smislu zakona o hugnih flz 1. 1929 > uporabi)« v začetku stavka oblika sina;.« m v sredi stavka amsa * Ljublianska sekcija Udrutenja ju-*roalover»sk'h ^ten^er^ev in arhitektov. Vsa Ljubljana na] poizveduje? f Katero mati je pustila včeraj pred vrsti mojega samskega stanovanja svojega pol leta starega sr^kanega malčka T Kako je fantka trne? Zaenkrat mi knVfem: Paglavček Vse, ki vedo o stvari kaj več, prosim, da ml javijo event. podatke na mojo telefonsko številko 2221 MARTEN J. profesor na dekliAkem internat«' v Ljubljani I — Teika iMleifn Dragice Lap*evira. Znani sociaiaH routtanovitetj soeialKtK-ne stranke v Srtiji Dragiaa Umčevie lezi U 'ko bolan v »a na tor ju dr. Zhko .d v Beogradu. I^očevic ie star 72 let Douti ja hude srčne zaradi sočnega krvnega pritiska kot arterioskleroze borze v letu 1931. Po uradnih se je poveč?: iani promet efek-r, deviz in valut ne borzah v Beogradu, Zagreb^ in Ljubljani v primeri s predi ar-akm latam za 770.000.ooo din. — Plešama seja sprane JOO. V soboto sveder je bila t Zagr?bu vsioa plenarna aaie isprave JaimiilOFFsaaiiaja olunp. a-keva odbora pod predsedstvom člana mednarodnega od tora prof dr. Franjo Bučarja, s* chaevnem r^du je bilo med drugim vprašanje prireditve 14. olimpijade v Jugoslaviji, sestanka članov mednarodna ja olimpijskega odbora v Ma 19R9. v Jugoslaviji, oohoda članov MOO dr Bučarja in generala Djuki-ea v Karo. izpreoMaabe pravil JOO eklica- ekuparine za 10. aprila v Za-Jepa o kandidiranju Jugoslavije 14. ol mpijado. V saeo vprašanjih je bil maammrr 0 ep b o ^avieci — . zlasti kar s* tiče 14. olimpijade. — Se-lasek izvršnega edbera JUU. V Beograda se ie sestal včeraj izvršni odbor JUU in obravnaval je razna «4anov*±a in doteka vprašan ia. Med drugim je bilo na dnevnem r?du vprašanje vz»irievan;a narodnih šot amavtdmajev v fiaanoaeai zakonu, atvrsitev sklepov glavne skuneeme ter glsv-nega in upravneea odbora, sklican je seje gm»uega odbora, prosvetnih razmer in potreb naših aoL Ii Ljubljane ie pruo^voval seji predsednik sHieije J IT' za dravsko banovino Metod Kumejj Iredsednik JUU Ivan Dimnik ;e v svojem poročilu obravnaval vprašan*e grupacije larteljstva ▼ stanovski organizaciji. Danes dopoldne se Je eeja os dal jeva la. — Tečaj za trenerje za *m*ik in Hatom in zrn Hnušk^ učitelje. Mmistrstvo za telesno vzgojo naroda priredi v Triglavskem tečaj am aa taajal bo L tu bi jeni ugajsomjm da maso 9aovenej do sedaj pretrpeti ogromne narodne izgube is da je poslednji eaa, da ee aevaaaaetno aa čim uasjaenejso [* miagamki oasodno^obrambne-da dela« — Znazti mladinski ta* >SSveeeek< ee je posvetil takemu delu. S popotnico svete materine basede obtoke >e naše zamejčke in kaeljeaeke. Pejdeijubi. starti, učitelji, naročajte »Zvonček«. darujte v >ZvnnJfkov< gattal TeL 22-21 Oa la.; i»oi m tlll vrl Vm mm Itmbmm (Dur l>tMmsar) Magrde ftekneider Paul Javor, Paul Kamp, Luesa Kngiisch, Ti bor Halmay — V aeeaatitev 70-leteiee spnitevane spe Pranje Tavčarjeve sta gospa A. S. z Kranja m upok. učitelj K. iz Ljubljane poklonila po 150 din narodno obrambnemu konaerciju ?Zvončka? ki mu načeluje ugled na fuMtantka DorpoVubi. nosn^maitel — Rekerd v pefihoji In molku. V Virovi t Jeo je priapel v soboto Svetoaar Romanovi* is Utie. ki je bil stavil za 30 000 din z ini en je rje m Gjorgjevičem, da bo prehodil pes 18.000 km in da bo ves ta čas molčai. S tem hoče pokazati moč človeške volje, obenem pa doseči rekord v hoji in molku. V 22 mesecih je prehodil 16*60 km, v 4 mesecih pa hoče prehoditi ie toliko, da bo imel za seboj 18.000 km. Kljub mrazu hodi v kratkih hlačah brez zimske suknje, ker je zelo utrjen. — Siromašen fant našel 