St. 24(1714) Leto XXXIII NOVO MESTO četrtek, 17. junija 1982
Cena: 12 din
'3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom
zasluge za narod s srebrnimi žarki
Poletni obseg DL
Sporočilo bralcem in so-. delavcem Dol. lista
Z današnjo številko se začenja v letnem načrtu predvideni skrčeni poletni obseg Dolenjskega lista. To naj bi trajalo predvidoma do konca Septembra, če se do takrat ne bo izboljšal gmotni položaj lista, pa še dlje. V poletnih mesecih bodo občinske rubrike, kultura, šport, pisma bralcev in „Stran-Pota“ izhajali le v polovičnem obsegu. Kot vsako leto, ko v tem času skrčimo obseg lista, tudi tokrat naprošamo zunanje sodelavce, VJaj svoje prispevke pišejo bolj kratko in jedrnato, oz. naj potrpijo, če kak prispevek ne bo objavljen takoj ali če bo močno skrajšan.
' -m |
s "S
\ n,'' <'•	-
v:
SEVNICANI PRVI
niv s,*?*30!0 so rokometaši Sevnice 11 'p1 zadnjo tekmo v republiški Drv t ■’ kjer s0 P°sta'i tudi nesporni Sni* Nadnje srečanje - igrali so s vd>vJein ~ so »zgubili s 25:27. Ob dok ' Prednosti jim ta poraz, po-bno kot nekateri drugi proti kon-
aaslo^enStVa’ n’SO m08 ogroziti
CIVILNI INVALIDI VOJNE ZBORUJEJO
V soboto, 19. junija, se bodo c ani Medobčinskega društva civii-n*n invalidov vojne Dolenjske sestali v novomeškem Domu JLA na občnem zboru. Po poročilih in razpravi o dosedanjem delu bodo izvolili nov izvršni odbor in druge organe društva. Sprejeli bodo več sklepov za še učinkovitejše reševanje problematike civilnih invalidov vojne.
Bodo mladi trkali zaman?
Vprašanju nezaposlenosti bo medobčinski svet Zveze sindikatov Slovenije za Dolenjsko posvetil posebno pozornost — Na seji v ponedeljek tudi o razmerah v IMV
ČRNOMELJ POMENI ZAUPANJE MLADIM - Na zboru jugoslovanskih pionirjev so pioniiji pokazali svojo bogato, vsestransko dejavnost. Bogata paleta obujanja tradicij NOB je bil tudi zaključek pohoda na osvobojeno ozemlje po poteh XV. divizije. Na sliki: generalmajor Lado Kocjan sprejema raport pioniija — pohodnika. (Foto: J. Pavlin)
Vsebinske priprave na bližnja kongresa slovenskih in jugoslovanskih sindikatov že tečejo tudi v štirih dolenjskih občinah. To dejavnost sindikatov so osvetlili na ponedeljkovi seji medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Dolenjsko in opozorili, da morajo razprave o kongresnih dokumentih zaobseči prizadevanja za nadaljnji razvoj samoupravljanja, možnosti za doseganje ciljev gospodarske stabilizacije, uveljavljanja delitve po delu, ne nazadnje pa osvetliti vlogo, ki jo imajo delavci kot nosilci socialne politike. Razprave kajpak ne smejo biti načelne, za izhodišče naj jim služi delovno okolje, kjer potekajo, nikakor pa ne bi smele zaobiti učinkovitosti Zveze sindikatov.
Skladno z zakonskimi določili so v vseh dolenjskih občinah začeli z delom za spremembe in dopolnitve srednjeročnih planov, iz poročil za posamezne občine pa je razvidno, da zlasti v združenem delu tovrstna dejavnost še ni prav zaživela. Razlogov za to je več, glavni pa to, da marsikje še zmeraj ne vedo natančno, pod kakšnimi (deviznimi) pogoji bodo lahko gospodarili. Zato je seveda težko planirati že za nekaj
mesecev naprej, kaj šele do konca srednjeročnega obdobja. Plane vseeno spreminjajo in dopolnjujejo, ker pa kaže, da bo prišlo do manjše rasti družbenega proizvoda, bo tudi rast skupne porabe manjša.
Vprašanju nezaposlenosti, ki lahko postane zelo pereče, bo medobčinski svet Zveze sindikatov posvetil eno od naslednjih sej, v ponedeljek pa se je seznanil z razmerami v novomeški IMV. Predstavniki slednje so podrobno opisali zdajšnji težak gospodarski položaj, možnosti za sanacijo, ki naj bi potekala v treh fazah, posebna pozornost pa je veljala političnim razmeram; pomembno je to, da napredne sile v IMV ne stojijo križemrok, zavzetost za odpravljanje težav je očitna.
D.R.
MEDNARODNA NOČ NA KOLPI
Za 24. julij pripravljajo Gribelj ci tradicionalno .turistično-zabavno prireditev Noč n. Kol-pi. Znano je, da bo igral za ples ansambel 12. nadstropje, izvajalec zelo priljubljenih Račk. Med kopico nastopajočih bo tudi Kubanec pantonimik Andres Valdes pa še angleški pevec Wiss Jonnes. Noč na Kolpi dobiva torej mednarodne razsežnosti, vsaj kar zadeva nastopajoče, vendar Gribelj ci obljubljajo, da bo kljub temu. vstopnina še vedno v dinarjih. Naših.
Črnomelj v znaku mladosti
Osem tisoč mladih ljudi na zboru jugoslovanskih pionirjev — Prikaz bogate vsestranske pionirske dejavnosti - Kurirčkova pošta in brigada na cilju________________________________
V jubilejnem letu, ko pionirska organizacija praznuje svojo 40-letnico, se je v soboto zbralo v partizanski Beli krajini 7500 pioniijev v svojih značilnih rdečih ruticah in z modrimi kapami na glavah. Prišli so iz vse naše domovine. Črnomelj je te dneve postal Jugoslavija v malem.
Tu se je v soboto zaključilo vseh pet poti kurirčkove pošte, na tem
Podeljene Krkine nagrade
Letos že dvanajstič —'29 Krkinih nagrad za študente in 15 za dolenjske srednješolce
'A—
. Krkine nagrade so v torek, 15. Janija, podelili letos že dvanaj-1(-' mladim raziskovalcem, jttentorjem in gostom pa sta ob ®J priložnosti spregovorila glav-nt direktor Krke Boris Andrija-in predsednik Sklada Krki-nin nagrad dr. Miha Japelj.
Študentom jugoslovanskih vi-5°kih šol so podelili 29 nagrad,
5 Prvih, 3 druge in 1 tretjo, dolenjskim in zamejskim srednješolcem pa 15 nagrad. Nagrade r° Prejeli naslednji študentje •remije, farmacije, biotehnolo-?y°> ekonomije, politologije itd.: Metoda Kastelic in Majda "tanje, Josip Žuvanič, Velimir r- *k>psavin, Cvetka Jerman, Julij Nardonii in Franc Kamin, Tamara Smokvi na, Pavla Janc-Man-neljc, Majda Faktor in Ksenija •felenko, EmilTchovnik, Simona J^nergais, Damjana Vodovnik, Jasna Segota, Jolanda Filipič, Mirja Spačal, Janez Zupančič, "tanko Gajšek, Andreja Špacapan in Andreja Vidergar, Aleš ^1 raj nar, Mira Longar, Verica ^avič, Romana Jeras, Mihael roman, Irena Petek in Miran
Šuštaršič, Peter Rodman, Jasmina Petrovič in Majda Žerjal— Gruevska ter Vesna Zunič.
Nagrajeni mladi raziskovalci iz srednjih šol pa so: Helena Aš, Mateja Peterlin in TAnja Rožen-berger, Radomir Ivanovič, Mojca Rajk in Jože Malenšek, Alenka Kastelic, Fanika Kastelic in Irena Plaveč, Boris Janičijevič, Smiljan Novak, Zdenko Potočar, Borut Šiško in Tomaž Vidrih, Brigita Kovačič, Jasn- ?inigoj in Mateja Lisac, Pblona Jaki, Igor Kogovšek in Branka Kužnik, Borut Cerkovnik, Aleš Cerkovnik in Tomaž Pečar, Franci Ferlič, Miha Ježev, Katja Judež Terezija Kosec in Milan Šestan, Suzana Kolenc, Dušan Špeh in Sandra Progar, Jože Križman, Ksenija NOvak in Smiljan Kos, Betka Grebenc, Matija Rigler in Branko Podpečan, Anamarija Morela, Helena Slamnik in Alenka Šmajdek. Nagrajen je bil tudi Mladinski raziskovalni tabor Žužemberk 82, učenci Slovenskega učiteljišča v Trstu in Mladinski raziskovalni tabor Ban-kovlje 81.
mestu ob Lahinji so še končale XII. jugoslovanske pionirske igre in pričele XIII. z naslovom „Rastemo pod Titovo zastavo". Na slavnostni tribuni se je končal pohod več kot 5000 mladih po poteh XV. divizije. Dvanajsti zbor pionirjev Jugoslavije je potekal tudi v počastitev 90-letni-ce Titovega rojstva in bližajočega se XII. kongresa ZKJ.
Pred slavnostno tribuno stadiona na Loki se je poleg mladih iz vse domovine zbrala tudi množica gostov: Tilka Blaha, podpredsednica RK SZDL, Franc Šali, član predsedstva CK ZKS, Stane Repar, podpredsednik RO ZZB, Darja Colarič, predsednica RK ZSMS, Katja Vadnal, izvršna sekretarka / predsedstvu CK ZKS, Lado Kocjan -generalmajor, Niko Belopavlovič, nekdanji sekretar okrožnega komiteja SKOJ za Belo krajino, Jože Božič, predsednik -sveta Zveze pionirjev Jugoslavije, Franc Kržan, predsednik sveta Zveze pionirjev Slovenije, Manoni Hačidze, predsednica sveta Zveze pionirjev Gruzije in sekretarka konsomola Gruzije, s posebno delegacijo iz Gruzije in drugi.
Pisano druščino mladih je najprej pozdravila Tilka Blaha, zatem pa so pionirji generalmajorju Ladu Kocjanu predali raport pohoda pionirjev na osvobojeno ozemlje, po poteh XV. divizije. Niko Belopavlovič pa je sprejel vseh pet kurirčkovih torb, ki so v Črnomelj v rokah pionirjev potovale iz severne Primorske,
Koroške, Štajerske in južne Primorske ter se združile s progo TV Dolenjske. Z manifestacije je posebna delegacija pionirjev ponesla spominski venec na Griček nad Črnomljem in poslala protestno pismo posebnemu zasedanju OZN in pozdravno pismo predsedstvu Jugoslavije.
J. PAVLIN
„Pojo naj ljudje”
V Šentvidu pri Stični bo 20. junija hkrati nastopilo 6.614 pevk in pevcev____________________
„Pojo naj ljudje”. Pod tem geslom bo 20. junija v Šentvidu pri Stični 13. tabor slovenskih pevskih zborov.
Uvodna prireditev v to veličastno pevsko manifestacijo je bila zadnjo soboto, ko so v Šentvidu odprli Titov spominski park. Ta teden bodo posamezni zbori na poti v Šentvid v 22 krajih pripravili koncertne nastope, na predvečer doslej največjega prikaza izročila in pomena slovenskega zborovstva in pevske kulture nasploh na se bodo v šentviški osnovni šoli predstavili zamejski in izseljenski zbori (štirje iz Italije, po dva iz Avstrije in Avstralije ter po eden iz Madžarske in Švedske).
Prireditelji pričakujejo, da bo osrednji nastop v nedeljo, 20. junija, spremljalo blizu 30 tisoč ljubiteljev petja. Slavnostni sprevod 249 zborov se bo začel ob
11.30	uri, kasneje pa bo 7.614 pevk in pevcev ob spremljavi petih godb zapelo 13 pesmi. Slavnostni govor bo imel Franc Šetinc, predsednik RK SZDL Slovenije.
L.
IZJEMNO USPEŠNI KOVINARJI DOLENJSKE IN POSAVJA - Roman Jankovič iz Kovinarske, kije zmagal med varilci MAG (na sliki desno), je prejel iz rok predsednika organizacijskega odbora Srečka Mlinariča skulpturo Kovinarja.
VAJA NA VASI
V Klinji vasi pjri Kočevju je bila 12. junija vaja civilne zaščite. Po , bombnem napadu” je oddelek gasilcev gasil požar (, gorela” je cisterna za gorivo), ekipa prve medicinske pomoči pa je nudila prvo pomoč ranjencem. Poleg teh dveh vaških oddelkov civilne zaščite je v vaji sodeloval del ekipe civilne zaščite tozda Prašičereja ZKGP Kočevje.
BOŠTANJSKI FANTJE V LUTROVSKI KLETI
Oktet Boštanjski fantje bo z novim sporedom pripravil samostojen koncert v Lutrovski kleti pod sevniškim gradom. Nastopili bodo v nedeljo, 20. junija, ob 19. uri. Prvi del koncerta vsebuje deset renesančnih in umetnih skladb. V nadaljevanju bodo zapeli devet narodnih pesmi iz večine slovenskih pokrajin in pesmi drugih jugoslovanskih narodov. Konec minulega tedna so bili na obisku pri društvu naših delavcev na začasnem delu v tujini, „Ljublja-ni”, v Essnu.
Za folkloro ni počitnic
Poletni nastopi metliške FS „lvan Navratil"
Metliška folklorna skupina Ivan Navratil je na moč dejavna, dijaki, ki jo v glavnem sestavljajo, bodo imeli med počitnicami bolj malo prostega časa, saj jih čaka vrsta nastopov in vaj. 20. junija bodo plesali, peli in igrali ob otvoritvi mostu čez Kolpo na Krasincu, od 24. do 27. junija bodo v Piranu, kjer bodo potekali praznični dnevi slovenske folklore, za 17. julij pripravljajo veliko veselico Razkošje v stelji na Vinomeru, 15. avgusta se bodo odpeljali v Postojno, kjer bodo pred jamo plesali turistom, 21. avgusta bodo imeli nastop na metliškem grajskem dvorišču skupaj s pevskim zborom iz Gribelj in tamburaši iz Črnomlja v okviru metliških poletnih kulturnih prireditev, od 1. do 6. septembra bodo na folklornem festivalu v Leutcjbachu v Nemčiji,-od
10.	do 12. septembra pa v pobrateni avstrijski Wagni. Brez dvoma bogat in pester delovni program, ki ga bodo v celoti uresničili. Tako vsaj zagotavlja vodja Metliške folklorne skupine Ivan Navratil, Stanko Križ
Odlični Dolenjci in Posavci
Na 6. proizvodno-delovnem tekmovanju v Krškem, Črnomlju, Semiču in Novem mestu od 11. do 13. junija 270 najboljših slovenskih kovinarjev - Vzorna organizacija
Manifestacija bratstva
soboto proslava v Banjaloki — Odkritje spominske plošče heroju Jastrebu in vodovoda Kostel—Brigada
>n Pru^)en° -politične organizacije k ,rai.evn' skupnosti Kostel (občina evic) in Brod na Kolpi (občina 19 IJ1Ce’ ^ Hrvatska) organizirata vq' Junija ob 11. uri skupno prosla-0s v počastitev 40-!etnice prvega obojcnega ozemlja in 40-!etniee . Pnega napada slovenskih in Do* partizanov na italijansko £st°Janko v Banjaloki. Ob tej pri-PlošfSt' k°do odlcr^‘ spominsko ju 7 ° hrvaškemu narodnemu hero-i denku Petranoviču-Jastrebu in te Cu Pragu Štimcu, ki sta padla pri v . napadu. Razen tega bodo odprli ovod Kostel-Banjaloka-Briga. a svečanosti bo govoril narodni
heroj generalmajor Andrej Cetinski -Lev. Na proslavi bodo podelili aktivistom OF, bronasta priznanja OF ter delovna priznanja posameznikom in organizacijam, ki so najbolj zaslužni za napredek KS Kostel.
V kulturnem sporedu bodo nastopili: učenci ospovne šole Zdenko Petranovič-Jastreb z Broda na Kolpi, KUD Zdenko Petranovič-Jastreb iz Delnic, Delavska godba iz Kočevja, harmonikarji kočevske glasbene šole, pripadniki JLA iz Delnic, Ribnice in Ajdovščine.
Po proslavi bo tovariško srečanje in ljudsko rajanje. Pel bo Oto Pestner.
POMOČ ŽRTVAM AGRESIJE V LIBANONU
Na poziv koordinacijskega odbora za pomoč narodnoosvobodilnim gibanjem in žrtvam imperialistične agresije pri predsedstvu republiške, konference SZDL se je že odzval Rdeči križ Slovenije, ki je odpremil večjo pošiljko oblačil in zdravil kot pomoč žrtvam agresije v Libanonu. Pripravlja pa že tudi posebno krvodajalsko akcijo. Koordinacijski odbor je iz svojih sredstev namenil 250.000 din za nakup humanitarne pomoči. Vsi, ki bi želeli pomagati žrtvam agresije v Libanonu, lahko nakažejo denar na žiro račun koordinacijskega odbora št. 50101-789-93102 z oznako , Za pomoč žrtvam agresije v Libanonu”.
..Tekmovalni duh vgrajujmo v naše vsakdanje delo!” je bilo napisano v veliki	dvorani
krškega	Delavskega	doma
Edvarda Kardelja ob svečani
otvoritvi 6. proizvodno-delov-nega tekmovanje kovinarjev Slovenije 11. junija in to geslo je bilo tudi nekakšen moto govora predsednika zbora združenega
'
dela republiške skupščine Martina Mlinarja 270 kovinarjem.
,,Ta tekmovanja ne kažejo le, kdo je najboljši pri celovitosti opravljanja nalog, ob njih se razvijajo medsebojna spoznavanja in vezi, ne le strokovne, marveč tudi človeške. Poslanstvo teh srečanj pa prihaja do svojega pravega pomena tudi zato, ker je vedno bolj povezano s smotri usmerjenega izobraževanja, nalogami znanosti, skratka, za večjo storilnost proizvodnega in upravljalskega dela," je med drugim dejal Mlinar in poudaril, kako pomembno bi bilo za slovensko kovinsko predelovalno in strojno industrijo, ki je zelo razdrobljena, ko bi se dogovorili za
(Nadaljevanje na 2. strani)
STROKOVNA RAZLAGA - Predsednik krškega Društva varilcev inž. Stane Zorko pojasnjuje Martinu Mlinarju in drugim gostom, ki so prišli na ogled tekmovanja varilcev v Kovinarsko, kaj vse je potrebno narediti, da je izdelek kakovosten. Očitno so pri Društvu za varilno tehniko v Krškem res dobro pripravili tekmovanje, saj sicer ne bi takoj po končanem tekmovanju dobili zahvale za odlično izvedbo od slovenske zveze. (Foto: Pavel Perc)
Ob koncu tedna bo prevladovalo sončno vreme in topleje bo.
Ljubljansko pismo
Sektašenje ne vodi nikamor
Zemljo tistemu, ki jo obdeluje — Za ljudi iz Dra-garske doline to ne velja?
Te dni v marsikateri slovenski | občini ugotavljajo, koliko imajo sploh obdelovalnih površin, zla- j sti pa še, koliko obdelovalnih | površin je neobdelanih ali sploh neobdelanih. Mislim, da je to j najvažnejši korak na poti k pridelovanju več hrane oziroma do tega, da bi si Slovenci kar največji del hrane sami pridelali.
Ugotovitve bodo gotovo marsikje dale presenetljive podatke, zlasti tam, kjer nimajo pregleda nad obdelovalno zemljo, kjer še še niti prostorskih J planov niso lotili in kjer prav radi stresajo podatke za razna I poročila rokava, kakor se je dogajalo .ob spomladanski setvi.
Ni nobenega dvoma, da imamo v Slovenji precej neobdelane zemlje, še več pa je je slabo obdelane. Vseh vzrokov ne kaže naštevati eden izmed njih pa je prav gotovo sektaški odnos do | kmeta.
O tem sem razmišljal, ko sem sredi letošnjega aprila v Dolenjskem listu prebral članek I „Zemlj o na Kočevskem obdelati”. V njem so me zlasti zbodle I pripombe delegatov iz Dragarske I doline na raznih sestankih v I Kočevju. Z njimi so delegati I oporekali dajanju zemlje in ob-f jektov nekdanjega družbenega obrata v najem zasebnikom. | Mislim, da so delegati od predsednika izvršnega sveta občine I Alojza Petka dobili primeren I odgovor. Sam se vprašam, kaj so I delegati ali njegovi predniki počeli takrat, ko je ta obrat začel | propadati.
Mislim, da v primeru Kočevskega ne gre zgolj za obdelanost zemlje, temveč tudi za poseljenost. Končno tudi za to, da bi v | prihodnje ne propadalo še bolj tisto, kar je neusmiljeno propadalo doslej. Priznati moram, da seje podoba kmetijskih zem- 1 jišč, ki jih upravlja Kmetijsko gospodarstvo, od mojega prvega I obiska po vojni pa donedavna zelo spremenila in polepšala. Pa velja to za vsa zemljišča tega gospodarstva? Za vse kočevsko kmetijstvo?
V kočevski občini je vsaj nekoč bilo okrog 20.000 ha kmetijske zemlje. Od tega KG upravlja s 7500 ha, intenzivno pa jih izrablja le okrog 3000 ha. Kaj pa je z ostalimi 5400 ha? Še bolj klavrno je z zemljo v lasti zasebnikov. Po 4 letu stari oceni se te zemlje zarašča okrog 6000 ha, j kajti lastniki živijo v glavnem na Reki, v (Zagreb^ Ljubljani, Kočevju itd. Kaj so storili Kmetijska zemljiška skupnost, TOK - Kmetijstvo in pristojni organi občine, da bi to zaraščanje kmetijske zemlje zaustavili?
Za primerjavo naj navedem, da je v občini Kočevje le 14 usmerjenih kmetij (12 za mleko,
2 za meso), medtem ko jih je v sosednji ribniški občini preko 200, čeprav je v kočevski občini zaradi opuščene zemlje lažje oblikovati zaokrožena kmečka gospodarstva. Kljub temu pa je zanimiva ugotovitev, da skupni prihodek TOK - Kmetijstvo v Kočevju strmo narašča, kmetijska proizvodnja pa je nazadovala. Leta 1976 je skupni prihodek znašal nekaj manj kot 20 milijonov, leta 80 pa že 56 milijonov dinarjev. Število traktorjev se je V tem času povečalo skoraj za štirikrat, kmetijska proizvodnja da je nazadovala. Prav tako je upadlo število kooperantskih pogodb: leta 1976 so sklenili 446 pogodb, leta 1980 le 345. Leta 1976 so odkupili 926.000 litrov mleka, leta 1980 pa 995.000 litrov, kar gotovo ni napredek v primerjavi s skupnim prihodom TOK in vložemi sredstvi.
Primeri kažejo, da kmetijstvo na Kočevskem ni le slabo organizirano, temveč tudi zelo zelo neizkoriščeno. Po informacijah je med zasebniki od drugod zanimanje za kmetovanje na Kočevskem vedno večje. Izkoristiti je treba vse možnosti.
ŠTEFANKUHAR
Odlični...
(Nadaljevanje s 1. strani)
smotrnejšo organizacijo in delitev dela.
o Ob otvoritvi letošnjega tekmovanja so na petkovi prireditvi v Krškem podelili skulpturo Kovinarja z značko in listino Mazeja 25. maj v Beogradu v spomin na prvega kovinaija Jugoslavije Josipa Broza-Tita, Francu Leskošku-Luki, pobudniku teh tekmovanj, in Srečku Mlinariču, njihovemu organizatorju od prvih dni. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik slovenskih sindikatov Matjan Orožen.
Cvet slovenskih kovinarjev, ki so si priborili mesto na republiškem tekmovanju na izbirnih tekmovanjih, kjer je sodelovalo 8000 kovi- I narjev in 3.000 strokovnjakov, se je v devetih poklicih pomeril v Krškem. Strugarji so tekmovali v Celulozi, varilci (REL, TIG, MAG in plamensko) v Kovinarski, konstrukcijski ključavničarji v SOP, orodjarji v Šolskem centru, avtomehaniki Otto v Zastavinem tozdu Servis in avtomehaniki Diessel v Transportu.
V črnomaljskem Beltu so pokazali svoje znanje kovači in livarji, v Iskri Semič pa rezkalci. V novomeški IMV so praktični del tekmovanja opravili brusilci, vsi kovinarji pa so še poprej opravili teoretični preizkus znanja, predvsem o samoupravljanju. Teorija je lahko tekmovalcu dala približno tretjino vseh točk. Trije najbolje uvrščeni tekmovalci so dobili bronaste skulpture „Kovinar“, značko Kovinar in listino. Poleg tega, da so oiganizatorjije potrebno predvsem poudariti še letošnjo izjemno uspešno bero posavskih in dolenjskih kovinarjev. Najboljši so si zagotovili nastop na zveznem tekmovanju kovinarjev, ki bo 10. oktobra ob dnevu kovinarjev na Kosovu.	p.	PERC
Zbornica preveč ločena od gospodarstva
Ostra kritika na račun gospodarske zbornice ljubljanske regije
Z delom gospodarske zbornice občin ljubljanske regije ne moremo biti zadovoljni. Občine niti ne vedo, kaj dela. Zbornica ima tudi kadrovske težave, ki jih je skušala reševati na neprimeren način. To so osnovne ugotovitve o delu te zbornice, ki so jih izrazili na seji medobčinskega sveta ZK Ljubljana-okolica 8. junija.
Zahtevali so, da se razmeji pristojnost med republiško gospodarsko zbornico (ki ima 420 zaposlenih), medobčinsko gospodarsko zbornico (ki ima 6 zaposlenih) in občinskimi odbori gospodarske zbornice, ki so ustanovljeni v vseh občinah, ne delajo pa skoraj nič. Menili so, da take zbornice, kot je zdaj, niti ne potrebujemo, saj zaposluje le administratorje, ne pa strokovnjakov. Medobčinska zbornica nujno potrebuje poklicnega predsednika.
Pri reševanju kadrovskih zadev pa je treba upoštevati veljavne predpise. To pomeni, da je potrebno kadre za zbornico evidentirati (evidentiranje izvesti v vseh občinah, ki jih zbornica zajema) in nato kandidirati in izvoliti na osnovi predpisov, ki veljajo za voljene in imenovane organe. Zdaj so namreč nekateri že hoteli reševati kadrovske zadeve samo znotraj zbornice oz. njenih organov. Zasebno politiko nameščanja je treba znotraj medobčinske zbornice odpraviti.
J. P.
Povsod zaostriti odgovornost
S seje medobčinskega sveta ZK Ljubljana-okolica, ki obsega tudi Kočevje in Ribnid ■ —  -------------------------
Vsak komunist mora imeti možnost, da vpliva na politiko ZK in na sprejemanje sklepov tudi najvišjih organov, seveda pa je potem njegova dolžnost, da sklepe tudi uresničuje
To je ena izmed glavnih ugoto vitev razgovora o izkušnjah občinske konference ZK Kamnik ob 9. kongresu ZKS in 12. kongresu ZKJ, o katerih so razpravljali na zadnji seji medobčinskega sveta ZK Ljubija na- okolica 8. junija v Kamniku.
V pripravah na oba kongresa so v občini Kamnik temeljito analizirali stanje v svoji občini v luči. kongresnih dokumentov. Po kongresu ZKS se je občinska konferenca ZK spet sestala in poslušala poročila delegatov o tem, kako so bili kamniški predlogi upoštevani v kongresni resoluciji in novem statutu ZKS. Kongresnim dokumentom so nato prilagodili svoj akcijski program. V razgovoru so nekateri menili, da so kamniške izkušnje dobre in da jih kaže upoštevati tudi pri delu v drugih občinah.
Posebno so poudarili, da je treba
zaostriti odgovornost za izvajanje sprejetih sklepov na vseh ravneh in seveda tudi za uresničevanje stabilizacijskih programov. Ni dovolj, če le pojemo „Druže Tito, mi ti se kunemo", ampak je treba tudi delati, kot nas je učil tovariš Tito.
Nekateri so spet ugotavljali, da je gospodarstvo preobremenjeno in da tudi to zavira stabilizacijske
napore. Prevladalo pa ie prep# Čanje, da je treba o tem zbrati» tančne podatke, ki pa jih žal štab1 ne zbira, oz. spremlja noben org& Ugotovili so tudi, da so bili žespK jeti razni ukrepi za razbremenit* gospodarstva (izplačevanje osebii dohodkov za nazaj itd.) ter naje11 domača in tuja posojila za njege' razvoj, a vse ni nič pomagalo-1 tega se da sklepati, da so resne k žave tudi znotraj gospodarstva, neI izven njega.
J. primi
Rez v načrtovane programe
.Območna vodna skupnost Dolenjske je med prvin1 stabilizacijsko posegla v srednjeročne planske dokument*
Siceršnje popolno soglasje delegatov skupščine Območne vodne skupnosti Dolenjske, ki so se v ponedeljek, 14. junija, zbrali na seji v Novem mestu, se je malce skrhalo le, ko so se ob
- 5 -
NOVOMEŠČANI EDINI PROIZVAJALCI KATRC - O tem in še o čem je tekel pogovor med predstavniki IMV in direktorjem komercialne direkcije Renaulta Philippom Lamiraultom (s temnimi očali). (Foto: J. Pavlin)
• Rezultati: strugarji - 1. Branko Germovšek (,,Djuro Salaj", Krško), 2. Karel Gabrič (Metalna, Senovo); brusilci - 1. Aleksander Svetina (Železarna Jesenice); rezkalci - 1. Vladimir Malnar (Kovinoplastika, Lož); orodjarji - 1. Anton Zupanc (Sip, Šempeter); ključavničarji - 1. Anton Podpečan (ESO Titovo Velenje); kovači - 1. Milan Dobnikar (Impol, SL Bistrica); livarji - 1. Janez Butala (Belt, Črnomelj); plamenski varilci - 1. Ivan Zakšek (SOP, Krško); varilci REL -1. Milan Mačešič (Ladjedelnica 2. okt., Izola), 2. Zahid Hadžič (Kovinarska, Krško); varilci MAG - 1. Roman Jankovič (Kovinarska, Krško); avtomehaniki Otto - 1. Leon Lupša (Feromoto, Maribor),
3.	Jože Zabasu Zastava - avto, Krško); avtomehaniki Diessel - 1. Jože Koren (Avtoobnova, Ljubljana), 3. Ivan Zupančič (Transport, Krško).
IMV čaka na odgovor iz Pariza
Visoki obisk iz Renaulta v novomeški Industriji motornih vozil - Novomeščani naj bi bili edini proizvajalci katrc v svetu in novega, še neznanega vozila
Minuli četrtek je bil v Novem mestu in Ljubljani na obisku ,,drugi človek” francoske državne družbe Renault, generalni direktor komercialne direkcije in direkcije za zunanje zadeve Philippe Lamirault.
Gost je IMV obiskal na osnovi pogovora pred mesecem dni, ko so bili v francoskem glavnem mestu na pogovoru o sklenitvi novih pogodb in dolgoročnem sodelovanju in sovlaganju predstavniki IMV. Kot je povedal predsednik začasnega poslovodnega organa IMV Janez Šter, si je francoski gost želel ogledati IMV in spoznati njegove prodajne, servisne in proizvodne možnosti, kajti Novo mesto naj bi postalo edini izdelovalec popularnih ..katrc” v svetu.
Philippe Lamirault je tudi obljubil, da se bo Renault držal dogovora in v IMV do 15. junija sporočil predvideni dolgoročni program poslovanja, v katerem naj bi bilo tudi zapisano, kateri nov tip avtomobila naj bi izdelovali v Novem mestu. Janez Šter je pri tem povedal, da na odgovor težko čakajo in da gre za povsem nov model, ki še ni bil -v proizvodnji in je sedaj še v razvojnih laboratorijih Renaulta. Pogovarjali so se tudi o novi ponudbi izdelovanja avtodoma, bivalnih avtomobi-
Statuti že utesnjujejo življenje
Na medregijskem posvetu v Novem mestu poudarili, da statut* KS več ne dohajajo krajevne samouprave, zato jih je treba spremeniti - V manjših KS se krajani prej dogovorijo
lov, pri katerih naj bi Novomeščani izdelali bivalne prostore, Renault pa bi prispeval šasijo z motorjem.
J. PAVLIN
40. OBLETNICA oficirske Sole V METLIKI
Na seji predsedstva odbora skupnosti vojaškega šolstva NOV in POS, ki je bila pred kratkim v Ljubljani, ie med drugim tekla beseda tudi o pripravah na proslavo ob 40-!etnici ustanovitve oficirske šole pri glavnem štabu NOV in POS. Svečanost naj bj bila prihodnje leto ob občinskem prazniku v Metliki, združena pa bi bila s proslavljanjem 40. obletnice ustanovitve XV. belokranjske brigade ter XIV.. XV. in XVIII. divizije. Na proslavi, ki bo republiškega pomena, bodo odkrili spominsko ploščo oficirski šoli.
BRANKO BLENKUŠ
sprejemu aneksa o rebalan* planskih dokumentov za tekoj1 srednjeročno obdobje dvigu*' tri roke „proti“.
Skupnost je namreč morala1 skladu s sprejetimi usmeritvi skrčili programe; razmere S zaostrujejo in ni mogoče račun® na uresničenje vsega, kar so načrte vali takrat, ko stabilizacije še nil'c' ni jemal z vso resnostjo.
Krčenje planiranih programoy * vse tisto, kar ni nujno ali nin* prednosti, pomeni, da so izpad* nekatere naložbe pri urejanju voda* ga režima in varstvu voda. Štabih2-' cjske škarje so najostreje zarezale' program gradnje objektov za obral* bo pred poplavami, kjer so prvot* planirana sredstva zmanjšali kar * 55,55 odst. Neokrnjene so v bisl,‘ le naložbe za odvodnjavanje r' melioracijskih sistemih, ker gre P31 za prednostne naloge v kmetijsl*" medtem ko so vsi ostali progr doživeli različne okrnitve. Delejf tom nekaterih konferenc je seveda težko glasovati za aneks, katerem ni več nekaterih prej zap’ sanih naložb, vendar pa je le.b takšno stabilizacijsko ravnanje, ki ' ostaja na ravni načelnega izjavljati za. Seveda pa izpad nekaterih P*3 gramov ne pomeni, da gre za končno odložitev, marveč le, daj' bodo začeli uresničevati v naslc« njem obdobju ali pa morda še k« kasneje.
Delegati so z nekaj zamude sp£ jeli še zaključni račun za lartsK* leto, iz katerega je razvidno, da) skupnost poslovala v skladu 1 načrtom in drugimi dogovori. Ot stopi so le manjši. Nekaj težav J bilo z naložbami, ki jih lani ni* mogli izpeljati v celoti, ker se J zatikalo s pridobivanjem potrebi# dovoljenj. Presežek 7,35 milijf* din so prenesli v prihodke letošnj finančnega načrta, ki so ga p tako obravnavali in sprejeli na (l seji.
Mil
Jeseni bo večina krajevnih skupnosti v naši republiki dobila nove skupščine. Priprave na volitve so se že začele. V njih poudarjajo, da ni dovolj poskrbeti le za ustrezno kadrovsko sestavo, marveč bi morali preveriti tudi dokumente, ki opredeljujejo krajevno samoupravo.
Kot so opozorili prgšnji trden na posvetu, ki ga je odbor za komunalni sistem in krajevno samoupravo
pri republiški konferenci SZDL sklical za dolenjsko in posavsko regijo v Novem mestu, bi morali v statutih
Iz zadnjega Pavlihe
C^Reil
— Moj firer, to Je po ljubljanskih kljukastih kritih letos že druga propagandna akcija, ki nam ni uspela.
posebej določiti, o katerih zadevah bi moral, denimo, odločati zbor občanov in v kolikšnem številu, da bi bile odločitve veljavne. Te neposredne oblike odločanja st) se do zdaj marsikje premalo posluževali, ker so menili, da tistih nekaj deset ljudi, ki pač pridejo na zbor, s svojim ravnanjem ne more zastopati interesov večine. Hkrati so ugotavljali, da je referendumsko odločanje sicer pravšna oblika, je pa dostikrat povezano z dolgotrajnimi in zapletenimi pripravami in predrago.
Udeleženci posveta so ugotovili, da je v velikih krajevnih skupnostih težko razviti pristno samoupravo, na naj tako imenovani delegatski sistem deluje še tako popolno in brezhibno. Vedno ostaja določeno število krajanov, ki ne morejo izražati in uveljavljati svojih interesov. Da bi odpravili te , bele lise" odločanja, so v nekaterih občinah že pred leti večje krajevne skupnosti razkosali na manjše. O dobrih izkušnjah manjših krajevnih skupnosti jc v Novem mestu govorilo več razpravljalcev. Menili- pa so, da z drobljenjem vendarle ne bi kazalo pretiravati.
I.	Z.
PLOŠČA NA CINKU
Na Cinku v Kočevskem Rogu bo 4. julija osrednja proslava dneva borca za občine Kočevje, Ribnica, Grosuplje, Trebnje, Novo mesto, Metlika in Črnomelj, na kateri bodo odkrili,spominsko ploščo, posvečeno partijskemu posvetovanju, ki je bilo tu pred 40 leti, se pravi od 5. do 7. julija 1942. Na svečanosti bo govoril udeleženec tega posvetovanja Franc Popit. Na prireditveni prostor bodo organizirani tudi pohodi mladinskih delovnih brigad, mladinskih pohodnih enot, tabornikov, planincev, športnih društev in drugih.
Brigadirji za zdravo vodo
Vodovoda Rajakoviči" Suhor in Perudina, Hrast — Naselje v 0$ Vinica
... -........... i	—
Na letošnji mladinski del°vJ® akciji Bela krajina 82 bo od 2^ junija do konca avgusta v tret1 izmenah delalo 320 brigadirji’
V prvi izmeni bodo delale brig®' de iz Ljutomera, Celja in Trži^3* v drugi iz Ljubljane-ši#ce' Šmarja pri Jelšah in Ilii5*^ Bistrice, v tretji pa iz Lj ubijanj' Centra, Slovenskih Konjic, P’0-, niiji iz Tržiča in Kranja ,c brigada Rdečega križa Slovenij6
V metliški občini bodo obnavlja’ li 2 km vodovoda Raj akovičL Suhor, v črnomaljski pa gradi*1 3,8 km vodovoda Pcrudina" Hrast. Računajo, da bodo opra* vili 23.000 efektivnih delovni!1 ur, vrednost opravljenih del bo presegla 5,8 milijona dinaijev’ medtem ko bodo stroški akcij* znašali nekaj več kot 2 milij01'* dinarjev.
Počastili spomin na talce
Pred 40-!eti ustreljeni prvi talci iz kočevske občine Gramozni jami, med njimi heroja Šeško in Trtnik
SPOSOJENO
TRNJE
- Toliko so enotni, da jim je bratstvo nepotrebno.
— Delavci menjajo družbo. Odhajajo na začasno delo v tuji-n°-	(Iz	Mladosti)
Spomin na prvih 11 talcev iz kočevske občine, ustreljenih pred 40 leti (od 11. maja do 11. junija 1942) v Gramozni jami, so počastili
11.	junija na grobišču talcev na pokopališču na Žalah.
Krajše spominske komemoracije so sc udeležili razen svojcev talcev tudi predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij kočevske občine in občinske skupščine. V kulturnem programu žalne svečanosti so sodelovali tudi recitatorji iz Kočevja
Seveda je prav, da sc spomnimo ob tej priložnosti tudi imen naših
prvih talcev. Kot prvi je bil ustreli' 11. maja 1942 Jože Šeško, kas«* proglašen za narodnega herOJ Samo dva dni kasneje je padel P, kroglami talec Josip Lukavečki- ■ dva dni kasneje sta bila ustreU* Drago Gorjan in Karel Ahac.
štiri so ustrelili 16. maja, in sice1 to bili: Maks Pintar, Anton
Mar«1
Janko Kočevar in Boris Boc. maja je bil ustreljen Rudolf Kre. Kot zadnja pa so, v mesecu d»>> junija pokosile fašistične krogi*; Franca Muroviča in Toneta Trti'1* ki jc bil odlikovan z redom narod* ga heroja.
PRIZNANJA mladim fotoamaterjem -* brežiškem domu JLA jim jih je podelil na otvoritvi razstave komandant garnizije Cerklje Franc Tomažin. S prikazom fotografskih dosežkov so posavski pionirji in mladinci počastili obletnico Titovega rojstva in jubilej letalstva. (Foto: M. Zupančič)
ILUSTRATOR MED OTROKI - Na OS Ane Gale v Sevnici so kar 43 učencem podelili bralne značke. Marljivim bralcem jih je izročil Marjan Manček (v sredini), znani ilustrator mladinskih knjig. Otroke so seveda najbolj zanimale risbe, ki jih je narisal pred njihovimi očmi. (Foto: A. Železnik)
POČASTILI DAN ŠOLE - V petek so v osnovni šoli Zbora odposlancev v Kočevju svečano proslavili dan šole. - Pripravili so bogat kulturni spored, s katerim so počastili goste iz pobratenih šol Doline pri Trstu, Škofje Loke in Križa pri Zagrebu. (Foto: France Brus)
SREČANJA NA JAVKAH - V vseh večjih krajih, kjer so pionirji nosili kurirčkovo pošto, so pripravili proslave in srečanja z borci. Na Vahti je pionirjem osnovnih šol iz Metlike in Stopič spregovoril borec Gorjanskega bataljona Franc Skof, mladi pa so pripravili program. (Foto: J. Pavlin)
IZBRANI
NAJBOLJŠI
DELAVCI
Kolektiv Gozdnega gospodarstva Novo mesto je s pomočjo posebne komisije razglasil najboljšega delavca in najboljšo temeljno organizacijo v preteklem letu. Ja najboljšega delavca so •zbrali 47-letnega Tineta Furla-na, traktorista iz Podhostc, kije v preteklem letu delal na traktorju 190 dni in presegel normo Za 57 odstotkov. Imel je najmanj okvar na vozilu in porabil tudi najmanj goriva. Lani je na kamionsko cesto spravil 5.562 m3 lesa. Razen tega je fine Furlan aktiven v samo-upravnih organih in sindikatu.
Tozd Gozdarstvo Novo mesto Pa je bil lani najboljši, in sicer zato, ker je izkazal največji porast učinkovitosti in najboljšo •zkoriščenost delovnih dni.
Dobesedno vse sile v izvoz
Izvoz v Iskrini tovarni napajalnih naprav v Bršljinu je bil v prvem trimesečju letos desetkrat večji od lanskega v tem času — Uspešen prodor kljub konkurenci
Sejmišča
Novo MESTO: Na ponedeljkovem sejmu je bilo naprodaj 189 Prašičev, starih do 3 mesece, ter 16 °4 3 do 6 mesecev. Lastnike je zamenjalo 120 pujsov, cena pa seje za mlajše gibala med 2.200 in 3.200 m starejše pa med 3.300 in
4-500din.
^BREŽICE: Rejci so pripeljali na m 477 prašičev do treh mesecev “tarosti, prodanih pa jih je bilo 312 160 do 180 dinarjev kilogram teže.
„Vse sile v izvoz! “ je sicer parola, ki pa v primeru bršljin-ske Iskre dobiva otipljive praktične rezultate. Samo v prvih treh mesecih letos so na tuje prodali za 50 milijonov dinarjev izdelkov.
Čeravno je 450-članski kolektiv Iskre - avtomatika - tovarne napajalnih naprav v prvem četrtletju dosegel planirano proizvodnjo in jo celo presegel, s finančnimi rezultati niso povsem zadovoljni in upajo, da bodo ob polletni bilanci boljši. Medtem ko so lani ta čas beležili kaj slabe izvozne uspehe, pa je letos glede tega navzlic težjim razmeram in tudi konkurenci na svetovnem trgu položaj znatno ugodnejši.
Izvozni plan je bil v prvih treh mesecih za 1 odstotek presežen, prodali pa so za 36,5 milijona dinarjev izdelkov na trg razvitih držav in za 13,5 milijona dinarjev blaga na vzhodna tržišča. Največ kupcev imajo v Italiji, Iraku, Iranu in Nigeriji, v Švici in Nemčijii, trenutno pa skušajo prodreti še na fran coski trg.
Letos nameravajo okrog 35 odstotkov celotne proizvodnje izvoziti, pri tem pa je treba posebej poudariti, da je celotni ‘ proizvodni program rezultat lastnega razvojnega dela in znanja. Doseženi uspeh bo gotovo krepka opora pri nadaljnjih razvojnih načrtih kole-
ktiva, ki ga pripravlja investicijski program za gradnjo proizvodnih prostorov na Cikavi. Elaborat o tem je v obravnavi na Ekonomskem institutu, verjetno pa bo investicija že letos v obravnavi pred republiško komisijo. Ker bo naložba omogočala nad polovico celotne proizvodnje usmeriti v izvoz, bi morala biti uvrščena med prednostne naložbe.
V bršljinski Iskri računajo, da bodo v letu 1983 začeli pripravljalna dela in gradnjo, leta 1984 pa naj bi stekla že poizkusna proizvodnja. Gradnja prve faze nove tovarne na Cikavi bo pomenila šele prvi del celotnega načrta. Popolna preselitev na novo lokacijo pa bo omogočena šele okrog leta 1990, ko računajo končati tudi drugi del naložbe. Velik uspeh in napredek bršljinske tovarne je seveda odvisen od možnosti za redno proizvodnjo, ta pa od dobave surovin. Zaenkrat proizvodnja še nemoteno teče, ker imajo še nekaj zalog.
K. B.
Kmetijski
Fitoftora je že v napadu
Krompirjeva plesen ali fitoftora je najbolj razširjena in naj-® j kvarna bolezen krompirja, pa tudi paradižnika. Tako ne-rNa in neusmiljena je, da so zaradi nje od lakote umirali Juaje alj se izseljevali v Ameriko tedaj, ko se ji še niso znali Plaviti po robu.
Bolezni na krompirjevih rastlinah ni težko prepoznati. I*n.e znanilke so rumene pege na robu listov, ki rjavijoinse .. ajo, ob vlažnem vremenu pa je na spodnji \strani napaden •st prekrit z belim puhom. Ugodne razmere za širjenje bolezni nastopijo tedaj, ko se krompirjeve vrste strnejo in se potrebna a8a dalj časa zadržuje v njih. Upoštevaje še temperaturo, je napad bolezni mogoče napovedati vnaprej; na tem dejstvu ? ni delovanje protifitoftorne službe, ki prek radia in časni-opozarja lastnike krompirjevih nasasov, kdaj morajo škro-P 1 s fungicidi.
. Kmetijski inštitut Slovenije nam je poslal opozorila, ki naj i h Pret;esemo med bralce, pridelovalce krompirja. Zdaj je dnji čas za prvo škropljenje; rastline so visoke 20 in več entimetrov, vrste se zapirajo in komaj je še mogoče s preven-•vnim škropljenjem zaščititi zasenčene liste. Za prvo škro-P^enje priporoča inštitut ridomil plus, za katerega pa ne emo, če ga trgovine imajo v prodaji.
sicer Pa je znanih dosti fungicidov, ki učinkovito delujejo, ® delo le pravočasno in temeljito opravimo. Antracol, eupra-au, bakreni antracol, bakreno apno, bakreni dithan, dithan 45, ziman dithan plavi, mankozeb ponujajo dovolj možnosti a uporabo. Med najboljšimi naj omenimo brestan. kositrni Popravek, ki pa je zelo strupen in ga ni mogoče dobiti brez P°sebnega dovoljenja.