75.00C din. Na ceaii Varaadin—Lutbreg je izgubil neki velfctrgovec iz Slovenije ko se je vozil v netek popoldne z avtomobilom iz Podravine domov, aktovko, v kateri je bilo 75.000 din. Pozabil jo je v naglici na mostu, ko je za hip iastopil. Sele blizu Bartolovca se je spomnil, da je aktovko z denarjem pozabil. Takoj je obrnil In se odpelial nazaj. V vasi Semovcu je pa srečal nekega siromašnega kmeta in ga vpraflal ali je videl na cesti kosra z aktovko. Na to vpra-Sanie je kmet takoj potegnil iz voza aktovko x denarjem in mu jo izročil Vele-trgover je dal poštenemu možu i o.ono t^\n nagrade. — Vreme. Vrenventka napoved pravi, da bo stanovitno vreme. č*z rian lopo in solnč-no ziutrai megla. Včeraj ie znašala naviija temperatura v Ljubljani 7.4, v Mariboru 7, 17. drugih krajev ni poročil o stanju tempe rature. Davi fe kazal barometer v Ljubljani 774.6. tenrp-^ratura je zna Sala —2.2 — Samomor iranskega potnika. V »oholo ponoči se je zastrupil v Zagrebu trnovski orKnik Tsrnac Kraus, star 59 let. Zavžil ie to!rko mamila• da ie umrl. Zadnje dni Je bil zek> potrt. Zapustil Je poslovilno pi^mo. ki v njem pravi, da njegov** Tragične smrti nih^e n? Kriv. — Drien vlom v Zagrebu Ljubljanska potiriia :e oreiela brzojavno obvestilo o drznem vloma v blagajno trgovra Antona Rom-mer}« v Zagrebu, Ilica 91? Na deln ie bil znar» «*vedTvvec, ki je po vlomu i zgini i nekam v Slovenijo. Odnesel »e 80.000 din. več prstanov t mielanimi dragimi kamni, par briljantnih uhanov, več zlatih verišic in igel. Okradeni treovee ima 120.000 din ikode. — Zasledovan flerailee. Orožniki zasledujejo 20-letnega Janeza Marhana, doma iz okolice Trebnjega. Merhar fe oni dan beie vicenO v hi So nosestnika Aloizija Gabri ieia v Hodni pri Trebnj?m ter odo^iel nad 14 tisoč din. 10 m bele kotenine in pa blauo za obleko. Po tatvini je izginil od k>ma in wcer najbrž nekam na Hrvatsko. Iz LJubljane —lj 70 letnica gsspe Franje Tavr-urjeve. Pripravi iainj odbor za proslavo 70-letnice ria*2 narodno voditeljice najvLudneje prosi vsa društva- organizacije- skupine in posameznike, k* lx>do v torek, 8 t, m. v Kazini s svojim posutom počastili rojstni dan po--pe jubilantke, da naj se zbero točno ob 20. uri v veliki dvoran;- Društva in skupine naj ostanejo *=kupaj. da bo rediterjir^im olajšano delo in da se bodo res odbor in članstvo vsakega 4>-jštva moglo pokloniti gosp?j slavljenici. Prosamo, da naj predsedniki društev alt njih zastopniki iTrefeio pri pokkv nitvi svofe kratke r««;titke. ker v programu, razen treh. niso predvideni Jiovo^i. Pronimo rudi. naj *~+* vsako društvo. korporaciia. •kuoina. kakor tudi poaetnezniki vpišejo pri vbodu v knjico za čestitke. Ponavljamo- j niso bila poslana nobena vabila- da pa je vabljen in prisrčno dobrodošel vsakdo, kdor leti gospe^ Tavčarjevi ob njmem lepem jubileju čestitati in jo e svoiim ;*ribodoiu počastiti. — lj 50 let dHa in napredka v steklar^, >iroki. Redek jubilej vztrajnega dela obhaja Ljubljanski Irgover Adolf Knebl. Te dni *»o praznoval 66-letniro rojstva, ob -el^m času pa obha«al tudi 50-le*nrieo. odkar *e je posvetil steklarski strok i. Dasi ravno po rodu ni Slovenec, vendar se }e vživel v naše razmere in družbo, da ja postal znana in L mori ta osebnost- priljubljen v svojem krogu trsrovcev kakor tudi znan kot velik dobrotnik raznih humanitarnih ustanov. P-ei dobrimi 30 leti se Je prifenil v znano Pauschi-novo trsovino v LiuMjani. Wolfova ul. 6. ki io ie s £vojo sposobno«! \o in oiarLj/vodijo dvignil do visine, da *e Lahko ponaša Mrom naše domovine. Znana je ta trgovina po raznih por r elan a*dih servisih, a zlasti pa po steklaraici obrtr. za kar se mora zahval;ti rabilarrtu. Kljub tefkim oviram, ki jih te meraj premagovati med vojno in pozneje, ee >e ^avijen<-u posreciio vzdržati triov;no u» jo cdk> povečati- zadovoljujoč pri tem stranke i dobro in solidno robo. a istoČavvo ie v tem dolgem Času zadovoljeva' osobie. ki mu ie vselej izkazovalo hvaležnost. K Muh častiti iivj starosti ie naa jubilant ^e ved:io čil in vesel pri d slu in v druibi. Želimo mu od srra, da bi še mnoeo svo:'h let posvetil "•ebi v ves»l.re in delu v čast 2ena Karoiina ^au«rh:nova mu je pred !#»ti umrla in mu zapustila ljubečo hčerko Erao Irm^d nje rovih sorodnfkov naj omeaiamo njeirovo svakanio Paulo Parma. roj. Pauschiu, vdovo po manam asov. seJadeteiju Viktorja Parmi. | —lj Glai Včeraj dopokme so y >7vea^ atorovaii vof U^^mš^h' poročil poserneamih^Tunkckr aaarjcar je razvidno, da je odbor lami prav agilno deloval m da je dosegla argamiaeaaja lepe uepebe v korist dcfcecssDljanv. aaeeti a iadajo kajitfe »d>obrovoijai-*u\Bmvarji Jugo-elavijec. ki j« bila nauenjeam v 1000 iavo-ddh in j« skeraj Id asa prodana. Uprave ja sklenila v proslavo 20-lesaice paoooga solunske froals izdata se drago kaaugo kot aaklju-M epaaa vasoa dcčeoaoljakega pamraaa r aveaovai nejiu. Pri vatltiab so bili aapet izvoljeni večinoma ataea preia%ialaol dolavoi, ki sicer v odbor: prol Josip Jaraa» Jona lager, Edvard Priaoić. dr. Erneat Turk. Valentin Starman. Rajko PasHin, dr. Josip He-bein, Ivan Lahemar. Valeokai Keaaar, Franc Nosan is Franjo Por. —ii Preboj* aa predsednika meetae *»b-ti*e. Javnost $e zelo aanima m podJObaotrti o hkolapetvu juaaega eedja na glavnem kolodvoru. Gospod pradaodaik, aa pas saj sle v popravku o mestni kjojkmksi da je prtaieaae tihotapstva « sadjem zek> malo. Da ne bomo imeli o tej trditvi nobenega čaroma, Vaa vljudno prosimo, dajte dovoljenje moaauamu trošarin skemu uradu, de sme dajati podal-ke d« »v n & nem o tihotapstvih. Na* urednek se ie obrnil decembra mešana na mestni trosnrinskj urad. da bi dobil točne m natančne podatke o tihoumstvih, a mu jih niso mogLi dati. Novinarji imajo aicer pri rokah nekaj podatkov o tihotapstvih na kolodvoru in dru*:**, toda n<* uradnih. —Ii Sekal«! i gledaliiki oder na Viču je *T»oči zo;>»t z pe!ik;m iiepeaoi«* Iretji vpri-zorii i>Puetolov-č-;ne uobrege vojaka »?v»jka<. Dvorana je bila nabilo polna, oicinstvo je b \o izredno nazpoloe^no tu priredilo nastopajočim lop le ovacii?. posebno dobremu vojaku dvejku. br. Viktorju Ambrožu, ki je s svojo odlično portaiK) vlogo namah osvojil srca irleHalcev. Tudi ostale vloge so bile P"av dobre in »o s-» vsi zelo potrudili. «ta so obč«in«-ivu nudili nad dve uri smeha in zabave. K le4>emu uspehu sokobskega gledalaca naše Čestitke in želimo, da bi videli na eokolmkom odru Jim pr^ novo delo, ki N> privabilo občinstvo v dvorano, —lj Predpu>tna zabava viške gasilske tete, ki je bila v #ofcoto zvečer v dvorani eo-k->lekeira doma. je ze4o lepo uspela. Občinstvo je posjtilo prireditev v zad*. /oljivem številu, vendar smo opazili. da so bojkotiraj zabavo nekaten. ki jim ni včec, da ie b:la zabava v Sokoljem domu. Zabava |e potekla v prijetnem razpoloženju ob neumornem igranju priznan^ga Magistrovega tria in ie pri piesu prišlo na t*voj raoun i staro i mlado. Člani sianils.ke čete so vprizorilij tmii dve burki, eoodejanki, ki sta vzbudili med občinstvom mnosro prisrčnega smeha in zabave. Moralni uspeh prireditve ie bil odličnu ial. da ni bil tudi gmoten, saj je bil čisti dobiček namenjen za kritje stroškov lansko Uno nabavljenega gasilskega avtomobila. —lj Akademski urad dela na univerzi kralja Aleksandra I v Ljubljani posluje za posredovanje in.