Ce je ob prvem škropljenju poti fitoftori v nasadu dosti K°mradskih hroščev, dodamo še kak priporočen insekticid: ekalux 25, ekalux P, elocron 50 ali elecron P, ki za približno dni zavarujejo krompirjev nasad. Sicer pa je znano, da je Proti koloradarju najbolj učinkovito škropiti tedaj, ko je na ličink v drugem stadiju razvoja.
Inž. M. L.
SPOSOJENO TRNJE
— Za naše finance bi morali odgovarjati geologi, saj dinarski sistem doživlja velike tektonske premike.
(Iz Večernjih novosti)
Večina na tuje
Izvozni dosežki 20 let stare krmeljske tovarne
Izvozni dosežki krmeljske Tovarne lahkih konstrukcij so v minulem polletju resnično razveseljivi. Od začetka tega leta dobavljajo pomembne sklope za velikansko asuansko hidrocentralo na Nilu, drugi tak velik posel za vodno elektrarno Hadita v Iraku bo tekel vse do leta 1983. Končujejo, tokrat sicer posredni izvoz, pri gradnji velike cementarne v Omanu, kjer Metalna kamor spadajo krmeljski kovinarji sodeluje z nemškim Kruppom. Vsi ti posli pomenijo, da bo tudi v drugem polletju glavni del proizvodnje tega kolektiva prodana na tuje. Pomembno bodo pomagali tudi ljubljanskemu Geološkemu zavodu z deli za geomehanske raziskave in sondiranja v Iraku. Velik delež izvozaje usmerjen torej v dežele v razvoju. Ta čas vzbuja pozornost velike gmote pred proizvodno dvorano. To so turbinske obloge za termoelektrarno Obre-novac. Končujejo tudi pošiljke opre-
me za naši novi hidroelektrarni Gacko in Ugljevik.
V tovarni so se lotili zanimivega novega izdelka. To bo v prvem mahu 24 mostnih žerjavov srednje nosilnosti.	t.
Pripravljene imajo že spremembe srednjeročnega načrta. Referendum o tem bo še v tem mesecu. Poudarek je na zahtevnih proizvodnih programih iz kakovostnih materialov, ki terja tudi zahtevno tehnologijo.
A. Ž.
Se niti dolarja
Težave Celuloze, zato slabši uspehi v krški občini
Vsi zapovrstjo moramo spremeniti svojo miselnost in obnašanje. Delavci so še vse premalo seznanjeni s težavami, vrsto teh pa skušamo vedno , upravičiti" z objektivnimi vzroki. V nas mora vladati zaskrbljujoč optimizem, je med drugim poudaril na ponovljeni seji občinske konference ZK v Krškem (prvi sklic je bil nesklepčen!) sekretar Željko Kolar.
Rezultati poslovanj a krških delovnih organizacij v prvih letošnjih mesecih So bistveno slabši kakor v enakem času lani. predvsem zaradi težavnega položaja tovarne celuloze in papirja ,,Djuro Salaj . Zdenko Picelj iz te tovarne je govoril o velikih zadolžitvah , Djura Salaja in obveznostih do dobaviteljev. „Te-den dni nismo imeli kemikalij in nismo izvažali,1 je dejal Picelj in omenil nekatere izmed ukrepov, ki jih je sprejel osrednji delavski svet tovarne „Djuro Salaj“ za nemoteno poslovanje in izpolnjevanje planskih nalog. Ukrepi, zapisani na 30 straneh, vsebujejo tudi podpis sporazumov s časopisno-založniškimi hišami o združevanju deviz. Doslej od njih niso dobili še niti dolarja.
Občinska konferenca je podprla ukrepe krških papirničaijev in še dopolnila sklepe, o katerih so nekateri menili, naj bi bili bolj akcijski. Vprašanje odgovornosti je najbolj zaostril Tone Vodišek, ki je poudaril, da še vedno niso povsod pripravljene podlage za nagrajevanje po delu. Franc Dular je menil, da je največja odgovornost na tistih, ki pripravljajo predloge za pomembnejše odločitve. Sekretarka MS ZK Posavja Božena Ostrovršnik pa je poudarila, da se še celo komunisti premalo zavedajo pomena stabilizacije.
P. P.
/S”
EN
HRIBČEK BOM KUPIL-.
V-,
5
N
N
N
S
I
N
5
*■
Ureja;Tit Doberšek
Predlog za dopolnitev sortnega izbora
Nadaljujemo z opisom sort vinske trte, ki pridejo v poštev za dopolnitev sedanjega trsnega izbora za Dolenjsko. Trsni izbor iz leta 1935 določa za to območje med drugim tudi
RDEČI traminec
v sedanjem trsnem izboru označen kot tramilec (sinonimi: Savagnin rose, Traminer roter, Traminer Rosso, Fromente Rosse, Roth Franke, Tramin rouge, Traminer rozovil, Tramini piros, Flaischroth, Rathvveiner, mala dinka, ervena ružica) je kot priporočena sorta določena v mariborskem, 'radgonsko-kapelskem, ljutomersko-ormoškem in haloškem (z obrobnim pogorjem), vinorodnem okolišu.
Poreklo: Sorta izhaja iz Italije (mesto Termino v pokrajini Bolzano). Trta je razširjena v vseh vinorodnih deželah. Znani traminci so iz Iloka, Fruške gore, Rumunije. Pri nasepoznamo tramince iz Kapel pri Radgoni, Rošpoha pri Mariboru, Svečine, zlasti pa iz Brd (italijanski del). Na Dolenjskem in Bizeljskem je bilo v starih vinogradih te sorte več, ;n to v Drenovcu, okrog Podbočja (Bočje, Gadova peč), Malkovca (nekdanji vinogradi posestva Klevevž) in v starih vinogradih Kmtijskc šole Grm na Trški gori, saj so mnogi Novo-meščani radi pili odlične tramince iz Grmske kleti.
Opis sorte: Enoletna roega’je kratka, rjave barve, s kratkimi medčlenki. Rasti je srednje bojne do bujne. List je majhen -okrogel, večkrat širši kakor daljši, tridelen, s plitvimi zarezami, mehurčast, temno zelen, zobci so majhni in topi. Vršički mladik so belkasti in kosmati. Cvet je dvospolen. Grozd je majhen (kot pri šmarnici), gost, vej nat, piramiden. Grozdni pecelj je kratek in debel. Mladika ima povprečno 1,2 grozda. Teža grozda je 6 do 10 dkg. Jagoda je drobna, podolgovata, svetlo rdeče barve, sivkasto modro napraše-na, pikčasta. Jagodna kožica je debela (zato,v jeseni grozdje ne gnije) meso je sluzasto, močne sortne narave. Zori v drugi zorit-veni dobi (sredi septembra). V normalni zrelosti pridobi 21 do 26 % sladkorja in 6 do 7 promilov kisline.
Vino rdečega traminca (obstaja tudi beli tip traminca) sodi med vrhunska bela vina z izrazitim sortnim vonjem. Zaželjena barva vina je rumenkasta. Manjše količine nepovrelega sladkorja
so v tem vinu zaželjene. Dionizij Amfora v Vinskem tabernaklju trdi, da sodi traminec med naj-olemeniteiša vina vina srednje Evrope in da je traminec ena izmed najboljših sort nasploh. Nekateri traminec, zlasti zvrst dišečega traminca, štejejo celo v kategorijo desertnih vin. V prometu je v steklenicah po 0.7 litra.
Izkušnje: Rodi sredrje bogato. Trto režemo na dolgo. Trta je zelo odporna proti peronospo-ri in botritisu, manj proti oidiju, odporna je tudi proti- zimski pozebi Uspeva na vseh podlagah in se dobro obnese zlasti na bujnih križankah berlandicri x riparia. Lahko ji močno gnojimo z dušikom, ker grozdje ne gnije. Zlati upoštevanja vredna lastnost te sorte je v izredni kakovosti vina, zgodnjem dozorevanju grozdja in odpornosti proti zimski pozebi.
Rumeni muškat
(sinonimi: Muscat blanc, Muska-teller gelber, Muscato bianco, Moscatel morisco, tamjanika bela, bela dinka) je kot priporočena orta določena v mariborskem, ijutomersko-ormoškem okolišu, v Halozah z obrobnim pogorjem, kot dovoljena sorta pa še v koprskem vinorodnem okolišu.
Poreklo: Izvira iz Francije. V Sloveniji so znani nasadi te sorte na obronkih Kozjaka (Kamnica -Urban nad Mariborom) in v Halozah, v Beli krajini pa v Drašičih (Plut), Trški gori (Lisac).
Opis sorte: Enoletna rozga je močna, svetlo rdečerjave barve, z dolgimi medčlenki. Trta je srednje do močne rasti. List je srednje velik, petdelen, zarezan, ostro zobčast, temno zelen, mehurčast, spodaj nekoliko kosmat. Na koncu zob so rumene kepice. Vršički so svetlo zeleni, malo rdečkasti, bronzirani. Cvet je dvospolen. Jagoda je srednje debela, okrogla, zeleno rumena, na sončni strani rjavo zapečena. Jagodna kožica je debela, meso je gosto, z izrazi tim muškatim okusom, ki je že v nezreli jagodi Zori med tretjo in četrto zoritveno dobo. Pridobi približno 21 % sladkorja in 7 % kisline, sodi med bolj kisla vina. Grozd je precej velik, valjast, z nabitimi jagodami. Teža grozda je 12 do 16 dkg.
Izkušnje: Rodovitnost trte je srednja do bogata, enakomerna. To je primerna sorta za suhe, lapornate in kamnite zemlje in južne lege. Trta jn občutjiva zasti za oidij. Režemo jo srednje dolgo.
Vino ima izrazit muškatni vonj, ie polno. Zaželjena barva vina je zelenkastorumena.
DT
^24(17i4) 17. junija 1982
LJUBV-^
Y_x$-*t*a£u .* V' klenom Odloka o priznanjih občine Brežice (Uradni list SRS, št. 22/80)
Komisija 'za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Brežice
RAZPISUJE
OKTOBRSKE NAGRADE IN PRIZNANJA OBČINE BREŽICE ZA LETO 1982
Oktobrske nagrade se podeljuje posameznikom in pravnim osebam za posebne dosežke na družbenoekonomskem, političnem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem, in drugih področjih dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice.
Priznanja se podeljujejo posameznikom in pravnim osebam za izredno uspešno delovanje na vseh področjih družbenega dela (na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti in družbenopolitičnega dela).
Predlog za podelitev nagrad in priznanj lahko posredujejo: organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, druge družbene organizacije in društva, izvršni svet SO Brežice, delovni ljudje in občani.
Pismene predloge z obrazložitvijo pošljite do 31. avgusta 1982 Komisiji za odlikovanja in priznanja. Skupščina občine Brežice - Cesta prvih borcev 18, 68250 Brežice. Predlogov, ki bodo prispeli po tem roku komisija ne bo upoštevala.
Podelitev oktobrskih nagrad in priznanj občine Brežice za leto 1982 bo 28. oktobra 1982 ob prazniku občine na svečani seji zborov Skupščine občine Brežice.
Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Brežice
3.
4.
5.
401/24-82
RIBICI ZA LEPŠE OKOLJE -Kočevski ribiči so pred kratkim očistili del Rinže, ki teče skozi mesto, in tako po svojih močeh prispevali k lepšemu videzu mesta. Žal pa ne bo posebnega uspeha, če bodo eni čistili, drugi pa onesnaževali. (Foto: Primc)
Čistili so Rinžo
Onesnažna Rinža je sramota za Kočevje
Kočevski ribiči so v sodelovanju s krajevno skupnostjo Kočevje izvedli 9. junija delovno akcijo, in sicer so čistili Rinžo v mestu in pri Mahovniku.
Mnogi občani so prizadevanja ribičev le opazovali in jim dajali razne nasvete in predloge, npr. naj Rinžo tudi pometejo itd. Med temi opazovalci smo opazili tudi bolj ali manj znane , ravbšicc” in delegate ..sončne uprave". Ribičem sc je pri njihovem prizadevanju pridružil le en sam izmed ostalih občanov, pionir Robi Furiič.
Ribiči niso čistili le Rinže, impak tudi betonsko škarpo, iz katere na mnogih krajih raste zelenje, gi. vje in celo že pravo drevje. Razen tega so z dna Rinže populili nekaj zelenja Vendar to delo žc skoraj ni več potrebno, odkar krajevna skupnost vlaga v vodo (v sodelovanju z ribiči) ribe amurje, ki jedo zelenjavo. Tako KS tudi nima več stroškov s košnjo zelenja v Rinži, kar je prq vsako leto večkrat plačevala.
Le vsak peti otrok v vrtcu
Bodo	spet	prizadeti
otroci	iz	odročnih
krajev?
V črnomaljski občini je okoli 2.000 predšolskih otrok, od teh jih je v vrtcih le 440 ali dobrih 22 odstotkov, kar je precej pod republiškim povprečjem, ki znaša nekaj več kot 39 odstotkov. Da bi bil vsak predšolski otrok v občini vsaj delno deležen predšolske vzgoje, imajo v načrtu občasne skrajšane programe. Ker pa v črnomaljski občini niso dosegli planiranega dohodka, naj bi skupnost otroškega varstva letos dobila dobra 2 milijona dinarjev manj; tako bi morali črtati prav večji del teh programov, s tem pa bi bili za načrtno vzgojo prikrajšani ravno otroci iz odročnejših krajev, ki so te vzgoje najbolj potrebni.	\
Vzgojno varstvo se že več let spopada z denarnimi težavami in tudi letos mu s tem ne bo prizaneseno. V vrtcih so načrtovali	20-odstotno	povišanje
oskrbnine od marca dalje, skupnost za cene pa priznava 17-od-stotno povišanje od maja. Tako so ob 600 tisočakov, kar bo morala pokriti občinska skupnost otroškega varstva, to pa je zadnjo dodatna velika obremenitev.
SPOSOJENO TRNJE
Največji sovražniki kakega sistema so njegovi oboževalci.
(Iz Študenta)
POJOČE GRACANKE — Kulturno življenje v Gradcu se je v zadnjem času močo okrepilo. V okviru tamkajšnjega kulturno— umetniškega društva deluje tudi ženski pevski zbor, ki ga vodi Majda Banovec. Zbor je pred kratkim nastopil tudi na veliki prireditvi ..Mladost, podaj mi krila” v Metliki.
JI
tJbttLruAifeoo’
V NEDELJO V BREŽICAH — Zborovanju v počastitev dneva gasilcev in prisostvovalo več tisoč ljudi, v paradi pa je korakalo skozi mesto 2000 pripadnikov enot civilne zaščite. (Foto: Jožica Teppey)
civilne zaščite je v nedeljo gasilcev in nekaj nad 400
Brežice: sto let gasilstva
Dan gasilcev so združili z dnevom civilne zaščite
V Brežicah so v soboto in nedeljo slavili gasilci. Mesto se je za to priložnost odelo v zastave in tako okrašeno dočakalo .udeležence nedeljske parade gasilskih enot, enot civilne zaščite in JLA. V paradi je sodelovalo 2000 gasilcev in nekaj nad 400 pripadnikov civilne zaščite. To je bil mogočen prikaz moči, varnosti in pripravljenosti za reševanje ljudi in premoženja v miru in vojni.
Udeleženci parade in občani, ki so si prišli ogledat to manifestacijo gasilcev in civilne zaščite, so se nato zbrali na zborovanju pri spomeniku revolucije. Pozdravil jih je Mirko Kambič, predsednik brežiške občinske skupščine. Gasilcem je čestital za njihov jubilej in jim izrekel priznanje za njihovo vztrajno in nesebično delo, s katerim so društva dosegla v zadnjih desetletjih izreden napredek. Slavnostni govornik je omenil tudi široko razvejenost civil-
ne zaščite v občini ter uspešno prepletanje njenega dela z delom gasilcem. Spodbudil jih je k še večjemu zaupanju v lastne moči in razvijanju samoiniciativnosti v njihovih vrstah.
Zborovanju so prisostvovale delegacije .številnih gasilskih zvez iz Slovenije in Hrvaške ter s tem potrdile prijateljske vezi čez občinske in republiške meje. Njihovi predstavniki so zjutraj na svečani seji občinske Gasilske zveze čestitali brežiškemu društvu za stoti jubilej. Društvo je slavilo obletnico že dan prej. Isto popoldne je počastilo četrt stoletja obstoja tudi Industrijsko gasilsko društvo Tovarne pohištva v Brežicah. Brežiško gasilsko društvo je med najdelavnejšimi v občini. V svojih vrstah vključuje razen članov še ženske in pionirje. Trenutno je največja želja brežiških gasilcev boljša tehnična opremljenost, saj se zdaj ne morejo uspešno spoprijeti z ognjem v višjih nadstropjih stanovanjskih stolpnic.
JOŽICA TEPPEY
Planinci k Jelenovemu studencu
Pri planinski koči PD Kočevje za Mestnim vrhom pri Jelenovem studencu bo 20. junija (začetek ob 11. uri) XII. planinski tabor planinskih društev ljubljanskega območja, ki bo posvečen 30-letnici obstoja PD Ko-
čevje, 90-Ictnici rojstva predsednika Tita in 40-letnici ustanovitve SNUB. Na njem bo govoril predsednik medobčinskega sveta SZDL ljubljanske regije Emil Tomc. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi prenovljeno kočo PD Kočevje. Ob navijal i so jo leto dni in vanjo vložili 300.000 din ter opravili okoli 1.700 prostovoljnih delovnih ur.
Organizatorja tabora sta meddruštveni odbpr planinskih društev ljubljanskega območja in Planinsko društvo Kočevje. Pokrovitelj je Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje.
Na ljubljanskem območju deluje 50 planinskih društev, ki štejqo preko 28.000 članov. Organizatoiji pričakujejo, da se bo tabora udeležilo 1.000 do 1.500 planincev.
NA PROSLAVI V ČRNOMLJU
V soboto, 12. junija, je kurirčkova pošta zaključila svojo pot na srečanju jugoslovanskih pionnjev v Črnomlju. Prireditve smo se udeležili tudi učenci naše šole. Obisk smo izkoristili za ogled razstave del belokranjskih šolaijev in za ogled mladinske rock opere Maček Muri. Kljub slabemu vremenu smo bili veseli.
M. KOVAClC OS Šentjernej
„DESETI BRAT” NA MULJAVI — V letnem gledališču pod Jurčičevim muzejem na Muljavi je bila pretekli petek slavnostna projekcija novega slovenskega filma ,Deseti brat“. Film, ki gaje po istoimenskem romanu Josipa Jurčiča ustvaril Vojko Duletič, si je ogledalo več kot tisoč domačinov. Čeprav je bilo po koncu predstave slišati mnenje, da film ne ustreza Jurčičevi literarni predlogi in predstavam Muljavčanov, kakšna naj bi bila njihova junaka deseti brat in Kijavelj, so ga gledalci kar dobro sprejeli. Po koncu predstave so se gledalcem predstavili tudi ustvaijalci filma, Radko Polič, Matjaž Višnar, Angelca Hlebce in Štefanija Drolc. (Foto: J. Simčič)
Pohod pionirjev
Več članov novinarskega krožki celodnevne osnovne šole Baza 20 ii Dolenjskih Toplic nam je pisalo 0 pohodu po poteh 15. udarne divizije na osvobojeno ozemlje, ki so g* imeli v torek, 8. junija.
Pred šolo so .se postroj ili v dva bataljona ter se odpeljali v Kote pp Dvoru. Tam so jim vrstniki Žužemberka predali zastave, vsi udeleženci pa so dobili značke. Sko zi Sotesko, Loško vas, Podhosto if1 Meniško vas so odkorakali v Dolenjske Toplice. Mlajši pionirji pa so nadaljevali njihovo pot v Stražo.
Na pohodu jih je spremljala harmonika, a za varno pot so poskrbeli izvidniki. Tovariš Bučar, predstavnik sekcije Mladi partizan, pa jim je pripovedoval o doživetjih med vojno.
HODILI BOMO PO TITOVI POTI
V ponedeljek, 7. junija, so nam učenci osnovne šole fvana Kovačič8:! - Efenke predali kurirčkovo torbo-Prebrali smo pismo slovenskih pionirjev in nase šole. V pismu sinp poudarili, da bomo hodili po Titovi poti ter vestno opravljali zadane naloge. O kurirjih med NOB pa namje spregovoril borec 12. SNOUB Boris Kos.
JOŽICA ŽAGAR, 8.c 0$ 12. SNOUB
ATLETSKO
TEKMOVANJE
V sredo, 3. junija, je bilo v Novem mestu občinsko tekmovanje v atletiki in sicer v teku na 60, 300, 600 metrov, v skokih v višino in daljino ter v metu krogle. Tekmovanja smo se udeležili tudiŠentjernejčani-Nasa ekipa je zasedla prvo mesto, osvojili pa smo tudi dve zlati meda- ' Iji, tri srebrne in dve bronasti.
MARIJA ABRAM, 6.c OŠ Šentjernej
PREJELI SMO ZLATO PLAKETO
Pretekli mesec smo imeli dan šole, na katerega smo se temeljito pripravili. Veliko dela smo imeli z urer janjem panojev s fotografijami, na katerih smo prikazali delo in življenje na naši šoli. Dva dni so bili naši gostje tudi učenci sedmih in osmih tazredov osnovne šole Gabrovka. 1 Učenci, ki so pridno delali v šoli ali izvenšolskih dejavnostih, so prejeli priznanja in knjižne nagrade. Na slo vesnosti, ki smo jo imeli ob našem prazniku, so bili kot gostje tudi člani sekcije medvojnih pionirjev Mladi partizan, ki so šoli za dobro sodeio vanje podelili zlato plaketo.
NOVINARJI TV 15 COŠ Baza 20, Dol. Toplice
V slovo Miletu Kolakoviču
Novomeščani pokazali največ
Regijsko tekmovanje ekip ZRVS na Ruperč vrhu
V počastitev 30-letnice ZRVS Slovenije je bilo v nedeljo v krajevni skupnosti Birčna vas regionalno tekmovanje mladinskih in članskih ekip ZRVS v SLO in DS iz občin Trebnje, Črnomelj, Metlika in Novo mesto.
TAVANJE V DEŽJU -Mladinska in članska ekipa ZRVS Črnomelj sta slučajno naleteli skupaj ob iskanju točk orientacijskega pohoda. Po pregovoru „V slogi je moč” so končno le našli pravo mesto tn osvojili drugo ter tretje mesto. (Foto: J. Pavlin)
Na izredno težki progi, ki jo je na terenih okoli Ruperč vrha pripravila organizatorica Občinska konferenca ZRVS, so se ekipe slabo znašle. Ob dežju je bilo potrebno obilo znanja in iznajdljivosti, zato so bili rezultati podpovprečni in je le eni ekipi uspelo odkriti vse točke. Mnoge ekipe so pri iskanju točk izgubile mnogo dragocenega časa, skratka, bil je pohod, kjer so mnogi spoznali, da so premalo pripravljeni. Še največ so pokazali Novomeščani, ki so izkoristili prednost domačega terena; pozna se jim, da je v novomeški občini le nekaj več tekmovanj z orientacijskimi pohodi, ki jih vodi in pripravlja ZRVS. Število osvojenih točk kaže, da zmagovalci resnično niso imeli tekmeca, saj so drugouvrščeno ekipo Črnomlja II prehiteli za 24 točk. Vrstni red: 1. Novo mesto 24,45 točke, 2- Črnomelj II 18,45 točke, 3. Črnomelj I 6,8 točke, 4. Metlika II., 5. Trebnje, 6. Metlika I, 7. Dolenjske Toplice. Ekipa Novega mesta je prejela prehodni pokal in se bo udeležila republiškega tekmovanja, ki bo leta 1983 v Novem mestu.
J. P.
Pred kratkim seje metliška občina dostojno poslovila od oficirja, borca in komunista, priljubljenega tovariša, prijatelja Mileta Kolako-viča iz Metlike.
Rodil sc je pred 57 leti v vasi Metkovič pri Sabcu v Srbiji v številni revni kmečki družini. V rani mladosti je izgubil starše ter tako kot otrok okusil tegobe in trpkost boja za obstanek revnih v tedanji družbi. V začetku 1942 so ga nemški okupatorji zaprli za nekaj mesecev v Io-gor v Šabcu. Po izpustitvi pa so se
pričele njegove priprave na vključitev v NOV. Tako je kot borec 17. udarne brigade sodeloval v številnih bitkah v Srbiji, BiH, Hrvaški. Sodeloval je pri osvoboditvi Zagreba, s Kiajiško brigado pa je borbo končal z osvoboditvijo Trsta.
Po osvoboditvi je najprej končal gimnazijo ter nato še ofifcirsko šolo. V JLA je opravljal različne odgovorne dolžnosti ter bil 1970 Upokojen kot podpolkovnik. Za hrabrost med NOV ter med službovanjem v JLA je bil večkrat odlikovan. Zgodaj so ga pritegnile partijske vrste. Žc 1944 je postal član SKOJ, v letu 1948 pa član KPJ. Tako kot pri delu v poklicu je tudi tej organizaciji bil predan in vzoren član.
Pot konjeniškega oficirja gaje le-
ta 1952 pripeljala v Metliko, kjer j« spoznal svojo življenjsko družico-Kasneje ga je službena pot peljali* drugam in seje v Metliko vrnil 1970 ter si uredil dom. Ni se posvetil samo svoji družini ter uživanju zasluženega pokoja, pač pa se je takoj vključil v delo krajanov. I*1 Metlika ga je sprejela za svojega.
Bogato znanje in izkušnjeje radodarno razdajal. Poleg strokovnega dela v obrambnih pripravah v delovni organizaciji Novoteks se je aktivno vključil v delo Zveze rezervnih vojaških starešia Veliko znanja in vojnih veščin je v tem času prenesel na mlajše oficirje.
Od 1975 je bil član predsedstva občinskega odbora oz. predsedstva konference ZRVS. Predvsem pa j*-' bil najaktivnejši član komisjje za splošno vojaško usposabljanje. Organizacijo ZRVS je uspešno in častno zastopal tudi v republiki in drugod-Tako je bil odposlanec na zveznem srečanju ZRVS v letu -1980. Z* požrtvovalno delo mu je organizacija 1979 podelila republiško plaketo zveze rezervnih vojuških starešin.
Globoka je vrzel, ki je nastala z njegovo prezgodnjo smrtjo v naših vrstah. Od priljubljenega tovariša in prijatelja so se v imenu vseh občanov pooslovili govorniki inž Janez Gačnik, predsednik skupščine občine Metlika, Anton Žunič, predsednik OO sindikata Novoteks iz Metlike, in Vekoslav Prevalšek, predsednik občinske konference ZRVS Metlika.
ŠPORTNI DAN
V' soboto, 5. junija, smo imeli učenci naše šole športni daa Nižj! razredi so se igiali pred šolo, višji razredi pa so odšli na stadion kasar. ne Milana Majcna. Dekleta osmih razredov smo tekle na 600 metrov, skakale v daljino ter metale žogico.
JOŽICA ŽAGAR. 8.c OS 12. SNOUB
in
% izobraževanje
SPOSOJENO
TRNJE
Da bi uspeli, morate biti stalno na liniji. Na liniji najmanjšega odpora.
11z Mladosti)
»Dela” le neresnost
Do kdaj še makadam — asfalt na cesti do Gabrja?
Leta 1981 so delavci Cestnega podjetja Novo mesto začeli ko-Pati na nekaterih mestih asfalt na cesti Brusnice - Gabrje, da bi odpravili jame na vozišču. V .1982 so tista mesta brez jtstaltnih krp, čeprav se je sneg, 10 je lani resno oviral dela, že zdavnaj stopil.
V teh dneh so se skrivnostni delavci spet pojavili. S ceste so odstranili asfalt še na nekaj ■ncstih. Zaenkrat so vse „rane“, stare in nove, brez asfaltnih obližev.
Nekatere ocene napovedujejo Slovenskemu cestnemu omrežju ™arkt, ker je premalo denarja. Mogoče je zavlačevanje s popra-
1 "a cesti Brusnice Gabrje res /posledica pomanjkanja dc-narja v (republiški) cestni blagajna Ali pa je morda med vzroki za zastoje tudi kaj človeške ne-zavzetosti za delo? ! Za primer Povejmo, da v času vzdrževalnih ni na cesti nobenih opozoril, vcprav jih zakon o temeljih varnosti v cestnem prometu menda izrecno predvideva. Če v tej luči dodamo celotno delo, ki ga opravljajo vzdrževalci na cesti brusnice - Gabrje, se zdi, da se te ceste pristojna upravna in samoupravna telesa niso resno lotila. Če to ni res, je toliko bolje. Cestarji sc bodo potem najbrž kmalu rešili gabrske (in druge) nejevolje, Gabrčani (in drugi) pa makadamskih lis v asfaltni cesti, ki - mimogrede rečeno - kliče po prevleki iz tinega asfalta.
MARTIN LUZAR
P,s
in
odmevi
ZARES LJUBEZEN DO SLOVENŠČINE?
V zadnji številki Dolenjskega lista ste na 5. strani objavili članek „Ne razumem več pisanja” s podpisom John Sever, Kanada. Če je piscu tega članka zares toliko do lepe slovenščine in ljubezni do materinega jezika, menim, da bi se lahko podpisal z lepim in starim slovenskim imenom Janez, ki ga je verjetno nosil do leta 1928, ko je odšel v tujino. On pa ga je potujčil in popačil v John. Takšen človek pa nima pravice govoriti, kako ljubi materin jezik.
OBČAN
POPRAVEK
V zadnji Prilogi sta se v zapis Jožeta Dularja z naslovom „Slikar prosi za službo poljskega čuvaja” vrinili dve neljubi napaki. Namesto: Mladi Stupar je po cele ure presedel s skicirko na kolesih, je pravilno: na kolenih. Drugi stavek pa se glasi: Stupar že nekaj časa dobiva v gostilni samo juho brez prikuhe - ne pa čevljev in toplo odejo. Izpadel pa je stavek: za to dvoje je prosil občino. V uredništvu smo po svoji presoji spremenili naslov članka, katerega prvotni naslov je bil: Življenjski nemir Gustava Stuparja.
Razočarani »raziskovalci”
Spust v podzemno jamo se je za 14-!etnike na srečo končal brez posledic — Pustolovščina iz radovednosti
Nedelja, 6. junija. Štirinajstletniki *• C., B. V. in V. R. iz treh belokranjskih vasi so se v vročem dopoldnevu odločili, da bodo uresničili svoje raziskovalne načrte.
Staršem 1. C.-ja so dejali, da gredo na kopanje h Kolpi, pot pa jih je vodila poletno oblečene in slabo °bute z 20-metrsko vrvjo čez ramo ter žepno baterijo k podzemni-jami v kilometer oddaljenem gozdu.
Ne da bi vedeli, kako globoka je jama ter ah sega na drevo privezana vrv do dna, sta se dva izmed mladih ^raziskovalcev” spustila v globino.
“o približno petnajstih metrih.spu-
šča
nja sta pristala na previsni skali, P°lni kosti. Ker ju je začelo zebsti, Polastil pa se ju je tudi strah, sta
'°BA IZ SANJ - Slavka Sta-
b asnik iz Kočevja že dobrih “,'et nabira gobe na svojem j*fnem kotičku in vedno naj-e kak prav lep primerek. Le-t°? s.e ji je sreča nasmehnila že a?^l v začetku; našla je dva ^K-ka, težka 2 kg in 1,5 kg. ^animivo je, da se Starovasni-'0V| Pred vsakim uspešnim gob-
m	'	iAtivuil	UopvoiiBiii	fct
l**1 > ulovom” sanja o gobah, ^tpričana je, da ji sanje po-°’ kdaj naj j °to: J. Primc)
„ KOČEVJE: TOKRAT zares TAJNO
Kurirčkova torbica je prišla v kočevsko občino in odšla iz nje ajno, ^ organizatorji te prire-niso o njenem prihodu obvestili niti novinarjev. To je ila torej res prava tajna kurirska Pošta, saj tudi med vojno kurirji niso obveščali novinarjev, kdaj ln kje bodo potovali z zaupno Pošto. Vzrok pa je lahko še drug, saj smo že večkrat slišali ce'° iz najbolj odgovornih občinskih ust, „da mora novinar vohati, kaj se kje dogaja”, in bi * P° taki logiki dober za novinarja vsak pes, pravzaprav pa niti nc vsak, saj bi lahko po mnenju nekaterih renčal le na nekatere, grizel pa sploh nc.
P. -c
Kolpa brez proda?
Pesek iz Kolpe za gradnjo — Neodgovornost treba kaznovati!
Čeprav postavljamo v turistični ponudbi Belokranjci na prvo mesto Kolpo, je tudi ta najčistejša slovenska reka že močno ogrožena. Naj navedem le primer odvažanja proda iz kopališča pri Adlešičih, čeravno obstaja odlok o prepovedi pridobivanja peska iz Kolpe (Skupščinski Dolenjski list št. 13/73), razen na za to določenih mestih ter v soglasju s krajevno skupnostjo in vodno skupnostjo.
Menim, da bi bilo moč najti ustrezno rešitev, če bi bili odgovorni pripravljeni. Nov odlok, kazni, in nadzor bi mogoče le spametovali ljudi. Prav tako bi morali bolj poskrbeti za čiste bregove in tudi na neorganiziranih kopališčih namestiti opozo rilne table in smetnjake. Nad kampiranjem pa bi morale krajevne skupnosti poostriti nadzor. Sicer se bo tudi naša Kolpa kmalu pridružila ostalim umazanim slovenskim rekam.
F. P.
Črnomelj
■j?,*
skušala P° vrvi splezati na svetlo. Toda spolzke in navpične skale so bile prevelika ovira. V. R., ki na srečo ni takoj sledil prvima dvema fantoma, jima je želel pomagati, a je bil preslaboten, klici na pomoč pa so ga tako zmedli, da je šele po dveh urah odšel po pomoč v bližnjo vas.
Tokrat se je pustlovščina treh mladeničev srečno končala. Veliko drugače pa bi bilo, če bi se vsi trije spustili, v globino: negotovost staršev, strašna smrt otrok. Zato naj bo ta raziskovalna pot” v poduk vsem mladim.
L. G.
UŽITEK OB POSLUŠANJU MLADIH - V novomeškem Domu JLA je bil minuli četrtek glasbeni večer, ki so ga ob zaključku šolskega leta pripravili mladi glasbeniki Glasbene šole Matjana Kozine. Pred polno dvorano so se predstavili solisti, pevski zbor male glasbene šole, mešani mladinski zbor, ■Hidalui orkester, baletna skupina, mladinski pihalni orkester in harmonikarski orkester (na sliki L Glasbena šola zadnja leta stopa po pravi poti in se lahko pohvali z obilico nastopov na najrazličnejših prireditvah in s kvaliteto, ki bo, kot obljubljajo, še porasla zaradi novih, sodobno opremljenih prostorov, v katere so se pred časom vselili. Otvoritev bo v pričetku novega šolskega leta. (Foto: J. Pavlin)
Stana iz Pudoba pokazala Indijo
Slikarka Stanislava Sluga pričarala bedo, bogastvo in modrost Indije_
Razstavo del akademske slikarke Stanislave Sluge -Stane iz Pudoba so odprli v Tikovnem salonu v Kočevju 10. junija, trajala pa bo do 27. junija. Na otvoritvi je slikarko in njeno delo na kratko predstavil akademski slikar in glasbeni ustvarjalec Andrej Trobentar.
V kulturnem programu je na otvoritvi nastopil Martin Lumbar, ki je izvajal indijsko glasbo na instrumentu sitar, Vera Šijanec in Sašo
RADEŠK1 SLIKAR RAZSTAVLJA V LISCI
V prostorih sevniške Lisce so pripravili slikarsko razstavo Borisa Vahtarja, likovnega amaterja iz Radeč. Slike, izdelane v pastelu in akvarelu, prikazujejo pokrajino, motive z morja, planinskega sveta in iz Radeč.
A. F.
Spasinovič pa sta recitirala besedila iz indijske književnosti.^
Glasba, recitacije in slike so obiskovalcem pričarale legendarni Srednji in Daljni vzhod ter pripomogle k boljšemu razumevanju tega, nam sicer oddaljenega in zato težje razumljivega sveta ter umetnosti, ki govori o njem
Čeprav je slikarka še mlada -šteje komaj 30 let in je torej glavno ustvarjalno obdobje šele pred njo -ji je uspelo kar dobro predstaviti Indijo in Nepal, deželi, ki ju je obiskala pred sedmimi leti. Slike govore z motivi in barvami o težkem in malo cenjenem življenju preprostih ljudi, ki so bolj lačni "kot siti, ki umirajo za lakoto, pa tudi o bogatih princih in razmišljajočih modrecih. Vsa ta protislovja so seji vtisnila globoko v spomin, zdaj pa ji jih je uspelo na svojski način prenesti na platno.
ASFALTIRALI VAŠKO POT
Vaščani Lukovka iz krajevne skupnosti Dolenja Nemška vas so uspešno izpeljali že več akcij. Tako so v vas napeljali telefon, nedavno pa so združili sVoje moči za asfaltiranje glavne vaške poti. Pri uresničitvi želje jim je pomagala tudi krajevna skupnost, ki jim je dala material.
l ANIKA MALlSlČ
V SOBOTO ,.IGRAJ KOLO”V ‘ MOKRONOGU
Na mokronoškem gradu se bo v soboto, 19. junija, ob 19. uri začela tradicionalna folklorna j prireditev, znana pod imenom j ,,Igraj kolo”. Nastopile bodo i folklorne skupine iz sedmih krajev, poleg otroške in odrasle skupine iz Mokronoga še: Kres iz Novega mesta, folkloristi iz Črnomlja, Boštanja, Velike Gorice (občine, ki je s trebanjsko pobratena), Samobora in znana Scmiška ohcet. Srečanje folklornih skupin, ki je posvečeno 100-letnici gasilstva, prirejajo kulturna skupnost in ZKO iz Trebnjega ter mokronoško Kulturno -umetniško društvo Emil Adamič.
PREDSTAVITEV SAMOSTANSKIH SLIK
V kapucinskem samostanu v Krškem bo jutri ob 18. uri slovesnost, na kateri bodo občinstvu predstavili slike iz samostanske zbirke, kijih je konservi-lal akademski slikar Viktor Pov-še. Na otvoritvi razstave bo govoril umetnostni Zgodovinar dr. Emilijan Cevc, Slike bodo na ogled do 30. junija.
Stanislava Sluga je bila rojena v Pudobu pri Ložu, leta 1976 pa je diplomirala na slikarskem oddelku akademije za likovno umetnost v Ljubljani.
J. PRIMC
KOČEVJE; NASTOP NA PROSTEM
Jutri, 18. junija, bo ob 18. uri pred Namo v Kočevju nastop več domačih kulturnih skupin. Osrednja točka bo koncert delavske godbe, nastopili pa bodo še moški pevski zbor, nonet Rog in folklorna skupina. Svoja dela bosta brala domača literata Peter Vovk in France Lovšin. Minula leta je take nastope prirejala občasno le delavska godba (da se delno oddolži občanom za njeno financiranje), kije tokrat povabila k nastopu še druge skupine in posameznike.
Spomin na pesnika živi
V novomeški Študijski knjižnici razstava in predavanje o Simonu Gregorčiču - Veliko zbranih poslušalcev
Pred tedni, je minilo sto let, kar je izšla prva samostojna pesniška zbirka noriškega slavčka” Simona Gregorčiča.
Knjiga je pomenila resnično nekaj novega v slovenski poeziji, sprejeli so jo tako izobraženci kot preprosti ljudje, zato je bila
, PO PARTIZANSKI BELI KRAJINI”
Ob nedavnem zboru jugoslovanskih pionirjev v Črnomlju jc Zveza prijateljev mladine Slovenije v 10.000 izvodih izdala priložnostno brošuro „Po partizanski Beli krajini”. V njej so objavljeni spisi, ki so jih kot svoje medvojne spomine napisali pionirji in mladinci leta 1946. Spise in slike je izbrat in za objavo pripravil Jože Dular, upokojeni ravnatelj Belokranjskega muzeja v Metliki. Pri nastanku brošure, ki objavlja zanimivo gradivo zgodovinske vrednosti in bi jo morala imeti v svoji knjižnici sleherna osnovna šola, so sodelovali še Ančka Čerin kot urednica, Andrej Dular kot sodelavec, Darinka Počaj Rus kot lektorica in korektorica, medtem ko je Nadja Furlan pripravila opremo.
LEVSTIKOVI
NAGRAJENCI
Levstikove nagrade za leto 1981 je založba Mladinske knjige podelila pisatelju Branku Hofmanu za mladinsko pripoved „Ringo Star”, akademski slikarski Kamili Volčanšek za ilustracije in opremo knjige „Kralj Drozgo-brad” in profesorju Pavlu Kunaverju za poljudnoznanstveno knjigo za otroke z naslovom ..Pravljica in resnica o zvezdah”. Nagrade so prejšnji teden izročili dobitnikom na slovesnosti v Cankarjevem domu v Ljubljani. Levstikove nagrade podeljujejo že več kot trideset let. Do zdaj jih je prejelo že kakih 160 dobitnikov.
hitro razprodana. Dobila je ime ..zlata knjiga”.
Študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu je edina na Dolenjskem in najbrž tudi v Sloveniji počastila ta jubilej, ko je prejšnji četrtek v svoji avli odprla razstavo knjižnih del in dokumentacije Simona Gregorčiča ter pripravila predavanje o njem. O Simonu Gregorčiču, še posebej o nekaterih manj znanih straneh njegovega življenja in ustvarjanja, je številnim obiskovalcem v knjižnični čitalnici govoril prof. Karel Bačer. Ob koncu so nekaj Gregorčičevih pesmi recitirali dijaki EAŠC T. Kafcrle, M. Pavlin in B. Kastelic.
T1SOC FOLKLORISTOV V ČRNOMLJU
V krajevnih skupnostih črnomaljske občine bo 26. junija 9. srečanje folklornih skupin medrepubliške kulturne zveze „Brat-stvo in enotnost”. Nastopilo bo več kot tisoč, folkloristov iz Like, Korduna, Banije, Prok Posavine, Bele krajine in Bosanske krajine.
V. D.
Izpitni koncert
Na novomeški glasbeni šoli prvi učenki uspešno končali deseti, zadnji možni letnik
V torek, 8. junija, zvečer sta imeli Mirjana Djordjevič in Sanja Vrančič, učenki desetega letnika Glasbene šole Marjana Kozine v Novem mestu, javni zaključni izpitni nastop. Djordjevičeva je izvajala izpitno „gradivo‘ na harmoniko, Vrančičeva pa na klavir. Vsaka je nastopila s po petimi skladbami pretežno tujih skladateljev. Občinstvo v dvorani te šole v Jenkovi ulici je z aplavzom nagradilo izvajalki. Večer je bil umetniško doživetje in le malokdo je pomislil, da nastopajoči pravzaprav s tem končujeta svoje glasbeno šolanje v Novem mestu.
Djordjevičeva in Vrančičeva sta si s tem nastopom, ki je bil uspešen tudi za strokovno komisijo, pridobili pomembne pogoje za sprejem na glasbeno akademijo v Ljubljani. Seveda bosta morali, če bosta hoteli nadaljevati ta študij, najprej priti do srednješolske diplome oziroma končati šolanje na gimnaziji.
Mirjam Djordjevič in Sanja Vrančič sta prvi učenki, ki sta na Novomeški glasbeni šoli končali deseti in s tem sploh zadnji možni letnik. Šolanje sicer traja le šest let, nadaljujejo pa ga lahko posebej nadarjeni učenci, predvsem pa tisti, ki se niso odločili za poklicnega glasbenika. Program od šestega do desetega letnika je skoraj enak programu, ki ga izvajajo na srednjih glasbenih šolah, te da je nekolikanj omiljen.
Ravnatelj novomeške glasbene šole Zdravko Hribar pravi, da omenjeni učenki gotovo nista zadnji, ki sta šolanje potegnili do desetega leta. Nikakor pa ni treba pričakovati in zahtevati; da bodo zaključni javni izpitni nastopi vsako leto.
NOVA KNJIGA O ROGU
V zbirki ..Spomeniki revolucije”, ki jo izdaja beograjska založba „Turistička štampa”, je te dni kot dvajseti zvezek izšla knjiga z naslovom ..Kočevski Rog Baza 20”. Knjiga, ki so jo natisnili v 25.000 izvodih, je posvečena slavnim dnem NOB v Sloveniji in znanim partizanskim bolnišnicam.
OTROK IN RISBA
Od ponedeljka, 14. junija, je v avli upravne stavbe novomeške tovarne zdravil odprta razstava z naslovom „Otrok in risba”. Gradivo zanjo jc prispevalo deset enot novomeškega vzgojnovarstvenega zavoda. Risbe, ki so jih narisali otroci različnih predšolskih starosti, prikazujejo motive iz živalskega sveta, povedo pa tudi, kaj si malčki predstavljajo pod posameznimi pojmi. Razstavljeni so tudi izdelki, ki so jih otroci naredili iz odpadnega materiala v tovarni zdravil. Otvoritev so otroci popestrili z recitacijami, petjem in rajanjem.
ZAČETEK Z ..ARHEOLOŠKO" BARAKO - Slovenski arheologi, ki so prišli minuli četrtek v Novo mesto na letno skupščino svojega stanovskega društva, so bili najprej priča zanimivemu dogodku: postaviti barake, kakršna bi prišla prav za njihovo terensko delo, prej kot v pol ure. Baraka, kakršno za matij kot 100.000 dinarjev izdela novomeški Pionir, je pripravna za shranjevanje orodja, ob slabem vremenu pa je moč v njej opravljati tudi najrazličnejša arheološka dela. V nadaljevanju so udeleženci skupščine prisluhnili krajšim predavanjem o arheoloških raziskavah in izkopavanjih zadnja leta na Dolenjskem in Posavju, popoldne pa so med drugim govorili o organiziranju znanstvenega simpozija ter o ustreznosti oziroma neustreznosti dela jugoslovanskega arheološkega tiska. (Foto: 1. Zoran)
(TELEVIZIJSKI SPORED
18. VI.
petek
16.00 POROČILA
16.05 ITALIJA:	PLRU,	Drenos
nogometne tekme
18.05 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE, otroška oilclaja
18.35 OBZORNIK
18.45 POT V PRIHODNOST: ALI
BO DOVOLJ HRANE?
Nekaj petkov zapored se bodo ob približno takem času zvrstile oddaje ameriške dokumentarne nanizanke, ki bo prikazala najnovejše znanstve-
ne raziskave in dosežke, s katerimi bo morda mogoče ohraniti zemeljsko oblo čimbolj zdravo in neokrnjeno za zanamce. Današnja oddaja bo govorila o Iskanju novih poti do hrane.