=truk<.ij. Starši se z zaupa-n.i»»m obračajo na to pisarno, saj se za mal denar rešijo skrbi za «voje otroke. Vendar pa AI*D ne posreduje samo instnikcij, tena-v v^a!-:ovr«tne službe. Kdor torej potrebuje v svoji po^lovaJagjci ali obratu katksno pomožno moč, naj se pismeno ali osebno zglasi na Akademski urad dela na univerzi. L'radne ure «*o veak daui od 11. do 12. ure. —lj Predavanje Prirodoslovnega društva, v torek 8. t m. bo predavvmJ v mali fIIharmonični dvorani g. dr. Oton Baje o temi: »Operacija s električnim notam«. —lj Poljak bo predaval v LjuMjami. E>revi ob 20. uri bo predavanje SPT3 v dvorani Delavske zbornice na MikJoaicevi c. Predaval bo v slo^nacini Poljak g. Jan Stolarski iz Krakova o poljski znanstveno alpinski odpravi v Ande čtta in Argentine. Planinci, pridite potaoStevimo, da slišite poročilo o uapehlh slovanskih planincev v inozemstvu. —li atenska bolnica 10 dni aaprta. V soboto so morali žensko bolnico iz tehtnih razlogov nenadno zapreti in bo ostala zaprta približno 10 dni. Uprava obvešča javnost, da so vsi obiski prepovedani, bolnice pa bodo sprejete le v najnujnejših primerih. —lj šen'jakohčani bedo gostovali v sredo, !>. t m. v Snkolakem doma v Mostah. Zaigrali boga zal.avno veseloigro >Nobeoe Žene več' Kdor se rad smeje. Gaj ne zamudi ;»ri|il;^ r* -! f - - i a t i si \o duhovito igro, ki je doživela na šentjakobskem odru deset polnih i>r*dstav Za zabavo skrbe, natakar Maks in njetfova zaroč.enka Silva, ki se je uga»-*dila v stanovanje ravnatelja Platena in lam uganjala razne vragolije. Zače.oK to>^ ot 20-15. uri. —li Anton Dermata. tenorist Driavneopere na Dunaju priredi v ponedeljek, dne 14. t. m. v veliki Filharmonioni dvorani samostojen koncert, na katerem bo pel celo vrsto karabar- Dermota je panoe odlitkih kvalitet, ki ae iaredno aapeano uveljavlja v tujini. Na njegov koacart nrlhodiijji poa¥^aajak ie danes cpoaarjamo. —I Gejeakam I>raavaega earednjeg« Seveda javljamo, da ee zopet vrsi redni pouk. —tj »Teeaj aa matere, haslaco matera » •drsale aoastvo o negi m prearasai dojenčka ee bo pričel končam februarje 1 1. Zadetek se ko priglaaeiiim naznanil naknadno. To-mit aa bo miri 2-krat tedenske m sicer ob ponedsijkm m četrtkih od pol 17. do 18. are kar je agmmjajaem Prijave ae sprejemajo do vključno S februarja 1 L dnevno od 8. do 12. ara v pisarni zavoda aa adravatveao zeAKto mater in deee v Lkabijeni ali tele-fonoko aa etev. 4471.« —U Telefeoaki ■aročaikj nad v tslefon* skem imeniku zabeieanjo slečene spremembe: Turk Rajko. stanovanje 40-20: Turk Raj-ko. skladi We 30-78; Avti S Franc, krojaški mojster 49-70. —aj Trije poaesrečeeei. V bolnico so včeraj pripeljali 5*7-letnega posestnika Ivana Kočarja iz Zaloga, obetna Studenec ki je padel v gosdu pod voz in dobil hude notranje m zunanje poškodbe. V Veliki Lasni je padol dve lemi posestnikov srnček Zdravko Breznik v Skaf kropa in ee hudo opekel po spodnjem žjvotu in po rokah. 14^me*ečni sinček posestnika iz Malega Mlacevga Franc Janezi? pa je snoči padel s klopi in si zlomil levo nogo. —lj Izgnani fz Ljubljane, Iz ljubljanskega policij-kega okoliša so izgnali zaradi prepovedanega kroSnjarstva in raznih drugih prestopkov: Husejn Maganovič in Alga Žabic iz razinskega okraja, Meho Rosic iz Pe-figrada in bivši natakar Ivan ki ie doma iz okolice Radovljice. —lj Razne tatvine. V hi§o 5t 6. na Poti na Dr en i kov vrh ie nri?el v soboto popoldne okrog 40-letni možakar, ki ja beraSil. Potrkal je tudi na vrata Dragotina Rotterja in mu ukradel novo črno suknjo in rjav suknjič Rotter ie oškodovan za 1200 din. Neki berač je ukradel mizarju Antonu §krlju v Dravljah 200 din vredno nikljasto uro. Učiteljevi ženi Marici Klem?nčičevi. stanujoči v Lipice vi ulici, je nekdo odnesel 100 din vreden sal oranžne barve. Dalje je nakdo ukradel 100 din vreden zavitek otroškega perila Mariji Gregoričevi m 3icer z vozlclia-ki ga j s pustila pred Pi^eolijevo lekarno. —lj Oplenjeno skladišče. Znani ljuhljau-ski trgovec Andrej Cekada ima v hiši št. 12 na Trati pri Št. Vidu. ob glavni cesti skladišče usnja. Pradscočnjim zo vdrli v njegovo skladišče vlomilci. Tatovi so prišli v hiJ»o s pomočjo ponarejenih ključev ter odnesli vftčjo fceatemo tinih kož, v vrednosti nad 15 tisoč din. Oškodovanec je vlom prijavil šentviškim orožnikom in policijski upravi. Kakor domnevajo vamot kaj organi. s<> vIomiLi postopač i. ki ee že d?lj časa klatijo po Ljubljani ?n okolici. Iz Ptuja — Odlikovanje. Pradse-inik taaajanjega odbora RK g. dr. Mrgole Matija in učiteljica gdč. Lojza Kocmut sta bila odlikovana za Zitjvluge v kolainami RK g. dr. Mrgole z zlato, gdč. Kocmut pa s srebrno, čestitamo! — Akcija za novo javno kopališče se £e vedno nadaljuje. Te dni je imeio Tujsko prometno in olepševalno društvo sejo, na kateri |e sojsasoo fa^aoalo za zgradbo kopališča na Adeisbergerjevem posestvu, kjer naj bi rudi zgradilo moderno športno igrišče. Za zeradbo kopališča in sportr*ga igrn-bšča bo prisnovala tudi banska uprava izdatno podporo. ~i aeaktriBkaate aeajake ekeli^e« Z elek, liltlhanljo trga 9vVM pH Ptuju je savladalo Rvabno zanimanje tudi v ustalili krajih našega krem Kakor dpamvajno, ga MQ4TPnjn za eleJrtriftkacijo tudi aaoakanjoL ^.Lenart pri VatiM NedoljL Volaka Nedelja, Zavre in Sv. Barbara v llalnaalj tsr je ae sedaj nekaj aad 2000 svetilk oddanih Poseben odbor ho iadelal aa elektrifgeaeijo lak krajev nacrte ter ukrenil vae pokretao aa prpnerno subvenaijD pri h epski upravi aa aaektrarnri Fali. — Is Uvilakega trga, ttvUski ti« ja sadnje Čase boaj slabo aajaaoa, vendar je rasnih dobrot še toliko na razpolago, da se gospodinjam ravno nri treba prtmievati. Le cene so s^dai nekoliko ealka, kakor sicer Od zelenjave se dobi ae Haoaaa kuoeek za ao para. dalje repama pO OHO, radii kf po 16 din zeljnate glave pa po 2 din. Jajea so 0.75 za komad* kure po 20 do 95, purani po 70, purjce po 50 do 86, ptrnapaj pg par po 26 do SlaomarM aa prodajali aaamh petek slanino po 14 dm sa kg. Na trajg ja *a-di še nekaj jabolk ki Hrta* po fjUmseafli cenah. , - "geaj ie iabruhnil te dnd prt psjaaetiti-ku VauDoti*u Tomaap v laoekaajaa>. Ooreii je začelo gospodarsko poslopje, aH je balp mahoma uničeno a saeraa poliakani prkis*-fci tako. da anaša skupna škoda nad 10.000 din JS v škof jI Loki akofja Loka, 5. februarja * Krepimo, poglablja jmo poanorsko zavest!« je bik) geslo, ki so ga škofjeloški jadranski stražarji tudi lani vsestransko in prav s pridom uveljavljali. Pod predsedstvom odvetnika dr. Franceta Jarca so se zbrali 26. m. m. pripadniki Jadranske straže na rotovftu. Otvorfl in vodil jo skupščino predsednik, poročala pa sta g. Plesni čar za tajništvo tn ga- Lendovnkova aa blagajno. JS je s svojim posedovanjem omogočila dijakom meščanske šole pot na morje, priredila je učinkovito proslavo jadninskega dne s sodelovanjem sokake mladine, uradništvn, meščanstva In polka. Peli so skupni zbori, a veo primanje gre tudi polkovniku — poveljniku g. Ivami Markulju, kj je podprl ptomeniti nar men z največjo Sirokog-rudnoetjo. Vojaška, godba je so<\ Imala brtaplaftno. JS je nadalje priredila predavanje — tuđi akiop-tfcčna — in tudi sicer povsod skušala vzbuditi smisel za naš Jadran! V bodoče bo pcirejaia družabne večere m predavanja., na, vidiku pa je celo akademija. Število članstva je za spoznanje