19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 VČERAJ - ZA JUTRI: NOVIČK
Slovenska dokumentarna oddaja bo prikazala zgodnjo jesen 1945, novice o dogodkih v Kropi, ha Jesenicah, v Bohinju, Šentjerneju, na Tržaškem in Koroškem so posneli filmski delavci; svojevrsten tednik . pa so običajno vrteli pred ameriški-
mi in sovjetskimi filmi.
20.35 NE PREZRITE, kulturna oddaja
20.50 GOSPOD HORN. zadnja oddaja ameriške nadaljevanke 21.45 SPREMLJAJMO, SODELUJMO, športna oddaja 21.55 ZDA:	EVROPA, prenos
košarkarske tekme iz Ženeve 23.25 POROČILA
18.00 Test - 18.15 Otroška oddaja - 19.00 Dnevnik r- 19.30 Kvartet Rextcrja Gordona - 19.50 Argentina: Madžarska (prenos nogometne tekme) - 21.50 Bob in Carol ter Ted in Aliče (ameriški film)
19. VI.
8.00 POROČILA
8.05 PEDENJEŽ:	HARl-A NA
OBISKU
8.25 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE
8.55 KONGRES ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV JUGOSLAVIJE, prenos iz Beograda 11.30 PISANI SVET: KAKO JE KUSOV TONE STOPIL NA MRAK
12.00 ČLOVEKOVO TELO: KAJ ČLOVEKA DRŽI POKONCI
12.25 in 15.55 POROČILA
16.00 RAČJA JUHA, ameriški mladinski film
17.10 BRAZILIJA:	ŠKOTSKA, oosnetek nogometne tekme
18.50 NAŠ KRAJ:	PTUJSKA
GORA
19.05 ZLATA PTICA:	OPICA,
MAČKA IN MIŠ, japonska pravljica
19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME.
20.00 DUNAJ: LJUBLJANA, zabavnoglasbena oddaja
Dogajanje te oddaje se bo odvijalo v ljubljanskem Cankarjevem domu in v velikem studiu dunajske
vili v sodelujoči mesti, in to z mestnima ključema, katerih izmenjava naj bi označila začetek tesnejših kulturnih stikov. Sledilo bo več glasbenih in filmskih prispevkov iz obeh prireditvenih prostorov. 21.30 ZRCALO TEDNA 21.45 KRONIKA KONGRESA ZZB JUGOSLAVIJE
22.15 MOJA ZMAGOVALKA, ame-riško-japonski film 23.55 POROČILA
televizije. Najprej bo prikazano, kako sta se glasbeni skupini Hazard in Mainstreet s starima avtoma odpra-
17.00 Razigrana mladost - 18.00 Človek in pol - 19.00 Dnevnik -19.45 Narodna glasba - 20.00 Dunaj:	Ljubljana (zabavnoglasbena
oddaja) - 21.00 Dcboltovi — 22.30 Športna sobota
20. VI.
nedelja
9.40 POROČILA 9.45 ŽIVŽAV 10.35 MARTIN EDEN 11.30 KAŽIPOT
11.50 ANSAMBEL VILIJA PETRIČA
12.20 PEVSKI TABOR V ŠENTVIDU PRI STIČNI, prenos
14.30 POROČILA 14.35 DRAKULA, angleški film Vampirski filmi so najbolj cveteli v času nemškega filmskega ekspresionizma; ta tema je še zmeraj privlačna tudi v okviru žanra dandanašnjih thrillerjev. Med zgodbami o vampirskem grofu Drakuli so šc posebej priljubljene tiste, v katerih je glavno vlogo odigral Christopher Lee. Eilm, ki ga bomo gledali to popoldne, je Terence Eisher posnel 1966, dogajanje pa se odvija v Draculovi domovini. Po Romuniji potujeta dva zakonska para, in četudi jim odsvetujejo obisk na vampirjevem gradu, se popotniki vseeno odločijo za prenočevanje v njem.
18.10 625
18.45 RIBIČ, reportažna oddaja 19.05 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.50 VREME
19.58 JUGOSLAVIJA: ŠPANIJA, prenos nogometne tekme
21.50 VOJAKI
22.40 KRONIKA KONGRESA ZZB JUGOSLAVIJE in POROČILA
Zgodi sc, da pošastni grof prav tisto noč ..vstane od mrtvih" in si poželi krvi tujcev. . Ob Lecju igrajo še Barbara Shellev, Andreu Keir, Eran-cis Matthesvs, Suzan Earmer in dru-
gi-
16.05 ANGLIJA: nogometne tekme
ČSSR, nrenos 18'.05 ŠPORTNA POROČI LA
16.30 Topla leta (jugoslovanski film) - POŠK: Jug (prenos vater-poske tekme) - 19.00 Dnevnik -
19.30 Obnovljeni energetski viri -20.00 Velikani jazza - 20.45 Poročila 20.55 Na pragu smrti - 21.50 Vas, ki umira
21. VI.
ponedeljek
19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
16.00 POROČ ILA
16.05 ALŽIRIJA: AVSTRIJA, prenos nogometne tekme
18.05 APARAT ILIZAROVA in SPREMEMBE V GOZDNIH ŽIVLJENJSKIH SKUPNOSTIH, znanstveno-tehnična filma
18.35 OBZORNIK
18.45 JAZZ NA EKRANU: RAIN-
BOW
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 S. Milanovič: SKUPAJ
Po scenariju Slavka Milanoviča je za skopske televizijce Sulejman Ku-pusovič zrežiral dramo, ki bo prikazala osamljenost in konflikt med dvema nesrečnima ženskama. Življenje pod isto streho ju tudi zbližuje, kar govori o tem, da si še tako značajsko nasprotna bitja želijo topline bližnjega. Glavni vlogi igrata Vera Margitič in Nada Djurevska, ob
21.00 ALI SE MED SEBOJ DO VOLJ POZNAMO?
Skupno oddajo jugoslovanskih studiev so tokrat pripravili ljubljanski televizijci, govorila pa bo o industrijskem oblikovanju kot točki, na kateri se stikata estetika in ekonomičnost.
22.00 V ZNAMENJU
18.15 Lutkovni pogovori -- 18.30 Ljudske pripovedke - 19.00 Dnev-
njima na še Zoran Bcčič, Rudi ad, Hranislav Rašič, Sijali Soko-
Alvad lovič in drugi.
nik - 19.30 Matematika in umetnost - 19.50 Ali ste vedeli? -20.00 Znanost in mi - 21.00 Poročila - 21.10 Zabava vas skupina Maj Mahal -
22. VI.
torek
16.00 POROČILA
16.05 PERU: POLJSKA, prenos nogometne tekme
18.05 PALČKI NIMAJO POJMA 18.35 OBZORNIK
18.45 MOSTOVI - HIDAK, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost Osrednji prispevek današnje oddaje bo reportažni zapis o obisku več sto ljudi madžarske narodnostne skupnosti v matični domovini, manjkalo pa kajpak ne bo novic o
dogajanjih na narodnostno mešanem območju.
19.00 KNJIGA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
19.58 BELGIJA: MADŽARSKA,
prenos nogometne tekme
21.45 R. Wolffhardt: ERANZISKA
REVENTLOW
Na sporedu bo prva od treh oddaj zahodnonemške nanizanke, ki jo je po lastnem scenariju posnel Rainer \Voiffhardt. Delo bo pripovedovalo o razmerah v znanem muenchen-skem predmestju na prehodu v to stoletje. Tedaj je bil Schwabing pravo evropsko predmestje, v njem so
sc zbirali izobraženci in umetniki z vseh koncev in krajev, z drznimi deli pa so sc upirali zakonom buržoazne družbe. V takem okolju sc je znašla tudi junakinja nadaljevanke. Igrajo Donata Hoeffer, Thomas Astan, Henner Oucst, Klaus Gruenbcrg in drugi.
22.55 POROČILA
18.15 Palčki nimajo pojma - 19.00 Dnevnik — 19.30 Odprta knjiga — 20.00 Narodna glasba - 20.45 Spomeniki revolucije — 21.35 Poročila - 21.40 Resna glasba - 22.25 SZ: Škotska (reportaža o nogometni tekmi)
23. VI.
sreda
ja mladinskih pevskih zborov v Zagorju. Današnji reportažni zapis bo posvečen slednji; letos je na odru zagorskega delavskega doma nastopilo 53 različnih otroških in mladinskih pevskih zborov.
17.35 POROČ ILA
17.40 CICIBAN, DOBER DAN: NA POČITNICE
17.55 GUSARJI KAPITANA GANCHA, brazilska oddaja za otroke
18.20 POZDRAVLJENA, MAKEDONIJA
18.35 OBZORNIK 18.45 ZAGORJE; 82,
Bienalno sc izmenjujeta celjski mladinski festival in republiška rcvi-
19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 I ILM TEDNA: REKA
Iraški film zgornjim naslovom bo prikazal življenje ribičev na Tigrisu. Ljudje se vsak dan borijo z naravo, ekonomska ogroženost in druge družbene razmere pa med te ljudi prinašalo na videz, nepremagljive zaplete. Delo je po lastnem scenariju posnel Eaisal Al Yasiri, igrajo pa
Sami Qaid Al Noumani, Hana Mohamed, Satvsan Shikri in drugi. Naj zapišemo še to, da bo ta iraški film prvi iz niza stvaritev, ki bralo v okviru t. i. filma tedna prikazale manj znane kinematografije neuvrščenih držav, predvsem z afriške celine.
21.30 AKTUALNA ODDAJA 22.10 V ZNAMENJU
18.15 Zgodbe iz. gozda (otroška risanka) - 19.00 Dnevnik - 19.30 Narodna glasba - 20.00 Italija: Kamerun in Brazilija: Nova Zelandija (skrajšana posnetka nogometnih tekem)
24. VI.
četrtek 1
16.00	POROČ ILA
16.05 ERANCIJA: ČSSR, prenos nogometne tekme
18.05 LOLE.K IN BOLEK, poljska risanka
18.15	V. T. Arhar: HEJ, KONJIČEK, 111JA HI 18.35 OBZORNIK
18.45	ZAROKA, reportaža skopskih televizijcev 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK 19.50 VREME
19.58 HONDURAS: JUGOSLAVIJA, prenos nogometne tekme
21.45	NASI BALETNI UMETNIKI
!KO OTRIN
22.15	V ZNAMENJU
18.00 Tito o bratstvu m enotnosti (dokumentarna oddaja) -	19.00 Dnevnik 19.30 O kibernetiki
20.00 Zgoribe brez. besed (italijanski film) 21.00 Zimski dopust (sovjetski lilm)
Mercator - Rožnik
tozd Gradišče
Trebnje
prire/a
Mercator
4. TRADICONALNI SEJEM POHIŠTVA
iz telovadnici stare osnovne šole v Trebnjem
od 7.-19. jun. *82
vsak dan od 9. do 18. ure
NUDIMO VAM:
7-10% popusta proizvajalcev na razstavljeno blago 3 - 5 % popusta proizvajalcev na prodano blago v času razstave
— potrošniški krediti ,
— brezplačna dostava na dom do 25 km
vabljeni!
ra
Mercator
<r — Rožnik 'ADIŠČE
—... „KRKA" TOVARNA ZDRAVIL KRKA' n. sol. NOVO MESTO
Na lokaciji nekdanje tovarne INIS gradi naša delovna organizacija OBRAT IZOLACIJSKIH MATERIALOV, ki bo pričel z obratovanjem v zadnjem trimesečju letošnjega leta. Proizvodnja bo obsegala izdelavo vseh vrst izolacijskih materialov iz steklenih vlaken. Proizvodni proces bo potekal v 4 izmenah, kar pomeni, da bo neprekinjen. Tehnologija proizvodnje bo visoko avtomatizirana, zahtevala pa bo skupno za opravljanje del in vodenje obrata 150 delavcev. Del potrebnih delavcev, ki morajo sodelovati že v času izgradnje in montaže smo že zaposlili, potrebujemo pa še
VEČJE ŠTEVILO DELAVCEV KOVINSKE IN ELEKTRO STROKE,
VILlCARISTOV in NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV.
1. Delavce z zaključeno POKLICNO ŠOLO KOVINSKE SMERI bomo zaposlovali v proizvodnem sektorju in oddelku strojnega vzdrževanja na delih:
- strojnikov na fibrizaciji,
- regulatorjev glavne linije za predelavo,
- strojnikov linij,
- ključavničarjev in
- strugarjev.
Delavce z zaključeno POKLICNO ŠOLO ELEKTRO SMERI prav tako v proizvodnem sektorju na delih:
— regulatorjev peči
ter v oddelku elektrovzdrževanja na delih: električarjev.
Želimo, da imajo kandidati vsaj 1 leto delovnih izkušenj in odslužen kadrovski rok.
2. Delavce z izpitom ZA VILIČARJA bomo zaposlili v skladišču surovin, skladišču gotovih izdelkov ter liniji za predelavo.
3. Delavci s POPOLNO ali NEPOPOLNO OSEMLETKO lahko kandidirajo za zasedbo del
— skladiščnih delavcev v skladišču surovin in gotovih proizvodov,
— nalagalcev peči,
— mazalca strojev,
— sestavljalcev rotorjev,
— zidarskega delavca, predvsem pa
— delavcev na liniji za predelavo v proizvodnem sektorju.
Zaradi posebnih pogojev, v katerih se bo odvijal proizvodni proces in zaradi kontinuiranega 4-izmenskega dela, ie pogoj za opravljanje vseh del odslužen kadrovski rok.
Za TOZD ZDRAVILIŠČA, PE Šmarješke Toplice objavljamo prosta dela
VRTNARJA
Pogoj za zasedbo del je končana poklicna šola vrtnarske smeri in 1 leto delovnih izkušenj. Vse, ki so zainteresirani za sklenitev delovnega razmerja z našo delovno organizacijo in izpolnjujejo postavljene pogoje, vabimo, da oddajo pismene prijave na naslov: KRKA, tovarna zdravil, C. herojev 45, 68000 Novp mesto, v roku 15. dni od dneva objave.
Na istem naslovu lahko dobijo kandidati tudi vse informacije.
POTA
m sin
dežurni
poročajo
most v volavCah zaprt
v petek
so zaradi dotrajanosti zaprli
Ain!'! ,^r^° v Volavčah. Most bo bon j^ih dni, v tem času pa ga b°do obnovili.
^2,GRAJAL NA pikniku -
šra,°* 1 'z dolenjskih Toplic so v oboto zvečer pridržal, do iz-*a i” o'* 22-letnega Jožeta Zupanči-niv Z, manje vasi, kije razgrajal na Pikniku tovarne zdravil, Krka”.
pJj?rOR MU JF. ZDROBIL _ i . 7 ~ V soboto dopoldne se je E vi..v Trimu poškodoval Pero tA/bar ziia* Ko je z mostnim dviga-7.. Ptestavljal tovor, gaje del stisnil stopala in mu zdrobil prste na nogi.
<uY,n°MU NAZDRAVIL S ŠAMPANJCEM - 9. junija je nezna-•' l v zidanico Jaka Korena iz j eJdoerka. Vlomilec je v prostore ,	, “arglovim klancem pri Zužem-
: ,r ,u. prišel skoz okno in očitno Kal jedačo in pijačo. Ker tega ni ,	• :-e uspelemu vlomu nazdravil
s steklenico šampanjca.
OSTAL BREZ ORODJA - V na 9. junij je bilo vlomljeno v gradbeno barako Novomeščana artina Beleta v Potočni vasi, kjer cie gradi hišo. Neznanec je graditelja oškodoval za lopate in krampe.
odkritja storilca ali do nabave poč^ai 0r0ci-*a t3° Sraduja zagotovo
Račun, ki bi pocenil banane
Kako stopiti na rep goljufijam 1 ta tržnici
Čeprav bi po vseh veljavnih in razpoložljivih papirjih smela najvišja dovoljena cena kilogramu banan na novomeški tržnici prejšnji teden znašati le 54,20 din, so jih (pre)prodajalci ponujali kupcem po 100,00 din,^%nako kot kilogram pomaranč, katerih cena za kilogram bi lahko bila največ 54,05 din. Takih in podobnih primerov je na tržnici v Novem mestu več kot dovolj.
Očitno je, da skušajo prodajalci tako izkoristiti monopolni položaj pri prodaji južnega sadja, saj, roko na srce, banan ali po-marančdancs ne dobimo v vsaki trgovini. Precej jih je, ki se prav zategadelj postavljajo v bran
spretnim trgovcem, spet drugi, ki jim ni vseeno, kdo si zadovoljno mane roko ob njihovem denarju, takšno početje obsojajo. Zdi pa se, da so v večini primerov brez moči. Celo takrat, ko je na ceniku napisana prava cena, kupec pa mora plačati kupljene stvari tudi dvakrat dražje. Zato mogoče ne bo napak, pe bodo gospodinje odhajale na tržnico ..oborožene” z nekaj nasveti.
Ni dovolj vselej le prijava novomeškim tržnim inšpektorjem,.kajti goljufijo je treba dokazati. Zato naj bo ob prijavi zraven tudi kakšna priča. Seveda je pa najboljši in naj učinkovitejši način, kako stopiti na rep goljufanju, da zmeraj, kadar slutite, da ste osleparjeni, zahtevate račun. Prodajalec vam ga je dolžan dati, dvomimo pa tudi, da si bo upal na kos papirja, ki je za inšpektorje več kot dovolj prepričljiv dokaz morebitne goljufije, napisati napačne številke. Preprosto, kajne?
S sladoledom ližemo klice
Polovica dolenjskih slaščičarjev prodaja zdravju škodljiv sladoled — Največ črevesnih klic
Novomeški inšpektorji so pred tednom obiskali domala vse prodajalce sladoledov širom po Dolenjski, odvzeti vzorci pa so. pokazali, da premnogokrat zraven sladoleda poližemo še kup zdravju škodljivih in nevarnih bakterij.
Tako so se Trebanjci hladili z zdravstveno oporečnim sladoledom Ramana Rušidija enako-kot Novo-meščani, ki so kupovali sladoled pri Bajramu Bajramiju in Adamu Bajramoviču, kjer tudi kemična sestava ni ustrezala predpisom, zraven tega pa je bil sladoled umetno obarvan. Med sladoledaiji, glede katerih inšpektorji niso imeli pripomb, so bili Štefka Litrop iz Novega mesta, Nafi Fcrati in Remzi Rustcmi iz Črnomlja, Majda Golob iz Šentjerneja in zdravilišče v Dolenjskih Toplicah. Veliko
Nož ni točil prijateljev
Spor v baraki Bruna Kovačiča v Žabjeku bi se kmalu tragično končal — Odpuščeni vbodljaji z nožem
V baraki Bruna Kovačiča iz Žabjeka je prišlo 21. decembra 1980 v večernih urah do hujšega pretepa, ki je dobil te dni epilog pred senatom novomeške en°te Temeljnega sodišča.
29-letni Boris Kovačič, sicer brez ^Poslitve, je omenjeni večer kar Precej omamljen od v mestu zaužite-vina> piva in konjaka na silo ° Pahnil vrata barake 26-letnega tana Kovačiča. S sekiro v roki je ^ ®1 vpiti in mahati okoli sebe ter r°ziti svoji sestri Elzi, poročeni z
našli dva
UTOPLJENCA
Potek so v potoku na Ratežu
V
^'!.atopljenega 49-!etnega demači-... iza Škrbca, na katerem pa
Otavnik Bro.'6" dne
.	—	ni	ugotovil	znakov	nasilja,
istega ‘
so našli v Krki
pn
$ta .u truplo utopljenega Vaskrsija nih Cev'^a> hi je delal pri komunai-fev,"apraval> v Novem mestu. Star-v g , St' J e prejšnji ponedeljek kopal B 1 Pti Irči vasi, od takrat dalje
Pa so
Sa pogrešali.
Brunom. Med vpitjem in mahanjem je Elzo tudi udaril in zbil na tla, takrat pa je Bruno pograbil nož na mizi in z njim Borisa zabodel v trebuh, levo stran prsi in nad levi komolec. Vbodnina trebuha in jeter je bila po ocenah zdravnikov življenjsko nevarna in le hitremu kirurškemu posegu gre zahvala, da je Boris Kovačič ostal pri življenju.
Boris Kovačič je na obravnavi povedal, da je bil močno vinjen in da se dogodkov v baraki ne spominja. Da pa je tiste zamahe z nožem Brunu že zdavjanj odpustil, saj se zaveda, da jih je sam zakrivil. Obenem je povedal, da sta z Brunom ponovno dobra prijatelja in da ju omenjeni dogodek ni sprl.
Sodišče je ob takem nadaljevanju spora iz predlanskega decembra obsodilo Borisa na pogojno zaporno kazen 6 mesecev, ki pa se ne bo izvršila, če v tem času ne bo storil novega kaznivega dejanja, medtem ko je Brunu senat kazen odpustil. Po mnenju sodišča je sicer šlo za prekoračeni silobran, ki pa ga je zaradi prestrašenosti in razdraženosti lahko razumeti.
sohRlPl-UAL v Škarje v
Krtcto zvečer je Jožetu Motoretu iz Loč e*a’ h' je peljal osebni avto od n Cnc proti mestu, pripeljal v škarje lt>rn?n avto- Po opiazenju je od-i 'Jal naprej.
Z.V PREKRATKI RAZDALJI nefč	Grgič	se	je	v
I i kr Pe*Ja* 7 osebnim avtom proti nr^k	Podborštu pa zaradi
P ekratke razdalje med vožnjo v toni vozil zadel v avto Jožeta nzlovaija iz Dolnjih Selc in vzročil verižno trčenje, ki se je
POŠKODOVANIH 8 POTNIKOV
v nedeljo nekaj po 21. uri je Prišlo na t,encjnski črpalki Istra ,‘ nza pri Drnovem do hujše nesre-, *• 22-let ni Jože Novak iz Vrha pri bojah je z avtobusom kranjske regi-ucye zavijal na bcncisko črpalko,’ Pn tem pa s prednjim delom trčil v etonsko ploščo. Pri nesreči se je Poškodovalo 8 potnikov, škode na Pločevini pa je za 60.000 dira
junija 1982
bolezenskih, predvsem črevesnih klic, ie bilo najti v odvzetem vzorcu sladoleda Metličana Isa Jusufija in Semičana Gajura Limanija, medtem ko o vzorcu, odvzetem v novomeški trgovini Dolenjke, še ni rezultatov.
Čudež in vsa sreča, da ob takšnih rezultatih akcije ni bil doslej zabeležen še noben primer zastrupitve. Inšpektorji zato tudi obljubljajo, da se bodo podobni pregledi sladoleda nadaljevali vso sezono.
B. B.
SMRT ZARADI PREHITRE VOŽNJE
Ljubljančan Andrija Ma/kovič se I je v soboto zvečer peljal po magistralki proti Zagrebu. Pri Stranjah ga | je na spolzki in mokri cesti pričelo zanašati, zapeljal je na bankino, se j prekucnil na bok in zdrsnil v potok. Pri tem je padel iz avtomobila sopotnik, 46-letni Zdravko Markogič in pri tem dobil hude poškodbe, ki jim je takoj podlegel. Voznika so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, gmotne škode pa je za 110.000 din.
končalo z nekaj praskami in 50.000 din škode.
NA LEVO V AVTO Med vožnjo iz Bršljina proti Novemu mestu je Novomeščan Jože Progar 7. junija popoldne nenadoma zabijal v levo in trčil v avto, ki ga je nasproti pripeljal Novomeščan Zdravko Dolinar. Pri trčenju sla bila voznika laže ranjena, škode na pločevini paje bilo za 50.000'din.
KOLESARJA TRČILA 12-let-ni G. P. se je 8. junija peljal na kolesu z motorjem od Otovca proti Lokvam. Na Selih je v ovinku zavil v levo, takral pa je nasproti pripeljal na kolesu z motorjem Alojz Vraničar iz Nakla. Kolesarja sta pri trčenju padla, G. P- pa je moral zaradi zadobljenih poškodb na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
DVL URI ZAPRTA MAGISTRALKA Zaradi trčenja tovornjakov, ki ga je pri Jezeru zaradi zavijanja na mokri in spolzki cesti pozvročil Tržačan Bogatez, je bil promet na magistralni cesti Ljubljana Zagreb zaprt skoraj 2. uri. Osebni avti So tačas vozili preko parkirnega prostora.
Cajnarjev mlin odnaša Kolpa
Del mlina v Otoku se je pred dnevi zrušil v Kolpo
Razpadajoči Cajnarjev mlin ob Kolpi v Otoku pri Metliki je še en dokaz naše brezbrižnosti do zaščitenih spomeniških objektov.
Mlin, ki ima več lastnikov, je popolnoma prepuščen zobu časa, zafo nič čudnega, da se je del zgradbe z ostrešjem pred dnevi zrušil v Kolpo. Če se lastniki tudi po tem dogodku ne bodo dogovorili o obnovi in očiščenju struge, bo moral pač vodnogospodarski inšpektor izdati nalog vodnogospodarskemu podjetju, naj ruševine, ki danes pomenijo ne samo nevarnost za_ kopalce, pač pa tudi za ribiče in živelj v Kolpi, odstranijo. Inšpektorji bodo o tem obvestili tudi Zavod za spomeniško varstvo.
Da ostanemo v Otoku, omenimo še bližnjo prazno, razpadajočo hišo istih lastnikov. Tudi to čaka podobna usoda kot mlin, zapišimo pa, da mimo stavbe, ki sc bo zdaj zdaj podrla, vodijo kmetje vsak dan napajat živino.
ZMAGA KOČEVCEV
Na šahovskem tekmovanju, posvečenem prazniku KS Osilnica, so tudi letos, se pravi že tretjič zapored, zmagali Kočevci in tako kot ekipa osvojili prehodni pokal v trajno last. Skupno so zbrali 54 točk. Druga je bila ekipa Ponikev, tretja pa kombinirana ekipa hrvaške občine Čabar in Osilnice. Tekmovanja se je udeležilo pet ekip. Med posamezniki so bili najboljši; 1. Ofak 14,5 točke (zmagal je po dodatnem dvoboju), 2. Podkoritnik tudi 14,5 točke, 3. Ivič 14 (vsi Kočevje).
Drugi mesti slaba uteha
Inles v II. ZRL in Itas v ženski SRL nista dosegla zastavljenih ciljev - Krčani dobro prestali krst
Z nedeljskimi in sobotnimi tekmami je padel zastor na rokometno prvenstvo v vseh konkurencah. Rezultati že nekaj zadnjih kol niso prinesli bistvenih sprememb na razpredelnicah, to ugotovitev pa.je potrdilo tudi zadnje kolo.
SLAVONIJA Dl INLES 24:34 (10:13) - Ribničani so se od prvenstva, ki jim ni prineslo pred 'pr*~ četkom zastavljenega cilja - uvrstitve v L B ligo, poslovili z zmago. Verjetno bi bilo prezgodaj ocenjevati letošnje nastope inlesovcev, toda prej ko slej ostaja ugotovitev, da so si možnosti za 1. mesto zapravili že v jesenskem delu prvenstva.
Končna lestvica: Zagreb 41, Inles 35, Varteks 26, itd.
V SRL BRFZ PRIČAKOVANEGA -ZMAGOSLAVJA - Čeprav so Kočevke v zadnjem kolu SRL premagale ekipo Dupelj z 20:11
PUŠKA IN PIŠTOLA
Na prvenstvu občine Kočevje v streljanju z malokalibrsko puško -trostav in malokalibrsko pištolo, ki je bila 6. junija na strelišču v Kočevju, so bili doseženi naslednji rezultati:
Malokalibrska puška: ekipno: 1. SD Salka vas 812 krogov, 2. SD Itas (I) 805, 3. SD Itas (II) 750 itd.; posamezniki: 1. Miran Novak 228, 2. Matija Marinč 214, 3. Roman Pevec 211 itd.
Malokalibrska pištola: ekipno: 1. SD Rog 369, 2. SD Itas I 324, 3. SD Salka vas 272 itd.; posamezniki: 1. I;ranc Benčina 146, 2. Jože Peterlin 140, 3. Emil Cetinski 130 itd.
Pri malokalibrski puški je bila serija 3 x 3 in 10, Dri malokalibrski pištoli pa 5 in 10. Tekmovanje sta organizirali strelski družini Tekstila-na in Kočevski tisk v sodelovanju z občinsko strelsko zvezo.
NOVO MESTO -JESENICE
72:66 (31:32)
Minuli teden so se na igrišču na Loki v pokalni košarkarski tekmi pomerile igralke Novega mesta in Jesenic. Gostje so bile boljše v prvem, domačinke pa v drugem delu, kar je tudi odločilo srečanje. V dobrem in zanimivem srečanju so koše za Novomeščanke dosegle: Srebrnjak 14, Tomšič 4, Gal 4, Mežan 6, Zura 13, Bunc 31.
ROGOVCI OBČINSKI PRVAKI
Na strelišču v Kočevju je bilo pred dnevi občinsko prvenstvo v streljanju z malokalibrske puško in pištolo. V streljanju s slednjo je zmagal Rog s 309 krogi pred Itasom in Šalko vasjo, med posamezniki pa Benčina v streljanju z MK puško je slavila Šalka vas pred Itasom, pri posameznikih pa Novak.
M: G.-č
(11:5) in Šentjernejčanke ljubljansko Olimpijo z 22:18 (10:9), je naslov prvakinj pripadel moštvu mariborskega Branika. Čeprav je ves čas prvenstva, kdzalo, da bosta prvi mesti osvojiti dolenjski ekipi, Itas in Iskra, je nekaj zaporednih spodrsljajev povsem spremenilo lestvico. Ta je po zaključenem prvenstvu takšna: Branik 36 točk, Iskra Šentjernej 34, Buija 32, Itas Kočevje 31 itd. , Dobro pa so se v moški kon-kurenci odrezali Krčani. Čeprav novinci v ligi, so osvojili 21 točk in zasedli zelo dobro 7. mesto, čeprav so v zadnjem kolu v Veliki Nedelji izgubili z 19:13 (10:6).
MEDREPUBLIŠKI
ŽOGOBRC
V sklopu prireditev ob prazniku krajevne skupnosti Osilnica je bil konec maja tudi turnir v malem nogometu, ki se ga je udeležilo 8 ekip: 4 iz Slovenije (iz občine Kočevje oz. KS Osilnica) in 4 iz Hrvaške (iz občin Čabar in Delnice). Rezultati četrtfinala:	Delnice:
Kočevje 4:2, Žurge-Flešce 3: l, Pre-zid-Gerovo 3:2 in LIV-Osilnica-Podvrh 5:4; polfinale: Delnice Pre-zid 5:0, Žurge-LIV Osilnica 2:0. V finalu so Žurge (iz KS Osilnica) premagale Delnice z 2:1 in tako osvojile prvo mesto. Tretji je bil LIV Osilnica, 4. Prezid, 5. Plešce, (šele) 6. Kočevje, 7. Podvrh in 8. Cerovo.
HRAM POGOREL DO TAL ]
V soboto ob' 20.20 je med nevihto udarila strela v lesen hram "v Vitni va#* 1 ist Jožefa G rege! a iz Stare vasi. Požat je do lal upepelil zgradbo, z. njo pa je zgorelo tudi več orodja v skupni vrednosti preko 250.000,00 din.
Približno v istem času je strela udarila še v sosednjo nedograjeno vinsko klet Stanka Škofa iz Brežic in uničila električno napeljavo, razdejala streho in tako povzročila za 30.000 din škode.
STRELA ZADELA TU IM LASTNIKA
Med četrtkovim neurjem je okoli 18.30 strela udarila v gospodarsko poslopje Martina Romiha s Pokleka 66. Lastnik je bil tačas v spodnjem delu zgradbe, udar strele pa ga je vrgel po tleh, vendar brez hujših posledic. Požar, ki je nastal ob udaru, je povzročil za 50.000 din škode, da pa ni bila škoda večja, so poskrbeli domačini in sosedje, ki so požar pogasili.
Lapanje in Primc državna prvaka
Uspešen nastop mladih novomeških atletov
Na Reki in v Novi Gorici je na državnih prvenstvih nastopilo 9 novomeških mladincev in kar 6 jih je osvojilo medalje.
Državna prvaka in s tem tudi reprezentanta za BA1 v Grčiji sta postala Lapanje v skoku v višino (206 cm) in Primc v metu diska z metom nad 45 m. Remec je z dvema svojima najboljšima tekoma doslej (v polfinalu 57,70, v finalu 56,60) na 400 m z ovirami osvojil srebrno medaljo in dosegel dolenjski mladinski rekord.
*
Andrej Lapanje, novi državni prvak v skoku v višino.
Šikonja, ki je pred tednom dni v Celju na članskem finalu APS dosegel dolenjski rekord v teku na 800 m za mladince (1:54,1), se jc v vetru in nalivu nekoliko težje znašel in bil z 1:58,50 peti.
Na Reki je Kočevar na državnem prvenstvu za ml. mladince v: teku na 1500 m z zaprekami osvojil drugo mesto in dosegel nov dolenjski rekord za mlajše in starejše mladince (4:28,8). Gabrijel je v teku na 300 m z ovirami osvojil bronasto medaljo z dol. rekordom 40,1, tretje mesto pa je osvojil še Krešo Jurekovič v metu kopja s 53,10.
Rezultatov deklet s prvenstva v Subotici, kjer sta nastopili Greta Hren in Borja Eržen, še ni.
J. P.
USPEL PLAVALNI TEČAJ — V bazenu Gami hotela na Otočcu poteka že nekaj časa plavalni tečaj, ki ga pripravlja novomeška TKS. Na posnetku je skupina mladih plavalcev med zadnjo uro tečaja, ko jih je večina že povsem obvladala osnovne plavalne veščine. (Foto: Budja)
Premagali progo in vreme
Uspela kolesarska dirka pionirjev Gorjanski bataljon 82" — Fkipni uspeh Novomeščanom
PRVOLIGAŠ ZASLUŽENO ZMAGAL — Košarkarji novomeške^! Novolesa so se v sredo v prijateljski tekmi v športni dvorani pomeril: z vrsto ljubljanske Olimpije in pričakovano izgubili s 95:129 (55:61). Najboljša pri domačih sta bila Bajc z 22 ih Skube s 24 koši, pri Ljubljančanih pa Polanec z 32 in Golc z 20 koši. (Foto: Bud-
ja)
Čeprav je 32 mladih kolesarjev iz večine slovenskih klubov ves čas motilo vreme, je prta etapna memorialna dirka „Gor-janski bataljon 82“ povsem uspela. V veliki meri po zaslugi prizadevnih mladincev iz Osterca pri Kostanjevici, ki so skupaj z novomeškim kolesarskim klubom pripravili dirko. Tako so tekmovalci noč od sobote na nedeljo preživeli pri prijaznih gostiteljih, domačinih Ošterca.
Skupni zmagovalec je Mihalič iz Pomurja, ki je pustil za sabo Novomeščana Štanglja, Kalana iz kranjske Save, Lapajneta iz Kobarida, Šlibarja iz Novega mesta itd.
Rezultati: 1. etapa:	Edi	Miha-
lič (Pomurje). 2. Boris Lapajne, 3. Valter Bonča (oba Kobarid).	;	2.
etapa: 1. Peter Štangclj (Novo mesto), 2. Edi Mihalič (Pomurje, Beltinci), 3, Jurij Šribar (Novo mesto). .; 3. etapa: L Aleš Kalan (Sava), 2. Peter Štangelj (Novo mesto), 3- Edi Mihalič (Pomurje). ..
V skupni ekipni uvrstitvi dirke med Novim mestom, Šentjernejem,
KRČANI TIK ZA KOCUVANOM IN KEKCEM
V nedeljo, 20. junija, bo na Stadionu Maiije Gubca v Krškem 4. kolo državnega prvenstva speedsva-yistov. Ob 11. uri bodo tekmovali člani druge lige, ob 15.30 pa se bodo pomerili najboljši jugoslovanski mojstri jeklenih konjičkov. Zaenkrat je v vodstvu prve lige Kocuvan, 2. jc Kekec, tretji Krčan Geije-vič, na 4. in 5. mestu pa sta klubska tovariša Zibret in Omerzel.’
Kostanjevico, Oštrcem in nazaj v skupni dolžini 58 km je zmagala ekipa Novega mesta, slede: Sava, Grosuplje, Pomurje, Astra, idr. Najboljši na gorskih ciljih je bil Lapajne iz Kobarida, na letečih ciljih pa je najboljše rezultate dosegal Novomeščan Štangelj.
B. B.
Planincev ni zadržal dež
Na’ republiškem tekmovanju v planinski orientaciji 144 mladih — Dobri Breži-čani___________________________
Močni nalivi konec tedna niso zadržali številnih mladih planincev, ki so v Boštaniu tekmovali v orientaciji. Navsezadnje so planinci vajeni brezpotij m tudi slabega vrt-me n a. Tekmovalci so večidel poti okrog strmega Vetrnika in Topolovca pretekli.
Dobro so se izkazali planinci iz Brežic, saj so zmagali kar v dveh kategorijah, pri pioniijih in mladincih. Pri pionirjih so s 1.395 točkami zmagali med 16 ekipami (npr. nad Tamom in Cerknim), iz tega društva so na tekmovanje poslali kar štiri ekipe. Spodbudna je tudi zmaga brežiških mladincev med dvajsetimi ekipami. Novomeščani so bili 14. Med 12 članskimi ekipami - njihov program je bil tudi najobsežnejši -(v petek nočno tekmovanje) so prva tri mesta pobrali Idrijčani, na 5. mesto so se uvrstili domačini PD Lisca. Slednji so tekmovanje kljub težavnim razmeram vzorno izpeljali.
A Ž
2
f2
IM/žl
foto slišal: Milan Markelj
u
NE, LJUBA DUŠA, NE ŠELE SEDAJ, ŽE \ V ZRAKU JE TREBA ODPRETI PADALO! j
C
DOLENJSKI UST
pred 20 leti ]
Malodušje je neosnovano
Zadnji ukrepi za ustanovitev gospodarstva zavrii investiranje — V Novem mestu ljudje nosijo plašče o kresu
V NAŠEM GOSPODARSTVU je po zadnjih ukrepih za Ustalitev čutiti ponekod neosnovano malodušje in nezanimanje za razvoj, ki se pozna zlasti na področju investiranja. Ukrepi za omejevanje investicijske potrošnje prav gotovo niso imeli namena ustaviti investiranje v celoti, ampak doseči samo to, da bi investirali preudarneje kot doslej. Prav zato naj kolektivi še naprej pripravljajo programe svojega razvoja, četudi sredstev zanj trenutno ni na razpolago. To pa terja od nas resne presoje, kaj je potrebno, kaj gospodarno in kaj se bo hitreje vračalo. da bomo razpoložljiva investicijska sredstva usmerili v take objekte.
STAREJŠI MEŠČANI pravijo, da ne pomnijo takega poletja, kakor je letošnje, ko moramo o kresu, ko bi nam moralo biti vroče, da bi nam z las kapalo, nositi plašče. Zjutraj, ko se ljudje iz okoliških krajev vozijo v mesto s kolesi, pravijo, da jim prsti otrpnejo od mraza, če nimajo zimskih rokavic. Tudi na mestnih travnikih lahko opazimo kosce, kako v suknjičih kose, pa jim ni prevroče.
NASA MLADINA je preveč prepuščena sama sebi. Njena idejna in politična rast se oblikuje spontano. Politične organizacije ZK in SZDL le malokdaj obravnavajo delo mladine. Nasprotno, prav radi jo kritizirajo, češ kakšna je, da ni delavna, da njen odnos do družbe ni pravilen itd. Ali je za te nezdrave pojave res kriva mladina sama?
IZ REFERATOV in razprav smo slišali, s kakšnimi težavami se borijo društva.V Partizanovih društvih je nad 90 odstotkov članstva mladine, zlasti pionirjev, njihova vodstva pa so dolžna, da jim pomagajo. Seveda tega ne bodo zmogla, če jim ne bodo pomagale politične in družbene organizacije. Nasprotno, dogajajo se neprijetne reči. Društvom se odvzemajo domovi in igrišča.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 14 . junija 1962)
rn
SVETU OKOLI
j Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Preziranje dela in poštenosti
Mladini se zde modrosti, čednost in red preveč prozaični — Blaziran napuh se šopiri po ulicah — Dolenjska železnica bo kmalu vrnila dolgove
(Mladina) še nima zrole sodbe niti pravega okusa. Modrost, čednost, red, to se ji večkrat zdi prozaično, filistrsko. Prestopek discipline, uveljavljanje svoje volje proti splošnemu redu, to je imenitno, to miče. Z malenkostmi se ze začne ponašati mlada ničemer-nost: pride nekoliko prepozno v šolo, pozabi kakšno knjigo ali nalogo, se oblači, hodi, govori, piše drugače nego ,,filister’ in iz takih počctkov se rodi napuh, ki se šopiri pozneje blaziran po ulicah, dela reklamo krojačem, črevljarjem in klobučarjem, ne išče slave v delu, pridnosti in razumnosti, ampak v zaničevanju delavnega ,,filistra", v preziranju mirne poštenosti, v malikovanju- pred samim seboj in v zaslugah za krčmarje.
(R u j a v e g a) močnika se je v klancu pod bolnišnico v Kandiji pri popravljanju deželne ceste toliko nabralo, da res ni mogoče izgaziti iz blata Vedno se slisijo pritožbe. Želeti je, da
>
J**
Gigantski ameriški pospeševalnik delcev Fennilab ni več med največjimi. S temi orjaškimi nap ravan” fiziki prodirajo v poslednje skrivnosti snovi.
Fiziki delajo čudeže v tunelih
SLUTNJA ZIMSKIH SKRBI
- Marljiv gospodar že zdaj, ko ga zdeluje vročina, misli na zimske mrazove in skrbi za drva, premog in drugo, kar bo pozimi naredilo življenje znosnejše. Gospodinji Loraine Leary iz Maine se je skrb dvakratno obrestovala; ne samo da je dobila premog, marveč je v njem našla tudi zrno zlata. Njeno odkritje je povzročilo pravo mrzlico nakupovanja premoga od istega dobavitelja, dokler se ni izkazalo, da ta prodaja le premog, zlato zrnce pa je bilo le naključje ali reklamni trik. Pri nas so ti triki nepotrebni, saj je že premog sam zadostna nagrada, če ga dobiš.
RESNICA POLETNIH DNI
— Na enakopravnost ne morejo računati ženske, ki jih bo pot zanesla na vroči italijanski jug. Mestne očete turističnega Tropea je zaskrbelo za moralo in estetiko na plažah, pa so prepovedali nudizem, vendar ukrep ne velja za lepe in mlade ženske.
ZA LAŽJE ŽIVLJENJE
Po svoje se za breskrbnejše in lažje življenje državljanov trudijo tudi v Sovjetski zvezi, od koder posredujemo tole modrost, ki se je rodila na straneh Moskovske gazete. Takole je zapisano: ,,Naši potrošniki bodo pozdravili podražitve nekaterih proizvodov. Zaokroženje cen olajšuje in omogoča hitrejše nakupovanje."
IZDAJALSKO ŠUŠTENJE
Vznemirljivo šuštenje, ki ga je bilo slišati iz javnega stranišča v Berlinu, je spodbudilo meščane, da so o skrivnostnih zvokih obvestili policijo. Izkazalo se je, da je nenavadno glasbo v javnem stranišču izvajal nepoznan lopov, ki je malo predtem okradel neko berlinsko banko. Ko je iskal miren kotiček, da bi preštel plen, si je izbral javno stranišče. Dolgoprsti ,.glasbenik" je sicer ušel, pustil pa je še lep kupček nepreštetega denarja. Tako je banka dobila nazaj 7.210 mark, tri tisoč pa je šlo z lopovom najbrž do kakšnega bolj redko obiskanega javnega stranišča
Globoko pod pašniki in vasicami, ki so posejane na ozemlju med Švico in Francijo, se širi krožni predor, dolg 14,5 kilometra, o katerem strokovnjaki za fiziko visokih energij govorijo z naj večjim spoštovanjem. Gre namreč za gigantsko napravo, s pomočjo katere fiziki raziskujejo svet atoma in prodirajo v poslednje skrivnosti snovi, spoštovanje pa zbuja zaradi tega, ker je trenutno največji pospeševalnik na svetu. Vendar ne bo dolgo; združenje 13 evropskih držav, ki so zgradile ta pospeševalnik, se je že odločilo, da bo začelo graditi še večjega. Potrdili so že načrte za gradnjo pošastne naprave, ki bo elementarne delce snovi pospeševala po predoru, dolgem 25,6 kilometra. Tako so evropski strokovnjaki prevzeli prvenstvo, ki so ga dolgo imeli Američani, katerim je s pospeševainiki uspelo po zadnji vojni priti do nekaterih zelo pomembnih odkritij.
Tudi evropski znanstveniki upajo, da bodo s pomočjo gigantskih pospeševalnikov našli odgovore na tako vznemirljiva vprašanja, kot je vprašanje o rojstvu in koncu vesolja ali vprašanje o končni osnovi vsega obstoječega. Vsako vprašanje se namreč prej ali slej konča pri osnovah materije, ta pa je glavni predmet raziskovanja fizikov za visoko energijo. , Tudi vprašanje, iz. česa je človek, je vprašanje o snovi; nanj pa odgovarja fizika visokih energij," pravi Sidncy Drell, direktor Stan-fordksega lienarriega pospeševal n ika.
Kako pospeševainiki pomagajo znanosti odkrivati odgovore
se dotična oblast malo pobriga zato, da se vsaj za pešce-ukrene kaj pametnega ob strani ceste, zlasti ob času deževja.
(D o 1 e n j s k a) železnica je imela lani čistega dohodka 608.239 K Od tega se je porabilo za amortizacijo obligacij 540.413 K, drugo pa se je dalo kranjski deželi za obresti, Z ozirom na stalno naraščanje, prometa sc lahko računi, da bo dolenjska železnica tekom petih let povrnila vse, kar ji je dežela posodila.
(Nemški) česar se vede jako oholo, kakor da je gospodar cele Evrope. Kot strasten Nemec ne pozna pravičnosti do drugih narodnost ij svoje države.
(Smešni ca) Lovec „Ali si videl zajca iti tu mimo?” Pastir: ,.Da!" • Lovec: ..Kdaj? “ Pastil : ,,Kake dve leti bo tega "
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. junija DHL!)
Živi drobec
Najmanjši živi organizem na svetu — Bolezni
Raziskovalci so na sledi izjemnemu odkritju; kaže, da so morda odkrili skrivnostni živi organizem, ki je mnogo manjši kot virus in je sposoben razmnoževanja kljub temu da nima, tako je videti, lastnega genetskega materiala. Imenovali so ga prion. Zanimanje pa zbuja tudi zaradi tega, ker ta najmanjši živi organizem na svetu lahko povzroča različne bolezni.
Vse doslej so znanstveniki menili, da večino kužnih bolezni in vnetij povzročajo bakterije, virusi in glivice, ki posedujejo drobce genetske snovi DNK in RNK. s pomočjo katere v organizmu gostitelja množi jo svoj rod. Toda ko so iskali skrivnostni ,,počasni" virus ki naj bi pri ovcah povzročal neko zagonetno živčno bolezen so našli prion.
Strokovnjake je presenetilo predvsem to, da zagonetni mikroorganizem ni imel niti najmanjše molekule nukleinskih kislin in da je meril le stotinko velikosti najmanjšega virusa, kar jih znanost pozna.
Če bodo nadaljnje raziskave potrdile dosedanja odkritja, potem bo znanost morda razkrila novega povzročitelja bolezni, ki so bile do sedaj skrivnost, denimo multiple skleroze, gehrigove bolezni in starčevske bebavasti.
na taku vznemirljiva vprašanja/ Kaj sploh so?
Skoraj v vsaki slovenski družbi imajo pospeševalnik v elementarni obliki — to so televizorji. V katodni cevi elektrika segreje kovinsko žico in izpareva elektrone kot nekakšen elektronski top mimo magnetnih tuljav v žarku na ekran, kjer elektronski žarek iz atomov premaza (običajno fosforjevega) izbija fotone, kar zaznamo kot svetlobo.
Tudi v velikanskih pospeše-valnikih teče v bistvu enak postopek. V njih elektrone, protone ali kar cela jedra atomov pospešujejo, da služijo kot izstrelki z visoko energijo, ki razbijajo jedra atomov ali druge delce. Odvisno od tega, za kakšen tip pospcševalnika gre, znanstveniki z njim povzročajo trke med različnimi delci. Protoni služijo za bombardiranje atomskih jeder ali pa jih uporabijo kot izstrelke proti samim sebi, ko jih pospešujejo v nasprotnih krožnih poteh. Tudi z elektroni bombardirajo mirujoče , atomske tarče" ali pa povzročajo trke med elektroni samimi. V nekaterih po^peševal-nikih spoznajo trčenja med težkimi delci, kot je proton, in lahkimi.
Seveda ta trčenja niso za zabavo. Vsako trčenje delcev daje svoj vpogled v naravo snovi.. In ker ni vsak pospeševalnik primeren za vsa mogoča trčenja, se gradnja teh naprav širi tako, da jih je vse več in da prihaja celo do skoraj neprikritega tekmovanja, kje bodo zgradili sodobnejši in večji pospeševalnik. Močnejši in večji kot je, intenzivnejši je žarek izstrelkov in več verjetnosti je, da bo prišlo do zanimivih trkov med delci. Pri trkih nastajajo novi delci, in samo če jih nastane zadostna količina, jih je mogoče znanstveno opazovati in zabeležiti.
Carlo Rubbia pojasnjuje gradnje vseh večjih in močnejših pospeševalnikov takole:
, Ko zgradiš močnejši pospeševalnik, ne veš, kaj boš z njim odkril, ker nikoli ne veš, kaj skriva mati Narava."
Sprva so s pospeševalnik’ cepili atomska jedra na sestavi-ne, ki so jih potem lahko ug0-tavljali in proučevali. Kasneje pa so začeli delati poskuse s posameznimi delci in prišli do presenetljivih rezultatov. »*) trkih elementarnih delcev h niso več razpadli ali se cepin marveč se je dogajalo, da so nekateri delci absorbirali energ1-jo izstrelnih žarkov in tako je nastal popolnoma nov elementarni delec z, večjo maso. Fizik1 so v pospeševalnikih doseg11; čudež stvaijenja: iz energije so naredili snov.
Ko so nadaljevali poskuse ij1) sprožali trčenja z najrazličnejša mi delci, so odkrivali vedno -nove in nove subatomske delce-Leta 1970 so jih odkrili že preko 200 in strokovnjaki )° začeli v svojem žargonu govori'1 kar o atomskem živalskem vrtu in posameznih zverinah v lijem
Teoretična fizika je tak° dobivala vedno nove izzive, nova odkritja v pospeševalni' ških središčih uskladi in poveže v logične zgradbe. Tako sc je rodila prcnekatera teorija, ki s° jo nadaljnji poskusi in preverja-nja ali potrdili ali pa zavrnil’-Med največje uspehe sodobfle fizike nedvomno sodi odkritje ki je uspelo skupini evropski11' ameriških in kitajskih fizikov. pospeševalnikom Petra v Za-hodni Nemčiji so leta 197“ odkrili dokaze o obstoj1 glouna, do takrat zgolj teoretik, nega delca. Obstoj glouna j1 posredno potrdil obstoj kvarka čeprav tega doslej še niso zabe; ležili, predstavlja pa temelj111 kamen v znameniti teoriji 0 temeljni zgradbi materije..
Zdaj sc je pozornost fiziko) obrnila k drugi temeljni teorij1-Kot so z odkritjem gluonov dokazali, da drži teorija v mov' nih silah, ki družino jedra ato; mov skupaj, želijo dokazati tud' obstoj šibkih sil, ki naj bi delo -vale znotraj jeder, točneje povf dano znanstveniki ki iščej0 dokaze o obstoju hipotetični*1 delcev, ki služijo kot prenosnik1 šibkih sil. Iskanje teh delcev p3 omogočajo prav najnovejš1 gigantski pospeševainiki.
Svet se odeva v črnino
Sicilijanske žene v črnem so ustvarjalce in jih navdušile za črno v	gače
navdihnile modne — Antropolog drH'
• .Časi res niso rožnati in marsikaj hudega se godi po svetu, pa vendar vse ni tako črno, kot si to predstavlja -moda. Črna barva je naimreč osvojila francosko visoko družbo, ameriški srednji sloj, s svojimi gesli Črno je sijajno, Črno je svetlo ipd. so modni krea-torji zapovedali vsemu svetovnemu ženstvu, naj si natakne vWj en kos garderobe v črni barvi, če si že nd more privoščiti dragega kompleta, ki nosi turoben naziv sicilijanska vdova.
Kaj pomeni ta prevlada črne barve0 Je ttV izguba dobrega okusa ali izraža tesnobo v ljudeh? Kreatorka Claude Montana, ki podpira črni modni val, meni, da gre za preprosto zadevo, za vpliv Sredozemlja. .Mislila sem na sonce, Sicilijo in tu so že črno oblečene žen-. ske z juga.”
Drugi poudarjajo, da črna barva daje pravi izraz vratu, rokam, obrazu, pa tudi. da črna barva ne pomeni le žalosti saj so se menda pred nekaj stoletji ponekod v Evropi poročali v črnili oblekah. Modni ustvarjalci poudarjajo.
da je nekdaj črna barva ve*j^. za znamenje uglednosti in j?; so bili avtomobili, ki so k*' veljali, samo črni. Antropolog Luigi Lambardi pa takole p°' jasnjuje črni val: “V njem r izraža tesnoba in negotovo) strah pred staranjem, ironij3 proti družbi in zanikanj6 smrti."
Črno je lepo; to ni samo uka* visoke mode.
Res so razlage različne, naj' brž pa žensk ne zanimaj0’ zanje je modni ukaz zonal razumnih razlag, saj se 111, velja le pokoriti
!o znatno več, če bi stanovalci v mestih upoštevali, da kontejnerji niso „žrelo" za vse. Tako pa mečejo v eno posodo pepel, oapir, žice, star kruh, spodnje hlače in čevlje, kar običajno zalijejo še s pomijami. Na dlani je, da bi bil taki ,,kulturi" kos samo človek z dobrim želodcem in tudi dirtosovci menda niso zato na svetu, da bodo na ljubo naši surovin lačni industriji brskali po pomijah.
Pomemben delež pri zbiranju sekundarnih surovin, če temu tako rečemo, so opravili šdv larji in nekateri vaški mladinski aktivi. V novo meškem Dinosu imajo črno na belem napisano, da so osnovnošolci v Dolenjskih Toplicah od lanske jeseni od letošnjega'maja zbrali vee kot 33 ton stare pločevine, njihovi mirnopeški vrstniki pa skoraj 11 ton. Učenci novomeške snovne sole Grm so v enakem času zbrali 10,5 ton starega papirja oziroma dobri dve toni več kot njihovi črnomaljski vrstniki. Zelo vsestranski zbiratelji so žužemberški učenci, ki so jeseni za 3.050 kg papirja, 1.270 kg stekla in 1.220 kg pločevine zaslužili pet starih milijonov. Samo osnovnošolci in mladinski aktivi v obeh belokranjskih in novomeški občini so v tem šolskem letu oskrbeli Dinos z okoli 63 tonami papirja in malo manj kot z 69 tonami pločevine.
Kje so vse to zbrali, koga so morali vprašati, kje je še kaj, koliko ur so delali, vse to vedo zbiralci sami. Toda v Dinosu so prepflča-ni, d? Dolenjska in Bela krajina v svojih nedrih — na črnih smetiščih, v potokih, gozdovih in jamah — še ..skrivata' Kovinske in druge odpadke in čakata, da jih bodo odstranili’ ,Zjb, voljo gospodarskega interesa in nič manj za* voljO narave same. pravzaprav bi moral vsak pogledati okoli sebe in pospraviti pred svojim pragom. Kajti okolje, če že o njem govorimo, se ne prične šele na cesti ali gozdu, ampak že doma.
IVAN ZORAN
če ne celo odvratnega, zato je tudi vprašljivo, ali ima to ime v sebi kaj mobilizacijskega. Se zlasti, ko gre za zakon, ki naj začne boljše ravnanje, to je gospodarjenje z odpadki kot sekundarnimi surovinami."
Prepustimo drugim, da presodijo, ali je izraz pravšen ali ne, privlačen ali neprivlačen, kar navsezadnje niti ni tako pomembno. Podatki o zbiranju sekundarnih surovin v Sloveniji za zadnji dve leti so vsekakor privlačnejši kot prerekanje o besedah. Čeprav govori zakon o odpadkih, je bilo lani in predlanskim zbrano na Slovenskem: 489.000 ton starega železa in litin, 146.000 ton starega papirja, 25.800 ton barvnih kovin, 20.100 ton steklenih črepinj, 11.300 ton tekstilnih odpadkov, 2.280 ton plastike in 1.477 ton starih gum. To dokazuje, ria smo v naši republiki povsem razumeli, kaj želi od nas zakon.
Kar zadeva zbiranje, je bilo leto 1980 nekoliko plodonosnejše od lanskega. To kajpada ne pomeni, da smo bili lani bolj leni, oač pa ugotavljajo, da znajo odpadni material v delovnih organizacijah bolje porabiti. Tako vsaj sodijo v Dinosu, pooblaščeni organizaciji za odkup in zbiranje odpadnega materiala, in tudi na novomeški izpostavi so nam to potrdili. Akoravno se njeno zbiralno — odkupno območje širi, ie dosegla lani manjši uspeh od načrtovanega: na območju novomeške, črnomaljske in metliške občine je zbrala ,,samo" 12.957 ton najrazličnejših odpadkov namesto planiranih 14.500 ton.
lani se je v Dinosovem skladišču ng prostem v Bršljinu oziroma Bučni vasi nabralo med drugim: 1.533 ton železa, 614 ton pločevine, 494 ton barvnih kovin, 243 ton strojnih litin, 620 ton akumulatorjev, 1.005 ton steklenih črepinj in 1.405 ton starega papirja. Menijo, da bi se vsaj nekaterih surovin lahko nabra-
zastavljalo vprašanje, kam z materiali, ki so se v podjetjih nabirali bodisi kot ostanki ali skar-tirano blago. Moralo je preteči kar lepo število let, preden je zmagalo spoznanje, da tisto, kar ostane, ni za na odpad, marveč povsem pora-ben material. Ponekod so prav zavoljo tega začeli proizvajati nove izdelke. Še več vode so morale reke preliti, da je večina doumela, da odpadkov, ki bi šli v smeri, y industriji ni, ampak je Kvečjemu moč govoriti o surovini. Pa vendar marsikje še dolgo niso ravnali v skladu z zahtevo, da je ohranjanje in zbiranje surovin gospodarska nujnost.
V slehernem zavrženem pralnem stroju, avtornobilu ali kakšnem drugem tako imenova-nern tehničnem predmetu je natančno toliko ' produkcijskega materiala, Kolikor ga je posebno za proizvodnjo teh odsluženih izdelkov.
\Ddlaga|jšča so postala pravcati rudniki, nezmerno založeni s tisoči ton najrazličnejših trfko ali drugače še uporabnih in koristnih rec>:	starega železa, litin, barvnih kovin,
■ teklenin in podobnega. To je prav gotovo ve-,'Ko bogastvo, m kdor ga zna ceniti in uporabni, lahko zasluži ali prihrani težke denarje.
Tega pa se, kot Kaže, ori nas še ne zavedamo dovolj. V nasi lepi in turistično zanimivi strši domovini se še vse prerado dogaja, da na primer obleže iztrošeni električni štedilniki tam, kjer nam pač padejo iz rok. Škoda, ki jo povzroča tako vse prej kot kulturno, še manj pa gospodarno ravnanje, je več kot očitna. Namesto da bi, denimo, kovinske odpadke zbirali m iih pošiljali industrijskim'topilnicam kot dragoceno surovino, jih lahkega srca prepuščamo rji in propadanju.
Vendar strokovnjaki menijo, da bi bilo pri nas vse drugače, če bi znalo gospodarstvo v svoje reprodukcijske verige zajeti najrazličnejše materiale, ki ostajajo na odlagališčih. Gre za ustrezno zajemanje teh ..rudnikov"; ne samo 7a pobiranje ,,smetane", kar so nekaterim delovnim organizacijam že očitali. Na splošno lahko ugotovimo, da gospodarske organizacije še niso naredile vsega, kar je s tem v zvezi potrebno: da bi namreč reprodukcijski materiali potovali in se presnavljali v sklenjenem cikličnem toku od surovine prek proizvodnje, menjave in porabe nazaj v proizvodnjo kot sekundarna surovina. ' ‘*■
Slovenci smo začeli med prvimi v Jugoslaviji razmišljati o koristni uporabi vsega, kar šteje za tako imenovane odpadke. Najprej se je
Čeprav se kot Slovenci hudujemo sami nase, na svoje lastne napake in nedoslednosti, pa smo vendarle na marsikaj lahko tudi ponosni. Kar zadeva sistemsko ravnanje z odpadnimi materiali, smo že lahko, akoravno smo se tega lotili vsaj nekoliko pod pozivi, da poglejmo tudi okrog sebe in okolje razbremenimo odpadkov. Ker pa je letošnje leto, deset let po prvi mednarodni konferenci o varstvu okolja v Stockholmu, spet posvečeno skrbi za človekovo okolje, naj prejšnjo misel s tem le še podkrepimo. Tako smo Slovenci, do zdaj edini v državi, pred štirimi leti dobili poseben zakon o tem, kako ravnati z odpadki.
„Beseda odpadek vzbuja vse prej kot pozornost ali gospodarski interes, kaj šele privlačnost," ugotavlja Marjan Tepina v nekem članku. V njem i sprašuje tudi o tem, ali smo za vse, čemur avimo taki ali drugačni odpadni materiali, potuhtali res pravo ime. Zakaj? „Ko smo — edina republika v Jugoslaviji — pripravljali zakon o ravnanju z odpadki," pravi dalje, , smo se morali med drugim spopadati s skoraj zasmehljivim podcenjevanjem zakonske pobude oziroma s predsodki, ki jih vzbuja sama beseda odpadek. Ta v našem jeziku res pomeni nekaj odvečnega, nadležnega,
priloga dolenjskega lista	QJ11
Pred leti, ko smo začeli graditi predelovalno industrijo, nihče ni resneje razmišljal o tem, kje bo ta industrija dobila surovine in repro-roaterial. Če pa je že taka industrija obstajala, je Ponavadi proizvajala izdelke slabše kakovosti, hkrati ni spoštovala dobavnih rokov. Industrija se je zato oskrbovala pri tujih dobaviteljih, ki ;0 lahko ponudili blago boljše kakovosti, cenejša in so bili rednejši z dobavami. Vse to je šlo toliko časa, dokler nam ni začelo primanjkovati deviz. Resne težave so se začele lani, nadaljujejo se letos, bodo pa še hujše, saj si od nove-9». deviznega zakona v združenem delu ne obetajo nič dobrega. Marsikatera tovarna je stala tudi po nekaj dni, letos bo takih tovarn še več.
Kako je z oskrbo repromaterialov na Dolenjskem in v Posavju, ni mogoče reči. Vsaka tovar-na se ubada s svojimi težavami, tudi rešitve so različne. Marsikje se zaradi tega ali onega razlo-3a ne morejo preusmeriti na drugo proizvodnjo, ker se to pač ne da, ali pa nimajo dovolj spo-s°bnih razvojnih služb.
V sedanjih razmerah bo najtežje za tiste 0rganizacije združenega dela, ki so odvisne od uvoza^- a ne razpolagajo s svojimi devizami, •-er niso izvoznice. Kmetijsko gospodarstvo Ko-čevje že šteje med take. Devize potrebuje za j^voz soje in ribje moke, brez katerih ni močnih krmil. Hkrati zahtevajo devizno soudeležbo tudi domači dobavitelji dodatkov k močnim krmi-'0rTV med katerimi je tudi Lek. Tako že nekaj časa v Splitu stoji ladja, s katere še niso iztovori ribje moke, ker slovenske mešalnice nimajo deviz, da bi jo plačale.
Kmetijskemu gospodarstvu, zlasti največji-^ tozdoma — Govedoreji in Prašičereji končno ne bo preostalo drugega, kot da bosta začela izvažati. Deviz namreč ne bo več moč kupovati pri drugih delovnih organizacijah, če bodo držala določila novega zakona. Posledice bo najbolj občutil domači trg, ki iz kočevske občine ne bo več dobil toliko mesa, kot ga je doslej.
Sicer so skrbi največje, ko gre za industrijo. Skoraj v vseh občinah spremljajo težave, pripravljajo se na ustanovitev , kriznih štabov" in podobno. Toda nikjer, kjer smo o tem spraševali. nam niso znali povedati, po kakšni metodi bodo zbirali podatke o pomanjkanju repro-niateriala, kako bodo ukrepali. Ta hip niti ne vedo, koliko je bilo izgubljenih delovnih ur v Posamezni občini, za koliko je bil manjši obseg bzične proizvodnje, ali je prihajalo do težav z delavci. Tudi medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko ne razpolaga z več podatki. Prav tako je s splošnimi združenji pri republiški gospodarski zbornici, kjer so menili celo, da bi Potrebovali nove ljudi, ki bi zbirali take podatke. Samo poslovno združenje tekstilne indu-strije je posredovalo za novomeški Novoteks, ko mo je zmanjkalo — ne materiala, katerega že ves čas manjka — ampak mazuta. Po vsem tem se je treba vprašati, čemu bodo služili ,, krizni štabi', če niti ne vedo, kako bodo delovali. Bržkone bo ukrepanje po občutku spet povzročilo več 2mešnjeve kot koristi.
NAJHUJE V ISKRI
Z najhujšimi težavami se ubadajo v Iskrinih tovarnah. Tako je v Žužemberku, Šentjerneju, Semiču in Mokronogu.
Semiška Iskra je največja delovna organizaci-!a y črnomaljski občini. Materiale za svojo Proizvodnjo lahko nakupuje le v tujini. Za letos s° načrtovali 7,5 milijona dolarjev uvoza s kon-v®rtibilnega področja, a so v prvih štirih mese-r,h uvozili le za 16 odstotkov letnega plana. Se-•eda je bilo tudi toliko manj materiala in proiz-y°dnje. Vendar njihove težave ne koreninijo *arno doma. V Semiču proizvajajo namreč polizdelke za zabavno elektroniko in belo tehniko, ler je zdaj v svetu občutiti krizo.
V tovarni pravijo, da največ uvoženega Materiala potrebuje tozd Energetski konden-??torji, ki porabi polovico devizne kvote, 'ehnologija ne dopušča, da bi nadomeščali Uvožen repromaterial z domačim, v poštev ne bi Prišel niti uvoz s klirinškega področja. Torej P°do morali imeti zagotovljen uvoz ali pa bo. tovarna obstala. Vendar bodo morali drugje po Jugoslaviji spet odštevati devize za uvoz kon-ber>Zatorjev za kompenziranje toplotne energije.
vodnje zadnji ukrep, saj bi morali v takem primeru odpustiti 60 delavcev. Na skupnem posvetu samoupravnih organov, sindikata in partijske organizacije so se dogovorili, da bodo kljub manjšemu povpraševanju v tujini poskušali izpolniti izvozne načrte. Hkrati bodo proizvodni program za domači in tuji trg zastavili tako, da bodo potrebovali čim manj uvoženega materiala. Kljub takim ukrepom vseeno pričakujejo zastoje v proizvodnji. Zato so sprejeli sklep, da bodo delali, ko bo dovolj materiala, sicer pa po potrebi ostajali doma. To pomeni, da ne bodo vztrajali več pri 42-urnem delovnem tednu, ampak bodo računali letno poprečje.
REŠITEV IN PREDLOG IZ SEVNICE
VAJETI V ROKE „KRIZNIM ŠTABOM”?
Kaj bo prinesel novi devizni zakon? Najprej, ni še povsem jasno, s kolikimi devizami bodo lahko razpolagali. Vendar bistvene razlike vseeno ne bo, saj jim bo deviz primanjkovalo, če bodo lahko obdržali 25 do 35 odstotkov deviz. Če pa se bodo pogoji še zaostrili, bodo lahko uvozili za pol manj, kot so planirali. Posledice bodo seveda neljube. Izgube bodo znašale več deset milijonov dinarjev.
V mokronoški Iskri imajo zmogljivosti za proizvodnjo 25 milijonov elektrolitskih kondenzatorjev, a so jih lani naredili le 17 'milijonov. Tako so izkoriščali le šest desetin zmogljivosti, medtem ko jih letos le še polovico. Lani je bilo dohodka dovolj, letos bo manjši tudi ta. Izhod v sili so našli tako, da delajo za ostale Iskrine tozde, vendar to ne more biti dolgoročna rešitev. Zato skupaj z ustreznimi službami v delovni organizaciji in sozdu iščejo možnosti za dodelavo, kjer pa bi vgrajevali tudi domače materiale, torej ne gre za čiste ,.!on' posle. Trenutno se dogovarjajo s tremi nemškimi firmami in eno ameriško. Vendar ta proizvodnja ne bo stekla- prej kot v letu 1983. V tem času morajo njihovi izdelki prestati več tisoč ur dolge preizkuse, ki zdaj dobro kažejo. Z najsodobnejšo opremo, kakršno imajo, računajo da bodo proizvajali dovolj kvalitetno. Taka dela se jim bodo vsekakor izplačala, saj je treba amortizacijo pokrivati, če delajo ali ne delajo. Če bodo pogodbe podpisane, si bodo zagotovili delo za naslednjih pet let.
Vendar bodo na ta način zaposlili le tretjino zmogljivosti. Zato iščejo dodatne programe in dela, ki ne terjajo prevelikih vlaganj. Lahko se pohvalijo, da pri reševanju težav niso sami, saj imajo ves čas pomoč v sozdu in delovni organizaciji i. Ta je še kako dobrodošla. Pomanjkanje materiala namreč že vpliva na počutje delavcev, mnogi med njimi se že boje za svoje delo. Vendar ima to v sebi tudi nekaj pozitivnega. Delov-
na disciplina se je izboljšala, manj je neopravičenih izostankov z dela in manj je bolniškega sta-leža.
KRITIČNO V IMV
V novomeški občini je po ugotovitvah komiteja za družbeni razvoj stanje z oskrbo že kritično. Najhuje je v IMV, kjer so že lani nekaj dni stali. Krka, Nbvoles in deloma Novoteks so že morali preusmerjati delavce na druga delovna mesta. Za poprečnega občana je najmanj razveseljiva vest, da manjka surovin tudi Krkinemu tozdu Zdravila. Primanjkuje jim tako domačih kot tujih ‘repromaterialov. Škodo pa bo trpela tudi družba kot celota. Kar 33 odstotkov proizvodnje v novomeški občini je namenjene izvozu, ta pa ne bo uresničen, če ne bo surovin. Na to kaže izvoz v prvem trimesečju, saj je izvoz v primerjavi z lani že padel.
V Donitovem tozdu v Sodražici pričakujejo še večje težave kot doslej. Zato so že pripravili sveženj petnajstih ukrepov, s katerimi kanijo vsaj deloma ublažiti težave. Na Vzhod ne bodo več izvažali, če,jim kupci ne bodo zagotovili repromateriala. Tudi domačim kupcem ne bodo več dobavljali izdelkov iz nerjaveče žice, ako ne bodo od njih dobili deviz za njen nakup. V skrajnem primeru se bodo lotili tudi dodelave, a o tem ne vedo še nič konkretnega.''"
Omenjene ukrepe so bili prisiljeni sprejeti, saj ta hip razpolagajo le z enomesečno zalogo surovin. Medtem ko so še pred dvema letoma doma kupili skoraj vse surovine, zahtevajo letos tudi domači dobivatelji devizno soudeležbo. Dodatne težave jim bo povzročilo tudi to, da bodo morali za 12 strojev, kupljenih v tujini, p-oslej posojilo plačevati v devizah, medtem ko so ga doslej v dinarjih.
V brežiški Tovarni pohištva se temeljito pripravljajo na težave. Delavski svet je imenoval „krizni štab", Ki bo spremljal spremembe in sprofi ukrepal. Vsekakor bo zmanjšanje proiz-
Jugoslaviji se pozna, da nimamo osnovnih tekstilnih surovin. Tako je tekstilna industrija, ki je sicer močna izvoznica, vsa odvisna od uvoza. In zdaj skoraj ni tovarne, ki bi ne imela takih ali drugačnih težav. *
Sevniška Lisca je že vrsto let največja izvoznica v sevniški občini. Vendar se tu vsaj deloma lahko tolažijo s svetovno recesijo. Letos je šlo v stečaj nekaj velikih nemških firm, za katere je Lisca opravljala dodelavne posle. Prekinitev dela za eno samo nemško firmo pa je povzročila tak zastoj, kot bi nehal delati njihov tozd v Zagorju. Hkrati seveda potrebujejo precej surovin iz uvoza. Posledica je, da tudi pri njih ne morejo tekoče organizirati proizvodnje. Navzlic naporom vseh služb je produktivnost padla za 20 odstotkov. Letos so bili delavci en teden že na dopustu zaradi pomanjkanja materiala, vse sobote v maju je tovarna stala.
Dolgoročno največ pričakujejo od nove tovarne elastičnih pletenin na Dolnjem Brezovem, ki jo grade skupaj z Jutranjko in Kometom. Nadejajo se, da bo tovarna kljub velikim oviram — administracija je spet težila z dovoljenji — začela poskusno obratovati z novim letom.
Ko so na seji občinske konference ZK v Sevnici razpravljali o resoluciji 9. kongresa Z K in o spremembi družbenoekonomskih odnosov, so med drugim dejali, naj bi tovarne, ki 100-odstotno izpolnjujejo izvozne načrte, Dro-sto razpolagale z deviznimi presežki.
Morda bi to bila rešitev tudi za metliško Be-- ti, ki je izrazito izvozno usmerjena. Tam so se namreč že lani otepali s težavami in letos jim ne kaže dosti bolje. Najbolj jih bo namreč prizadel novi devizni zakon — o katerem dobivajo zmeraj drugačna tolmačenja — saj v primeru, da bo obveljalo samo 29-odstotna uporaba deviz, ne bodo mogli uvoziti dovolj repromateriala. Najbolj bo zaradi tega trpel izvoz. K še večjim težavam pa prispevajo predpisi, ki se stalno spreminjajo.
Treba je povedati, da so težave zdaj, ko je začel obratovati Julon, nekoliko manjše. Toda tudi Julon ne more biti porok za redne dobave, ker je tudi ta odvisen od uvoza. Potem pa se nadaljujejo še pri Kodranki, Pletilnici in konfekcijskih tozdih. Združevanje deviz po reprodukcijski verigi še ni steklo in nič ne kaže, da bo.
Vendar se obeta, da bodo težave manjše. Vsaj vedeli bomo manj o njih, če v resnici ne bo toliko roto papirja, kolikor ga potrebujejo časniki. Krška tovarna Djuro Salaj je namreč prisiljena izvažati več časopisnega papirja, ker ni steklo združevanje deviz, ki jih tovarna za normalno proizvodnjo nujno potrebuje. Če bo šlo tako naprej, bodo morali v juliju že ustaviti nekatere stroje.
Ali bodo zaradi pomanjkanja repromateriala obstale tudi tiskarne in nehajj izhajati časniki? Bržkone ne, saj se v zadnjem trenutku zmeraj najde rešitev. V gospodarstvu je zaradi tega vendarle čutiti nekoliko apatije, saj se jim najhuje zdi to, da morajo živeti iz rok v usta. Tako je z zalogami materialov, podobno je tudi s predpisi, ki usmerjajo ekonomsko politiko. Če bi bila ta zastavljena dolgoročno, bi se v združenem delu kljub pomanjkanju deviz počutili veliko bolje.
Podatke so zbrali novinarji: Ria Bačer, Andrej Bartelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jožica Teppey, Alfred Železnik in Jože Simčič, ki je gradivo pripravil za objavo.
:
NADOMESTILO
ZA
UMIRAJOČO
SAVO
Kruta je resničnost, s kakršno se srečuje sevniška ribiška družina heroja Maroka in ki je svojo potrditev našla tudi v zdaj že znameniti študiji zagrebškega znanstvenega inštituta „Rudjer Boškovič". ,,Težavam sami nismo kos, rešitev še zdaleč ni v naših rokah," pripoveduje prizadevni gospodar ribiške družine Boris Mejak. Nadaljuje z izkušnjami ribičev, ki povedo še več kot znanstvena analiza: ,,Sava v Posavju (sevni-ški družini pripada 10 km reke od Črnega potoka do Blance) iz dneva v dan spreminja barvo. Ribe komajda še životarijo. Le naj-odpornejših niso uničile strupene odplake. Ujeti primerki kažejo kaj žalostno podobo. Vse pogostejši so primerki rib z odprtimi ranami, ukrivljenimi hrbtenicami, gnojnimi bulami ali - odpadlimi plavutmi. So primeri, ko je v ribi celotna trebušna votlina zagnojena. Ali je ob vsem tem čudno, da so začeli naši ribiči dvigati roke od Save in se sprašujejo, ali naj bodo sploh še člani ribiške družine. Tako so zapisali v eno od svojih poročil.’’
Slabo se godi tudi idilični rečici Mirni. ,.Do pred nekaj leti čista, lepo zelena, polna zdravih rib, je danes motna, rjava, bela in črna. Po njej se valijo nekakšni kosmiči, ki pokrivajo dno in povzročajo gnitje, s tem pa izginja še preostali kisik, ki je v njej. Zaradi komunalnih, industrijskih in kmetijskih odplak prinaša voda s seboj-namesto življenja smrt," Dravijo ribiči. Poleg tega jim je novo nevšečnost prinesla sicer hvalevredno in težko pričakovano posodobljanje ceste za Mirno. ..Štiriletno miniranje, rušenje skal v vodo ter razni drugi posegi so dodobra uničili večletna prizadevanja naših ribičev,' pristavljajo ribiči. Zaradi tega dandanes obžalujejo, ker so v njen spodnji tok vložili 5.000 odraslih potočnih postrvi. Mislili so pač, da utegne živahnejši pretok vode v tem trikilometrskem
517 čuvajskih ur, vsi stroški pa so znesli samo za letos, ob pičli pomoči sosednjih družin, 75.326 dinarjev, se vse bolj postavlja vprašanje, če so dolžni to breme nnsiti le rihiči.
Najvztrajnejši bodo ribiči vsekakor ostali. S pravo ljubiteljsko vnemo se mnogi vključujejo v 'delo drugačnega kova. Ker postajata tako glavnl reki vse manj primerni za ribolov, so rešitev rib-rsiki, urejanje gojitvenih potokov in vzreja pl® menskih jat. Pri Bruni vasi se pravkar polni z vodo tak ribnik. Precejšnje upe polagajo v ribnik ob Hinji v Krmelju. Pravzparav je bil t30* včasih rudniški dnevni kop. Letos so tam izkopali zemljo za drstni ribnik. Dogovarjajo se, bi opustili sedanji ribnik tik sevniške Kopitarne, kjer se- za zemljišče zanima tovarna. Verjetno jim bo uspelo za protiuslugo doseči, da bodo lahko opravili najtežja dela pri zajezitvi Impol); skega potoka v Lokvah. Nekateri ribiči zlasti pr* slednjem očitajo počasnost. Povedati je treba, da je zemljišče v lasti številnih lastnikov. S-maja letos so naposled zbrali večino papirje'1, ostal je le še dogovor s cestarji.
Letos so izlovili in vložili iz gojitvenih p°t0 kov okrog 7.000 potočnih postrvi in jih vložili v lovne revirje. V gojitvene potoke so spustil' novih 100.000 postrvi. Toliko so jih lahko kupili od najemnine, ko so JLA lani začasno odstopili svoj ribiški dom. Te postrvice prav dobr° uspevajo. V Vranjskem potoku so npr. ob vlaganju merile le po centimeter in pol. Po dveb mesecih se jim je dolžina podvojila. Takih potokov imajo osem. Vnaprej bodo postrvi spet vzrejali v svoji valilnici. Z nekaj manjšimi poseg' namreč lahko njeno zmogljivost povečajo na 150.000 kosov. Ravno zato skušajo vzgojit' zdravo plemensko jato, da bi plemenice lahko sami osmukali.
Na izvršni svet sevniške občinske skupščine so nastavili tudi prošnjo o dodelitvi jezerca pr' Štritu. Tam je bila že pred leti zaščitena raca mlakarica. Nekateri se zanimajo kajpak tudi za pozidavo. Prav do vode se želijo vozariti 1 avtomobili nekateri, ki sploh niso ribiči. Drug' zapeljejo avtomobil kar v sredo potoka Sevnične, kjer jih pridno milijo, za nameček pa ob obali menjavajo še olje. Doklej tako?
Ribiči si vneto prizadevajo, da bi nekako ohranili vsaj te vode. Naravi je treba pomagati, kjer njeno ravnovesje le še ni prehudo načeto Danes ribe, jutri človek, slikovito svarijo pr'" rodoslovci. Ribiči se z varstvom voda in življja" njih srečujejo pravzaprav kot ljubiteljska organizacija.
Kaplja v morje splošne neprizadetosti?
alfred Železnik
ostalimi državami in je prva vpeljala redna tekmovanja. V Angliji je postal nogomet tako popularen, da so ga na začetku stoletja uvedli v šole kot obvezen predmet. Edvard III. se j® najbrž obračal v grobnici. Na celini je bil v tem času nogomet najbolj razvit na Danskem ter na Češkem, Madžarskem in v Avstriji. To je bil^čas klasičnega nogometa, ki so mu bili za vzor Škoti. To je bila igra kratkih podaj, polna ustvarja1' ne fantazije in lepote. Obrambni igralci nisfj strogo pokrivali napadalnih igralcev, zato je b'1 vsak igralec dokaj prost, kar je pospeševalo razvoj individualne tehnike. Med obema vojnah se je nogomet razširil na druge celine. Anglija o' mogla več obdržati nogometne prevlade. iets. 1939 so v Beogradu Angleže premagali tod' Jugoslovani. Rezultat je bil 2:1, kar je podatek, ki ga opolnoči ve vsak nogometno navdahnje11 osnovnošolček, starim navijačam pa ob njem priteče iz oči.
V tem času se je nogomet razvil tudi v Južni Ameriki, posebno tehnika. Urugvaj je I®13 1924 na olimpiadi v Parizu osvojil PrV° mesto. Od takrat je Urugvaj nogometna velesil®-Brazilci in Argentinci so se odlikovali z izredn® tehniko, za kolektivno igro pa niso imeli večj® ga razumevanja. Zato niso mogli doseči Uru^3" ja in nekaterih evropskih držav.
Povsod so hitro ustanavljali veliko števil0 klubov, čeprav zaradi slabih prometnih z^eZ mednarodna klubska tekmovanja niso bil3 tako pogosta kot so danes. V nekaterih državah je že takrat začel v nogometu prevladoval' profesionalizem. V tretjem obdobju svojeg3 razvoja, po drugi svetovni vojni, je nogom®1 osvojil zemeljski opev.
Sodoben nogomet se precej razlikuje <& nekdanjega. Lepoto igre, številne improvizacija kombinacije in klasično tehniko so zamenjal® hitrost, moč, vzdržljivost in gibljivost, ki me)1 že na akrobatiko. Vse to pa zahteva dolgotr®)' no, sistematično in načrtno delo in veliko veliko denarja. Nogomet je namreč -tudi ena največjih sodobnih kupčij.
Na ozemlju današnje Jugoslavije so igr3'1 nogomet že ob koncu minulega stoletja. Začel0 se je 1893 na Hrvaškem, Slovenci smo spoznal' okroglo usnje leta 1907. Tri leta kasneje so_® Ljubljani ustanovili klub Hermes. Leta 1920)® reprezentanca Jugoslavije odigrala prvo me°; narodno tekmo in izgubila v Antvverpnu s Ceh' z 0:7. Prvi velik uspeh je Jugoslavija dosegla na svetovnem prvenstvu leta 1930 v Montevideo, ko je bila tretja na svetu. Po vojni so naši žogobrci v Rimu osvojili zlato olimpijsko medalj0' drugo mesto na prvem pokalu evropskih naro; dov v Parizu, na svetovnem prvenstvu leta 19^2 v Čilu smo bili četrti. Poleg tega je naša enajsterica zaporedoma osvojila 3 srebrne olimpijk® medalje: v Londonu, Helsinkih in Melbouroij^^
pasu vseeno bolj goditi tem ribam. Poleg tega	bilo zaradi znanih škodljivih snovi v vodi in
ima Mirna pred svojim izlivom v Savo še	genetskimi spremembami rib bolj čuvanje ljudi
edinstvena drstišča podusti.. Njihovo čuvanje je	kot pa rib. Če računajo, da so za to porabili
NJEGOVO
VELIČANSTVO
NOGOMET
Nogomet je športni fenomen 20. stoletja, njegova velikanska priljubljenost ne kaže znamenj upadanja. Kvečjemu nasprotno, nogomet pridobiva vse več pristašev celo v deželah, kjer doslej ni bil tako priljubljen, na primer v ZDA, na Kitajskem in Japonskem. Nogomet je šport, ki ga igra velikansko število ljudi, še več pa je takih, ki ga gledajo. Je najbolj priljubljena športna igra vseh časov, pa naj bo to komu všeč ali ne. Začetki njegovega veličanstva Nogometa pa seveda niso bili tako sijajni, čeprav so starodavni.
Različne igre. Dri katerih žogo udarjajo z nogo, so bile že od davnine znane na vseh celinah. Prvi pismeni podatki o igri, podobni nogometu, so kot še veliko drugih reči kitajskega izvora. To igro so imenovali v stari Kitajski cu-či in so jo igrali v tretjem stoletju pred našim štetjem Tu seveda ne moremo tudi mimo starih Grkov, ki so se zabavali z igro episkyros, starorimska ji igra harpastum pa je bila bolj kot nogometu podobna ragbiju.
Po pisanju meniha Fitzstephena je bila v Angliji v 12. stoletju « med dečki zelo priljubljena neka igra z žogo, na Škotksem pa so igrali oženjeni proti samskim Zadeva se je kar dobro prijela, angleški kralj Edvard III. je moral žogobrc celo prepovedati, ker so podložniki zaradi njega preveč zanemarjali vadbo streljanja z lo-
JA 82
kom V Franciji so v srednjem veku igrali soule, ljudsko igro, znano predvsem v Pikardiji. Po nekih podatkih je moral v tistem času v Franciji vsak dijak, !<i je prišel v samostanske šole, prinesti s seboj tudi žogo. Morala je biti tako velika, da je niso mogli držati v eni roki. V 14. stoletju je francoski kralj Karel V. prepovedal nogomet.
V srednjem veku so igrali nogomet tudi v Italiji. Igro so imenovali tako kot danes -calcio; podobna je bila ragbiju; žogo so lahko nosili z rokami ali pa jo udarjali z nogami.
Nogometna strast v Evropi je v naslednjih stoletjih zamrla, dokler se ni nogomet v sodobni obliki v 19. stoletju pojavili v angleških šolah Harrovvu, VVinchestru in Rugbyju. V tej dobi so v Angliji nastala prva nogometna pravila. Od tod se je nogomet širil, prešel številne faze razvoja in na koncu osvojil svet.
Prvo zvezo so ustanovili 1863 med klubi Londona in Cambridgea. Istega leta je bila v Angliji tudi prva mednarodna nogometna tekma. V tem času se je nogomet ločil od ragbija. Tri leta kasneje že igra na vsaki strani 11 igralcev: 8 v napadu in 3 v obrambi. Eden od njih je vratar. Kmalu se je število napadalcev zmanjšalo, v napadu jih je ostalo 5.
Iz Anglije se je igra 1875 razširila na Nizozemsko, na Dansko, nekaj let pozneje v srednjo Evropo. V začetku 20. stoletja je zanimanje za nogomet že skoraj splošno, leta 1904 so v Parizu ustanovili Mednarodno nogometno zvezo, slovito FIFA, ki ima sedež v Zuerichu. Evropsko nogometno zvezo (UEFA) so ustanovili komaj 1955, sedež pa ima v švicarskem Bernu. V program olimpijskih iger so nogomet vključili leta 1900.
Do prve svetovne vojne je v nogometu vodila Anglija, ki je imela časovno prednost pred
Kyu d «r»t Gdktm** k« Kuho
S*tH«
AVSTRIJSKI KMETJE PRIDELAJO VEČ - Čeprav tudi avstrijski kmetje niso povsem zadovoljni s svojim statusom, pridelajo precej več hrane kot naši. Na sliki; Josef Gaisbauer razlaga novinarjem, kako živi in dela.
KMETJE CENIJO STROKOVNOST - Avstrijski kmetje se lahko o sodobni gradnji hlevov pouče na stalni razstavi, ki deluje v okviru kmetijskega sejma v Riedu. Z nasveti jim pomaga tudi skupina 16 svetovalcev, katerih mnenja kmetje v glavnem tudi spoštujejo.
več kot dve leti imamo neprestano pred °čmi in na ustih besedo stabilizacija. Počasi je e prodrla miselnost, da brez politike stabilizacije ne bomo mogli rešiti vseh problemov, ki s° nakopičili predvsem v gospodarstvu. Žal Pa še vedno ugotavljamo, da se mnogi obnašajo j?°vsem nestabilizacijsko in neracionalno. Kak-°ne ocene veljajo ta čas?
Kot je 9. junija na posvetu s predsedniki s*uPščin občin in posebnih družbenopolitičnih sl<upnosti dejal predsednik izvršnega sveta republiške skupščine Janez Zemljarič, smo v Slo-■^uiji v okviru stabilizacijskih prizadevanj do-?e9b tudi pozitivne rezultate. V petih mesecih etos se je namreč industrijska proizvodnja po-®^a|a za 2,6 odstotka v primerjavi z enakim Obdobjem lani, oziroma je bila za 0,6 odstotka •i ia> kot je bilo načrtovano z resolucijo, llmi-
0 se je tudi naraščanje cen: cene na drobno u bile maja za 12,6 odstotka večje kot de-p^Ribra lani, cene industrijskih izdelkov pa so l^‘e aprila višje od decemberskih za 3,6 odstot-
Celotni izvoz v letošnjem letu je bil večji za 10 odstotkov, samo na konvertibilno področje pa še za 2 odstotka več. Konvertibilni uvoz pa nam je ob 2,6-odstotni rasti industrijske proizvodnje uspelo zmanjšati kar za 13 odstotkov.
Postopoma se je začela izboljševati tudi struktura investicij. Za skoraj desetino pa se je zmanjšala tudi brezposelnost. Aprila je bilo v Sloveniji 12.515 ljudi brez zaposlitve, a jih je družbeno pomoč dobivalo le nekaj čez tisoč.
Vse te pozitivne strani pa niso zadostovale za to, da bi bili zadovoljni z gospodarskimi gibanji V prvih petih mesecih, kajti še vedno nismo sposobni pravočasno vračati obresti in kredite iz tujine. Ker nismo dovolj izvažali, tudi deviznega priliva ni bilo, rezerve pa so se zmanjšale kot nikoli doslej. V začetku junija moramo vrniti 987 milijonov dolarjev, kar je skoraj 100-odstotna vrednost izvoza blaga na konvertibilno področje.
Obveznosti do tujine so v prvi vrsti dolžne pokriti organizacije združenega dela kot neposredni porabniki kreditov, sicer pa za to pooblaščena banka. Če pa tudi to ni mogoče, se mora znova pokazati vzajemnost v okviru republike oziroma avtonomne pokrajine, v skrajnem primeru pa se vračajo dolgovi tujini s pomočjo federacije.
Ker morajo organizacije združenega dela del deviz odvajati za uvoz energetskih surovin, za plačevanje anuitet in devizne potrebe republike in federacije, jim ostane le slaba tretjina deviznega priliva. Doslej pa so ozdi gospodarili kar s 65 odstotki deviznega priliva. Očitno je, da bodo te spremembe povzročile vrsto težav v proizvodnji. Zato so v republiki pripravili operativni načrt, s katerim bi te težave odpravili. V njem je poudarjeno, da moramo redno izpolnjevati obveznosti do tujine, bistveno povečati sedanji obseg in pestrost izvoza na konvertibilno področje, prav tako pa tudi proizvodnjo za izvoz na to področje. Na domačem trgu moramo zagotoviti osnovne življenjske potrebščine, porabo pa uskladiti v okviru letošnje resolucije. Zmanjševati moramo socialne probleme ter zagotavljati delo.
Izhod iz sedanjega težkega gospodarskega po-, ložaja je v tem, da ohranimo pričakovano‘raven proizvodnje. Zato moramo zagotavljati reprodukcijska sredstva in surovine doma, boriti pa se moramo tudi za to, da bomo imeli dovolj energije. Ker ni in ne bo deviz za uvoz hrane, moramo povečati kmetijsko proizvodnjo, zato pa je treba zagotoviti višje odkupne cene. Pospešiti moramo tudi razvoj turizma, malega gospodarstva in obrti ter zagotoviti rentabilnejše poslovanje na vseh področjih.
Čeprav so sicer cene rasle bolj umirjeno kot lani, pa smo v prvih petih mesecih izkoristili od 15 odstotkov, kolikor naj bi bile cene višje ob koncu leta, že 84 odstotkov. Splošna poraba je v občinah v prvih štirih mesecih skoraj za tretjino večja kot v istem obdobju lani, v 21 slovenskih občinah pa se je v prvih treh letošnjih mesecih povečalo število administrativnih delavcev.
Realni osebni dohodek se je do aprila povečal za 20 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Nekaj slovenskih tozdov pa si je neupravičeno povečalo osebni dohodek, med njimi tudi Pionirjev tozd Gradbena operativa, in sicer kar za 28 odstotkov.
Po drugi strani pa se letos samo v Sloveniji otepa z izgubo kar 646 organizacij združenega dela, v katerih je zaposlenih 110 tisoč delavcev. Ta številka je tembolj zgovorna, če vemo, da je bilo lani v organizacijah z izgubo zaposlenih „le" 24 tisoč ljudi.