padlo, kar pa je le posledica odse&tve mnogih jadrana-Sev. Odbor, ki se je konstituiral dan pozneje, je sestavljen talcoJe: predsednik mag. pham. Oton Burdych, podpredsednik sodni predstojnik FTajnjo TJstar, tajnik Qo-tard Zava. lav, blagajnik pol. uprav, uradnik Alojzij Prianosbe. odborniki pa so: ftu-pan Matevž Ziherl, zasebni uradnik Plea-ničar, šolska upraviteljica Tarina Juvan-č(;\*a, sirv4nosx)anivndk dr. Kocjan Leon, ravnatelj meščanske šole Karel Sovre, ravnatelj drž. mlekarske šole ing*. Srečko šabec in poSkovnik in poveljnik I. plan. polka Ivan Marku!j; v nadzorstvu so gg. Josip One, dr. Kocijančič in dro Lco-dovšek. delegata za Skupščino pa sta gaz, Burdvch in Sovre. Krajevnemu odboru želimo v njegovih prizadevanjih kar najlojjH šib uspehov I BARSKI EMPlKilJl k. P 4 1 L I H iP*t*6a\, dA ftfiil ST#J Nt?I, TKLI-CeUSSTatt IftEJSNI LtKAL T L JWBLJAHI, T iBLBHBraMTI ILiei ŠT. 1 »91 lALeŽKH I NAJBtBeAHTNKJŠIBI HIISII PtMLABHK lili, TU TAl VABI K MUKI MALI OGLASI rteseoe 4Izza korurresa<. Vse zgodovinske osebe So nastopile v orieina^-vh kostumih. Takrat je bil naval, knkršnega Ljubljana dotlej ni pomnla. Reklamo Ljubljanskim zvonom* sem šla s hčerko Pipo in tremi Slovenkami v Beograd. Navdušeno so nas sprejeli Seboj sem nesla tudi nekaj denarja, katerega smo nabrali v Ljubljani za poplavijence Takrat so bile velike poplave v šumadiji. Denar sem izročila Pašičevemu tajniku. Paš:č je bil tedaj ravno v neki banji. To se je razvedelo in na plesu v oficirskem domu so me predstavili kralju Petru I. Dosti nisva govorila, pač pa mi je omenil, da je izvedel o denarju, ki sem ga prinesla v Beograd in se mi je zahvalil. Graško časopisje nas je po povratku selo napadalo zaradi obiska v Beogradu. — Po prevratu amo bili vsi vnseli in navdušeni, da smo doživeli osvobojen je. Napredne žene smo se zelo prizadevale, da bi delovale složno s klerikalkami. Vsi taki poskusi pa niso uspeli. L. 191Pv smo ustanovile Kolo in povabile vse ljubljansko ženstvo. nekaj časa je Šlo. potem so pa one izstopile. Potuhnile so se tudi pri ustanovitvi Dečjega in materinskega doma kraljice Marije, ki je bil ustanovljen samo z naprednim denarjem. Nekaj podobnega je bilo tedaj, ko je Slo za poklonitev daru nevesti kralja Aleksandra. One so na svojo pest poklonile slovensko narodno noso. me pa krasne čipke s srebrno nitjo, stare 150 let. Kupile smo jih od ursulink. Vedno se prizadevala, da bi se združile, pa se ni nikoli posrečilo. Tudi ne ob 10-letnici deklaracije, sele ob 20-letnici deklaracije so se nekateri začeli zanimati nenadoma zelo živo za knjige s podpisi, ki so ležale v arhivu Splošnega ženskega društva. Zdaj so v muzeju. 20 let se niso zanimali za te dokumente, potem kar nenadoma tako zanimanje! Ne baham se rada. a ob tej priliki lahko povem mirne duše. da bi brez mene ne nabrali tistih podpisov. Jubilantka je pripovedovala silno zanimive podrobnosti o zadržanju nekaterih ob 20-letnici majske deklaracije. Pokazala mi je pisma, o katerih žal danes ni mogoče poročati, kakor tudi ne o raznih drugih rečeh v zvezi z deklaracijo 1.1917, 1.1927 in 1. 1937. Jubilantka je najbolj ponosna na odlikovanje, ki ga je dobila 1. 