Stabilizacija pri nas torej še zdaleč ni rodile sadov, ki smo jih pričakovali, kar je posledica nespoštovanja resolucije. Zato je bilo pretekli teden dogovorjeno, da ima zvezni izvršni svet pravico sprejeti izredne ukrepe, če ne bo usklajevanj v okviru resolucije. S temi ukrepi bi preprečili večje motnje v gospodarstvu.
MIRJAM KRUMPAČNIK
KMETIJSTVO
NA AVSTRIJSKI NAČIN
Marsikaj novega smo spoznali člani sekcije kmetijskih novinarjev pri Društvu novinarjev Slovenije, ko so sredi maja popotovali po Avstriji, da bi se na kraju sa-nam prepričali, kako je s kmetijstvom pri naši severni sosedi. Toda prvi in do kraja potovanja prevladujoč zunanji vtis, ki smo ga dobili, je bil, da so pri njih vsa Polja skrbno in lepo, obdelana. Prav taka je tudi okolica domačij. Vsa ta avstrijska natančnost, ki je menda celo hujša od nemške,- se Avstrijcem še kako splača. Njihovo kmetijstvo lahko prehrani vso državo in hkrati ustvari toliko tržnih presežkov, da prodaja žito celo Jugoslaviji.
'Kje'je skrivnost njihovega uspeha? Nič revolucio-narno novega nismo izvedeli, tudi o različnih zelenih Planih in podobnem ni bilo slišati. V veliki meri so uspehi kmetijstva posledica strokovnega dela, iskanja Preprostih, a učinkovitih rešitev, predvsem pa spoštovanja dogovorov in rokov. Prvi pouk v tem smislu smo dobili že prvi dan, ko smo obiskali kmetijski sejem v Riedu na severu Avstrije. Inženir Friderik Degen, ki pri sejmu skrbi za stike z Jugoslovani, je skoraj izgubil živca. ker smo zamudili nekaj minut na razgovor s predstavniki sejma. Prvo avstrijsko izkušnjo smo sicer potem poplaknili s požirki hladnega sekta, s katerim so uas pogostili, a smo potem na vse skupaj gledali z nekoliko bolj strogimi očmi.
Sejem sam se nam ni zdel nič posebnega, saj je bilo na njem zbrane precej krame, ki po našem mnenju ne bi sodila na take vrste sejem. Tudi kolegi, ki so že bili ta novosadskem sejmu, so dejali, da sejem v Riedu nikakor ne more biti eden izmed največjih v Evropi, kot so nekajkrat rekli naši gostitelji. Za nameček nas je ‘motila tudi mednarodna gasilska razstava, saj so gasilski avtomobili prevladovali nad traktorji. Toda ogled stalne razstave o gradnji kmečkih domačij, hlevov in drugih gospodarskih poslopij, nas je prepričal, da Avstrijci kar resno jemljejo kmetijstvo. Na stalni razstavi namreč vse leto prikazujejo najbolj smotrne napite gradnje s posebnim poudarkom na varčevanju anergije. V pogovoru s strokovnim vodstvom smo še iz-vadeli, da avstrijski kmetje zelo spoštujejo strokovne tasvete in jih v večini primerov ne prilagajajo trenut-tim denarnim zmožnostim Tako grade stanovanjske biše in gospodarske objekte postopoma, a z najboljšimi diožnimi rešitvami. Vrstni red gradenj je podoben naše-tiu, tudi oni najprej zgrade zgradbe za živino in drugo, ikle potem poskrbe za svoja bivališča.
STROJNE SKUPNOSTI KOT IZHOD
Pri nas se že kar nekaj časa lahko pohvalimo, da imamo strojne skupnosti. A izkušnje z njimi niso ved-to najboljše. Predstavniki okrajne kmetijske zbornice iz Rieda se pohvalijo z njimi. Uvajati so jih začeli po zgledu severnih sosedov Bavarcev nekoliko pred poldrugim desetletjem, zdaj pa hodijo po nasvete k njim celo Japonci.
Okraj Ried, ki leži večinoma v višjih legah, torej za kmetijstvo ne pretirano primernih, premore 4.108 kmetij. Kmetije so po velikosti podobne našim, saj meri najmanjša okoli pol hektara, največje, ki pa so izjeme, merijo okoli 100 hektarov. Na tem območju 'majo sedem strojnih skupnosti, vanje pa je včlanjenih 34 odstotkov vseh kmetov, ki obdelujejo prek 60 odstotkov vse zemlje. Sorazmerno velika razdrobljenost zemlje in neprimerne lege za kmetijstvo so silile tamkajšnje kmete, da so začeli iskati poti za zmanjšanje stroškov pri obdelavi zemlja Rešitev so bile strojne skupnosti.
Kot so nam povedali, stroji niso skupna last, saj vsak kmet sam nabavi stroj, seveda po nasvetu strokov-niaka. Tudi skrb za stroj je povsem njegova. Izmenjava strojev poteka po načelu kompletne storitve. Kmet od drugega kmeta najame stroj in upravljalca, storitev pa °bračuna po veljavnem cenika Plačevanje storitev po--aka preko banke. Da bi bili stroji čimbolj izkoriščeni, kmetje zanje dogovarjajo po precej gostem telefonskem omrežju, na voljo pa imajo celo 40 kompletov radijskih oddajnikov za brezžične zveze. Doslej se men-. še ni zgodilo, da bi zaradi prevelike zaposlitve stro-*ev ali okvar ostala zemlja neobdelana, saj si pomagajo tbed seboj tudi strojne skupnosti. Posebno razsodišče doslej še ni imelo dela pri razsojanju sporov. Vsak diet, ki vstopi v strojno skupnost, prispeva na začetku 500 šilingov, za vsak hektar pa potem plačuje 27 'jingov dodatnega prispevka. Ta denar porabijo za pla-' o vodji strojne skupnosti, štirikrat na leto pa člani r°ine skupnosti dobe tudi časopis.
Kmetje so pri njih starostno in bolniško zavarovani, vsi prispevki za okoli 20 hektarov veliko dietijo pa znašajo 25 tisoč šilingov. Kmetgre lahko
predčasno v pokoj, vendar mora dati zemljo v najem. Če v treh letih tega ne naredi, izgubi pokojnina Pri njih tako nimajo problemov z neobdelano zemljo. Tak poprečen kmet dobi okoli 7 tisoč šilingov pokojnine.
Obisk pri kmetu v okolici Rieda nas je spet prepričal, da so si avstrijski kmetje in naši podobni še v nečem. Tudi oni radi tarnajo nad tem da je delo težko, in podobno, a so zadovoljni s samostojnostjo, ki jo imajo. Tudi pri nas tako opevane počitnice na morju žrtvujejo zanj a Josef Gaisbauer ima 35 hektarov zemlje, od tega 9 hektarov obdelovalne. Prideluje žito, krmo za živino in redi 18 glav krav ter teleta. Na leto pridela 68 tisoč litrov mleka, za vsak liter mleka pa dobi 4,5 šilinga, medtem ko je lastna cena mleka 4 šilinga Pomaga si z dvema traktorjema, za delo na kmetiji pa sta večinoma sama z ženo. Kako velik pomen pripisujejo Avstrijci informiranju, kaže tudi to, da je njegova vzorna kmetija predstavljena na listu ciklostiranega papirja,, kjer obiskovalci lahko dobe vse podatke o njem.
Tudi pri njem je bilo povsod opaziti red in čistočo, medtem ko po mnenju poznavalcev ni imel nobenega stroja, ki bi si ga naši kmetje ne mogli privoščiti. Lepo urejen je bil tudi hlev, v katerega predverju smo opazili lepo urejeno kopalnico. V garaži je stal bleščeč se audi 80.
Tu smo doživeli tudi prvi primer avstrijske gostoljubnosti, saj nam je ta kmet postregel z domačim jabolčnikom na koncu pa smo se lahko vpisali v spominsko knjigo, kjer hrani vsa pričevanja o obiskih. Toda v primerjavi s prisrčnostjo, katere smo bili potem deležni pri Gradiščanskih Hrvatih v Spodnji Avstriji, je bilo tudi to točenje . jabolčnika zgolj protokolarna prijaznost. In sam pri sebi sem pomislil, da tudi to šteje med davke, ki jih morajo kmetje plačati, če hočejo pridelati toliko, kolikor pridelajo.
MED GRADIŠČANSKIMI HRVATI
Obisk krajev, kjer žive gradiščanski Hrvati, ie vnesel v naše potovanje več domačnosti, kot smo je bili deležni v Zgornji Avstriji. V Železnem nas je v cerkvi, kjer je pokopan znameniti komponist Joseph Haydn, pričakal Stepan Gregorič, ki nam je z velikim žarom pravil o zgovodini Hrvatov, o velikem komponistu. Potem smo potovanje nadaljevali proti Rustu, kjer smo se v vinski kleti tamkajšnjega župana lahko seznanili z vini, ki jih prideluje na svojih 17 hektarih vinogradov..' Vina polni v steklenice, na leto okoli 120 tisoč buteljk. Sicer je družina, ki sama obdeluje vse vinograde — zraven ima tudi nekaj živine — lastnica 400 let stare vinske kleti. V njej je dobiti vina šestih glavnih sort in trideset vrst glede na kvaliteto. Žal naši gostitelji niso bili tako razsipni z vini, kot so naši kmetje in vinogradniki, saj so vino točili, kot bi prišli na enološko pokušnjo, v majhnih odmerkih in brez kakršnegakoli prigrizka.
Iz Rusta pelje pot mimo precejšnjih kompleksov vinogradov proti Nežiderskemu jezeru (ali morju), kjer se nam razodene del avstrijskega turističnega čudeža. Ob precej blatni vodi je nekaj lokalov, trgovinic s spominki in cela vrsta barak in pomolov, kjer je privezano pravo brodovje majhnih in malo manjših jadrnic. Čeprav je bilo šele sredi maja in je bil delovni dan, se je na obalah sončilo nekaj ljudi. Nismo ugotovili, ali so bili turisti, a vseeno se nam je zdelo, da znajo Avstrijci dobro izrabiti tudi takole jezerce, vsekakor pa bolje kot mi naše sinje Jadransko morje.
Avstrijski lokali so lepo urejeni, tudi postrežba je dobra. Vendar so bile cene (povsod enake) previsoke za nas, da bi si privoščili kaj več. V Zagersdorfu, kjer smo se zadrževali zadnji dan potovanja so nam domačini odkrili ravno tako prijetno urejen lokal, ki pa je bil last Hrvatov. Tudi tam smo bili dobro postreženi in še cene > se nam niso zdele tako pretirano visoke. Morda ravno zaradi slovanske prijaznosti, ki je precej drugačna od germanske.
SLOVANSKA D USA
Za prijeten zaključek potovanja je poskrbel Demetri-jus Sučič, ki nas je v precej manjši kleti, kot je bila tista v Rustu, pogostil z vini, ki jih prideluje njegova družina Vina nam niso točili v znanstveno majhnih odmerkih in tudi sami so si ga privoščili. Tako se je ob vinu vnela dolga razprava o življenju Hrvatov, o vinogradništvu, kletarstvu in podobnem. Sučič ima 2,8 hektara vinogradov, vina pa sam polni v buteljke, ne da bi se spraševal, ali se mu to ekonomsko izplača. Resda je vino težko prodati, saj je konkurenca huda vendarle prinese več kot 25 hektarov preostale zemlje, ki jo Sučič še ima.
In potem še skok čez mejo. Tu se je izkazalo, da so Avstrijci veliko manj pedantni pri pregledih prtljage kot naši carinski organi. Tudi mi smo se disciplinirano postavili v vrsto, hkrati pa razmišljali, kako se bodo izmazali naši rojaki, ki so na avstrijski strani skrivnostno prekladali prtljago v avtomobilih in potovalnih torbah. Nehote se vsiljuje vprašanje, če ni naša nepri-pripravljenost za sodelovanje na kmetijskem sejmu v Riedu — predstavniki so nam dejali, da ni zanimanja za sodelovanje z njimi — in na drugih področjih v zvezi z vrstami na meji.
J. SIMČIČ
PRISRČNO SREČANJE Z GRADIŠČANSKIMI HRVATI - Pri Demetrijusu Sučiču smo se večino časa zadrževali v njegovi vinski kleti. Pogovor je tekel o vinu in vinogradništvu, pa tudi o položaju Hrvatov v Avstriji.
JEZERSKO BRODOVJE - Blizu Rusta na Nežiderskem jezeru je videti tudi takole jezersko brodovje. Slika, ki jo je tudi na Jadranu težko videti.
m
GRE TUDI LJUBEZEN DO KNJIGE SKOZI 2ELODEC?
O knjigah je bilo že .narsikaj povedanega. Zanimivega in lepega, veliko preprostih, učenih in iskrivih misli. Skozi stoletja so bile knjige deležne različnih časti. Kdor je znal brati, je bil skoraj bog. Nemara je zato govoril star arabski učenjak, da lahko knjiga posadi preprostega človeka na kraljevski prestol.
Še vedno se je moč strinjati, kar je o knjigah zapisal renesančni pesnik. „lz vseh dežel in vseh časov prihajajo, in čeprav jih je njihova učenost obsula s častmi, ie vendarle tako lahko občevati z njimi. Nekatere mi odganjajo skrbi in spodbujajo mojega duha, kadar klone, druge krepijo moj um in mu modro svetujejo. Na njihovo pomoč pri pridobivanju znanja o najtežjih vprašanjih se lahko brez skrbi zanesem."
Če bi ta pesnik živel danes, bi mogel to razmišljanje o knjigah obogatiti z novimi spoznanji, se morebiti izraziti še v slikovitejših primerih. Od njegovih časov se je knjiga tako razvila in potisočerila, da postane neizogibna duhovna hrana že v človekovih rosno otroških letih. Brez knjige bi prav gotovo živeli duhovno smrt, toliko zahteva življenje od današnjikov.
Na Slovenskem natisnemo na leto 800 do 1000 novih knjig. Kako leto več, kako leto manj, kot to dovoljuje denarna mošnja. Knjige gredo in ne gredo. Zadovoljni nismo niti s številom novitet niti z nakladami, še
OČE SO Ml PRAVILI
Z besedami „Oče so mi pravili" nam je začel pripovedovati nekaj starih zgodb Janez Žagar iz Sel pri Osil-nioi.	,
VINJAK IZPRED STO LET
Oc^Osilnice do Mandlov je ob Čabranki nekoliko ravnega prostora, medtem ko ga od Mandlov do, Čabra ni. Zato je pred 100 in več leti za Mandli zavila cesta v hrib čez Dolnje Žagarje in prišla po hribu do Čabra. Leta 1896 pa so začeli graditi od Mandlov do Čabra cesto po dolini ob Čabranki. Oelavci so kopali in kopali, naenkrat pa se je nekomu kramp globoko pogreznil, da mu je skoraj zletel iz rok in močno je zadišalo po žganju. Ko so delavci odgrnili zemljo in gnilo listje, so videli, da je tam zakopan sod. Iz njega pa je lepo dišalo po žganju. Seveda so si delavci in verjetno tudi šefi privoščili odkrite pijače in ugotovili, da je odlična.
Ob tem nenavadnem odkritju so se takrat stari ljudje spomnili, da je nekoč prej, ored 50 leti, peljal neki voznik na vozu vino iz Delnic proti Čabru. Pri Mandlih je moral seveda zaviti v strmi hrib proti Žagarjem in naprej. In na hribu je prišlo do nesreče. Voli, voz, voznik in sod, vse je zgrmelo s ceste v dolino proti Čabranki. -Sod z vinom je po naključju ostal cel. Našli ga takrat niso, saj ga gotovo niso niti iskali, ker so bili prepričani, da se je razlet:! na tisoč koščkov. Vendar
Vse, kar se je dobrega ali slabega zgodilo v slovenskem založništvu in knjigotrštvu, se je po svoje pokazalo tudi na vseh dosedanjih Dolenjskih knjižnih sejmih. Letošnji, s katerim so knjigarna Mladinske knjige, KUD in mladina Krke, tovarne zdravil, ter Študijska knjižnica Mirana Jarca proslavili petletnico prirejanja, torej mali jubilej, je bil glede količinske ponudbe do zdaj „najsiromašnejši". Vsega 700 naslovov je premogel ali kar 200 manj kot njegov lanski predhodnik. Toliko knjig pač, kolikor so jih vse slovenske založbe dale na svetlo od lanskega do letošnjega maja, vendar do zdaj najmanj.
Prireditelji so se kajpak potrudili, da so ta „primanjkljaj" nadomestili z zunanjimi poudarki. Na moč mikavno se je v avli poslovne stavbe Krke svetilo nekakšno geslo letošnjega sejma, prastara vzhodnjaška modrost, ki pravi: , Kralji in knjige imajo veliko moč. Kralji umirajo .. " Lepo sta se podali sejmu dodani razstavi Zidarjevega pisateljskega opusa in povojnih novomeških šolskih glasil. Obiskovalci ostajajo prirediteljem hvaležni za srečanja in pogovore z znamimi P1' satelji in drugimi knjižnimi ustvarjalci. Letos s spremnimi prireditvami nikakor niso skoparili, kar jim je naložilo dodaten trud. Kako in kdaj bo ta trud poplačan in v kakšni obliki, tega najbrž nihče ne ve. Prav gotovo pa si prireditelji sejma želijo, da bi bilo to storjeno v povezavi s knjigo. Ljudje naj bi več hodili kupovat v knjigarne in si izposojevat knjige v knjižnice. Saj je bil sejem poleg tega, da je bil ena sama paša za oči, ored-vsem propaganda za knjigo od svojega prvega do zadnjega dne. Z vsem, kar se je dogajalo na njem in okoli njega, celo zelo dobra propagandna prireditev.
Tole je na koncu še nujno reči: kdor v Novem mestu ali kjerkoli na Dolenjskem - sejem ima navsezadnje dolenjski pomen — želi knjigi dobro, naj poskuša doseči, da bo naslednja knjižnosejemska prireditev bliže mestnemu središču. Pa tudi to, da bi jo pomagalo organizirati čimveč delovnih organizacij. Ne gre toliko za finančno breme, ki ga je pač treba v takem primeru nositi, bolj bistveni so drugi učinki. Če bi sejem, denimo, priredila delovna organizacija, kjer je knjiga malo doma ali pa je popolna tujka, bi to pri njenih bodočih bralcih več zaleglo kot na tisoče najlepših in najtoplejših priporočilnih besed.
I.	ZORAN
VODA POGOLTNILA VOLE
Tudi druga zgodba, ki so jo oče pravili sinu Janezu Žagarju, ie pravzaprav neke vrste prometna nesreča. Nasproti Osilnice leži vas Hrvatsko. Kakih 500 m od vasi proti izviru Kolpe in kakih 100 m od Kolpe je bil še do pred dvema letoma nazaj globok izvir. In vanj so — ne ve se, kdaj — padli voli z vozom in morda tudi voznikom. Kmalu potem so prišli ostanki volov in voza na dan pri izviru Žrnik, kake 3 km pod Osilnico nasproti Ribjeka. Tam je tudi velik in globok izvir. Do take nesreče pa ne more zdaj več priti, ker so pred letom ali dvema, ko so na hrvaški strani Kolpe popravljali cesto, zasuli izvir nad Hrvatskim, kjer so padli voli v vodo.
Te, tretje zgodbe pa Jože Žagar ni zvedel od očeta, ampak od mojstra kovača Janeza Kovača iz Matovičev, pri katerem se je učil kovaške obrti. Letnic dogodka se ne spominja, zgodil pa se je pri Gašparcih.
DIVJA LOVCA UBILA ČUVAJA
Lovca sta šla na vidji lov. Naletela -sta na lovskega čuvaja in ga zgrabila. Potem sta se dogovarjala, kaj naj bi naredila z njim. Če ga spustita, ju bo prijavil in bosta kaznovana Če ga ubijeta in če se zve, pa bosta še huje kaznovana. Dogovorila pa sta se kljub temu, da g® bosta ubila in da ne bosta o tem nikoli nikomur niti črhnila. Res sta lovskega čuvaja ubila in njegovo truplo zakopala pod bližnjo kamnito steno.
En izmed divjih lovcev je ostal doma, drugi pa j® odšel v Ameriko. Tisti, ki je bil doma, je po nekaj I0-tih umrl. Čez precej let je umiral tudi oni v Ameriki-Zapekla ga je vest. Ko je umiral, je pisal domov enemu izmed svojih nekdanjih prijateljev, kako sta z že urnr' •im kameradom ubila lovskega čuvaja in kje je pokopan. Domačini so potem kopali pod tisto steno in r05 našli truplo lovskega čuvaja, za katerega dolga leta nis° vedeli, kam je izginil.
Janez Žagar je povedal še več drugih zanim^10 zgodb in zanimivosti, vendar jih ne kaže zapisati. Nekatere zadeve so namreč še preveč sveže in mord® komu ne bi bilo prav, če bi te zgodbe zapisali.
JOŽE PRIM*?
najmanj pa z branjem. Statistika dokazuje, da malo beremo. Premalo, še posebej leposlovje. Knjigarnarji ugotavljajo, da fakultetno izobraženi ljudje še najmanj segajo po knjigah. Po strokovnih morda že, o drugih pa ni razveseljivih podatkov. Med odraslimi bere v glavnem tako imenovani srednji sloj. Delavcev, neposrednih proizvajalcev, vanj ne štejejo. Podatki o njih kot bralcih so skopi, a kolikor jih je, nas hočejo prepričati, da knjiga tudi pri njih ne shaja prav zgledno. Največ bero otroci, šolarji. Pa ne samo za bralno značka
Slovenska knjižna bera je vsako leto na ogled na tradicionalnih knjižnih sejmih. Za večino obiskovalcev so knjige res samo na ogled, čeprav so to prodajne
razstave. Načelo, da je moč vsako knjigo, ki je na sej mu, kupiti, se uveljavlja le v delno zadovoljstvo prodajalcev. Tudi popusti niso več nikakršen magnet, razen za izrazite bibliofije, ki pri nakupih tehtajo vsak dinar. Nemara je ..tehtati" sploh prava beseda, ko gre za knjige. Slednje so postale že tako drage, da~še jim odrekajo celo petičnejši kupci. Tako imenovane boljše knjige skorajda ne moreš videti, če ne pokažeš tisočaka. Majhen trg, majhne naklade — to da je naredilo knjigo drago kot žefran. - Kaj bo poslej, ko bo treba živeti brez rabatov, o tem si upa le malokdo razmišljati na glas. Tudi ne o tem, kaj bo z izvirno slovensko knjigo, ki uživa posebno družbeno podporo.
ni bilo taka Sod se je po čudežu cel privalil čisto do brega Čabranke. Tam sta ga reka in breg obdala z naplavinami, kamenjem, zemljo, vejami in listjem. V dolgih letih se je vino spremenilo v vinjak, in to kar po naravni poti.
Kdo so bili delavci, ki so pili vinjak, danes ne vemo, gotovo pa je bilo med njimi največ domačinov. Znano pa je, kdo vse so vodili gradnjo nove ceste. O tem priča komaj še čitljiva spominska plošča ob cesti že blizu
Črnega potoka oz. Čabra, na kateri nam je z veliko napora uspelo prebrati: ,,NAŠ OMEN velmožnega gospo-dina JUP. M. AUGUSTINA kr. vlad. gradj. nadsavjetni-ka i a n. gospode KAMI LA BEDEKOVIČA kr. teh. savjetnika IVANA MAČEKA kr. inženira, voditelja gradnje i HINKA UHLA kr. inžinira, koji su ravnali i upravljali cestogradnjom MANDLI ČABAR god 1896—97". Nekaj je napisano še naprej, a je ploščo že zarastel mah in podpis ni čitliv.
priloga dolenjskega liste,
mnogoboju. Borili so se za kipec kurirja Joviče v okvirU Jugoslovanskih pionirskih iger. Kar 110 članov društv® je že prvo leto osvojilo 110 tekmovalnih značk. Sveč®" no so jih podelili ob občinskem prazniku.
In danes? Prostovoljno delo v društvu učene® spodbuja, da tudi sami nekaj storijo za svoj telesni raz voj in zmogljivosti. Prednosti imajo aktivne oblike delovanja.
Razumljivo, ponosni so tudi na usprehe posameznikov. Pregled dosežkov zadnjih sedmih let pove, da s0 leta 1978 dečki osvojili zavidljivo na republiškem tekmovanju v rokometu tretje mesto, deklice l0to kasneje pa 5. mesto. V košarki so bili takrat dečki tretji na območnem tekmovanju devetine finala. Leta 1977 so se deklice uvrstile v finale republiškega tekmovanja v odbojki. Berta Žnidaršič in Bojan Gorišek sta bila 2. oziroma 3. na republiškem tekmovanju v metu žogice leta 1976. Razveseljivi so tudi nekateri rezultati v atletiki: Lidija Rupar je bila prva na republiškem tekmovanju v teku na 300 metrov leta 1979. Tinca Jazbinšek je bila predlani prva na republiškem tekmovanju v metanju krogle, Lidija Rupar je bila isto leto
2.	na republiškem tekmovanju v teku na 300 metrov. Tajnica sedanjega ŠŠD in učenka 7. e Branka Hrastelj je reprezentantka v rokometu, na občinskih atletskih tekmovanjih je bila enkrat prva in enkrat druga, Roman Kozinc iz 7. a je bil lani med številnimi tekači na krosu Dela deveti, letos se je uvrstil med še številnejšimi tekači med prvih dvajset in je tudi področni prvak v metu žogice. Matjaž Kranjc iz 8. c je uspešen rokometaš in košarkar. To je seveda le trojica najuspešnejših, ki je ob dvajsetletnici društva prejela posebna priznanja.
V društvu je 250 članov. To je pravo zaledje TVD Partizan in drugih društev,' kjer bodo lahko aktivni pc končani osnovni šoli. Šolske vitrine so prepolne poka lov in priznanj, za katere širša javnost ne ve kaj dosti
A. ŽELEZNIf
SEVNIŠKA »ZVEZDA” ŽARI
Ob dnevu mladosti so na sevniški osnovni šoli Sava Kladnika slavili dvajsetletnico svojega društva Zvezda. Najprej so se spomnili 20 mentorjev in športnikov, ki so prizadevno delali v minulih dveh desetletjih, in jim podelili priznanja. Na sam dan mladosti je bil pred šolo velik telovadni nastop, naslednji dan, z udeležbo tekačev iz vsega Posavja, pa še tek po ulicah Sevnice.
Sevniško mladinsko športno društvo Zvezda, ustanovljeno 28. februarja 1962, kot pove šolska kronika, spada med eno prvih v republiki. Na dan telesne kulture mladih, ki so ga takrat slavili 10. junija, so pripravili še za današnje predstave v tem sorazmerno majhnem kraju nastop z nad 450 sodelujočimi pionirji in mladinci. Takrat so ponosno razvili svoj prapor. Pobornik ustanovitve društva je bil strokovni učitelj telesne vzgoje Vincenc Žgajnar. Šolarjem iz tistega časa so še danes v spominu razne delovne akcije pri gradnji igrišča na Radni, zbiranje starega železa in drugega za nabavo raznih pripomočkov. Pred to ali ono tekmo je bilo treba z ročnim valjarjem zvaljati igrišče, z apnom zarisati oznake. Pomagale so tudi sevniške tovarne: Kopitarna, Jugotanin, Lisca, Mozirska produktivna zadruga in drugi. V društvu, torej izven rednih šolskih ur, so prizadevno gojili atletiko, igre z žogo, namizni tenis in badminton. Ža v prvem letu delovanja so izvedli številna tekmovanja v namiznem tenisu, šahu in
I
smo vPrašanje teklosti
prebrali smo
o narodu
Pojav naroda je razmeroma ^ad, saj govorimo o narodu z obdobjem, ki ga odpira francoska revolucija. A četudi tako mlad, je že sprostil toliko Energije in dejanj kot le malo •>ateri pojav. Dandanašnji odpiha mnoge dileme, posebno bo-Ifiče pa za male narode, kakršni smn Slovenci. Narodno se je v nedavni pre-z ustanovitvijo slovenske države v sklopu jugoslovanske federacije sicer rešilo, ostro pa se v sedanjem zgodovinskem trenutku odpira vpraša-nie o narodu. Kot majhen na-r°d smo dostikrat v negotovosti, ko se moramo odločati, ali p°mo ohranjevali elemente jastne narodne identitete (npr. Je**k), četudi nas ovirajo v znanstveno-tehničnem in sploh 9°spodarskem razvoju, ali pa M bomo ukinili v korist večje ®konomske učinkovitosti ter se 3 tem kot narod pravzaprav
ukinili.
Ta dilema, oziroma tako u9leden položaj malega naroda sodobnem svetu služi za izhodišče filozofskega prerisle-kfl o narodu kot narodu v svetovni zgodovini, zapisal pa 9a je Ivan Urbančič v sicer drobni, a bogati knjižici „Uvod 't vprašanje naroda," ki je pred Casom izšla pri založbi Obzorja v zhirki Znamenja.
Na radikalno zastavljeno vprašanje, kaj je narod, Urbančič
najprej pregleda nekaj zna-n,h in manj znanih teorij o narodu od zgodnjih marksistov Kidriča in Renana, ki je s svojim pojmovanjem naroda kot zgodovinske tvorbe vplival na nekatere našee teoretike. V nadaljnjem pisanju avtor pre-fisli klasično filozofsko razu-jnevanje naroda in človeka, pri ero pa razume tisto razsežnost ^sli, ki so jo začrtali filozofi Descartesa do Hegla, ter h^rksistično kritiko in teorijo ‘aroda. Poleg definicij kla-J“n'h marksističnih mislecev 9osto izhaja iz definicij dvarda Kardelja, ki razume ’ r°d kot zgodovinsko pogoje-
° sintezo socialno—ekonom-
Ma L. 'n etni^ne strukture, fksistična teorija je podrob-
ivan urbančič
uvod
v
vprašanje naroda
znamenja
neje analizirala in obdelala družbeno-ekonomsko strukturo epohalne sinteze, v „nevprašlji-vi samoumevnosti pa pušča etnično strukturo" (strnjeno ozemlje, skupni jezik, etnično in kulturno sorodnost — iz Kardeljeve definicije). Urbančič trdi, da etnična struktura hrani v sebi strukturni praizvor človeka. Kot zgodovinska sinteza družbenoekonomske in etnične strukture ,.narod ni funkcija ničemur in tudi nima nobene vloge zunaj te, da je pač narod." S to svojo izpeljavo Urbančič razrešuje dosedanjo marksistično teorijo o narodu njenega ekonomizma, ki je povzročal, da so marksistični mislici videli narod kot funkcijo bazičnih ekonomskih procesov. . Narod biva, KER biva; njegov zakaj in od kod ostaja epohalna skrivnost," je zapisal Urbančič v svoji knjigi.
V zadnjem poglavju avtor podrobneje premisli ključno besedo v svojem izvajanju, tj. epoho ter v tem premisleku načne vprašanje konca naroda, ki ga poznajo vse temeljitejše teorije o narodu. Vendar pa Urbančič konca naroda ne razume tako, kot ga klasična in marksistična teorija, saj mu ne pomeni ukinitve etničnega v imenu družbeno-ekonomske-ga, ki v sodobni menjavi dela (kibernetiki) dejansko nastopa nadnarodno, marveč le kot razpad sinteze obeh struktur. S koncem naroda, ki kot tak, .izvorno gledano', prihaja iz etnične prastrukture same, se ta etnična struktura sprosti nekega bistvenega zagrinjala, ki jo je v sintezi s proizvajalno silo zagrinjalo in zakrivalo in se začenja prikazovati v vsej svoji doslej še ne izkušeni biti.
Urbančičev filozofski premislek nedvomno predstavlja pomemben prispevek k slovenski teoriji naroda, še posebno, ker nakazuje smer razmišljanj o jeziku in drugih etničnih sestavinah človekove identitete. Taka vprašanja pa danes morajo biti temeljito premišljena, da ne bi postala zaviralna in moteča.
M. MARKELJ
kaskader
•
Kdor si je že ogledal , Kaskaderja", film s P. 0'Toolom v glavni vlogi, ter bo istonaslovni roman ameriškega pisatelja Paula Brodeurja vzel v roke z vnaprejšnjim prepričanjem, da se bo ob branju kratkočasil — ta se bo precej uštel.
Knjiga je filmarjem služila le kot izhodišče za akcijsko pripoved o nevarnostih, v kakršne se podaja pogumni mož, ki namesto filmskih zvezdnikov
iz izložbe
Zaživa noben slovenski književnik ne: bo dočakal, da bi se v počastitev njegovega častitljivega, številčno zaokroženega ali kako drugače pojmovanega življenjskega jubileja kdo spomnil pripraviti razkošno proslavo, postaviti spomenik ali poimenovati kulturno ustanovo po njem Pravemu umetniku taka pozornost najbrž sploh ni potrebna, več mu pomeni, da ob slovesnih priložnostih izide še ena knjiga več. To je v veliki meri odvisno od posluha založb — in ob knjigah, ki ju bomo na kratko predstavili, moramo poudariti, da Državni založbi ni manjkal čut za tovrstno pozornost. V sodelovanju z Lipo je s knjigo ..Burja pred tišino" počastila 90-let-nico rojstva Danila Lokarja, 75 let, odkar se je rodil Anton Ingolič, pa je zaznamovala z izidom romana ,-Obračun".
Ob Lokarju bi grešila vsaka teorija, ki bi vrh umetniške ustvarjalnosti postavljala pod petdeseta leta umetnikovega življenja. Ta literarni samorastnik iz Vipavske doline je prav začel pisati šele tedaj, ko je že krepko prekoračil šesto desetletja Ko drugim že pohajajo moči, je on začel sproščati lirična doživljanja sveta, kakor so se mu nabirala od otroštva dalja Obšel je vezano besedo, tudi daljših besedil se ni lotil, pač pa je pripovedni talent udejanjal v glavnem prek novel. Te so izšle v številnih knjigah, izbor pa prinaša tudi pričujoča. V treh tematsko zaokroženih razdelkih je razvrščenih 17 novel, v ospredju pripovedi sta domača zemlja in človek, ki se sooča z nepredvidljivimi silami narave, s pastmi družbenega okolja, dokajkrat pa ima opraviti tudi z zapletenimi potmi lastne duševnosti. Začasno črto pod dozdajšnje Lokarjevo delo je potegnil Marijan Brecelj, ki je za knjigo prispevaj izčrpno bibliografijo, vanjo vključil besedila o pisateljevem življenju in delu, kar je dopolnil tudi s časovno preglednico.
Dogajanje Ingoličevega romana se odvija v treh dneh. V petek se iz zapora v štajersko vas vrne starec. Sobota je dan, ko se možak' znova vživlja v domače okolje, se živo spominja mladostnih doživetij, časov, ko viničarjem ni bilo lahko otresti se raznovrstnih ponižanj. Brez tegob pa ljudje tudi to soboto niso, saj se morajo ostro postaviti po robu nameri, da bi v njihovi vasi zgradili betonarno. Uspejo v nedeljo, ko celo predsednik občine spozna, da gradnja res ne bi bila primerna. Ko doživi to zmago vaščanov, se hoče pred njimi moralno oprati tudi možak, razkrije, da ga je k umoru napeljala polsestra. A tako izgovarjanje ga privede le do vrvi in dveh železnih kavljev . . Ingolič je v romanu zastavil več pripovedno zanimivih motivov, do kraja pa je razvil morebiti le vprašanje junakove krivde za zla dejanja teh ne more opravičiti ne pred drugimi ne pred samim seboj. V celoti gledano pa roman ne obračuna z ničimer, tudi z večerniškim načinom pripovedovanja ne.
D. R.
J
izvaja vratolomne točke. Napeta, srhljiva početja pa so v romanu obrobnega pomena, v ospredje prihajajo drugačne človeške skušnje, med drugim zlasti na moč filozofično zastavljeno vprašanje o človekovi razpetosti med namišljenim in resničnim, pri čemer je slednje običajno krutejše od še tako drznih, a zaigranih vlog. V svetu, kjer je namišljeno bližnjica do denarja, ki naj bi olajšal tegobe resničnosti, se človek zlahka nehote in nevede zaplete v mreže prav poniževalnega izkoriščanja. Na tej ravni je Brodeurjev roman neizprosna kritika potrošniške družbe, presenetljiv razplet junakove bivanjske usode pa ni daleč od kafkovsko pojmovanega (ne)smisla življenja.
Za Državno založbo je „ Kaskaderja" prevedel Branko Gradišnik.
krvnikova
pesem
Garyja M. Gilmora Američani ne pomnijo le po števjlnih zločinih in koncu pod streli v utaški državni jetnišnici, temveč tudi kot osrednjega junaka romana z naslovom „Krvniko va pesem". Za to delo (v štirih knjigah, za založbo Lipa jih je poslovenila Ana Padovan) je Norman Mailer pred dvema le-
? n
? § J ii a
torna prejel Pulitzerjevo nagrado za literaturo ter si dn kraia utrdil sloves enega najboljših sodobnih ameriških pisateljev, sioves, ki ne pojenja od 1948, ko so izšli „Goli in mrtvi", temu izvrstnemu protivojnemu romanu pa so do Gil-morovega življenjepisa sledili dokaj odmevni družbenokritični romani, eseji..
Naj se Amerika še tako zoperstavlja nasilju, ga ne more zajeziti, strahotne nečednosti so ena od temeljnih značilnosti družbe onkraj Oceana. Popisovanja morilčevega življenja se Mailer ni lotil zato, da bi vzbujal usmiljenje do človeka, ki ni prizanašal drugim, ampak je s prikazom razmer, ki botrujejo zločinskim dejanjem, ožigosal ameriški način življenja.
Ob razčlenjevanju življenjske zgodbe zlikovca (ki je pogojno spuščen na svobodo, a mu nikakor ne uspe najti poštenih potov, zato znova ubija in dočaka zasluženo kazen) pisatelj hkrati slika dve docela nasprotujoči si podobi Amerike. Na eni strani so revščina, životarjenje od danes do jutri, brezup, vdajanje mamilom, na-
domači glas z onkraj
Čabranke
^ Zlatko Pochobradsky, 36-letni pro es°r iz Čabra, uči v Centru usmerje-Pe9a šolstva , Vladimir Nazor'. Čeprav )e diplomiral v Zagrebu iz jugoslovan-
skih jezikov in književnosti ter filozofije, je ostal preprost človek, ki razume delavca in kmeta, ki ima rad svoj gerovski kraj tako, da kot prvi piše pesmi v svojem domačem narečju.
To narečje pa ni le hrvaško, kaj-kavsko (skupina goranska narečja in znotraj teh gerovsko narečje), ampak je povsem enako, kot ga govore prebivalci slovenske strani Kolpe in Čabranke od Osilnice preko Papežev do Pod-planine. Kota in drugih sosednjih vasi.
Čeprav je izdal že pet knjig pesmi (tri v književnem hrvaškem jeziku in dve v narečju), je širša javnost v kočevski občini prvič slišala zanj, ko je bral svoje narečne pesmi v Likovnem salonu v Kočevju in dvorani v Osilnici, to je bilo aprila in maja letos, obakrat ob otvoritvi razstave del kočevskega slikarja Ivana Brudarja-Žana. Požel je seveda velik aplavz ne le zato, ker so njegove pesmi blizu vsem ljudem, ker so preproste, razumljive, ljudske, ampak tudi zato, ker tudi v Kočevju živi veliko ljudi s tega dela naše domovine, kjer Čabranka in Kolpa ne ločujeta, ampak združujeta dva naroda.
Prav o teni poje tudi v svoji pesmi Guas (Glas), ko pravi: „z's slovenske^ strani / z's hrvaške strani / prej k čabranke / i koupe / je šumeu guas / guas je šumeu / i s'n i tjen / z's šume / i nive / i šiše / i nebed'n ga nej / mougu vtihnet.'
Njegove pesniške zbirke imajo naslove: „Po ničemu isti", „Nesklad' in „Obala', v narečju pa sta izšli „Bejle gauob" (Beli golob) in , Uognjišče' (Ognjišče). Obe narečni za Slovence skoraj ne potrebujeta prevoda. Tak ali pa zelo podoben jezik, kot ga v svojih narečnih pesmih uporablja Zlatko Pochobradsky, še zdaj uporabljajo ne ie po Kočevskem, ampak tudi po Notranjskem, Primorskem in celo Dolenjski. Ta jezik je celo bolj podoben slovenščini kot ljubljansko ali belokranjsko narečje, da o Prekmurju Oz. Prlekiji niti ne govorimo.
Predniki Zlatka Pochobradskega so prišli očitno v Gorski Kotar pred 100 in več leti. Zlatko je postal pravi Goran in je ponosen na svoje gerovsko narečje, kateremu je v svojih pesmih postavil trajen spomenik. S srcem je prirastel na svoj kraj in poje predvsem svojim krajem, goram, rekam, naravi, domačinom in mami, kateri je najlepše zapel v ,,Bejlemu gauobe". Njegove pesmi pa so nam še posebno blizu, ker poje v jeziku, ki je star in nas popelje v čase, ko med jeziki še ni bilo toliko razlik. Tako na primer v svojih pesmih sploh ne uporablja mehkega č, se pravi č. Tudi njegove besede skoraj ne potrebujejo prevoda.
V narečju je napisal že zbirko , Tiha rejč guodi', za katero je že leta 1979 dobil nagrado , sklada Draga Ger-
vaisa' z Reke. Ta zbirka je še v rokopisu in pripravljena za tisk. Zbirka je razdeljena v tri poglavja: , Rejč" (Beseda), Kamen da kamna" (poema, ki govori i tragičnem vojnem pohodu, ko je na Matič poljani zmrznilo 26 partizanov in zdaj tam stoji v spomin nanje 26 kamnov do kamna) in ,,Guad" (Glad oz. Lakota), ki je posvečena internirancem ter vsem zatiranim in lačnim na svetu.
Narečne pesmi pesnikov in tudi Zlatka Pochobradskega so še posebno pomembne, ker narečja izginjajo. Šolanje je že dolgo obvezno. Vsaka hiša Ima radio, večinai pa tudi televizor. Do seljujejo se ljudje, Drihajajo turisti. Ce-4o pastirji na planinah poslušajo tran-sistorje. Tako ostaja ljudem v ušesih književni govor, ki izpodrinja narečja. Tako pravi o izginjanju narečij tudi letošnji nagrajenec sklada mesta Reka Ljubo Pavešič, ki piše v čakavskem narečju.
In če nekoliko po svoje prikrojimo misli Mate Balote, čakavskega pesnika, recimo: „ln prav tedaj, če bi bila na-rečjaa obsojena na smrt, ie še posebno pomembno pisati v narečju. Če bo narečje mrtvo, bo to tako lep mrtvec, da bi mu morali zgraditi najtrše in najtrajnejše piramide." In tako piramido gradi svojemu gerovskemu narečju tudi Zlatko Pochobradsky.
JOŽE PRIMC
silie na druni na svet denaria, politike, povzpetništva. Znotraj tako razklane družbe človek, ki ni dovolj trden v sebi, zlahka podleže nečednostim, na glavno vprašanje, koliko je v takem kotlu sploh vredno posameznikovo življenje, pa pisatelj odgovarja, da nihče ni samo dober in ne samo zloben.
colomba
Prosper Merimee, čigar del sodobniki niso pretirano hvalili, oo drugi strani pa še manj zanikovali njihovo umetniško vrednost, je eden tistih francoskih književnikov iz prve polovice prejšnjega stoletja, ki jih je mogoče uvrščati med romantike in realiste hkrati. Kot tak se ta novelist kaže tudi v „Colombi"; to je njegovo redko daljše besedilo, že na meji romana, pomeni pa (skupaj s „Carmen' ) tako rekoč vrh pisateljeve umetniške zrelosti.
Po kraju dogajanja je s to novelo prvič stopila v literaturo Korzika, naslovna junakinja pa je dekle, ki od brata zahteva, da maščuje očetovo smrt po običajih, kakršni vladajo na otoku. Po tematiki, z eksotiko in strastmi, ki vežejo in razdvajajo ljudi, ie novela blizu romantičnih prvin, po obdelavi pa je Merimee povsem realističen, z razdalje kot hladen opazovalec razplete strahotne zgodbo o maščevanju.
„Colomba" je našla mestc v slovenski prevodni književno sti že kmalu po prvi svetovni vojni, na‘novo jo je Edvard Kocbek poslovenil v šestdesetih letih za Prešernovo družbo, ta pa jo je pred kratkim po natisnila in s prodajo prek knjižnega kluba omogočila, da bo novela o gospodični, katere oko je zlovešče, prišla do čim več bralcev.
<o
ga dolenjskega
ŠENTJ ERNEJSKIPOKAZALNIKI
MOJ MOŽ Ji BIL ,'HAJCAR” V RADOHI
V poletni vročini je senčna gozdna cesta kot hladen obkladek na razgretem čelu in gozd pod Peščenikom se ti zdi kot iz pravljice, ko se voziš med čudovitimi drevesnimi in skalnatimi tvorbami. Cesta je zložna, nikjer ni večjih spustov ne vzpetin, mehko se oprijemlje hriba, in ko se pelješ mimo ostrih vsekov v skalnih stenah in iz klesanih skal zloženih nasipov, te spreleti občutek, da se voziš po poteh že zdavnaj zginule civilizacije. Ta občutek postane še močnejši, ko prideš na veliko jaso pod previsno steno. Na tej z grmičevjem, podivjanim sadnim drevjem in visoko travo porasli jasi bi lahko mislil, da si prišel v svet Trnuljčice, če te kupi z grmovjem obraslih ruševin ne bi spominjali na to, da je srečala ta naselbina mnogo bolj krute usodo kot zakleti grad iz pravljica
Nekaj kilometrov naprej, ob obronku gozda, ima na Gornjih Lazah svojo hišico osemdesetletna Alojzija Avsec, ki se še dobro spominja, kako so prebivalci z Gornjih Laz s strahom gledali proti Peščenjaku, ob katerem so se proti nebu vili gosti črni dimi. Italijani so požigali Radoho, vas in tovarno sredi gozda, in jo spremenili v kup ruševin. Prebivalci so na srečo že prej slutili, kaj se bo zgodilo, zato so’’ si poiskali zavetje na Lazah, v Rožnem dolu in na Uršnih selih. Alojzija pa se spominja tudi drugačne Radohe. To je bila cvetoča vas sredi gozda, ki ji je dajal zavetje in obilo surovin za industrijo. Tukaj se je namreč s predelavo lesa ukvarjalo več sto delavcev. Nekaj je bilo domačinov, večina pa je bilo Podgorcev iz bližnjih in daljnjih vasi ter delavcev iz sosednje Hrvaške in Bosne. Inženirji so bili Čehi in Hrvatje, saj je bila tovarna last zagrebške družbe. Stroje je poganjala para, prav tako tudi lokomotive za ozkotirno železnico, po kateri so tovarniške izdelke, vezane plošče, prevažali v Rožni dol, kjer so jih preložili na vagone normalne železnice. Ozkotirna železnica je s svojimi kraki segala iz Radohe globoko v gozdnata nedra Peščenika, od tod tudi lepe in zložne gozdne poti še dandanes.