1911. od kralja Petra I. Je imer'teljica dveh drugih visokih jugoslovanskih odlikovanj, ima visoko odlikovanje češkoslovaške republike in visoko odlikovanje bolgarskega kralja. Ogromne so zasluge dvorne dame Franje Tavčarjeve pri organizaciji našega naprednega ženstva in naših dobrodelnih društev in ustanov. Najbolj ji je pri srcu Kolo, ustanovila je Splošno žensko društvo Slovensko telovadno društvo žensk, ki je postalo pozneje telovadno društvo Atena, CMD jo je izvolila za častno predsednico, je ustanoviteljica Dečjega doma. Mladike itd. itd. Kako dobro in plemenito je njeno srce. pa vedo vsi nešteti ki jim je rada pomaeala kadar so jo prosili v stiski za pomoč. Omenimo naj še. da slavljenka s starosto E. Ganglom načeluie tudi narodno obrambnemu konzorciju >Zvončka«. Pri d ružu jemo se številnim naprednim Slovencem in Slovenkam, ki ob 70-letnici Žele dvorni dami Franji dr. Tavčarjevi še mnogo let sreče in zdravja. —nek Rusija in Kitajska Do ožjega sodelovanja med obema državama baje še ni prišlo V političnih krogih v Tokiu čakajo z veliko nestrpnostjo rezultatov pogajanj Edena Delbosa in Litvinova v Ženevi. V teh pogajanjih so podrobno razpravljali o položaju na Daljnem vzhodu. Tz Londona prihajajo vesti o možnosti sodelovanja Anglije, Francije in SSSR na Daljnem vzhodu. Zdaj je že povsem zanesljivo, da je SSSR osredotočila na Daljnem vzhodu zelo močno armado Ze delj časa je Sovjetska Rusija imela na mejah Kitajske velike vojaške odde!ke. k- so bili sedaj pojačani še s tremi pehotnimi divizijami, dvema motoriziranima divizijama, z dvema divizijama artiljerije, z divizijo konjenice, s silnimi letalskmi eskadrami itd. Litvinov je prišel v Ženevo z jasnim predlogom, ki s< v njem zrcalijo smernice zunanje po'itike SSSR. Leto? se bo izkazalo, ali je Društvo narodov sploh še sposobno živeti m ali so načela kolektivne varnosti kaj več kakor zgolj traza Ako je tako bi bi'a Rusija pripravljena preizkusili še enkrat plodnost politike, računajoče s kolekmno varnostjo. Zato bi se Sovjetska Rusija v interesu ostalih velesil postavila z vojaško silo proti Japoncem, a pod pogojem, da bi ji Francija in Anglija zajamčili varnost na zahodnih mejah Ta predlog Litvinova je pomemben zaradi tega. ker se v Moskvi čedalje bolj uveljavlja nova **mer zunanje politike V Moskvi je sicer še vedno precej močna skupina odločujočih činiteljev. ki se zavzemajo za to. da bi Rusija sodelovala v Društvu narodov in podpirala politiko kolektivne varnosti Skupina, k; zagovarja novo smer politike, pa trdi nasprotno, da Sovjetska Rusija nima koristi ako sodeluje v Društvu narodov Pristaši te skupine dokazujejo Stalinu, da je udeležba Rusije v Ženevi doslej le škodovala njenim interesom ter naj se Rusiia vrne k politiki izolacije in i^če prijatelje po svojih interesih. Z-di se, da je v tem smislu govoril Litvinov predvsem z Edenom in potem z Delbosom in jima predlagal spremembo sovjetske zunanje politike Medtem pa kitajska vlada taji, da bi bile sklenjene kakršnekoli pogodbe med Kitajsko in SSSR. Doslej še ni prišlo k ožjemu sodelovanju niti na političnem m ne na vojaškem področju. Kitajski ministrski predsednik Kung je zopet izjavil, da v dogled-nem času k takšnim pogodbam ne pride in zlasti da Kitajska ne dovoli, da bi SSSR vplivala kakorkoli na kitajske zunanje zadeve. Sicer pa Sovjetska Rusija kaj takšnega tudi ni poskušala. Kljub temu si je Kung pridržal pravico sklepati s SSSR pogodbe prav tako, kakor z drugimi državami, zlasti glede nabave orožja, vendar je doslej Kitajska kupila v Rnsfji ie malo streBm in vojnega materiala. Nakup orožja v Rusiji zavisi od situacije na kitajskem morskem obrežju, ako se bo blokada poostrila, bo Rusija dobavljala Kitajski mnogo več orožja, ker bodo dobave tz Francije m Anglije omejene. Lewis bodoči ameriški preži d en t? Ni dvoma, da pridobiva v notranji politiki Amerike v zadnjih dveh letih vedno večji vpliv Lewisov Odbor za organizacijo industrije, ki ga lahko smatramo že zdaj /j močno politično organizacijo Zedinjenih držav. Oni dan je bilo oficjeAno objavljeno, da bo John Lewis prvi kandidat ameriških