Tudi Alojzijin mož Venceslav je bil zaposlen v Radohi. Nekaj časa je bil ,,hajcar" na ozkotirni železnici potem pa je delal v tovarni, kjer je pomagal pri kuhanju desk. Ko je prišla vojna, je bil terenski aktivist, vse dokler ni postalo prevroče in so mu dovolili oditi v partizane. S partizani in s sovražnikovo okrutnostjo so se prebivalci Gornjih Laz dodobra spoznali v tistih tragičnih dneh v začetku novembra 1941, ko so Italijani presenetili prvo belokranjsko četo na Mavsarjevi domačiji. Zagorela je prva domačija, padle so prve žrtve, vse to pa je samo še bolj podkrepilo odpor.
Alojzija je spoznala, kaj lahko iz ljudi naredi vojna. Na Dolnjih Lazah so včasih živeli Kočevarji, ki so bili sicer malo visoki, sicer pa kar prijazni ljudje. „Ko pa je prišla vojna pa ne vem kaj jih je pičilo," pravi Alojzija, „postali so oholi in neprijazni, in ko smo v dolini iskali zatočišče pred streljanjem, so se nam posmehovali." Kočevarji so se med vojno odselili, izpraznjene Dolnje Laze pa so poselile družine iz požgane Radohe in okolice. Na Gornjih Lazah pa je šlo življenje naprej z majhnimi stopinjami. Mladina je odhajala v mesto in domače košenice je preraščalo grmovje.
Iz teh krajev so ljudje že od nekdaj samo odhajali, nazaj je prišel malokdo. Tudi Alojzijin brat Matija Šober se je napotil s stricem čez veliko lužo iskat sreče. Še pred prvo svetovno vojno je bilo to. Enkrat se je oglasil iz Amerike, potem pa ni bilo od njega več glasu. Tako so zginjali ljudje okoli nje, zginili otroci, umrl je mož in v svoji hišici na Gornjih Lazah živi sedaj Alojzija sama. Sedi ob vrtni mizici in premišlja o stvareh, ki so bile, kljub svojim osemdesetim letom pa premišlja tudi o stvareh, ki so. Veliko bere in posluša, v njenih modrovanjih o svetu pa je čutiti, da se največkrat oslanja na lastno pamet in zdravo razsodnost, pogojeno z mnogoletnimi izkušnjami o ljudeh in stvareh. Zato ne skopan s kritikami in dobrimi nasveti. „Kaj je treba," pravi, .da vsi silijo v mesto,* zemlja pa propada? Tam doli pa gnijejo avtomobili na najboljših njivah. Sem gor bi postavili tovarno, v Peščenik, pa bi ne napravili nobene škode!" Kot rečeno, tako govori stara pamet,, če pa pomislimo, da je že pred petdesetimi leti in več tukaj delovala tovarna, da je imela lastne industrijske tire in da jo je uničila vojna in ne finančna kriza, potem stara pamet verjetno še ni čisto odpovedala.
TONE JAKŠE
Če najprej- zapišemo podatek, da na Japonskem narede vsak mesec deset milijonov enot pokazalnikov s tekočimi kristali, edino jugoslovansko podjetje, ki proizvaja pokazal-nike, Iskrin tozd Hipot v Šentjerneju, pa bo šele konec leta 1985,če bo šlo vse po sreči, povečal proizvodnjo na 150 tisoč enot letno, potem bo vsakdo zamahnil z roko, češ tega nespodbudnega dejstva se drži ena sama žalost. Pa ni tako!
Naš domači pokazalnik s tekočimi kristali ni prišel k nam, kot se vse prepogosto dogaja, kot kupljena tuja licenca, marveč je plod domačega znanja.
„Letos januarja je stekla serijska proizvodnja pokazalnikov s tekočimi kristali v našem tozdu," je povedal vodja proizvodnje Jože Pirkovič, ki že četrt stoletja dela v iskri. „Proizvodnjo smo uvajali leto dni, saj prenos iz raziskovalnih laboratorijev v tovarniško halo ni preprosta stvar. Do danes smo izdelali in prodali preko 700 pokazalnikov. Povpraševanje je veliko, saj je izdelek zanimiv za domače tržišče in tudi za vzhodno in celo zahodno tržišče. Če bi hoteli zadovoljiti zgolj domače potrebe, potem bi morala biti naša proizvodnja vsaj petkrat večja."
In kaj sploh je ta pokazalnik s tekočimi kristali? Morda je bolj poznan pod tujim nazivom oziroma kratico LCD, ki prihaja iz angleškega naziva liquid crystal display. Sicer pa ga marsikdo vidi vsak dan na svoji roki, ko pogleda na okence ročne ure, kjer se na ■ pritisk pokažejo , in sestavijo številke, ali pa ga ima pred seboj, ko pritiska na tipke računskih strojev. Uporaba pokazalnikov je široka, zanesljivo pa je doma na mnogih merilnih in drugih profesionalnih napravah, kjer je zamenjal pokvarljive in manj zanesljive kazalce.
Delovanje pokazalnika temelji na posebnih lastnostih tekočih kristalov; njihove molekule se pod električnim impulzonrt pritiskom ali spremembo toplote, odvisno od tega, za kakšen tip tekočih kristalov gre, preurede drugače.
Tekoče kristale je prvi odkril avstrijski botanik Renitzev že pred davnimi leti, bi lahko zapisali, če bi čas merili s sedanjim utripom razvoja elektronike. Leta 1888 je ta znanstvenik ugotovil, da imajo nekatere organske spojine s podolgovato oblikovanimi molekulami nenavadno lastnost, da pri segrevanju ne prehajajo iz trdnega stanja v tekoče, marveč se nahajajo v posebnem termodinamskem stanju. Leto dni kasneje je nemški fizik Lehman, ki se je tudi ukvarjal s temi snovmi, ugotovil, da imajo takšne lestnosti, ki so po eni strani značilne za tekočine, po drugi strani pa za kristale, zato je zanje sestavil naziv tekoči kristali.
Od teh pionirskih odkritij je preteklo veliko let, preden se je bistrim glavam posvetilo, da je mogoče tekoče, kristale uporabiti kot koristno stvar. V Švici so v šestdesetih letih izdelali prve celice š tekočimi kristali, vendar jih še ni bilo mogoče uporabljati, nekaj let kasneje pa se je začel pravi izbruh. V industrijsko visoko razvitih deželah so odkrili, kako snov pripraviti k željenemu ,.obnašanju", in tako so se rodili prvi displayi, ki seveda še niso imeli slovenskega imena, ker pač slovenskega vrstnika takrat še ni bilo.
Preprosto povedano, pokazalnik s tekočimi kristali deluje takole; tekoči kristal je zaprt med steklenima ploščicama, ki sta razmaknjeni za kakih 10 mikronov, kar si komaj še lahko predstavljamo; na ploščicah < so naparjene prozorne električno prevodne
elektrode. Ko električni tok ni vključen, so molekule tekočega kristala obrnjene tako, da omogočajo prehod polarizirane svetlobe skozi pokazalnik, ki je v tem primeru svetal. Na ceiico sta namreč prilepljena tudi polarizatorja iz plastične folije, Ce pa priključimo izmenično napetost, se molekule tekočega kristala postavijo drugače povsod tam, kjer električni tok deluje nanje, kar povzroči, da se svetloba na spodnjem polarizatorju absorbira in pokazalnik na mestu, kjer teče električni tok, potemni. S primerno razporeditvijo mest, ki ob različnih impulzih ostanejo svetla ali temna, se oblikujejo številke, razna znamenja in celo slike. Japoncem je uspelo izdelati že prve televizorje z ekrani iz tekočih kristalov. Ko. bo prišel tak televizor v i redno proizvodnjo, bomo v naših domovih namesto sedanjih nerodnih televizijskih škatel obešali po stenah kot slike tanke televizorje.
K nam so pokazalniki prišli kmalu za tem, ko so jih v razvitem svetu pričeli izdelovati. Skupina strokovnjakov z Inštituta Jožefa Stefana se je leta 1978 ogrela za zadevo in naredila prve poskuse z domačimi celicami tekočega kristala. Strokovnjaki iz Iskre so si poskusne modele ogledali in začeli skupaj s stefanovci pripravljati prenos izdelave v proizvodnjo.
Pri tem so naleteli na kopico težav. Ni namreč dovolj zgolj laboratorijsko obvladati tehnologijo, za proizvodnjo je potrebna oprema, in ker se niso odločili za licenčni odkup, so jo morali sami razviti. Malo so pogledali po svetu, in ker niso brezplodno po sli zijal in se šli turizem, so z ogledov prihajali polni novih izkušenj, ki so jih s pridom uporabili. Tako so sami izdelali opro mo za orezprašne komore (prah je namreč smrtni sovražnik takšne proizvodnje), naredili so rezalni stroj za steklene ploščice, sito-tiskarske stroje, napravo za nanašanje plastične folije, sušilni sistem in komoro za polnjenje tekočih kristalov.
Letos januarja so tako prvi pokazalniki prišli iz redne proizvodnje tozda Hipot v Šentjerneju. Naši strokovnjaki so tako sami zakorakali po sledi svetovnega napredka. Osvojili so proizvodnjo obetavnega izdelka, ki nedvomno ima bodočnost, kot ima bodočnost lastno znanje, saj le z njim družba zares bogati.
M. MARKELJ
SEV.it.
zdravilišči
Rešitev prejšnje križanke
cestni
zavoj
sila sestavljenka
mor.
sesalec
KADROVSKA KOMISIJA DOMA NA BOKALCAH LJUBLJANA Cesta na Bokalce 51 telefon (061) 261-908
tribarvni-
ca
objavlja prosta dela oz. naloge
VEČ BOLNIŠKIH STREŽNIC -NEGOVALK
za strežbo in nego starejših občanov
Pogoji: starost 18 let, poskusno delo tri mesece.
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pismene prijave pošljite na naslov: Kadrovska komisija Doma na Bokalcah, Ljubljana, Cesta na Bokalce 51, v 15 dneh po objavi.
Vse kandidate vabimo na razgovor.
Izbranim kandidatom lahko nudimo skupinska stanovanja.
Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po izbiri.
it.mesto
vi
pokrivalo
okamenela
smola
4414-14]
prgišče m misli
pergam.
kralj
st.gr.niuza
poezije
revščina
tavčar
Kjer ni dvoma, tam tudi ni pravega verovanja. C. SCHREMPF
589/24
a fr. dežela
Umetnik je ubežnik življenja.
S. GRUM
nas
telovadec
Industrija pletenin INPLET v ustanavljanju Sevnica, Dolnje Brezovo
Svet ustanoviteljev Industrije pletenin INPLET v ustanavljanju
Vsako pravo hrepenenje se Prej ali slej obrne v resničnost.
M. TOMŠIČ
naočniki
Odločajo hormoni
razpisuje
naslednja prosta dela in naloge:
Pijača, ki navdušuje Pran coze — Tudi brezalko holna
Ali moški spolni hormoni res vplivajo na razvoj sposobnosti za matematiko?
1.	TEHNIČNI VODJA
Pogoji:
— dipl. ing. tekstilne tehnologije
— 5 let delovnih izkušenj
— znanje tujega jezika (nemški ali angleški)
— moralno-politične kvalitete
Odkar so leta 1915 v Franciji prepovedali točiti sloviti absint, oo katerem so radi posegali umetniki, pa tudi navadni državljani, so Francozi začeli kot aperitiv uživati predvsem pastis, pijačo, ki je doma na jugu Francije, delajo jo pa iz janeža. Postala je tako priljubljena, da danes pod raznimi imeni predstavlja že skoraj polovico vseli alkoholnih pijač, kar jih spije ta pivski narod. K tolikšni priljubljenosti je pijači pripomogel tudi tihi sloves, da primerno zmešana z vodo deluje kot ljubezensko poživilo. Nič ne pomagajo glasovi za zdravje naroda zaskrbljenih zdravnikov; po francoskih grlih steče vsaljo leto 124 milijonov steklenic pasttsa.
Psihologi že dlje časa vedo, da so nekatere duševne sposobnosti med spoloma različne. Tako so dečki praviloma boli nadarjeni za učenje matematike, fizike in drugih tehničnih ved, medtem ko deklice običajno kažejo več talenta za učenje tujih jezikov. Najrazličnejši testi so pokazali, da so razlike zares in da ne gre za diskriminacijo enega ali drugega spola. Tako pač je. Vendar pa znanost do danes ni odgovorila, zakaj je tako.
Enega od možnih odgovorov dajeta nevrolog Daniel B. Hier in William F. Crowley, ki sta našla fiziološko podlago za te razlike. V reviji Ne\v England Journal of Medicine sta objavila izsledke nekaterih svojih raziskav, iz katerih sledi, naj bi o sposobnostih odločali spolni hormoni, predvsem moški spolni hormoni androgeni.
Ugotovila sta, da se sposobnost prostorskih predstav, ki je temeljnega značaja za uk matematike in nji podobnih strok, razvija v bistveni odvisnosti od androgenov.
Njuna teorija ima več nasprotnikov kot zagovornikov.
2. VODJA SPLOŠNO KADROVSKE SLU2BE
Pogoji:
— dipl. pravnik ali pravnik
— 5 let delovnih izkušenj
— moralno-politične kvalitete
3. VODJA FINANČNO-RAČUNOVODSKE SLU2BE
Pogoji:
— dipl. ekonomist ali ekonomist
— 5 let delovnih izkušenj
— moralno-politične kvalitete
samotne jeklene ptice bo kmalu na nebu komaj še pregledna iata. Kako ji biti kos? (Foto: MiM)
Nebesne poti se mašijo
Vse gostejšemu letalskemu prometu bomo kos le z novimi boljšimi napravami — V roke računalnikov
katerega je značilen stres. Poklic naj bi postal toliko lažji, da bi bil primeren za vsakogar, ne več le za ljudi močnih živcev.
Morda bo uvajanje vseh teh izboljšav v letalski nadzor res drago, vendar pa bo ob vsem tem prihranjenega tudi precej denarja, če pomislimo samo na privarčevano gorivo in manjše stroške poslovanja, ker bo pač manj ljudi potrebnih za večji obseg dela. Koliko so vredna življenja potnikov, ki bodo varneje potovali po zračnih poteh, se pa tako in tako ne da nikoli oceniti.
Borci proti alkoholizmu, ki Francoze precej trdo stiska za vrat, so' dobili odličnega pomočnika v lažnem pastisu. C.re za nizko kalorično brezalkoholno pijačo, ki ima povsem enak okus kot pastis, le da ne omamlja in ne načenja zdravja. Menda pomaga pivcem, da se odvadijo rednega užiyanja pravega pasti-sa. In ker baje tudi brezalkoholni pastis daje več ljubezenskih moči, gre prodaja strahotno naglo navzgor. Brezalkoholni pastis kupujejo predvsem ženske in tisti, ki jih skrbi vitka linija. Pravoverni potomci Pan-tagruela in Gargantue pa se za pivsko brezalkoholno mrzlico ne menijo. .
Vsi kandidati morajo z dosedanjim delom upravičevati izbiro za opravljanje teh del.
Mandat traja 4 leta.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Konfekcija LISCA Sevnica, z oznako ,,RAZPIS INPLET1'. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po zaključku razpisa.
Sevnica, 9. junija 1982
SVET USTANOVITELJEV
387/24-82
<%*%»
Janez Trdina
prebila prvih devet let svojega življenja. Mati me je prišla 1 vsako leto enkrat pogledat. Pričakovala sem jo z veliko ( radostjo, ker mi je prinesla vselej veliko lepih daril in se je tako ljubeznivo z mano pogovarjala in igrala. Na mojo rejo je potrošila sirota vso svojo dotico, vseh dve sto goldinarjev.
Ko sem bila nekoliko odrasla, me je vzela s sabo in mi i dobila službo v Cikavi. Hotela me je imeti blizu sebe, da me more večkrat videti in me učiti sama vsaj moliti. Jaz sem bila pastirica, ona pa dekla, včasi v mestu, včasi kje drugje v 1 okolici. Shajali sva se lahko prav vsako nedeljo, popoldne je i pritekla k meni na pašnik in tako sva vsak teden enkrat po eno ali dve uri sedeli skupaj in se pomenkovali. Ne vem, ali se je zdelo gospodarju to kaj čudno ali ne, rekel mi ni nikoli nič. Gotovo mu ni bilo dosti mar, s kom da obči njegova pastirica. Živela sem prav slabo, dostikrat nisem užila po ves dan nič kuhanega, moja glavna hrana je bil trd, neokusen kruh iz ajde, ovsa in prosa. Mati si je veliko prizadela, da bi me spravila v kak boljši kraj, pa ni bilo mogoče. Ker.sem bila tako slabotna in bolehna, so se me ljudje bali. Moja mati se je bridko jokala, da me ne more rešiti iz te revščine; pritgala si je mnogo založkov in jih meni prinesla.
Za pastirico sem služila tri leta. V Št. Rupertu me rejniki niso drugega učili kakor očenaš in sedem zakramentov, dosti več morda sami niso znali. Za spoved in sv. obhajilo me je pripravila mati in mi dala še veliko drugih potrebnih in blagih naukov. Brati ni znala, jaz bi se bila pa kaj rada tega navadila. Bog mi je podaril dobro glavo, da sem si vse lahko zapomnila in nisem kmalu pozabila. Tudi me je učenje jakoveselilo. V šolo nisem mogla hoditi. Prosila sem sosedovo hčer, ki je bila mojih let, da mi pokaže črke. Na paši se ni dalo, ker je morala doma kaj pomagati. Učila me je na potu, kadar sva šli v cerkev in spet domov. Črkam sem naglo pogodila pomen. Kupila sem si molitvene bukvice in jih začela po- malem prebirati. V pol leta mi je teklo branje brez spotike. Mati mi pove z veselim • obličjem, da grem lahko v mesto za pestunjo. To službo mi je našla pri poštenem uradniku Lebanu. V tej hiši se mi je godilo prav dobro, plačila sicer ni bilo veliko, ne več ko dvanajst goldinarjev, ali gospod in gospa sta ravnala prelepo z mano; jedla sem to, kar onadva, vsak dan govedino, ob nedeljah tudi pečenko.
ČETRTKOV INTERVJU
V iskanju novih možnosti
Tudi v Novoteksu zadnje čase razvojni službi posvečajo pozornost in sredstva — Kako uporabiti odpadke?
Tekstilna industrija je med tistimi, ki daje na trg hitro pokvarljivo blago, ker se moda naglo spreminja, hkrati pa postaja zaradi izvoza v družbi čedalje bolj cenjena. Kakšne so možnosti, kako načrtujejo proizvodnjo po novih smernicah, je povedala tekstilna inženirka Branka Jcdlovčnik. Celih 18 let je v Novoteksu in je kot drugi inženir v trgovini organizirala laboratorij in kontrolo kvalitete, zadnja tri leta pa je direktorica tehnično razvojnega sektorja, ki poleg drugega vključuje investi- • cijsko dejavnost in razvoj konfekcijskih proizvodov.
Branka Jedlovčnik
..Trenutno se bavimo z več raziskavami. Imamo veliko kvalitetnih volnenih in predilniških odpadkov - kakih 150 ton jih je na leto - in jih zdaj večinoma prodajamo drugim tekstilcem, da iz njih delajo mikano prejo. Novoteks pa je kot konfekcijski proizvajalec spet kupec tkanin iz mikane preje. Ukvarjamo se z raziskavami, kako bi te odpadke lahko porabili doma za izdelavo tkanin, ki bi pomenile dopolnilni program v naši proizvodnji. Vzorce smo že izdelali, so lepi, vendar vse to prenesti v redno proizvodnjo ne gre na hitro, ker so potrebne naložbe v opremo. Mi pa skušamo dobiti nov izdelek s čim manj nove opreme, zato bodo priprave tekle še vse letošnje leto, in če bomo v tem
srednjeročnem obdobju zamisel-uresničili, bom vesela."
- Kako je sicer z raziskovalnim delom v vaši tovarni in kakšne vrste raziskav še opravljate?
„Pravega raziskovalnega dela v smislu z nanosti pri nas ni, pač pa sodelujemo z nekaterimi inštituti in prav zdaj v Novoteksu delamo raziskovalno nalogo, s katero hočemo raziskati mož-noti za izboljšavo tkanin glede uporabnosti, kvalitete in tržne vrednosti. Redno pa opravljamo razne laboratorijske raziskave in usluge za druge iz tekstilne stroke. Naš laboratorij se je dokaj uveljavil"
- Kakšno je sodelovanje med dolenjskimi tekstilci in delovnimi organizacijami drugih strok, ki sicer uporabljajo tkanine za proizvodnjo?
„Tudi na tem področju se zadnje čase veliko več dogovarjamo in delamo kot prejšnja leta. Znano je na primer, da pred leti naša ponudba tovarni IMV glede i dobave tkanin za prikolice ni naletela na uspeh, zdaj ponovno navezujemo stike, pa še z drugimi tovarnami: Novolesom in celo tovarno Krka, ki bo za svojo proizvodnjo izolacijskih materialov tudi potrebovala nekatere vrste tekstila."
- Ali je po vašem v Novoteksu razvojno in raziskovalno ter inovatorsko delo dovolj cenjeno in koliko dajete zanj sredstev?
„Pred leti smo imeli precej inovacij. Ne morem reči, da jih zdaj ni več, ampak zadnji dve leti nismo imeli prijav. Imam občutek, da tovrstno dejavnost premalo spodbujamo in da je v kolektivu čutiti tudi neke vrste nevoščljivost, kadar je inovacijo potrebno nagraditi. Sicer pa je razvojno in raziskovalno delo danes gospodarska nuja. Naj povem, da smo lani v Novoteksu namenili za raziskovalno dejavnost v republiki, občini in v tovarni 2,55 milijonov dinarjev. Zal pa tekstilci nimamo pravih programov, da bi prišli po stroki bolj do izraza v raznih republiških raziskavah. Tudi to se mora spremeniti."
R. BACER
Pohod obujanja spominov
Pohod po poteh prisrčno sprejeti -
15. divizije — Pohodniki povsod Mladim so na mitingih spregovorili borci
Malo dela za invalide
PREDAJA RAPORTA - Bojan Avbar. komandant pohodne brigade v novomeški občini, je na mitingu v Bršljinu predal poročilo pohoda borcu XII. SNOUB Lojzetu Šoncu. (Foto: J. Pavlin)
Letošnje jubileje so slovenski pio-nuji počastili s pohodom na osvobojeno ozemlje po poteh 15. divizije. Pohoda so se udeležili tudi pohodniki iz novomeške občine. Pohodno zastavo so sprejeli na Prevolah iz občine Kočevje. Na priložnostnem mitingu je zbranim govoril komisar divizijona I. SAB Franc Kump.
Miting so pripravili tudi v brigadirskem naselju Žužemberku, kjer je govoril borec Gubčeve brigade polkovnik Ivo Bajt. Naslednji dan so pohodniki nadaljevali pot po dolini Krke do Dolenjskih Toplic, kjer je bilo srečanje pionirjev, borcev in mladine. Govoril je Jože Bučar, medvojni pionir-partizan.
Osrednja slovesnost ob prihodu pohodnikovje bila v sredo, 9. junija, v Bršljinu. Tja so prišle tudi brigade iz smeri Beceletove jame, Mirne peči m Mačkovca. Mitinga pri šoli se je udeležilo prek 2000 mladih, vojakov in krajanov, v kulturnem programu pa so se predstavili pionirji osnovnih šol in vojaki. Slavnostni govornik je bil Lojze Sonc. Ob tej priložnosti so pionirskemu odredu podelili visoko priznanje XII. SNOUB, katere ime in tradicije nadaljujejo pionirji te šole. Večja slovesnost je bila tudi pri Roku, kjer je govoril general Lojze Hren, in na Vahti, kjer so pohodno zastavo predali v oskrbo mladim iz metliške občine.	j	p
Začetek naj bo že v šoli
Vse preveč mladih strokovnjakov stoji ob strani družbenopolitičnega dogajanja in problemov v družbi - Temelj postaviti že z delom v šolski samoupravi
V okviru priprav na letošnji slovenski mladinski kongres je konferenca mladih delavcev pri novomeški občinski konferenci ZSMS 9. junija pripravila okroglo mizo o problemih vključevanja mladih strokovnjakov v delo mladinske organizacije.
Veliko mladih, ki pridejo iz šol v Seveda čaka pri tem precej dela združeno delo, ne najde poti do	tudi samo mladinsko organizacijo,
aktivnega družbenopolitičnega dela	Kako pomnožit? število mladih, ki
v mladinski in drugih organizacijah in samoupravi, čeprav bi lahko s svojim znanjem veliko pripomogli k boljšemu delu ZSMS in k reševanju problemov v naši družbi. Za to nosijo krivdo osnovne mladinske in druge družbenopolitične organizacije. Že po pravilu pa je teh problemov in nezainteresiranosti manj v proizvodnji kot v skupnih službah.
Skozi vso razpravo se je kot rdeča nit vlekla ugotovitev, daje potrebno za aktivno družbenopolitično in samoupravno delo vključevati mlade v družbeno dogajanje, postaviti trdnejše temelje že v šoli. Ce mlad človek že v šoli ne b<3 čutil pripadnosti mladinski organizaciji, je nesmiselno pričakovati, da ga bomo k delu v njej pritegnili pozneje. Celotni šolski sistem in pedagoški delavci bi morali s svojim delom mlademu človeku dati možnost, da se preko aktivnega delovanja v šolski samoupravi in izven nje oblikuje ne le v poklicno, alnpak tudi v družbenopolitično osveščeno in zrelo osebnost.
bodo pripravljeni delati' v njenih vrstah? S konkretnimi rezultati dobro pripravljenih akcij in temeljitim celotnim delom, so mladi menili v razpravi. Za to pa bi prišla aktivnost mladih strokovnjakov še kako prav.
Z. L.-D.
ZBOR SLOVENSKIH GOBARJEV — V novomeškem hotelu Metropol so se v soboto zbrali gobaiji iz vseh slovenskih in ene zamejske gobarske družine. Pregledali so dosedanje delo in sprejeli program prihodnjega dela, najzaslužnejšim članom pa podelili priznanja. Ob tej priložnosti je dr. Dušan Vrščaj ob 20-letnici slovenske gobarske organizacije predstavil seznam slovenskih gob, katerem je kar 1.936 imen. (Foto: Budja)
Mar glas krajanov ne zaleže? z žulji priši do ceste
Težave z zaposlovanj^ za delo delno sposobnih invalidov
Pri usposabljanju in zaposlovanju invalidov, ki zaradi svoje telesne in duševne prizadetosti potrebujejo pri tem strokovno pomoč, smo v zadnjih letih v novomeški občini dosegli nekaj uspehov. Če delovne organizacije le ne bi pokazale pripravljenosti za skupno reševanje te problematike, še teh ne bi bilo. Z zagotav^anjem dela za invalide pa bo težko tudi v bodoče.
Strokovna komisija pri novomeški skupnosti za zaposlovanje, ki se ukvaija s to problematiko, je od leta 1977 do konca marca letos, večinoma pa v zadnjih dveh letih, obravnavala 194 invalidov. Od tega jih je bilo 39 umsko prizadetih, 30 z različne mi obolenji notranjih organov, 25 s telesnimi okvarami itd. 47 ljudi je ocenila za invalide I. kategorije in torej nesposobne za delo, nekaj bi jih lahko delalo le v delavnicah pod posebnimi pogoji, za precejšnje število pa je skušala najti primerno zaposlitev. Med obravnavanimi je bilo 67 učencev posebnih osnovnih šol, s katerimi ni večjih težav pri usposabljanju in zaposlovanju za umsko manj zahtevna dela.
Od vseh 194 obravnavanih invalidov sojih 71 že usposabljali na delovnih mestih, predvsem za konfekcijskega šivalca, pomožnega ključavničarja, strugarja, kuharja, monterja v avtomobilski industriji, ročnega polnilca tablet itd., 26 pa so jih napotili na usposabljanje v šolo. 73 jih je sedaj že redno zaposlenih, največ v IMV, Krki, Novoteksu, Novolcsu, Pioniiju, pa tudi pri posameznih obrtnikih.
Najtežje je najti zaposlitev za težje prizadete, ki pa so družbene pomoči pri tem najbolj potrebni Delovne organizacije se branjjo tudi težje zaposljivih zaradi alkoholizma, starosti, slabega zdravstvenega stanja itd., ki jih je trenutno 34 na seznamu skupnosti Vse večje pa je tudi število invalidov, ki res niso sposobni za delo, in ostaja skupnosti socialnega skrbstva, da jim zagotovi družbeno denarno pomoč.
Z. L-D.
Oobruški vasi negodujejo nad priseljevanjem Romov in sprašujejo, kaj je pripombami delegatov, izrečenimi že pred dvema letoma v skupščinskih klopeh
V Dobruški vasi in okoliških vaseh ne mine sestanek, da ne bi na njem govorili o trenutno največji nevšečnosti, ki se zgrinja nad krajane zaradi vedno večjega števila Romov. Leta 1979 so jih imeli 25, pristali so, da bodo pomagali k njihovi civilizaciji, toida danes je okrog Dobruške vasi že 48 stalno naseljenih. Ker redki delajo, jesti pa morajo vsi, se tatvine večajo.
In ne samo to: krajani opozarjajo, da lahko pride do epidemije, V bližnji potok se namreč iz tovarne Strešnik izlivajo fekalije z vso kanalizacijo, Romi pa to vodo uživajo.
V krajevni skupnosti Škocjan, kapror problematika Dobruške vasi
GASILCI ŠMIHELA * BODO SLAVILI
3 iuirja bo v Šmihelu pri Novem mestu večja gasilska slovesnost, na kateri bodo krstili novo avtocisterno in se slovesno pobratili z gasilskim društvom iz Donje Lomnice v občini Velika Gorica. Ob tej priložnosti bodo priredili kulturni program, ki bo posvečen partijskim jubilejem m dnevu borca. Po stari gasilski navadi, se bo prireditev končala z veselico. Vse prireditve bodo na dvorišču bivšega šmihelskega internata.
F. S.
KINO KRKA BO OBNOVLJEN
Za vse tiste, ki sprašujejo, zakaj ni v reklamnih omaricah kina „Krka" nobenih obvestil, naj povem, da je dvorana že od 18. maja zaprta za vse predstave. Stavba bo obnovljena, saj zaradi dotrajane centralne kurjave, strehe in stopnišč ter dotrajane in pomanjkljive električne napeljave ne more več služiti svojemu namenu. Vendar pa se morajo iz nje najprej izseliti vse stranke. Koliko časa bodo trajala obnovitvena dela in koliko bodo stala, še ne vemo. Izvajalci obljubljajo, da bo kinodvorana nared v šestih mesecih.
FS
sodi, so preko delegatov že pred dvema letoma v skupščinskih klopeh izrazili negodovanje nad nekontroliranim dosljevanjem Romov in zahtevali red, pa niso dobili ne odgovora in ne dočakali ureditve razmer. Ko je na junijskem zasedanju dveh občinskih zborov delegatka iz Škocjana ponovno spregovorila o tem, je rekla, da
PREKINILI SOLO
Občinska konferenca ZSMS Novo mesto že nekaj let organizira mladinsko politično šolo za mlade iz združenega dela, šol in krajevnih skupnosti. Prvi dve sta bili tudi v letošnjem letu uspešno zaključeni. Kljub zanimivemu programu pa politična šola ni pritegnila veliko mladih iz krajevnih skupnosti. Šola je kljub temu začela z delom, končata pa ga , ni. Ker je prišlo na zadnje majsko predavanje le 6 udeležencev, sojo prekinili.
ljudje zdaj nič več ne prosijo za vzpostavitev reda, ampak ga zahtevajo. Menijo, da je treba določiti stalno bivališče po letu 1979 naknadno doseljenim Romom drugje, tistim pa, ki ostanejo, zagotoviti možnosti za življenje in poskrbeti, da bodo otroci hodili v šolo in delazmožni dobili delo.
R. B.
LABOD. NI JIM VSEENO
Skrb za zdravje zaposlenih je v novomeškem Labodu na dokaj visoki ravni, vsekakor pa veliko boljše kot marsikje drugje. Ze prejšnja leta so imeli organizirano plavanje za obolele na hrbtenici, po dveletnem premoru pa so nedavno tega spet končali štirimesečno kuro. Tokrat je bila organizirana v Dol. Toplicah pod vodstvom fizioterapevtke, vsakokrat pa je prihajalo k plavalnim vajam okrog 20 ljudi. Stroške so poravnali delno iz skladov skupne porabe, nekaj pa iz sredstev sindikata.
Otvoritev ceste Koroška vas — Jurna vas — Vaščani so največ naredili sami
V počastitev krajevnega praznika, ki ga krajani krajevne skupnosti Podgrad vsako leto praznujejo v spomin na 29. junij 1942, ko je četa belokranjskega bataljona napadla fašistično postojanko pri Bado-vincu, je bila minulo soboto v Koroški vasi slovesnost, na kateri so izročili namenu novo makadamsko cesto Koroška vas—Jurna vas.
Odsek v dolžini nekaj več kot štiri kilometre so vaščani obeh vasi gradili leto dni, čeprav jc bila ideja o posodabljanju vaške poti stara že več desetletij. Vaščani so nakopali nad 14.000 kubikov materiala in pri tem opravili več kot 800 ur dela pri kompresorju, za izgradnjo ceste pa je bilo potrebno še nad 3000 prostovoljnih ur. Pri delu gre zahvala za uspeh mladim, ki so si močno priza-' devali za posodabljanje te cestne povezave. Finančno sta v največji meri akcijo podprla krajevna skup-
nost Podgrad in Gozdno gospodarstvo. Vrednost opravljenih del znaša 3,7 milijona dinarjev in je več kot polovica opravljena s prostovoljnim delom.
PRI SPOMENIKU
Učenci četrtih razredov šentjer-nejske šole smo imeli v sredo, 9-junija, celodnevno ekskurzijo v Tuhinj, kjer stoji spomenik narodnemu heroju Martinu Kotarju, po katerem nosi ime naša šola. Pri spomeniku smo zapeli, položili šopek in prižgali svečo. Spomenik je lepo urejen.
MARJAN SELAK OŠ Šentjernej
Novomeška kronika
PRAPOR ZB NA MESTNIH NJIVAH
Združenje borcev NOV na Mestnih njivah vabi prebivalce Novega mesta, zlasti pa nekdanje borce in aktiviste, da se udeležijo proslave ob razvitju prapora te krajevne borčevske organizacije. Srečanje bo v soboto, 19. junija, ob 17. uri na ploščadi pred športno dvorano v Novem mestu. Na proslavi bodo podelili spominske zahvalne plakete borcem ki so s tega terena v letih NOV odšli v partizane; za padle in umrle tovariše jih bodo prevzeli njihovi svojci.
Sodelujejo: gasilska godba iz Novega mesta, ansambel Doma JLA. T-citacijska skupina novomeške gimnazije in člani Odreda gorjanskih tabornikov.
I
1
V SLOGI JE MOČ — Ob otvoritvi nove ceste med Koroško in Jurno vasjo pod Goijanci so mladi krajevne skupnosti in moški zbor Ruperč vrh pripravili kulturni program, slavnostni trak pa je pred množico krajanov prerezal Dušan Jarc, član izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto. (Foto: J. Pavlin)
ZADNJI BLOK RASTI- -
Soseska na Cesti herojev je trenutno v delu, ki je najbližje mestu, postala novo gradbišče. Pionir gradi še zadnji stanovanjski blok, potem bo naselje dobilo zaokroženo podobo. Dela na gradbišču, ki pa je zavarovano tako, da ostalih stanovalcev ne moti, potekajo dokaj naglo. Več nevšečnosti povzročajo krajanom dela na nekdanjem poštnem objektu sredi naselja, kjer so staro stavbo skoro povsem podrli. Ko bo zgrajena nova, bo služila otroškemu varstvu.
VSE VEC TENISAČEV - Novo mesto je imelo pred vojno na malem teniškem igrišču nekaj privržencev belega športa, odkar pa so nova teniska igrišča pod stadionom na desnem bregu Krke, je tenisačev vedno več. Vse popoldneve so igre šča povsem zasedena, tako da se igralci komaj zvrstijo. Ob koncu tedna pa igrišča ožive že ob 6. uri zjutraj.
V PRIČAKOVANJU POŠIUKE
Novomeščani spet čedalje bolj povprašujejo v trgovinah po kavi glede na izjave zveznih funkcionarjev, da kmalu kave ne bo manjkalo, toda do 14. junija pomanjkanje tega živila ni ponehalo. Se huje je, da je tudi založenost s pralnim praškom zelo slaba.
KAR DVA FANTA - Pet otročkov je bilo pretekli teden rojenih z območja mesta, rodile pa so: lngeborg Jazbinšek iz Šmihela 34 -
Jano; Marija Blatnik iz Slakove ?a
dva fanta; Matilda Kaplan iz Ulice Danila Bučaija 10 Martina in Irena Juntez iz Bršljma 43 - Sabino.
ZELO POČASI NAVZDOL -Cez založenost na tržnici se zadnje dni ni pritoževati, pač pa so cenc sadju in novi zelenjavi še vedno visoke. Češnje veljajo 80 do 100 din kilogram, jagode prav tako, banane stanejo 100 din, breskve celo 120 dinaijev. Pocenila se jc edinole zelena solata, ki gre ta čas slabo v promet, ker jo imajo vrtičkarji toliko, dajo razdajajo sosedom.
Ena gospa je rekla, da prodajalka perutnine varaždinske „Koke“ mirno pošilja kupce po drobiž. Kaj bi šele počela z njimi, če bi imela na zalogi kaj več kot samo za pol ure piščancev?
Artiče letos „V boj za hrano”
Obiskovalce vabijo na srečanje pihalnih godb, na cvetlično in lovsko razstavo
Z vsakoletnim srečanjem pihalnih orkestrov Slovenije in spremljajočimi prireditvami, ki privabijo v Artiče tudi do 3 tisoč obiskovalcev, dobiva praznik te krajevne skupnosti 28. Junij širši pomen, domačine pa spodbuja, da prikažejo čimveč dejavnosti iz vsakdanjega boja za kruh, iz družbenopolitičnega, kulturnega in športnega življenja, devetih vasi, ki jih povezuje želja po napredku.
Ema Rožman, ki je letos že sed-m|c zapored članica pripravljalnega odbora za to prireditev; z zadovoljstvom izjavlja, da izredna pripravlje-a°st ljudi lajša organizatorjem delo ,n jih utrjuje v prepričanju, da so ubrali-pravo pot. •
»Odzivnost krajanov je vsako leto Večja“, je dejala Rožmanova, ,.zato Poskušamo vsakič dodati prazniku 'tekaj novega. V želji, da bi ga Popestrili in obogatili, pripravljamo Pozimi javno tribuno o teh prireditvah. krajani naj bi tedaj povedali, kaj jim je všeč in kaj ne, kaj mislijo 0 prireditvah. Pobudam puščamo Prosto pot. Predvsem pa želimo Poslej vzpostaviti prijateljske stike s krajevnimi skupnostmi, iz katerih nas obiskujejo godbeniki, majorete ln bobnarji. V Prosvetnem domu nameravamo urediti stalno razstavo s kronološkim pregledom dela naše
NOVO V BREŽICAH
POMAGAL JIM JE DEZ - V novem kampu, ki so ga v petek odprli v Čateških Toplicah, trava še ni vzkalila in deževati je začelo kot Po naročilu. Dež je ozelenil trate in Pričaral turistom prijetnejše okolje. ” tem delu bodo lahko postavili 100 prikolic, kar pomeni da bo Prenočevalo do 300 gostov.
zastrupljene ribe - Ribe v
Savi so neužitne, zato jih ribiči najbrž ne bodo več dolgo lovili. Na to opozarjajo strokovnjaki inštituta Rudjcr Boškovič iz Zagreba, izvršni svet občinske skupščine v Brežicah Pa zahteva, da republiški komite za zdravstvo opravi še dodatne analize 'n odloči o delni, začasni ali stalni Prepovedi uporabe savskih rib za Prehrano. Prihodnost ribolova je potemtakem samo še v ribnikih.
krajevne skupnosti in naših manifestacij, s katerimi vsako leto počastimo spomin na vrnitev izgnancev v našem okolišu."
„In kaj pripravljate za letošnji praznik? “
„Bogato cvetlično in lovsko razstavo, ki bo odprta od 24. junija zvečer do izteka nedeljskega slavja. Sodelovanje so zagotovile tudi nekatere delovne organizacije (Agraria in Gozdno gospodarstvo). Odzvalo se
naslovom . Posavje pleše", v nedeljo dopoldne pa figurativni nastop slovenskih pihalnih godb, bobnarjev in majoret. Glasbeniki se bodo popoldne priključili sprevodu, ki ga tokrat organiziramo pod naslovom , V boj za hrano". Razen devetih vasi arti-ške KS bodo v njej sodelovale tudi skupine iz drugih krajevnih skupnosti."
J. TEPPEY
Erna Rožman
je veliko lovskih družin pa gospodinj, zasebnih vrtnarjev in cvetličarjev. V petek, 25. junija, zvečer bo v dvorani folklorni nastop pod
DOMAČI LIKOVNIKI V DOMU JLA
V Domu JLA v Brežicah so v torek, 15. junija, odprli razstavo likovnih del, ki so jih tokrat prispevali člani Društva likovnikov iz Brežic. Med razstavljala so Blaž de Gleria, Jože Tavčar, Bojan Horvatič, Josipa Bavec, Viktor Zemljak, Janez Kebe, Milena Lepej, Davor Grgiče-vič, Anton Ivančič in Anton Furar.
PŠENICE JE DOVOLJ
V brežiški občini so letos posejali 220 hektarov pšenice v zasebnem in 60 hektarov v družbenem sektorju. Plan je izpolnjen, obeta se dobra žetev, ne ve se pa, kakšen bo odkup. O tem bodo odločale cene.
Pripravljeni na vse nevarnosti
Z gasilci z roko v roki
V nedeljo, 20. junija, je dan civilne zaščite. V brežiški občini so ga združili s praznovanjem gasilskega jubileja dne 13. junija. Pomen civilne zaščite, njeno organiziranost in delo je na svečani seji predstavil načelnik občinskega štaba Anton Držanič. Povedal je, daje v CZ vključenih 3400 občanov, ki se redno usposabljajo. V specializiranih enotah je 266 obveznikov. V tehnično reševalnih enotah sodeluje tudi 28 gasilskih dgsetin s svojo opremo. Te desetine usposabljajo gasilska društva, za kar jim je načelnik štaba izrekel priznanje.
Povedal je, da leži brežiška občina na strateško izpostavljenem območju, skozi katero vodijo pomembne cestne in železniške poti, ogroženost pa pove-č ujej o tudi nekateri drugi objekti, zlasti jedrska elektrarna, zato mora biti civilna zaščita toliko bolje organizirana. Ze od nekdaj povzročajo temu območju veliko gospodarsko škodo poplave. Bregove prestopajo kar tri reke, Krka, Sava in Sotla, kar prav tako zahteva dobro pripravljenost reševalnih enot v občini in krajevnih skupnostih. Do-sedanje preverjanje je pokazalo, da CZ uspešno obvladuje svoje naloge.
J. T.
BREŽIŠKE VESTI
PRIZNANJE ZA KOPITARNO?
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Sevnici je najstarejšo sevniško tovarno — Kopitarno predlagalo za priznanje samoupravljal-cev, ki ga republiški svet Zveze sindikatov podeljuje ob 27. juniju.
MLADI GLASBENIKI NASTOPAJO
11.	junija so se v sevniškem gasilskem domu predstavili gojenci sevni-ške glasbene šole. Na različnih glasbilih jih je nastopilo 38. Šola je pravzaprav oddelek glasbene šole iz Hrastnika Dela v težavnih razmerah.
POMOČ KMETIJCEM - Sevniški brigadirji si žeijjo utrditi dlani pred odhodom na zvezno mladinsko delovno akcijo. V soboto so tako kopali jarek za cevovod, s katerim želi Kmetijski kombinat dobiti vodo za škropljenje v velik sadovnjak nad Čanjem. (Toto: A. Železnik)	'
Ni neobdelane plodne zemlje
Po krajevnih skupnostih predlogi za 150 novih zaščitenih kmetij
Ocena o tem, ali je kmetijska zemlja obdelana ali ne, v sevniški občini ni bila sprejeta na pamet, odmaknjeno v pisarnah. Med ljudi v enajst krajevnih skupnosti so šli delavci občinske uprave, kmetijske zemljiške skupnosti, kmetijski pospeševalci in socialni delavci ter na kraju samem ugotavljali; plodna zemlja je povečini obdelana, četudi še zdaleč ne daje toliko, kot bi lahko.
Ne daje pa zato, ker je slabše drobljena je. Tam so se kmetovalci
- preusmerili v živinorejo, slabše njive pa zatravili. Po ocenah gozdaijev je doslej 375 hektarov kmetijskih površin zarasel gozd in ta zemlja je za kmetijstvo odpisana že več let.
Po krajevnih skupnostih so temeljito pregledali seznam zaščitenih kmetij. Zbrani predlogi zahtevajo vpis 150 novih imen. Kmetje so se zanimali za ureditev predelov po krajevnih skupnostih, npr. za ovčerejo. Lanska akcija setve pšenice, spomladi pa sajenje koruze, ugodno odmevata. Prenekatero zatravljeno polje je bilo vnovič preorano. Kmetje so za dobro sprejeli nasvete ter pomoč pri nabavi semen, gnojil in
obdelana in premalo gnojena. To velja zlasti za hribovsko zemljo, kjer si ljudje ne morejo toliko pomagati s strojno obdelavo, pa še zelo raz-
SEVNIŠKI PABERKI
NASTOP IN VESELICA - Kot smo že poročali, bo v nedeljo ob
14.30	II. srečanje harmonikarjev sevniške občine v Zabukovju. Zveza kulturnih organizacij in domače kulturno društvo Alojza Kolmana -Maroka pričakujeta številne godce in še številnejše občinstvo pred šolo.
SAMI OBNOVITI VLOGE -Skupnost za zaposlovanje v Sevnici poziva vSe štipendiste, naj obnovijo vloge za štipendije v novem šolskem letu, oziroma študijskem letu. Ne želijo, da bi to opravili kar po pošti ali s posredovanjem staršev. Najkasneje do konca julija naj bi se vsak osebno zglasil pri strokovni službi. Želijo se namreč z njimi tudi pogovoriti. Tisti, ki imajo zaključno spričevalo, naj pripravijo fotokopijo. Lahko pridejo tudi tisti s popravnimi izpiti, za katere dobi vse skupaj veljavo kajpak pogojno.
INŽENIRCI NA NOVEM ZAJETJU
Inženirci starešine Save Neškoviča delajo nad zajetjem sevniškega vodovoda. Gradijo novo zajetje, ki naj k skupnemu pripelje še dodatnih 5 litrov vode na sekundo. Zato je treba položiti okrog kilometer plastičnega cevovoda. Ta pridobitev bo koristila požarni varnosti na Zdolah, vodo bodo dobile še tri kmetije ob trasi, okrepljen pa bo predvsem novi sevniški vodovod.
zaščitnih sredstev.
Vrsta gospodarjev se zanima za posredovanje zakupnih pogodb za več let, saj se je le tako mogoče lotevati preusmerjenega kmetijstva. Zemlja torej ni pozabljena, kot sicer radi pogosto trdimo.
A. ŽELEZNIK
SPET KILOMETER CESTE
Delavci novomeškega Cestnega podjetja nadaljujejo dela pri po-sodobljanju republiške ceste pri Planini Žal bodo dela potekala le na kakšen kilometer dolgem odseku te ceste, v podaljšku lani opravljene posodobitve. S tem postopnim delom bo letos cesta posodobljena nekaj višje od križišča ceste proti Zabukovju.
ASFALT NA LOGU
Konec minulega tedna so pričeli polagati asfaltno prevleko na cestiščih na Logu pri Boštanju. V soboto, 19. junija, želijo krajani svoj delovni uspeh ob 18. uri tudi proslaviti. Asfalterjev bi bili veseli tudi na Kompolju.
sevniški mm
BOLJŠE ZVEZE Z NOVIM MESTOM?
Krčani imajo precej opravkov v dolenjski metropoli, zato je v času energetske krize slišati vse več predlogov, naj bi izboljšali avtobusne zveze z Novim mestom. Če bi uvedli hitro avtobusno progo po magistralki, bi bilo gotovo porabljenega precej manj bencina in prihranjenih stroškov za vožnje z osebnimi avtomobili.
Društvo bo opora invalidom
V trebanjski občini so ustanovili Društvo invalidov
Manj BO PIŠKAVIH ZOB - V novi zobozdravstveni ambulanti v Osnovni šoli Milke Kerin v Leskovcu delavci krškega zdravstvenega doma štirikrat na teden poskrbijo, daje med 1445 otroki čim manj *°bobola. Pionirčki na sljki pravijo, da jih pred stolom ni preveč s,rah. (Foto: P. P.)
SPOSOJENO TRNJE
Za novi izvršni svet pišejo časniki, da je „moštvo, ki obeta". Bolje bi bilo, da bi bil moštvo, ki obete izpolnjuje.
(Iz Ježa)
Brigadirji se kalijo z delom
Letos v krški občini več zanimanja za mladinske delovne akcije
Mladinsko prostovoljno delo v krški občini, vsaj po odzivnosti ^dadfli za zvezno mladinsko delovno akcijo ,,Istra 82", je v ponov-^in razmahu. Ne le da se je namesto potrebnih 40 brigadirjev za to jpcijo prijavilo kar 67 mladincev, več — ti so v večini že v priprav-5*1 nem obdobju pokazali veliko volje in delovne vneme.
Ožji izbor, kot pruvjjo dokončne-	rešeto pa je neusmiljeno zožilo
Zan ■ Sr'iU’ k* Postre^e z imeni bri-	seznam brigadirjev še za mlade, ki se
v aujev za Vanganel pri Kopru, bo	niso udeležili pohoda v Pogano
sifvi *c0t *a*'a'c' ^ec* 32 učenci	jamo. Preizkusna kamna za kandida-
nl*b ^°i> 13 osnovnošolci, 15 de-	te bosta še vsaj dva, in sicer obiranje
j*vp* in 3 študenti je polovica takih, 'I'm je bilo všeč sodelovanje že na Ptejšnjih akcijah. Devet kandidatov i & izločenih po treh akcijah v erMjah, Mladju, kjer so mladinci ®adili vodovod za Dom OF, strogo
jagod na nasadih Agrokombinata in urejanje nasada 88 dreves za Tita pri Domu učencev Milke Kerin.
„Odziv je letos dober, ker je bila propaganda v redu. V tozdih so rav-
nali stabilizacijsko in so v brigado Matije Gubca usmerjali raje štipendiste. Pozna se tudi, da je, denimo, v Tovarni Djuro Salaj vsak tozd posebej odločal o predstavniku. Res pa je tudi, da je lepše delati na MDA kot pa na počitniški praksi, čeprav vsak dinar še kako prav pride," pripoveduje 27-letni komandant mladinske delovne brigade Matije Gubca Milan Dvoršek. Bradati elektromehanik, zaposlen pri Elektru v Krškem, je pridobil izkušnje za delo z mladimi že na zvezni MDA Kozjansko 78.
P. PERC
KRŠKE NOVICE
Dvoršek: ,.Tudi mladi iz Bašte pridno delajo z na-
NELOJALNI POGOJI VELIKIH
- Proizvajalci varilnih aparatov v Sloveniji niso sodelovali na nedavnem republiškem tekmovanju kovi-naijev v Krškem, ker so postavljali organizatorjem nespreiemliivc pogo-
*c' Gotovo bi bila predstavitev aparatov Gorenja, Varstroja in Iskre najprimernejša prav ob taki priložnosti, saj bi bila to navsezadnje mnogo cenejša reklama, kot pa tista, ki jo plačujejo za televizijsko reklamo. Morda pa so se v obeh slovenskih velikanih ustrašili strokovne ocene, ki pa bi jo delavci, najboljši slovenski varilci; nedvomno lahko kvalificirano oblikovali. Seveda bi
kdo moral požreti tudi kakšno grajo, TV reklama pa le hvali...
PUNKERJI SE NE DAJO -Razne posavske, predvsem krške punk rock skupine so prejšnjo soboto pripravile koncert v Brežicah, podobna zasedba pa naj bi se še naslednji dan pojavila ob krškem bazenu. Poznavalci ne komentirajo, kako gesta vkup bliskanje in grmenje pa še dež povrhu in seveda ta zvrst glasbe .
KRŠKI
TEDNIK
Preko 40 invalidov se je udeležilo ustanovnega občnega zbora Društva invalidov Trebnje. Trebanjski invalidi, ki so med zadnjimi v Sloveniji ustanovili svoje društvo, so na prvem sestanku sprejeli predlog delovnega programa in sprejeli pravilnik o delovanju.
Ker so društvo ustanovili v juniju, so delovni program sprejtii za sedem mesecev, medtem ko ga bodo za naslednje leto sprejeli decembra. Kot piše v predlogu programa -nanj člani društva niso imeli dosti pripomb - bo društvo pomagalo pri reševanju vrste vprašanj. Društvo bo pomagalo svojim članom pri zaposlovanju, stanovanjih, skupaj z drugimi organizacijami pa bodo razvijali vse oblike sosedske pomoči za nepremične in bolne invalide. Da bi sodelovanje med društvom in združenim delom ter krajevnimi skupnostmi kar najbolje delovalo, bodo razpredli mrežo poverjenikov.
Poleg društvenih pravil so na ustanovnem zboru sprejeli tudi predlog o financiranju Pomoč bodo dobili od občinskega sveta Zveze sindikatov, samoupravnih interesnih skupnosti in Društva upokojencev. Okoli
100 tisoč dinarjev bo v blagajno prispevala tudi republiška Zveza društev invalidov.
Novo društvo bo vodil 7-članski izvršni odbor, ki mu bo predsedoval Stanko Rečnik. Sedež društva bo v Slakovi ulici, v prostorih Društva upokojencev, uradne ure pa bodo vsako sredo od 14. do 17. ure.
SEMINARJI ZA DELEGATE ZE POTEKAJO
Trebanjski Center za izobraževanje in kulturo je te dni izvedel seminar za vodje delegacij v samoupravnih interesnih skupnostih. Vsi udeleženci seminarja so bili zelo zadovoljni s predavanji, prav tako z razpravo o problemih v delegatskem sistemu. Pripravili so tudi seminar za vodje delegacij v občinski skupščini in za kandidate za sprejem v ZK. Seminarja za vodstva osnovnih organizacij ZK sta bila doslej dva. Vendar je bil trebanjski precej slabše obiskan kot mirenski, kjer se je predavanj udeležilo 29 sekretarjev in članov . sekretariatov osnovnih organizacij ZK.
Praznik gasilcev
Mokronoški gasilci praznujejo 100-letnico
Mokronoška krajevna skupnost pripravlja v okviru krajevnega praznika in 100-letnice gasilskega društva vrsto prireditev. Začele se bodo že v sototo, 19. junija, ko bo v gasilskem domu v Mokronogu odprta razstava gasilske opreme in orodja. Takoj po otvoritvi razstave, ob 16. uri popoldne, bo občinsko tekmo-vanje pionirskih gasilskih skupin.
Ob 19. uri se bo v gradu začelo tradicionalno srečanje folklornih skupin. V nedeljo, 20. junija, bo dopoldne občinsko gasilsko tekmovanje za pokal 100-letnice gasilskega društva.
Prireditve se bodo nadaljevale tudi naslednji teden, ko bo slavnostna skupna seja organov krajevne skupnosti in gasilskega društva. Ob 19. uri istega dne bo svačana akademija, na kateri bodo podeljena priznanja. Naslednji dari bo ob 8.30 zbor vseh sodelujočih gasilcev, ob 10. uri pa bo osrednja proslava 100-letnice gasilskega društva Mokronog. Na proslavi t>° govoril Metod Rotar, predsednik Zveze gasilskih društev Slovenije. Pokrovitelj prireditve je mokronoška Iskra.
V
BRIGADIRJI SO OBNAVLJALI BAZEN - Pretekle dni so pri obnovi bazena na Mimi pomagali tudi brigadirji Mladinske delovne brigade bratstvo in edinstvo iz Križevcev. Čeprav bazen zaradi pomanjkanja ploščic še ne bo do kraja urejen, bo voda v njem vendarle čistejša, saj so ga brigadiiji dobro očistili, prav tako okolico. (Foto: .1. Simčič)
IZ KRAJA V KRAJ
ZNAČKE ZA PETJE V ZBORU - Ob jubileju pevskega zbora iz Scntlovrenca, ki ga bodo praznovali v soboto, bodo podeljene tudi zlate, srebrne in bronaste Gallusove značke. Prejelo-jih bo 31 pevcev tega zbora, ki že več let pojejo v tem zboru, med njimi tudi taki, ki to počno že več kot 25 let. Značke jim bo podelil Peter Podobnik, član predsedstva občinske zveze kulturnih organizacij, ki pa menda nc zna peti Pevci upajo, da sijaj značk zaradi tega ne bo nič manjši, kot bi bil, če bi značke podeljeval ..strokovnjak".
TREBANJSKE NOVICE
Kam je šel samoprispevek?
Krajevne skupnosti ga namenjajo za gradnjo in urejanje komunalnih objektov in objektov družbenega standarda
— Zakaj so Poljanci ogradili vrtove, hiše in njive z ograjami iz plastičnih in drugih trakov?
— Da divjad ne bi napadla lovcev.
DROBNE IZ KOČEVJA
POPRAVLJEN KAŽIPOT Kažipot na križišču Roške in Črnomaljske ceste, ki so gaobjestneži poškodovali, je krajevna skupnost že popravila. Objestneži premikajo tudi betonske ovire, ki onemogočajo vožnjo z motornimi vozili po sprehajališčih, pulijo cvetje iz cvetličnjakov in delajo razno drugo škodo ter tako povzročajo skupnosti, se pravi tudi sebi (če so zaposleni) oziroma staršem, občutne nepotrebne stroške. Odnos do družbenega premoženja je tudi odnos do stabilizacije.
S samoprispevkom v občini Kočevje, ki je uveden za obdobje od 1. junija 1979 do 31. maja 1984, bo zbranih predvidoma 68 milijonov dinarjev, od katerih bo porabljenih 10 milijonov za gradnjo tretjega trakta zdravstvenega doma Kočevje, 10 milijonov za gradnjo doma starejših občanov in 48 milijonov za izgradnjo raznih komunalnih objektov in objektov družbenega standarda v posameznih krajevnih skupnostih.
Iz sredstev samoprispevka so po vaških krajevnih skupnostih gradili in popravljali predvsem vodovode, ceste in kanalizacije, v KS Kočevje pa so porabili lani denar iz samoprispevka za urejanje pokopališča in pločnika do pokopališča. j p
PARKIRIŠČE NI SMETIŠČE -Parkirišča po Kočevju postajajo prava smetišča. Vozniki, ki tu parkirajo - pa naj bodo domači ali tuji oz. celo izletniki z avtobusi - praznijo kar na tla pepelnike, mečejo po parkiriščih lupine pomaranč in jajc ter druge ostanke malic in seveda tudi papir. Nekoliko več reda bi bilo, če bi bik) na parkiriščih več košar oz. košev za smeti, ki pa bi jih morali redno prazniti. Žal pa se tudi nad te koše radi spravljajo ponočnjaki, ki razmetavajo smeti iz njih in koše uničujejo.
MLADI ŽE KRAMPAJO
Mladinske delovne akcije so se začele ne le v občini, ampak tudi v republiki in vsej državi. Kočevska lokalna mladinska delovna brigada nadaljuje gradnjo vodovoda na območju krajevnih skupnosti Kostel in Kočevska Reka, in sicer na odseku Ajbelj-Morava -Štalcer ji-Novi Lazi. Tudi letos bodo med drugim za brigadirje organizirali brezplačna predavanja in tečaje za voznike motornih vozil ter tečaje iz prve pomoči ponesrečencem. Ta tečaj organizira AMD.	A.	A.
Iz sredstev samoprispevka naj bi posamezne KS dobile: KS Draga 3,5 milijone. KS Ivan Omerza 5 milijonov, KS Kočevje -10 milijonov, KS Kočevska reka 3 milijone, KS Kostel 4,5 milijona. KS Osilnica 3 milijone, KS Poljanska dolina 5 milijonov, KS Rudnik-Šalka vas 5 milijonov, KS Stara cerkev 5 milijonov, in KS Struge 4 milijone dinarjev. Vse krajevne skupnosti so dobile doslej manj, kot je z račrtom predvideno; izjemi pa sta KS Osilnica in KS Poljanska dolina, ki sta dobili 253.560 oz. 1,000.000 din več, kot je predvideno, in bosta morali razliko kriti iz drugih virov KS.
Za letos je predvideno, da bo v ta sklad pritekalo na mesec približno 2 milijona dinarjev samoprispevka. Ta sredstva bodo po sklepu odbora'za izvajanje del po programu samoprispevka razdelili tako: KS Kočevska Reka 2,450.000 din, KS Draga
500.000	din, KS Kočevje 5 milijonov, KS Ivan Omerza milijon, KS Stara cerkev 900.000 din in KS' Struga milijon dinarjev, medtem ko bodo 8 milijonov namenili za gradnjo doma staiejših občanov, preostalih 6 milijonov pa bodo razdelili kasneje.
ZLATE ZNAČKE CIVILNE ZAŠČITE
KOČEVSKE
20. junij, dan civilne zaščite, bodo v Kočevju počastili 18. junija, ko bo ob 17. uri v dvorani krajevne skupnosti Kočevje svečana seja sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter štaba za civilno zaščito. Na njej bodo podelili zlate značke in priznanja civilne zaščite zaslužnim pripadnikom civilne zaščite.
Novi izvršni svet
Kdo so njegovi člani?
Poročali smo že, da so na zadnji seji vseh zborov občinske skupščine Kočevje končno le izvolili novega predsednika izvršnega sveta, ih sicer bo to dolžnost opravljal inž. Stane Letonja, dosedanji direktor Inkopa.
Na njegov predlog so bili v izvršni svet izvoljeni še namestnik glavnega direktorja Melamina Miro Golubič, računovodja Snežnika Ludvik Recek, predsednica komiteja za družbeno ekonomski razvoj Štetka Krkovič, načelnica oddelek za gospodarstvo Bernarda Tekavec, načelnik oddelka za notranje zadeve Miha Majerle, poverjenik za notranje zadeve Anton Križ, načelnica oddelka za občo upravo Majda Lindič, načelnik oddelka za ljudsko obrambo Urban Dobovšek, vodja uprave za družbene prihodke Darinka Novak, pomočnik glavnega direktoija LIK Janez Zalar, direktor tozda GG Rog Anton Starc, direktor TOK kmetijstva Janez Oven, kovinsko predelovalno industrijo bo zastopal Zdenko Kovačič (Itas), dejavnost krajevnih skupnosti in komunalne zadeve pa Avgust Švara (Snežnik).
Na isti seji so imenovali predstojnike upravnih organov občinske skupščine Kočevje. Štefka Krkovič je bila imenovana za predsednico komiteja za družbe no-ekonomski razvoj, Bernarda Tekavec za načelnico oddelka za gospodarstvo, Miha Majerle za načelnika oddelka za notranje zadeve, Urban Dobovšek za načelnika oddelka za ljudsko obrambo, Majda Lindič za načelnico oddelka za občo upravo, Darinka Novak za vodjo uprave za družbene prihodke, Oto Dev-jak za načelnika geodetske uprave in Slavko Materi za načelnika inšpekcijskih služb. Geodetska uprava in inšpekcijske službe sta medobčinska organa.
Sanacija iz daljnega Iraka
TGP, tozd Transport bo imel izgubo tudi ob polletju — Ni dela za specializiranega prevoznika — V Iraku 25 težkih tovornjakov — Razvoj v okviru SCT? '
V prvem četrtletju je v metliški občini poslovala z izgubo samo ena delovna organizacija, TGP oziroma njena temeljna organizacija Transport. Ta tozd je tudi lansko leto zaključil z izgubo, v prvih treh letošnjih mesecih je le-ta znašala nekaj manj kot 8 milijonov dinarjev, izgubo načrtujejo še za prvo polletje, in sicer dobra dva milijona dinaijev.
Kot pravi direktor TGP Slavo Prevalšek so zaradi sezonske narave dela tozda Transport težave v tem obdobju pričakovali, vendar so te letos zaradi hude omej itve predvsem gradenj cest, velike podražitve reprodukcijskih materialov in storitev ter otežene preskrbe z gorivom, avtomobilskimi gumami in rezervni-
mi deli še večje. „V Sloveniji so ■ tako rekoč vsa .investicijska dela ustavljena, nič bolje ni drugje; pri zagrebškem Viaduktu smo lani opravili za milijardo starih dinarjev prevozov na mesec, 'etos še niti za en dinar," je našteval Prevalšek.
OTVORITEV MOSTU PRIJATELJSTVA
V nedeljo bodo slovesno predali namenu most čez Kolpo med Kra-sincem in Pravutino, ki so ga poimenovali „most prijateljstva". Na kraju, kjer je včasih stal lesen most, ki ga je odnesla narasla Kolpa, sta občini Metlika in Ozalj zgradili nov most. Po svečanosti bo veselica.
TEKMOVANJE EKIP PRVE POMOČI
sodelovali pri gradnji vseh avtocest v Jugoslaviji, v zadnjem času pa teh gradenj tako rekoč ni več. Zato so začeli, iskati delo v tujini in se skupaj z Avtoprevozom iz Tolmina podali v Irak, kjer opravljajo prevoze v okviru del, ki jih tam izvaja Slovenija ceste Tehnika. ;,Sedaj je v Iraku 25 naših težkih tovornjakov in letos računamo tam na več kot 2 milijona dolarjev dohodka, se pravi več, kot bomo z vsemi ostalimi tovornjaki zaslužili doma. Na delu v Iraku sloni tudi glavno breme nase sanacije, da tako rečem," pravi Pre vaišek.
Tudi svoj nadaljnji razvoj skusa tozd Transport, kjer je sedaj zaposlenih okoli 170 ljudi, tesneje povezati s Slovenija ceste Tehniko.
A. BARTELJ
SPREHOD PO METLIKI
V nedeljo, 27. junija, bo v Rosal-nicah pri Metliki občinsko tekmovanje ekip prve pomoči, ki sodi v okvir akcije NNNP. V počastitev dneva civilne zaščite in 60-letnice gasilskega društva Rosalnica pa bo na isti dan tudi občinsko tekmovanje gasilskih enot za člane in članice.
Slavo Prevalšek; Izkoristiti moramo tudi vse notranje rezerve, zlasti z boljšim ravnanjem in vzdrževanjem avtomobilov."
Že pred letom dni in več so spoznali, da bo poslovanje doma vedno težje, saj so specializirani za prevoze pri gradnji cest in so doslej
PIONIRSKO GASILSKO TEKMOVANJE
Konec prejšnjega meseca je bilo v Metliki v počastitev dneva mladosti in 40-letnice pionirske organizacije
4.	občinsko gasilsko tekmovanje za pionirje in pionirke, najbolj množično doslej, saj je nastopilo 21 ekip iz občinske gasilske zveze Metlika, 2 iz sosednje črnomaljske in ena iz gasilske zveze Ozalj. Pri dekletih od 10 do 15 let, ki so tekmovale z motorno brizgalno, je zmagala ekipa Radoviče, pri fantih te starosti Gradac, pri mlajših, ki so tekmovali z vedrovko, je pri deklicah zmagala desetina iz Gradca, pri fantih pa iz Metlike,
U DESET ZATVARAMO
Skozi Metliko se že valijo kolone avtomobilov s tujimi registrskimi številkami. Nemalo popotnikov se ustavi, posedi pred hotelom ali kje drugje. Toda le do 22. ure. Že približno trideset minut pred tem časom vas bo natakar prijazno opozoril: „lzvinite, zatvaramo u deset." Predlagamo, naj bi stavek: Zapiramo ob desetih vžgali v vsako mizo, da ga ne bi strežno osebje moralo vseskozi ponavljati. S tem bi veliko prispevali k stabilizaciji besed, če že drugega
V VINOTOČU KMETIJSKE zadruge blizu vinske kleti imajo lep promet, kajti vročina sili ljudi k nakupu pijače, kije tu znatno cenejša kot v gostinskih lokalih. V nakup ne prihajajo zgolj domačini, ampak ljudje domala iz cele Slovenije. Ker je vinotoč odprt tudi ob sobotah, ko imajo ljudje čas za nakupovanje, je ta dan v njem še posebna gneča. Kupci jemljejo črnino, bela vina, mineralno vodo in pivo. Priporočljivo je imeti s seboj prazne steklenice, če že ne pridemo s sodom ali pletenko.
IZVRŠNI ODBOR ZVEZE KULTURNIH organizacij je razpravljal o kulturnih prireditvah, ki bodo julija in avgusta na grajskem dvorišča Dva večera bosta izpolnjena z domačimi ljubiteljskimi skupinami, dva pa z gostujočima igralcema. Po vsej verjetnosti bosta to Zlatko Šugman in Milena Muhič. Prvi z monodramo
Direktni prenos, Milena Muhič pa z Liziko. Če bi organizatorje presene-
til dež, predstave ne bodo odpadle, ampak bodo v Kulturnem domu Edvarda Kardelja. Datumi posameznih prireditev bodo objavljeni na plakatih, te vrstice naj služijo zgolj opozorilu, da se bo poleti v Metliki, kar se kulturnega življenja tiče, le nekaj dogajalo.
metliški tednik
občan
vprašuj«
Za začetek suho »jezero”
Zadrževalnik pri Prigorici začno graditi julija letos, dokončan pa bo v letu 1985 - Nič več poplav naselij
GASILSKO
POBRATENJE
odgovarja
- Po čem sklepaš, da bo v trgovinah dovolj kave?
— Ker vsak dan berem v časopisih, da so cariniki spet zaplenili velike količine kave.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
Gradnja zadrževalnika pri Prigorici se bo začela julija letos. Zemljišča, kjer bo potekala prva faza gradnje, že odkupujmo. Po načrtu bo letos porabljenih za odkup zemljišč 20 milijonov, za gradbena dela pa 24,5 milijonov, medtem ko je bilo lani porabljenih za raziskovalna in projektantska dela preko 5 milijonov dinaijev.
S TORBICAMI PO OBČINI V prvih dneh junija je po ribniški občini potovala kurirčkova torbica. Sem je prispela iz notranjske oz. primorske smeri in iz Ljubljane. Dve kurirčkovi torbi so ponesli na Travno goro, kjer je bila ustanovljena prva ribniška partizanska četa, spotoma pa so si pionirji ogledali še Ogenjco, kjer je bila med vojne partizanska bolnišnica. Ob prihodih torbice so bila po krajih v občini srečanja z borci in rezervnimi vojaškimi starešinami, ki so cicibanom, pionirjem in drugim udeležencem prireditev govorili o dogodkih iz
Grad rja je potrebna zato, da bo jez zadrževal visoke vode in tako onemogočal poplave ne le na kmetijskih zmljiščih, ampak tudi v naseljih Ribnica, Sodražica, Goriča vas, Nemška vas, Prigorica, Kočevje in še nekaterih. Zadrževalnik bo začasno
PESEM OB PRAZNIKU
PRAPOR MLADIH - V ribniški osnovni šoli so na posebni svečanosti razvili prapor mladih članov Rdečega križa. Špominske trakove so
pripeli nanj občinski štab civilne zaščite, občinska gasilska zveza:, ob-
„Pesem v Sodražici" je bil naslov prireditve, posvečene 40-letnici osvoboditve Sodražice, 90-letnici rojstva tovariša Tita in 900-letnici Ribnice. Na pevski reviji so sodelovali moški pevski zbor Lončar, nonet Vitra, moški pevski zbor iz Loškega potoka, oktet Donit, moški pevski zbor iz Sodražice, instrumentalna skupina mladih U Sodražice, otroški pevski zbor in Tecitatorji iz Sodražice.	M.	G-č
žadrževal visoke vode Bistrice, Sajevca, Ribnice in občasno Žlebišce. V pregradi oz. jezu bodo stalni talni izpusti, ki bodo spuščali voda
Zadrževalnik bo omogočal ureditev zemljišča ob vodah (vse do Globeli in Podklanca), tako da bodo ob normalnih razmerah celo boljša in dajala več kot doslej, za intenzivno kmetijsko proizvodnjo pa bo pridobljenih okoli 800 ha ravninskih zemljišč, ki so zdaj zaradi pogostih poplav zamočvirjena.
Zadrževalnik bo zgrajen tako, da ga bo možno kasneje preurediti v akumulacijo. To bodo storili takrat, ko bo za to pokazala zanimanje inuustrija obeh občin, ki bo potrebovala več tehnološke vode. Zdaj akumulacije ni možno graditi tudi zato, ker ni na razpolago dovolj denarja.
Zaradi omejevanja investicij je Območna vodna skupnost Ljubljanica—Sava morala močno skrčiti srednjeročni načrt, zaradi česar je v njem ostal izmed vseh zadrževalnikov le prigoriški. Vendar se bo tudi njegova gradnja zavlekla vse do leta 1985. Za gradnjo bo območna vodna skupnost zagotovila na leto (od 1983 do 1985) približno 50 milijonov dinarjev.
J. PRIMC
Na slovesnosti v Ziljah sta pred kratkim gasilsko društvo Zilje in Vukova Gorica—Glavica iz sosednje Hrvaške podpisali listino o pobratenju. Slovesnosti so se udeležili tudi družbenopolitični delavci obeh občin ter predstavniki obeh gasilskih zvez. Ob tej priložnosti so krstili gasilski brizgalni obeh društev; pokrovitelj ziljske je Novo-teksov tozd iz Vinice. Po kulturnem programu, ki so ga pripravili mladinci in pionirji iz Zilj, je bila gasilska veselica.
Uresničljive zahteve
Izhodišča za spremembo družbenega piana občine — Kljub dodatnim obveznostim izvoz še naprej temeljna
usmeritev
SINDIKAT V SEDANJIH GOSPODARSKIH RAZMERAH
Na torkovi prvi seji novega predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov v Črnomlju je med drugim tekla beseda o pripravah na 10. kongres slovenskih sindikatov, o vlogi občinske sindikalne organizacije v sedanjih gospodarskih razmerah ter o kršiteljih družbenega dogovora o razporejanju osebnih dohodkov in skupni porabi v lanskem letu.
V BRIGADI NAJVEČ DEKLET
činski odbor RK, osnovna šola Ribnica in delovna organizacija RIKO. Pokrovitelj svečanosti je bil ribniški zdravstveni dom.
ODVZELI PUŠKO - V minulem letu so ribniški miličniki zasegli občanom puško mavzerico, puško flo-bert in nekaj streliva. Občani so to orožje imeli brez dovoljenja.
TRIJE NA PREVERJANJE ZNANJA? - V ribniški občini se je
lani zgodilo 62 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 5 ljudi, 49 pa j ih je
bilo poškodovanih. Največ nesreč se je zgodilo na magistralni cesti, in to zaradi neprimerne hitrosti in vinjenosti.
Službe naj ne služijo le sebi
Vedno težja in dražja pot do pravice
Na zadnji seji vseh zborov občinske skupščine Ribnica so med drugim obravnavali tudi poročila o delu organov pravosodja in organov pregona v minulem letu, in sicer družbenega pravobranilca samoupravljanja, postaje milice, sodnika za prekrške, sodišča združenega dela, občinskega javnega pravobranilca, temeljnega sodišča in temeljnega javnega tožilstva.
Zanimiva je bila ugotovitev, da pri takem številu teh pravosodnih organov še vedno manjka sodnikov, in sicer pri temeljnem sodišču Ljubljana kar 50, Dri
enoti v, Kočevju pa eden, kar je manj kot 25 odstotkov. Seveda zaradi vedno večjega števila zaposlenih v teh organih ni čudno, da postajajo postopki vedno bolj zapleteni in dražji pa tudi vle čqo se včasih v nedogled.
Radi sipamo ogenj in žveplo na administracijo, ki je je preveč, in mnogi pri tem vidijo le administratorke in morda še sise. Gotovo pa ima no preveč zaposlenih v vseh neproizvodnih dejavnostih. Vsi ti dajejo drug drugemu delo, ljudstvo pa jim to plačuje.
J. PRIMC
V mladinski delovni brigadi Milke Šobar-Nataše iz črnomaljske občine, ki od 5. junija dela na zvezni akciji Posočje v Kobaridu, je 36 mladih iz občine. V brigadi je največ delavske mladine, med njimi pa prevladujejo dekleta. Njihova izmena traja do 3. julija^
REGy LACIJA PODTURNŠCICE
V zadnjih dveh letih se črnomaljska občina ni razvijala tako, kot so načrtovali v družbenem planu občine za to srednjeročno obdobje, in to predvsem zaradi oteženih gospodarskih razmer. Zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala, oteženega izvoza, zakasnitve pri novih naložbah, visoke rasti cen in še nekaterih drugih vzrokov je prihajalo do težav v proizvodnji in s tem tudi do neuresniče-vanja resolucijskih zahtev.
Vse to in pa dejstvo, da bodo gospodarske razmere še težje, je pripeljalo do tega, da so v občini sprejeli izhodišča za spiemembo družbenega plana. Tako naj bi realna rast družbenega proizvoda namesto po prtj načrtovani Stoodstotni rasla po 4-odst. stopnji, rast produktivnosti namesto po prejšnji 6-odst. po 2 do 2,5 odst. stopnji, za odstotek naj bi bila manjša tudi rast zaposlenosti, medtem ko naj bi realni osebni dohodki naraščali v okviru rasti produktivnosti v Sloveniji.
Tudi v sedanjih težjih razmerah, ko bo organizacijam združenega dela ostalo precej manj deviz od izvoza, ostaja usmeritev v izvoz še naprej ena temeljnih postavk črnomaljskega gospodarstva. Razvijali bodo dejavnosti, ki dajejo visok dohodek na delavca oz. vložena sredstva. Združeno delo mora izdelovati nove proizvode za izvoz, 'akoj je treba začeti uresničevati dobro zastavlje-
ne načrte za povečano proizvodnjo hrane; organiziranost dela mora bit) čim boljša, delovni čas pa morajo povsod prilagoditi potrebam proizvodnje.
Jasno je, da lahko rast družbene ga proizvoda temelji le na večji produktivnosti in na rezultatih novih investicij, od katerih so nekatere že izpeljane, ostale pa bodo zaključene v drugi polovici tega srednjeročnega obdobja.
A. B.
ČRNOMALJSKI DROBIR
ZNAČKE IN PEČENKA - Se
ena značilnost zadnjega jurjevanja, ki se ponavlja tako rekoč že vs® leta; pečenke je zmanjkalo še pred koncem programa, značk, ki so veljale kot vstopnice, pa je ostalo-Tistim, ki jim je bilo težko odšteti borih 30 dinarjev za vstopnino in so brez sremu odrivali mlade fante m dekleta, ki so prodajali značke, tu bilo žal denarja za pečenko, ki so jo prodajali po 70 starih jurjev kilogram. Pa še to: na kresovanju in jurjevanju je bilo vsaj še enkrat toliko ljudi, kot so organizatorji naročili značk.
PESEM POD DEŽNIKI Organizatorjem srečanja obkolpskih pevskih zborov v Gribljah je skoraj uspelo prelisičiti dež: le zbor Beti in
domačini so morali zapeti pod dežniki. Petja pa tudi v dežju ni bilo
Potok Podturnščiea pri Draga-tušu večkrat poplavlja, zato je zemlja ob njem slabše kakovosti. Da bi to izboljšali, so že naredili idejni načrt za regulacijo potoka, v kratkem pa bo pripravljen tudi glavni načrt in računajo, da bodo začeli regulacijo še letos. Dolenjska območna skupnost je za regulacijo že namenila nekaj denarja. Ko bo to delo opravljeno, bo potrebna še agromelioracija in komasacija zemljišč ob Podturnščici in v Črnomlju že iščejo najboljšega ponudnika za izdelavo načrtov.
konec, saj se je po uradnem programu pokazalo, da je v teh krajih „zborov" na pretek in so se „vaje zavlekle pozno v noč ..
KOMUNISTI O SOCIALNEM VARSTVU
Na prihodnji seji občinske konference Zveze komunistov v Črnomlju - sklicana je za torek, 22. junija -bo Osrednja pozornost veljala vprašanjem socialnega varstva v črnomaljski občini. Za sejo so pripravili obsežno gradivo z množico podatkov, od socialne varnosti Romov do subvencioniranja stanarin.
UPOŠTEVANJA VREDEN BAROMETER - Poznavalci razmer z dobrim spominom predlagajo, na! nihče v občini ne prireja nobene irireditve na prostem na tisti dan, -to je v Stranski vasi napovedana veselica. Izkušnje govorijo, da bo takrat gotovo cel dan močno deževalo.
I
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE NOVO MESTO Novo mesto. Novi trg 6/11
Na podlagi 13. člena statutarnega sklepa o oblikovanju, nalogah in Pristojnostih skupščine, zborov in drugih organov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto (SDL št. 4/82) ter v skladu z očili Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu (SDL št.
“/81) in finančnega načrta sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu za leto 1982 objavlja odbor za programiranje in financ'
iranje graditve stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti
°bčine Novo mesto
razpis
zbiranja zahtevkov za posojila iz sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu, ki jih delovne in druge organizacije združujejo V s^a<lu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1982—1985 pri “—Temeljni dolenjski banki — Poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto
I-	Razpisujejo se:
Posojila za nakup etažnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene _ Stadnje do skupne vsote 3,000.000 din
• • Posojila za gradnjo zasebnih individualnih stanovanjskih hiš do skupne vsote 27,000.000 din
H.	Upravičenci do posojil
Do posojil iz sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem 9ospodarstvu po tem razpisu so upravičeni:
L delavci organizacij združenega dela in drugih organizacij, ki so:
~ Podpisale samoupravni spotazum in dopolnitve k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1981 —1985 in ki , ~ redno mesečno združujejo sredstva za vzajemnost v stanovanjskem Gospodarstvu pri LB—TDB Poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto, oziroma jim je bila s sklepom pristojnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti začasno odložena obveznost plačila obračunanega prispevka za vzajemnost;
kmetje kooperanti, ki so:
— v odnosu s kmetijsko organizacijo in jim je iz tega odnosa poleg osebnega dohodka priznana tudi polna delovna doba, in za katere
— se plačujejo vse oblike stanovanjskih prispevkov kot za delavce v organizacijah združenega dela;
•a- delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov;
b.	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, in
c- delavci, zaposleni pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb,
— če redno združujejo sredstva za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti v skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje od 1981 do 1985;
upokojenci in invalidi, ki stalno prebivajo na območju občine Novo
mesto.
Hi. Pogoji za pridobitev posojila:
■ Do posojil za nakup etažnih stanovanj oz. gradnjo zasebnih stanovanjskih biš so upravičeni le tisti prosilci iz II. poglavja tega razpisa, ki so ali še namensko varčujejo pri banki za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja.
Za namensko varčevanje šteje:
— če je prosilec ali član njegove družine do dneva objave tega razpisa varčeval pri banki najmanj eno leto in privarčeval najmanj 5% vrednosti standardnega stanovanja po predkupni ali kupoprodajni pogodbi oz. predračunske vrednosti standardne stanovanjske hiše ali
— če je prosilec ali član njegove družine vsaj eno leto pred objavo tega razpisa namensko vezal, pri banki sredstva za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja najmanj 5 % vrednosti standardnega stanovanja po predkupni ali kupoprodajni pogodbi oz. predračunske vrednosti standardne stanovanjske hiše.
Površina standardnega stanovanja oz. stanovanjske hiše znaša za štiričlansko družino 70 rn2, za vsakega nadaljnjega družinskega člana se poveča za 15 m2, vendar največ do 90 m2 stanovanjske površine.
Za izračun vrednosti standardnega stanovanja oz. stanovanjske hiše se uporablja poprečno očiščena vrednost m2 stanovanjske površine stanovanj, zgrajenih v okviru družbeno usmerjene gradnje v občini Novo mesto v letu 1981 v višini 21.033,00 din.
Za člane družine po tem razpisu štejejo: zakonca, otroci in starši zakoncev, če živijo v skupnem gospodinjstvu.
2.	Do posojil za gradnjo zasebne individualne stanovanjske hiše so upravičeni
le tisti prosilci iz II. poglavja tega razpisa, ki še ne prebivajo v stanovanjski
hiši, za katero prosijo posojilo, in če izpolnjujejo še naslednje pogoje:
— da imajo do dneva objave tega razpisa zgrajeno stanovanjsko hišo najmanj do zaključene III. gradbene faze
— da gradijo stanovanjsko hišo v skladu z odobreno gradbeno—tehnično dokumentacijo
— da bodo stanovanjsko hišo dogradili in usposobili za vselitev najkasneje do 31/12-1985
— da bodo sprostili družbeno najemno stanovanje, v katerem prebivajo.
IV.	Višina posojil
Upravičencem do posojil po tem razpisu pripada posojilo, odvisno od višine dohodkov vseh družinskih članov v letu 1981, in je naslednje:
če je bil poprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim OD na zafjosle-nega v SR Sloveniji v ietu 1981:
do 50%
nad 50 % do 75 % nad 75 % do 100 % nad 100% do 120% nad 120 %
pripada upravičencu posojilo od vrednosti standardnega stanovanja oz. stanovanjske hiše:
za nakup	za gradnjo
v višini do 40 %	30 %
35 %	25 %
30 %	20 %
25%	15%
20%	10%
V.	Odplačilna doba in obrestna mera
Odplačilna doba za posojila bo določena po kreditni sposobno* posojilojemalca in njegovih družinskih članov, pri tem pa bodo upoštevan tudi posojila, ki so jih ali jih bodo dobili posojilojemalec in njegovi družins| člani na osnovi namenskega varčevanja, oziroma posojila, ki so jih dobili j njihovih delovnih organizacijah za gradnjo zasebne stanovanjske hiše, vend ne more biti daljša od 20 let.
Obrestna mera za posojila, odobrena po tem razpisu, je 4 % na leto.
Posojilojemalec začne vračati posojilo takoj po porabi oz. najkasneje dvanajst mesecev po podpisu posojilne pogodbe.
VI.	Vlaganje vlog
Prosilci za posojila po tem razpisu vlagajo vloge z vsemi potrebnim^ dokazili pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti občir" Novo mesto. Novo mesto. Novi trg 6/11, soba št. 60, kjer interesenti posojila prejmejo enotne obrazce in vsa potrebna pojasnila.
Prosilci za posojilo morajo priložiti svoji vlogi za nakup etažne stanovanja (obr. 1 oz. za gradnjo zasebne stanovanjske hišeobr. 1 /a):
a. izjavo organizacije o podpisu samoupravnega sporazuma in dopolnitev Itj-samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjski^ skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1981—1985 ter o združevanju sredstev za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu (obrv
2);	.	V
b. potrdilo organizacije o prosilčevem osebnem dohodku v letu 1981 i njegovem poprečnem osebnem dohodku za zadnje tri mesece pre razpisom posojil ter o njegovih obveznostih (obr. 3 in enako potrdilo za zakonca oz. člana njegove družine (obr. 3/a);
c. izjavo prosilca o njegovih stanovanjskih razmerah (obr. 4);
d. izjavo prosilca o članih skupnega gospodinjstva (obr. 5);
e. izjavo	prosilca o	izpraznitvi družbenega najemnega stanovanja (obr.	6);
f. izjavo	prosilca o	preselitvi v novozgrajeno hišo (obr. 6/a);
g. potrdilo banke o namenskem varčevanju (obr. 7);
h. izjavo	prosilca o	prejetih stanovanjskih posojilih (obr. 8;;
i. fotokopije pogodb o namenskem varčevanju pri banki	za	rešitev
njegovega stanovanjskega vprašanja;
j. fotokopije posojilnih pogodb za vsa posojila, ki jih je porabil za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja;
— kupci etažnih stanovanj:
k. kupoprodajno pogodbo o nakupu stanovanja v etažni lastnini
— graditelji zasebnih stanovanjskih hiš:
I. gradbeno dovoljenje za gradnjo individualne družinske stanovanjske hiše z vso gradbeno tehnično dokumentacijo; m.zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu oz. solastništvu stavbne parcele, na kateri gradi stanovanjsko hišo.	>
J
Če upravičenec do posojila gradi zasebno individualno hišo v neorganizirani gradnji, to je izven zazidalnih načrtov, se-posojilo, izračunano po določilih tega razpisa, zmanjša za 20 %.
Upravičencem do posojil iz tretje točke II. poglavja tega razpisa pripadajo za 50 odstotkov povečana posojila.
Prednost pri pridobitvi posojila imajo tisti upravičenci, ki:
— so imeli nižji poprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu
— nimajo stanovanja ali prebivajo v neprimernem oziroma neustreznem stanovanju;
— bodo sprostili družbeno najemno stanovanje, v katerem stanujejo.
Skupna vsota vseh posojil za nakup etažnega stanovanja ne sme presegati
80% predračunske oz. končne vrednosti po kupoprodajni pogodbi ob upoštevanju standardne stanovanjske površine.
Skupna vsota vseh posojil za gradnjo zasebne stanovanjske hiše oz. stanovanja ne sme presegati 60 % vrednosti standardnega stanovanja.
Upravičenec do posojila in njegov družinski član lahko pridobi pri Samoupravni stanovanjski skupnosti samo enkrat posojilo za nakup ali gradnjo istega stanovanja ali stanovanjske hiše.
VII.	Druga določila
Rok za sprejemanje vlog je do 15. julija 1982.
Vloge za posojila, ki bodo vložene po tem datumu in nepojjolne vloge ne bodo obravnavane.
Odbor za programiranje in financiranje graditve stanovanj bo po preveritvi vlog za posojila in dokazil sprejel sklep o odobritvi posojila oziroma c zavrnitvi vloge. Zoper sklep odbora je dojjustna pritožba v roku petnajst dn po njegovem prejemu na zbor uporabnikov Samoupravne stanovanjskr skupnosti občine Novo mesto. Sklep zbora uporabnikov je dokončen ir zoper njega ni pritožbe.
Upravičenci, katerim bo odobreno posojilo po tem razpisu, bodo sklejtal posojilne pogodbe pri L8-TDB - Poslovni enoti za stanovanjsko ir komunalno kreditiranje Novo mesto, ki bo zahtevala od posojilojemalcev zavarovanje posojila in kontrolirala namensko porabo posojila.
Številka: 271/9 Novo mesto, 10. 6. 1982
Odbor
za programiranje in kreditiranje graditve stanovan 390/24—82
Avtopromet, gostinstvo in turizem GORJANCI", Novo mesto — Straža,
vabi, k sodelovanju
1.	AVTOMEHANIKE ZA VZDRŽEVANJE AVTOBUSOV IN TOVORNIH VOZIL
2-	VODJO SKLADIŠČA V STRAŽI
Pogoji; Pod št 1: kandidati morajo imeti končano poklicno avtomehaniško šolo. Delavci iz oddaljenih krajev imajo možnost stanovati v Novem mestu. Pod št 2: delavec mora imeti končano šolo za poslovodne kadre v blagovnem prometu in dve leti prakse ali trgovsko šolo in tri leta prakse pri prodaji tehničnega materiala. Za vse kandidate je splošni pogoj: odslužen kadrovski rok •n trimesečno poskusno delo. Odbor za delovna razmerja
dom starejših občanov novo mesto
objavlja
prosta dela in naloge za:
)• glavnega kuharja,
2. srednjo medicinsko sestro,
3. strežnico(ka) negovalko(ca) za nedoločen čas, • strežnico negovalko za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu).
Pogoji: L — KV kuhar — nad 3 leta delovnih izkušenj
— dodatna usposobljenost za pripravo diet ob upoštevanju medicinskih navodil
— organizacijske sposobnosti za vodenje dela v kuhinji
2. - končana srednja medicinska šola _ — 3 leta delovnih izkušenj
3. in 4.
— končana popolna osnovna šola ~ starost nad 18 let
— smisel za delo s starejšimi ljudmi
~ 1 leto delovnih izkušenj pri podobnih opravilih
Pelovno razmerje se sklene za nedoločen čas (razen pod 4), s polnim delovnim časom Poskusno delo traja 3
mesece.
Kandidati nai svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju Pogojev vtože v 7 dneh po objavi na naslov: Dom starejših °bčanov. Novo mesto, Šmihel 1.
393/24-82
Komisija za delovna razmerja in družbeni standard pri ZTO~ TOZD za promet Novo mesto
objavlja prosta dela in naloge:
SNAŽILKE
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Delo se opravlja v izmeni.
Pogoji: poskusno delo 30 dni.
Prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa Komisiji za delovna razmerja in družbeni standard ZTO, TOZD za promet Novo mesto. Kolodvorska 1, 68001 Novo mesto, P. P. 75.
388/24
Delavski sveti DO Cestnega podjetja Novo mesto — TOZD Vzdrževanje cest Kočevje in TOZD Vzdrževanje cest Krško
razpisujejo
dela oziroma naloge:
1. POMOČNIKA DIREKTORJA DO ZA FINANČNE ZADEVE
2. POMOČNIKA DIREKTORJA DO ZA SPLOŠNE ZADEVE
3. DIREKTORJA TOZD VZDRŽEVANJE CEST KOČEVJE
4. DIREKTORJA TOZD VZDRŽEVANJE CEST KRŠKO
Razen splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje — pod zap. št 1
— izobrazba diplomiranega ekonomista in najmanj 2 leti delovnih izkušenj v stroki
— izobrazba ekonomista in 4 leta delovnih izkušenj v stroki
— pod zap. št. 2
— visoka ali višja izobrazba pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih nalog
— pod zap. št. 3 in 4
— višja ali srednja izobrazba gradbene, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri ali drugo dejavnosti TOZD primerne tehnične smeri in najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, če imajo višjo izobrazbo oz. 10 let delovnih izkušenj. Če imajo srednjo izobrazbo
Mandat delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi traja štiri leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: pod zap. št. 1 in 2 na DO CP Novo mesto, Ljubljanska 8, ood zap. št 3 na TOZD Vzdrževanje cest Kočevje pod zap. št. 4 na TOZD Vzdrževanje cest Krško z oznako „ZA RAZPISNO KOMISIJO".