laburistov na mesto prezidenm. Da je mišljena Lewisova kandidatura resno, priča tudi to, da so vrate Odbora za organizacijo industrije zadnje čase prečistili in odstranili vse komuniste. Če je Lewisova kandidatura gotova, je verjetna tudi njegova izvolitev v volitvah leta 1940. Če se Odbor za organizacijo industrije dotlej ne bo izpremenil v politično stranko, bo podpiral Lewisa kot kandidata laburistov. Uspehi, s katerimi se bo lahko Lewis pobahal v volilni kampanji, niso majhni. Njegov največji uspeh je 40 urni delovni teden in minimalna mezda 5 dolarjev dnevno, ki jo je izposloval ameriškim delavcem. Program Johna Le-svisa kot ameriškega prezidenta bi se ne razlikoval mnogo od sedanje Rooseveltove politike. Po vsem njegovem delovanju in iz politične prakse Odbora za organizacijo industrije lahko sklepamo, da bi bil demokratizem v Ameriki še bolj poudarjen in da bi prišlo delavstvo še do večje veljave, če bi prevzel državno krmilo Lewis. Dramatik Rostworowski tu V K rak ovu je umrl v petek največji sodobna poljski dramatik Karal Hubert Rost-worov.ski. star 61 let. Pokojni je bil globoko veren pesnik-mislec. Njegova dela so idejno enotna, v formalnem pogledu pa segajo od alegoričnega misterija do naturalistične podobe sedanjega življenja. Rostworowski je zaslovel po dveh velikih dramatskih pesnitvah »Juda Lštkarjot« in »Kaligula«. Ze v teh kaže pesnik temeljno tezo vsega svojega dela, da je malo ijudi hudobnih, pač pa mnogo nesrečnih. To prizanesljivo, globoko krščansko pojmovanje človeka je tipično slovanska poteza Rost-worowskega. Njegova nadaljnja dela bičajo v alegorični formi napake sedanjega življenja in oznanjajo krščansko ljubezen kot edini lek proti zlu in bolezni naših dni. Temeljit preokret v njegovem ustvarjanju pomeni njegova drama »Nespodzianka«. To je prvi del vetike trilogije, naturalistično opisovanje strašnih prizorov iz sodobnega življenja na kmetih. atramcatl, bar jli p*bf)o kirurgi; seveda za zlomljene ptičje noge ni mavčnih obvez, temveč papir in posebna pasta. Podobno Ptičja bolnica Mesto Memfis v ameriški državi Terme-see ima nekaj posebnega, česar ne najde človek zlepa drugod po svetu. Ima namreč bolnico za ptice, ki je sicer privaten zavod, vendar pa svojevrstna bolnica, srraTa že 33 let. Vodi jo Ethel Lawrenceva. Nekoč se mi je zdelo, pripoveduje stara gospa, da so priletele k meni ranjene in bolne ptice, da bi jim pomagala. In drugi dan sem sklenila posvetiti se tej pomoči Študirala sem v Nemčiji in po povratku sem začela lečiti bolne ptice. Sčasoma so se uspehi Lawrenceve v Ameriki tako razširili, da ji pošiljajo ljudje zdaj na leto 2500 do 5000 bolnih ptic, da jih izleči. Njena operacijska miza je podobna običajni operacijski mizi v drugih bolnicah. Na nji se leskečejo skoraj vsi in- Lavvenceva tudi z zlomljenimi krili. Ptice, ki izgubljajo perje, dobivajo dieto, kruh z maslom. Ta hrana se je dobro o*>-neala in uspešno preprečuje izpadanje perja. Lawr«noeve pa ne neguje samo bolnih ptic, temveč tudi okrog 7000 zdravih poštnih golobov, tega ima pa tudi veliko zajčjo farmo, ki krije večino stroškov za boanioo. Iz Radeč — Sejem. Na zadnjem sejmu se je zopet opažala precejšnja živahnost. Okolicam so prignali na sejem okoli 500 glav goveje živine. Kupčija se je razvijala prav zadovoljivo. Mnogo je bilo kupcev iz Gorenjske, posebno iz Škofje Loke in Kranja, Cena. se je gibala med 2.50 din do 5-50 65n za kg. Zaradi lepega vremena je bfk> se dosti ljudi in tako so prišli tudi kramarji na svoj račun. — Polarni sij je tudi pri nas spravil vse na noge. Radeče zapra proti severu hribovje in se je v jasni noči izza teh hribov