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v osmih dneh po opravljeni izbiri.
LESNINA, proizvodno in trgovsko podjetje z lesorr; lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materiaiorri n. sol. o. Ljubljana TOZD Dekorles Brežice, razpisuje po sklepu delavskega sveta TOZD z dne 10. 6. 1982, prosta dela in naloge:
DIREKTORJA TEMELJNE ORGANIZACIJE
Kandidati za navedena dela oziroma naloge morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- višja ali srednja izobrazba lesne, ekonomske ali pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta v lesni industriji
- biti morajo moralno politično neoporečni >— imeti morajo organizacijske in vodstvene sposobnosti za usklajevanje interesov dejavnosti temeljne in delovne organizacije ter razgledanost na področju gospodarstva. Delavec, ki opravlja dela in naioge direktorja TOZD, ima posebna pooblastila in odgovornosti ter je izbran za 4 leta. Kandidati naj dostavijo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih del na naslov: Lesnina Ljubljana TOZD Dekorles Brežice 68257 DOBOVA v roku 15 dni po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po končanem razpisu.
LESNINA, proizvodno in trgovsko podjetje z lesorn lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n. sol. o. Ljubljana TOZD Dekorles Brežice, razpisuje po sklepu delavskega sveta TOZD z dne 10. 6. 1982, prosta dela in naloge VODJE PRODAJE
Kandidati za navedena dela oziroma naloge morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — srednja izobrazba tehniške, komercialne ali ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj v prodaji pohištva
— biti morajo moralno politično neoporečni
Delavec, ki opravlja dela in naloge vodje prodaje TOZD, ima posebna pooblastila in odgovornosti ter je izbran za 4 leta.
Kandidati naj dostavijo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih del na naslov: Lesnina Ljubljana TOZD Dekorles Brežice 68257 DOBOVA v roku 15 dni po objavi razpisa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po končanem razpisu.
N DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO, SOKOLSKA 1
URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, j INŽENIRING
TEDENS
Četrtekf 17. junija Lavra Petek, 18. junija Marko Sobota, 19. junija - Julijana Nedelja, 20. iunija - Silverij Ponedeljek, 21. junija - Alojzij Torek, 22. junija - Ahacij Sreda, 23. junija - Kresnica Četrtek, 24. junija - Janez
LUNINE MENE 21. junija ob 12.52
mlaj
BRESTANICA: 19. 'n 20. 6. izraelski barvni film Limonin sladoled.
BREŽICE: 18. in 19. 6. ameriški barvni diim Brubeker. 20. in 21. 6. angleški barvni film Tessa. 22. in 23. 6. švedski barvni film Ljubezen na vrtiljaku.
. ČRNOMELJ: 18. in 21. 6. ameriški film Fantazmi. 19. in 20. 6. ameriški film Furija. 20. 6. ameriški film Dobrodošli, mister Shance. 22. 6. angleški Film Veliki rop zlatega vlaka. 24. 6. ameriški film Bratje Blues.
KOSTANJEVICA: 19. 6. ameriški film Norčije v kampu. 20. 6. angleški film Peti mušketir. 23. 6. ameriški film Navijačice.
KRŠKO: 19. in 20. 6. ameriški film Zigalo. 23. 6. jugoslovanski film Krč. 24. 6. angleški film Razbito steklo.
’ SLUŽBO DO Si
SPREJMEM manjša mizarska dela in popravila. Ponudbe pod šifro: ..UGODNO”.
STANOVANJA
MLAD ZAKONSKI PAR, ki pričakuje otroka, išče garsonjero ali vsaj sobo, kuhinjo ter kopalnico v Novem mestu. Cenjene stranke naprošava, da ponudbo sporoče na telefon 25-829.
MANJŠE STANOVANJE (35 m2) in 280 m2 vrta na območju Novega mesta prodam. Naslov v upravi lista (2542/82).
STANOVANJE (eno ali dvosobno) v Novem mestu ali okolici iščem. Naslov v upravi lista (2543/82).
SOBO IN KUHINJO iščeta starejša upokojenca, vzameta v najem tudi hišo. Možnost predplačila. Naslov v upravi lista (2540/82).
Motorna vozila
GS PALAS, letnik 1978, prodam. Vprašajte na telefon 22-410. Ogled v petek in soboto: Poslek, Zagrebška 2, Novo mesto.
TAM 5500, registriran do maja 1983, prodam. Vidrih, Zameško, Šentjernej.
MOTOR 14 TLS prodam. Naslov v upravi lista (2541/82).
PRODAM Tomos APN 4 (brez luči), zaščitno čelado, ledvični ras in rokavice, vse za 1,2 M. Dušan Stupar, Majde Šilc 8, Novo mesto.
OSEBNI AVTO SUMBEAM, letnik 1971, motor 1978, neregistriran (potrebno je popravilo zavor), prodam. Cena 13.000 din. Miško-vič, Segova 6, Novo mesto.
ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do marca 1983, prevoženih 64.000 km, prva lastnica, prodam. Telefon 23 015 (od 6. do 14. ure).
OM T1TANO z dvigalom J anseres in prikolico prodam. Ivan Jelenič, Globočice 11, Kostanjevica.
R 4, karamboliran, letnik 1980, prodam. Koštialova 33, Novo mesto.
MOTOR za Z 101, letnik 1974, prevoženih 50.000 km, prodam za 9.000 din. Vovko, Potov vrh 26, Novo mesto.
ZASTAVO 750, starejši letnik, avto radio in omare, visoke, za dnevno sobo, prodam. Romih, Šegova 3, Novo mesto, tel. 22-211.
ZASTAVO 101, letnik 1966, prevoženih 60.000 km, karamboli-rano, prodam Muhič, Petane 5, Novo mesto.
SPAČKA, letnik 1974, orodam. Telefon 24-853.
ŠKODO MB in ZASTAVO 101, potrebno manjšega popravila, prodam Agnič, Gotna vas 51 c. Novo mesto.
ZASTAVO 750 luxe, letnik 1976, prodam. Ledeča vas 4, Šentjernej.
R 4, letnik 1979, ugodno prodam Stane Pustavrh, MDB 15, Leskovec, telefon 71-367 ali 71-463.
GOLF JGL prodam Informacije na telefon 25-961.
ZAPOROŽCA, letnik 1977, registriranega do februarja 1983, prodam za 18.000 din. Bratkovič, Gor. Brezovica, Šentjernej.
TOVORNI AVTO Tam 2001 prc* dam Franc Cimerman, Dobravice 34, 68310 Šentjernej, telefon 85-446.
ŠKODO J 05 S, letnik 1979, in WV, letnik 1975, prodam. Telefon 84-994.
KOMBI Z 435, neregistriran, v voznem stanju, letnik 1976, prodam Kadič, Slančji vrh 6, Tržišče.
AMI 8 nujno prodam. Dušan Kna-fel, Milke Šobar 4, Novo mesto.
ZASTAVO 101, letnik 1975, prodam. Ivan Luzar, Šegova 6, Novo mesto.
PUCH 175 ccm prodam Becele, Smolenja vas 63, Novo mesto.
126 P, karamboliran, vozen, letnik 1979, orodam Tel. 22-288.
ZASTAVO 101, 'etnik 1977, lepo ohrapjeno, registrirano za celo leto, prodam. Ogled popoldne od 16. ure dalje. Marjan Cinkole, Srebrniče 7, Novo mesto.
SPAČKA, letnik 1974, obnovljenega, prodam Oklešen, Danila Bučarja 23 (Bršljin), Novo mesto.
KOMBI ZASTAVA 750 K, letnik 1972, prodata Informacije na telefon 21-712, popoldne in zvečer.
ŠKOLJKO, kompletno, za ZASTAVO 750, prodam Naslov v upravi lista (2546/82).
'DIANO, letnik 1979, prodam Ciril Flajs, Sp. Vodalc 18, Tržišče.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto
USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 12 din. Letna naročnina 480 din, plačljiva vnaprej — Za delovne in družbene organizacije 960 din Za inozemstvo 960 din ali 23 ameriških dolarjev oz. 52 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglasa 220 din, za razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 330 din, 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 13 od 1. 11. 1981 dalje. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščina SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 62100-603-30624 - Naslov uredništva 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, p. p. 33 (telefon (068) 23—606 - Naslov uprave Jenkova 1,p. p. 33 tel. (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23—611 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - časopisni stavek, filmi in prelom DITC tozd Časopis Dolenjski list, oddelek grafične priprave Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
ŠKODO	100	L, prevoženih
32000 km, registrirano do maja 1983, prodam. Ogled v popoldanskem času. Janez Cesar, Prečna, n. h., Novo mesto.
R 4, letnik 1976, prodam. Gregorčič, Regerča vas 162, Novo mesto, telefon 22 -910.
R 4 TL, letnik 1978, registriran do maja 1983, ugodno prodam. Informacije po telefonu 21 605 do 14. ure.
ZASTAVO 750 de luxe, odlično ohranjeno, prodam. Ivan Žičkar, Stanetova 2, Sevnica, telefon 81-096.
j| Kmetijski stroji
NAKLADALKO (22 m3), ohranjeno, po ugodni ceni prodam. Anton Kučič, Črneča vas 27, Kostanjevica na Krki, telefon 69-796 (služba).
ROTACIJSKO KOSILNICO Sip 135 prodam ali zamenjam za FF garo ali BCS. Lah, Armeško 49, 68290 Brestanica.
TRAKTOR Aicher (16 KM) s koso prodam. Rudi Petan, Arnovo selo 24, Artiče.
ŽITNI KOMBANJ Zmaj 780 pro dam. Franc Jordan, Ostrok 21, Šentjernej.
TRAKTOR Tomo Vinkovič (30 KM) s priključki (plug, brana in freza) prodam. Zvone Štublar, Lipovec 5, 68333 Semič.
OBRAČALNIK Maraton za BCS prodam. Telefon (061) 861-327.
MOTORNO ŠKROPILNICO Stihi prodam Franc Turk, Gor. Maha-rovec 6, Šentjernej.
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO (15 m3) Sip Šempeter prodam Ivan Vovko, Brezje 1, Ratež, Brusnice.
TRAKTOR Ursus C 335, 700 delovnih ur, v odličnem stanju, prodam Rudi Bromše, Čanje 9, 68283 Blanca.
TRAKTOR (18 KM), brane in plug Tomo Vinkovič prodam Jože Boltes, Gabrje 3, Brusnice.
NAKLADALKO za seno prodam po ugodni ceni. Martin Brodarič, Ro-salnice 6, Metlika.
PRODAM
ŠTEDILNIK (elektrika, plin) in Kuepersbusch ter hrastove plohe prodam Kuhar, Mokronog 86, telefon 49-069.
GUME (650 x 16), nove, zimski profil, prodam. JožcPinoza, Žur-kov dol 44, Sevnica.
ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ za podplate prodam Tel. (068) 62-165.
DVA PRAŠIČA, težka po 100 kg, za zakol, prodam Informacije od 15. ure dalje na naslov Franc Hribar, Zasap 18, Cerlje ob Krki.
MLAJŠEGA VOLA (4 leta starega) prodam Milka Smrke, Gor. Glo-bodol 8, Mirna peč.
NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU prodam dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo z jedilnim kotont, hladilnik (80 I), dodatna poč na trdo gorivo, elemente dnevne sobe (lnahagonij), dvojno ležišče, kavč in preprogo. Plačilo možno tudi s potrošniškim kreditom Informacije od 18. do 20. ure na telefon 22-250, Novo mesto.
SPALNICO, starejšo, 'Z trdega lesa, oreh, noceni prodam zaradi selitve. Rajakovic, Gotna vas 42, Novo mesto.
PRODAM večje število čebeljskih družin na AŽ satih in več kranjF čev ali rojev. Franc Grabljevic, Čcšence 1. Mirna pečr
TELEVIZOR Gorenje, črno-bel, prodam Luzar, Šegova 6, Novo mesto.
PRIKOLICO za osebni avto prodam Dušan Gačnik, Potov vrh 53, Novo mesto.
SPALNICO, rabljeno, ugodno prodam Lahko tudi zamenjam za drva. Krajnc, Adamičeva 38, Novo mesto.
PRODAM kravo ali telico, brejo devet mesecev. Cimermančič, Šentjošt 5, Stopiče.
POCENI PRODAM kombinirano klasično omaro in raztegljiv kavč. Colarič, Cegetniea 21, Novo mesto, telefon 23-097.
BETONSKO OPEKO (polokrogli bloki) za silos prodam (750 kom). Jože Rataj, Otočec 39.
PRODAM 3 ni3 suhih hrastovih plohov. Mačkovec 6, Novo mesto.
TELEVIZOR, črno-bel, no ugodni ceni prodam Bešo Camil, Nad mlini 24, Novo mesto.
MOTOR (175 Cm3). dvotaktni, stabilen, prodam. Telefon 23-910.
LES za ostrešje, primerno za zidanico ali vikend, prodam. Danica Dular, Gor. Straža 11.
.PRODAM polkavč, štedilnik (plin, elektrika) in hladilnik. Petrina, Ločna 14, Novo mesto
MREŽO za zaščito vinograda proti toči prodam Informacije na telefon 24 172. no 14. uri.
40 KV umetnega kamna ter modele za umetni kamen prodam. Telefon (061) 772 330.
JADRNICO čoln za štiri osebe prodam ali zamenjam za Maestral 18- Silvo Šercelj, Trdinova 5, Novo mesto, telefon 25 888.
PRODAM 10 močnih, zdravih čebeljih družin z AŽ panji ali brez njih. Antonija Novosele, Vrhje 7, 68258 Kapele.
MLADIČF1 nemškega ovčarja z rodovnikom prodam Lojze Jurkovič, CK Z 136, Krško.
OTROŠKO POSTELJICO z jogijem prodam hkrati zamenjam za R 14, R 9 ali R 5. Telefon 24-710.
OTROŠKI VOZIČEK prodam, telefon 24- 116.
DRVA, mešana, 23 metrov, prodam. Cena po dogovoru. Jože Gazvoda, Šentjošt 8, Novo mesto. Kličite telefon 43-752!
PLEŠIVIŠKO VINO, kvalitetno (namizno belo, rizling), večjo količino (od 50 litrov dalje), prodam. Zvonko Tomac, Dolnja Reka 5, Jastrebarsko.
STREŠNO OPEKO Kikinda (600 kom), rabljeno, prodam. Anton Ravbar, Vavta vas 17, Straža.
HARMONIKO (Be, Es, As) prodam. Slavko Plut, Mladica 9, 68333 Semič.
ŠKOTSKEGA OVČARJA (Lessija), irobarvnega, z rodovnikom in vzrejenim dovoljenjem starega dve leti, ugodno prodam Telefon (068) 49-018, v večernem času.
KUPIM
PARCELO, primerno za vikend, kupim Naslov v upravi lista (2547/82).
PIANINO kupim Telefon 22-380.
R 4, star 2 do 3 leta, kupim Ponudbe na tel. (068) 22-855,
ZAZIDLJIVO PARCELO (1519 m2) 800 m od Dolenjskih Toplic prodam Ponudbe pod šifro: ..NAVEDITE CENO' .
PARCELO (26 a) ob glavni cesti konec Brežine pri Brežicah prodam Voda in elektrika na parceli. Telefon (068) 62-165.
PRODAM zaraščen gozd ob regionalni cesti blizu Šmarjeških Toplic. Prav tam prodam več parcel za vikend z vodovodom in elektriko. Pojasnila na telefon (068) 22-215 (v jutranjih urah).
HIŠO z gospodarskim poslopjem in vrtom na Rojah pri Šentjerneju prodam Naslov v upravi lista (2544/82).
PARCELO (30 a) s hišo in vrtom, primerno za takojšnjo vselitev ali za vikend, prodam Informacije dobite vsak dan po 15. uri pri Šutar, Orešje 11, 68220 Šmarješke Toplice, ali pa do 13. ure na telefon (068) 21-826, itn. 353.
RAZNO
ALI ŽIVI V DOLINI Krke od Novega mesta do Kostanjevice osamljena ženska z domom in zemljo, ki potrebuje moškega 55 let, vajenega kmečkih in zidarskih del, z nekaj premoženja? Sem dobrosrčen, nealkoholik, nekadilec. Ponudbe pod šifro: „ RAZOČARAN”.
V NAJEM dam hlev za konje in seno na rastilu za leto 1983/84. Naslov v upravi lista (2545/82).
MARIJA GOLF, Rdeči kal 4, Šentvid pri Stični, preklicujem pašo živine po senožeti in sekanje drv ter grabljenje listja po mojih gozdovih (par. štev. 1214/7, 1153 in 1214/7). Kdor te prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
ANTONIJA PEPEL, Šmarješke Toplice 28, oreklicujem žaljivo besedo (kuzel), ki sem jo izrekla ANTONIJI TOMAŽIČ iz Šmarje-škili Toplic 24 ter se ji zahvaljujem, daje odstopila od tožbe.
Dragi LOJZKI JUVANČIČ iz Dol. Podpoljan 8 pri Ortneku želimo vse najboljše, veliko zdravja in sreče za njeno dvojno praznovanje Hočevatjevi in Juvančičevi.
MINKI VRANIČAR iz Čuril pri Metliki prisrčno čestitajo za odlično opravljeno diplomo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo kemija brat Zvonko, mama in ate.
JARČKE, stare devet tednov, rjave, odlične nosnice, dobite y Kurjc-reji v Medvodah, 200 metrov niže od Restavracije na Klancu.
TRAKTORSKE PRIKOLICE, prikolice za prevoz živine, 'raktor-ske nakladalke za gnoj in avtomobilske prikolice z atestirano premo izdelujem in popravljam. Dušan Gačnik, Potov vrh 33, Novo mesto.
ELEKTROINSTALACIJE opravljam hitro in kvalitetno. Material imam na zalogi. Stane Fink, Ulica talcev 2. Novo mesto.
12—, 13-, 14-, 15- in 16-colske gumi vozove, nove, prodam za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego. Delamo tudi vse vrste traktorskih prikolic in osovine za traktorske prikolice. Dostava na dom po dogovora Priporoča se STANE BULC, Jurčkova pot 73, Lj ubli ana- Rak ovnik. VODOVODNE INSTALACIJE napeljujem in popravljam. Material imam na zalogi. Možnost plačila z bančnim kreditom. Drago VIRC, Tomšičeva 11, 68210 Trebnje, telefon 44-594.
RAZKOŠJE V STELJI
17. julija bo na Vinomeru pri Metliki velika veselica, ki jo pripravljajo člani metliške folklorne skupine „Ivan Navratil". To ne bo navadno popivanje in veseljačenje, ampak obljubljajo prireditelji pester spored. Med drugim bo nastopil Tomaž Domicelj, pevec, ki je razburil pred leti varuhe morale s pesmijo o svojem tička Zapel jo je na Noči na Kolpi, ko je bila ta zabavna prireditev še na metliškem kopališču. Tomaž se je znašel pred obličjem sodnika za prekrške, plačal pa je tudi kažem No, poleg vsega zanimivega bo na Vinomeru tudi vlečenje vrvi.
V času od 3. do 9. junija so v novomeški porodnišnici rodila Tatjana Vranešič iz Mokronoga -Simono, Fanika Mikolič iz Birčne vasi - Aleša, Katarina Rman il Mokronoga — Nino, Boža Novak j* Krškega Alenko, Ana Železnik iz Dolnjega Zabukovja - Špelo, Silva Zoran iz Gorenje vasi - Silvo, J°z>" ca Maček iz Metlike - Vladko, Jožefa Ovink iz Dolge vasi - Srečka, Ujemala Hasič iz Semiča Sandro, Ivanka Hoznar iz Ručetne vasi - Petra, Nevenka Strmole} Mirne - Žiga, Asima Nadarevič v Črnomlja - Sadmira, Ljudmila Su» iz Stehanje vasi - Primoža, Marjeta Adlešič iz Vinice - Majo, Marin* Cunk iz Kostanjevice - Danijela, Anka Jurečič iz Goriške vasi ' Igorja, Anica Grabrijan z Vrhovcev — Sandija, Cvetka Možina z Volčjih njiv - Vesno, Silvana Dvoršak iz Brestanice - Ksenijo, Ana Šega Z Brinja - Dejana, Andreja Abram (Z Šmalčje vasi — Uroša, Irena Ivič iz Leskovca - Anito, Ana Brklje iz Brihovega - Zlatka, Marija Martič iz Loga - Saša, Zehida Šarič iz Črnomlja - Jasmina, Danica Tratar iz Trščine - Andreja, Jožica Kuntarič s Pristave - deklico, Milka Pe-kolj iz Zagorice - dečka, Štefanija Praznik iz Velikega Lipovca — dečka, Irena Lavrič iz Žužemberka -dečka in Vida Zupanc iz Dobrave -dečka. Čestitamo!
DO,,NOVOLES" TOZD IGK Trebnje Datum: 15. 6. 1982
ci
novoles
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. UpravIjalec stiskalnice — 1 delavec
Pogoj: popolna osnovna šola, priučevanje 6 mesecev.
Dela se 4-izmensko delo. Poskusno delo traja 45 dni.
2. Sortiranje in pakiranje izdelkov — 4 delavci
Pogoj: končana osnovna šola, Driučevanje najmanj 3 mesece.
Dela se 4-izmensko delo. Poskusno delo traja 30 dni.
3. Upravljalec transporterja ploščic — 2 delavca
Pogoj: končana osnovna šola, priučevanje do 6 mesecev. Dela se 4-izmensko delo. Poskusno delo traja 30 dni.
4. Pripravljalec mase — 1 delavec.
Pogoj: poklicna šola strojne ali kemijske smeri, najmanj 3 mesece delovnih izkušenj.
Dela se 4-izmensko delo. Poskusno delo traja 30 dni.
5. Upravljalec peči — 1 delavec.
Pogoj: poklicna šola keramične, kemijske ali strojne smeri, oriučevanje najmanj 6 mesecev.
Dela se 4-izmensko delo. Poskusno delo traja 45 dni.
6. Pomočnik upravljalca mlina — 1 delavec
Pogoj: nepopolna osnovna šola, oriučevanje do 6 mesecev.
Dela se 1-izmensko delo. Poskusno delo traja 30 dni.
7. Vzdrževalec — 5 delavcev
Pogoj: KV ključavničar, ali druga ustrezna smer, najmanj 10 mesecev delovnih izkušenj.
Dela se 4-izmensko delo in 2-izmensko delo. Poskusno delo traja 30 dni.
8. Elektrikar — 1 delavec
Pogoj: KV elektrikar, najmanj 10 mesecev delovnih izkušenj.
Dela se 4-izmensko delo. Poskusno delo traja 30 dni.
9. Strugar — 1 delavec
Pogoj: poklicna šola, najmanj 10 mesecev delovnih izkušenj.
Dela se 2-izmensko delo. Poskusno delo traja 45 dni.
10. Izmenovodja — 1 delavec
Pogoj: delovodska šola keramične ali strojne smeri najmanj 2 leti delovnih izkušenj.
Dela se 4-izmensko delo. Poskusno delo traja 60 dni.
11. Oblikovanje pečnic — 3 delavci
Pogoj: končana osnovna šola, Driučev/anje nad 6 mesecev.
Dela se 2-izmensko delo. Poskusno delo traja 30 dni.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15. dneh po objavi na naslov: NOVOLES, lesni kombinr*. TOZD IGK Račje Selo, 68210 Trebnje.
O izbiri bomo kandidate obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju vlog.
398/24-82
22
i	ZAHVALA
Ob ttžžki in nenadni izgubi našega dragega očeta, moža, starega očeta, tasta in brata
JOŽETA BUTALE
iz Lokev 22 pri Črnomlju
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam v tem težkem trenutku stali ob strani. Posebno zalivalo smo dolžni sosedom in vsem vaščanom, kolektivu SCT TOZD Kovinar za vso pomoč, Beti C rnomelj, VVZ Semič, ZB, GD Petrova vas, Dmštvu upokojencev in vsem ostalim za darovane vence in cvetje, vsem trem govornikom, župniku za opravljeni obred in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Ana, otroci Toni, Pavle, Marija z družino, brat Matija, sestra Marija in Kristina z družinami ter ostalo sorodstvo Lokve, Irak, Črnuče, Lipovec, Hrast, Gor. Paka, dne 10. junija 1982
Že šmarnice nežne cveta in nageljni beli lepo, a tebe najdražja moja LIČA ni, da bi sku[Xij še bili.
V SPOMIN
Najbolj žalosten dan je 14. 6. 1979, ko je prenehalo biti plemenito srce naše nenadomestljive hčerke, sestrice, tete in botrce
LIČEFARAGONA
«	iz	Hrastja	2
Komaj 19 let si dopolnila in si nas za vedno zapustila. LIČA vsak dan te imamo v mjslih, to je trpljenje in bolečina. Hvala vsem, ki ji darujete cvetje in prižigate svečke na njenem preranem grobu.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 73. letu nas je nepričakovano zapustila naša ljuba mama, babica, prababica in sestra
ANA ERŽEN
iz Kočevja
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in kolektivom SDK, ZB Kočevje mesto, Društvu upokojencev ter stanovalcem iz Kidričeve 4 za darovane vence in cvetje, za izrečeno sožalje in vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni župniku za opravljeni obred, godbi, govornici ob odprtem grobu in pevkam za zapete žalostinke. Vsem še enkjat iskrena hvala!
Žalujoči: sin in hčerke z družinami, brat, sestra in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre mame, stare mame, sestre, tašče in svakinje
MARIJE GODINA
iz Orehovice 30
nudeno pomoč, kolektivu IMV Novo mesto, Iskri Šentjernej, krajevni organizaciji ZB in gasilskemu društvu Orehovica za podarjene vence, Mešanemu pevskemu zboru Šentjernej za zapete žalostinke jn predstavnikom krajevne organizacije ZB Orehovica in Kartuzije Pleterje za izrečene poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustila naša mama, stara mama, prababica, sestra in teta
AMALIJA RANTAH
iz Škovca 19, Tržišče
. vso in za
govorniku
■ iiaac iCi umu L61CM1 auz.uijv.	1	■■	  —	  ■>	,	.-
Selevšku, moškemu pevskemu zboru iz Mokronoga ter duhovnikoma za lepo opravljeni obred in vsem, Ki ste našo drago mamo v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 80. letu življenja nas je za vedno zapustil ljubljeni mož, oče, ded in praded
ANTON KINK
z Velikega Kamna 11 ♦
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tolažilne besede, podarjeno cvetje in vence ter ostalo pomoč. Za zdravstveno skrb se zahvaljujemo dr. Ladtki in dr. Malvašiču in ostalemu zdravstvenemu osebju ZD Senovo. Hvala tudi govorniku za poslovilne besede, pevcem in duhovniku za opravljeni obred.
Se enkrat lepa hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Mici, hčerka Mini, sin Edi z družinama, vnuki ter pravnuki
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tete in sestre
ANTONIJE BREGAR
iz Mihovega 6 pri Šentjerneju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, sosedom in znancem, ki ste pokojni darovali vence in cvetje, jo spremili na zadnji poti, nam pa kakorkoli izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo ŠCGT Novo mesto za podarjena venca, IMV Novo mesto, dr. Vesni Šuštaršič. Iskrena hvala tudi župniku za opravljeni obred.
Žalujoči, hčerka Jožica, sin Branko, brata Martin in Jože, sestra Pepca ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 73. letu nas je nepričakovano zapustil naš neizmerno dragi oče, stari oče,
brat in stric
JOŽE MATJAŠIČ -MIKOLIČ
iz Rakovca 8
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence ter spremstvo pokojnega na zadnje prebivališče. Posebna zahvala kolektivoma ..BETI” m „NOVOTEKS” Metlika za izrečeno sožalje in cvetje, duhovniku pa za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerka Mirna, sinovi Jože, Tone, Martin in Ivan z družinami, brat in sestra ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
SPOMIN
Ob nenadni, tragični in boleči iz gubi našega sina in brata
Danes mineva leto dni, odkar nas je tragično zapustil naš ljubljeni sin in brat
MAKSA
KUNŠKA
JOŽE VIRC
iz Gor. Kamenja 6
Vsem, ki se ga spominjate in mu prinašate cvetje in
se zahvaljujemo za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih sosedom, kolektivu pošte Sevnica, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste z nami sočustvovali, pokojnemu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
prižigate svečke na njegovem preranem grobu, posebno Marici Andruščišen, iskrena hvala!
Žalujoči: mama, brat Ivo in sestra Joži z družino
Neutolažljivi: mamica Anica in brat Janez
II BREŽIŠKE,!' PORODNIŠNICE *'
V času od 4. 6. do 11. 6. 1982 so v brežiški porodnišnici rodile: Ivanka Požun iz Dobrave - Marijo, Milena Černelič iz Glogov broda -Anjo, Branka Klarič iz Ključa -Jeleno, Irena Tomašič iz Sevnice -Ingrid, Milena Ivanšek iz Cundrovca - Simona, Anica Komočar iz So benje vasi - Matejko, Branka Ereš iz Brežic - Petro, tjarinka Radej iz Stranja - Heleno, Mihaela Pirc iz Krškega - Matejo, Marjetka Kovačič iz Osredka Primoža, Jožica Gorišek iz Sevnice - Andrejo, Bari ca Keresman iz Bedra - Verico, Višnja Matas iz Bidovca - Maria, Ivka Krnešak iz Čemehovca -- Roberta, Stanislava Dimovič iz Brežic dečka, Jela Hržič iz Kiadja -Anito, Tatjana Vrtovšek iz Boštanja Matjaža, Marica Matjašič iz Pod-vrha - Marka, Mirjana Boranič iz Šenkovca Dubravko, Mirjana Hrženjak iz Prigorja - Petro, Božica Poje iz Strmca deklico, Terezija Lazanski iz Dečnih sel - Dejana. ČESTITAMO!!!
KURIRČKOVA TORBA V ŠENTJERNEJU
V petek, 4. junija, je prispela v Šentjernej kurirčkova torba. Predali so nam jo pionirji iz Kostanjevice. Ob tej priložnosti smo imeli na šolskem dvorišču proslavo z bogatim kulturnjpi programom. Kurirčkova torba je nato odšla v Orehovico, kjer je prenočila, potem pa nadaljevala pot proti Črnomlju.
MARIJA VIDE OŠ Šentjernej
PREGLEDALI SMO DELO
Ob dnevu mladosti smo na naši šoli pregledali delo krožkov in društev v preteklem obdobju. Naj-prizadevnejši učenci so dobili priznanja, v Ljubljani pa so si ogledali iredstavo Namišljeni bolnik. Tisti, „i so risali in pisali o železnici, so prejeli značke, matematiki pa Vegova priznanja. Sedmošolci so postali člani mladinske organizacije, prvošolci pa mladi člani Rdečega križa.
MARIJA ABRAM, 6.c OŠ Šentjernej
l
i ^X303EQBJEEE£
DOLENJSKI UST
23
Divja smetišča rastejo ponoči
*
**
*
*
n
*
N
S
!
%
1
i
%
8
IVAN KUNŠEKI
Ugotovitve iz pravkar končane raziskave o onesnaženosti okolja na Dolenjskem
„V proizvodnji je vse določeno, kovinarji morda go-, vorimo le še o ostro opredeljenih tolerancah, merjenih v mikronih, če pa človek pogleda kakšen zapisnik ali sklepe s sestanka, je marsikaj nedorečenega, ni čudno, da se zatem zatakne pri uresničevanju," meni Ivan Kunšek iz tozda trboveljske Strojne tovarne.
Sevniška in brežiška občinska konferenca ZK sta ga izvolili za delegata na bližnjem 12. kongresu jugoslovanskih komunistov. Kaj ga ob pripravah nanj še posebno zanima? „ V oči me bode neenotnost jugoslovanskega trga, pojavi zapiranja taistega trga, moti me tudi to, da produktivnost marsikje ni na ravni razpoložljive opreme," pravi. Pri tem se seveda omejuje na kovinsko - strojno stroko,' kjer doma dostikrat iz hudo zastarelih strojev „iztisnejo" več kot marsikje iz najsodobnejših. Vsak dan se vozi na delo iz rodnega Vranja. Tu občuti neenotnost trga pri kmetu, kjer prekupčevalci iz sosednje hrvaške preplačujejo živino. Pri tem ga najbolj boli to, da prekupčevalec v trenutku zasluži skoraj toliko, kolikor dobi kmet, ki se je moral mučiti z živino leto dni in več.
kruto poigrala s to družino: brat je izgubil življenje pod traktorjem) se je bil najprej izučil za ključavničarja. Stroji so ga vedno pritegovali, še bolj pa to, kako bi jih bilo mogoče izboljšati Nič manj ga niso zanimala tudi družbena vprašanja in družbenopolitično delo. Pred dvema letoma je končal srednjo partijsko šolo v Celju. „Nisem se odločil zanjo, da bi splezal kam gor, “ pravi in utemeljuje, kako je nujno, da takšni ljudje ostanejo v modri delavski obleki, sredi proizvodnje. Delavcu je tudi tu potrebna nadaljnja izobrazba. Tako ima za seboj večino izpitov na višji prometni šoli Zanimivo je, kako znanje iz te šole povezuje z življenjem Na študijskih potovanjih po sosednji Avstriji in Nemčiji so ga posebno pritegovali transportni sistemi, ki olajšujejo delo v kmetijstvu Za domači hlev je sam naredil transporter za gnoj. Tudi hiše, ki si jo gradi - zanjo je krepko varčeval - ni postavil kar tako. Gradi jo na kraju, kjer bo mogoče zgraditi majhno centralo.
Ivan govori iz izkušenj, čeprav nima več kot samo 27 let. Sicer kmečki sin (usoda se je pred kratkim
Ob številnih praktičnih znanjih, ki bi si jih marsikdo obrnil pač sebi v prid, se ne odteguje družbenemu delu V prejšnjem mandatu je bil član občinskega komiteja ZK, sedaj je član občinske konference. V domači za-bukovški krajevni skupnosti je predsednik krajevne konference SZDL. V ta čas spada ustanovitev prizadevnega prosvetnega društva. Ob veliki akciji gradnje 34 km razvejenega telefonskega omrežja v krajevni skupnosti se je med prvimi zavzel za solidarnostno enotno plačilo. Samo drogov je treba postaviti 800. Obljubljena jim je pomoč mladinske brigade s Kozjanskega.
Ivan Kunšek je človek akcije, česarkoli se loti Kot skromen fant jemlje pot v Beograd tudi kot družbeno priznanje
ALFRED ŽELEZNIK
4
\
4
!
4
Ž
4
4
*4
4
*
4
4
*4
\
Inšpektorji novomeške Uprave inšpekcijskih služb so te dni končali široko zastavljeno ugotavljanje onesnaženosti okolja v novomeški, črnomaljski in trebanjski občini.
Tako so inšpektorji med obiskom v Črnomlju odkrili zaudarjajoče odlagališče smeti za bifejem Kolbezen, last ljubljanskega Viatorja. Viatorjev je tudi hotel Lahinja, kjer okolico „krasi“ vrsta predmetov, ki nikakor ne sodijo tja. Številni odpadki so se bohotili tudi za čevljarskim podjetjem po nabrežju Lahinje. Nasploh pa velja za Črnomelj ugotovitev o velikem številu divjih odlagališč, največ ob cesti med Kanižarico in Nerajcem. Poleg tega so inšpektorji izdali 5 ureditvenih odločb zaradi neurejenega odvažanja odpadkov na pokopališču v Vojni vasi, zaradi razmetanega zemljišča, nasmetene parcele, nevzdrževanega smetišča v Vranovičih in zaradi neustreznega odstranjevanja odplak.
Med obiskom v trebanjski občini so inšpektorji izdali ureditveno odločbo grosupeljskemu SGP, kajti okolica njihovega samskega doma je neurejena, za odpadke ni no-, benih posod, pač pa se smeti odlagajo kar v izkopano jamo, za nameček pa se iztok fekalnih odplak iz sanitarnega vozla kar po površju steka v potok. Sicer pa je bilo
DOLENJSKI
UPOKOJENCI
TEKMOVALI
V Novem mestu je bilo 5. junija območno tekmovanje dolenjskih upokojencev, ki se gaje udeležilo 70 tekmovalcev. V kegljanju so med ženskami zmagale Kočevke, nri moških pa Novomeščani. V posamični konkurenci sta slavila Trpinova iz Kočevja (386 kegljev) in njen rojak Papež (408 kegljev). V streljanju je bil prvi prav tako Kočevci pred Stično, Novim mestom, Črnomljem • in Šentrupertom, med
posamezniki pa Novomeščan Eržen.
šahu in balinanju sta prvi mesti pripadli Novomeščanom.
R. ROMIH
■****************************************■
20. JUNIJA SEMIŠKE IGRE
20. junija bo v Semiču zopet veselo, saj pripravlja TVD Partizan Semiške igre, belokranjske Igre brez meja, ki bodo letos že osmič. Pričele se bodo ob 14. uri, sodelovale pa bodo ekipe iz Semiča, Stranske vasi, Štrekljev-ca. Rožnega dola, Kota pri Semiču, Črmošnjic, Črešnjevca in Gradca. Ta prireditev privablja vsako leto več obiskovalcev iz Slovenije in Hrvaške, ki prav gotovo tudi letos ne bodo razoča-
rani. Gasilci bodo poskrbeli za
jagenjčke, odojke in dobro semi-ško vino.
F. DERGANC
Kopanje s priokusom po urinu
Inšpektorji za nekaj dni zaprli bazen Garni hotela na Otočcu
Ne le najbolj poceni, tudi najmanj zdravju škodljivo je - tako namreč kažejo analize nekaj odvzetih vzorcev kopalnih vod iz dolenjskih bazenov - hlajenje v domači kopalni kadi. Če že gremo mimo ureditvene odločbe, ki so jo novomeški sanitarni inšpektorji izdali kopališču v Šmarjeških Toplicah zaradi neustrezno vzdrževanega velikega zu-
nanjega bazena, v katerem je po oceni analize odločno premalo klora, ne moremo mimo bazena v Garni hotelu na Otočcu. Po pregledu vzorca odvzete vode ni preostalo inšpektorjem prav nič drugega, kot da bazen nemudoma s telefonično prepovedjo zapro.
5. SREČANJE ABRAHAMOVCEV - Brestaniško turistično društvo je v soboto v lovski koči v Dolenjem Leskovcu spet pripravilo srečanje 50-letnikov. Družabna prireditev je prerasla meje brestaniške krajevne skupnosti in zdaj vabijo tudi abraha-movce, rojene na Senovem, v Koprivnici ali pa v Rožnem - Pre-sladolu. Na sliki: Vinko Medvešček (na levi), ki bo starešina do prihodnjega srečanja, izroča najmlajšemu 50-letniku Romanu Sotlerju kroniko, v katero zapisujejo vse pomembnejše dogodke. „Leta ne poznajo inflacije, zato naj naše življenje traja najmanj toliko kot stabilizacija," je nagovoril ..naraščajnike" dosedanji starešina Marjan Sotler, povsem po naključju, Romanov mak) starejši brat. (Foto: P. Perc)
V odločbi, ki je bila izdana naknadno, je med drugim zapisano, da morajo v bazenu Garni hotela, lasti Krke - tozda Hotel Grad Otočec, čimprej izmenjati vso količino kopalne vode, pred izmenjavo pa očistiti notranjost bazena in vse ostale prostore. Kajti analiza odvzete vode, ki jo je opravil živilsko-kemični laboratorij Zavoda za socialno medicino in higieno dela v Novem mestu, je pokazala, da je voda povsem neustrezna, nevzdrževana, da je v njej veliko organskih snovi, zlasti urina. Za nameček je pregled bazena odkril še pokvaijcno napravo za avtomatsko kloriranje vode, tako da je vzdrževalec to delo opravljal kar ročno. Na Otočcu zelo redko rnepjajo vso vodo, pač pa to delajo postopoma, ker je bojda ogrevanje vode v bazenu predrago(l). —
Neki predpis govori, da bi morala kopalna voda po kemičnih in drugih sestavinah ustrezati pitni. Prav zato bi človek pričakoval, da bo odgovorno osebje v Garni hotelu, kjer je kopalna voda celo ogrožala zdravje kopalcev hitro in učinkovito ravnalo po opozorilu inšpektorjev. Toda odgovorna oseba Garni hotela je nad prepovedjo uporabe bazena odgovorila z začudenjem in užaljenostjo, češ saj se v njem kopajo samo ofroci, ki imajo tod plavalne tečaje. TCo pa bo bazen vnovič na voljo hotelskim gostom, ga bodo že očistili in spravili v red.
Resnici na ljubo: na Otočcu so
od 3. junija, ko je bil odvzet vzorec vode, pa do prejšnjega četrtka bazen in prostore očistili, ‘vodo pa zamenjali. Le da so otroci, ki so imeli tam v četrtek zjutraj plavalni tečaj, 'na svoji koži občutili, da je ogrevanje zamenjane vode za upravo hotela resnično predraga zadeva.
B. BUDJA
več podjetij opozorjenih zaradi nevzdrževanja okolice, neki bivši obrtnik pa bo prejel ureditveno odločbo, saj ima pred hišo ob cesti Mirna Mokronog postavljenih kar (5 na pol razdrtih avtomobilov.
Največ dela pa so imeli inšpektorji v Novem mestu. Na bregovih Težke vode med Gotno vasjo in Šmihelom je pravo zbirališče odpadkov, ki ga občani obiskujejo najpogosteje v nočnih urah. Takšnih in podobnih smetišč, največ neznanega porekla, je še veliko. In če iščemo vsaj delen odgovor zakaj, ga najdemo v nadaljevanju zapisnika. Inšpektorji so namreč v Grabnu, kjer je veliko stano-
vanjskih objektov, ugotovili, da od tam ni urejeno odvažanje smeti. Podobno velja tudi za novozgrajeno naselje ob Cesti herojev.
B. B.
Ustavljena mučilnica na štirih kolesih
Pri Poljanah ustavili tovornjak z onemoglo živino
ZAKAJ OKLEŠČEN NI V REPREZENTANCI?
Atletski klub Novo mesto je od zveznega kapetana jugoslovanske atletske reprezentance oziroma od pristojnih forumov jugoslovanske atletske zveze zahteval pojasnilo, zakaj je zvezni kapetan pri izbiri reprezentance za atletski četveroboj med Anglijo, ČSSR, Avstralijo in Jugoslavijo v Gatesheadu v Angliji prezrl člana AK Novo mesto, metalca diska Borisa Okleščena in namesto njega uvrstil v reprezentanco atleta, ki ima slabše rezultate kot Okleščen in ga je novomeški atlet na vseh dosedanjih tekmovanjih premagoval. Poleg tega je Okleščen dve leti mlajši od svojega tekmeca, se pravi tudi po tej plati perspektivnejši. Vsekakor se je mlademu novomeškemu atletu, ki je že na začetku letošnje sezone dosegel zelo dobre rezultate, zgodila krivica.
Novomeška patrulja prometne milice je prejšnji teden obvestila Upravo inšpekcijskih služb Novo mesto, da so na avtocesti Ljubljana —Zagreb pri Poljanah ustavili tovornjak z naloženo živino, med katero je nekaj povsem onemoglih in ležečih živali.
Veterinarski inšpektor, ki je nemudoma obiskal tovornjak, je imel kaj videti: v prikolici je bilo nagnetenih veliko konj, štiri ali pet jih je obnemoglih ležalo na tleh, medtem ko so ostali stopali po ležečih živalih. Šofer - prevoz je opravljal za PIK Vrbovci - je pojasnil, da so konji namenjeni iz Rume v tujino in da mora tovor za vsako ceno, pa najsi tudi katera žival med potjo pogine, čimprej pripeljati do meje (!). Inšpektorju ni preostalo drugega, kot da je onemoglo in žejno živino segnal iz tovornjaka in najbolj izčrpane živali napojil in nahranil, nato pa šoferju vendarle dovolil nadaljevati vožnjo.
Zoper PIK Vrbovci, njeno odgovorno osebo in seveda tudi zoper šoferja bo podana prijava sodniku za prekrške zaradi mučenja živine.
Spomin na Robin Hooda
Zdaj pojasnjeno, zakaj so film snemali prav v Kočevju
22. maja 1962 sta ekipi Triglav filma iz Ljubljane in Buona vista iz Rima snemali v Kočevju nekaj prizorov za film „Robin Hood”. Takrat sc je vrtelo predvsem na trgu pred kočevsko cerkvijo in na mostu mnogo igralcev in statistov, oblečenih v angleško nošo iz 12. stoletja. V Kočevju so snemali tudi poroko in ugrabitev Izabele. Izabelin oče je tožil pred portalom Nottinghamske katedrale (se pravi pred kočevsko cerkvijo) zaradi ugrabitve hčere.
Prav bi bilo, če bi kdo pisal kroniko našega mesta, saj je bilo takih in podobniji ter drugih zanimivih dohodkov v zgodovini mesta veliko. Žal jih gre večina v pozabo. Zanje vedo le tisti, ki hranijo in prelistavajo stare časopise.
Veliko je bilo tudi ugibanj, zakaj sq si filmarji izbrali prav kočevsko cerkev za snemanje. Odgovor smo
ker je to edina taka cerkev, ki pred njo še ni asfalta. V 12. stoletju pač še ni bilo asfalta, pred kočevsko cerkvijo pa ga tudi še danes ni in bodo tu lahko posneli še kakšen zgodovinski film.
A. ARKO
Kamnit kič prečko in brki vzburil javnoi
Naključna podobnost j kamnitih figuric s Hitlerjem
Telefoni na novomeški UNZ so prejšnjo sredo zvonili, kot že dolgo ne. Zagotovo je ni bilo časopisne hiše v Sloveniji, niti na sosednjem Hrvaškem, ki ne bi hotela izvedeti kaj več o v Delu objavljeni notici o prodajanju Hitlerjevih kipcev v novomeški knjigarni Mladinske knjige. Ko smo šli po sledeh novice, objavljene v Delu, ie bilo vse bolj jasno, da ta ne pelje kaj dlje od vzburjene domišljije in nesrečnega naključja.
Novomeška UNZ verjetno prav zato ni dala v javnost kakšnega posebnega obvestila, pač pa povzemamo uradno sporočilo Mladinske knjige:
»Menimo, daje novica v dnev- , nem časopisju netočna predvsem zato, ker ne gre za kipce, ampak v obliki karikature napravljene kamnite figurice, nadalje zato, ker je podobnost s Hitlerjem, če bi utegnila za koga obstajati, zgolj naključna in bi jo bilo v velikem številu figuric, kr smo jih naročili, skorajda nemogoče odkriti.
Hvaležni smo občanom, ki nas opozarjajo na razne podrobnosti in asocacije, ki bi utegnile vnesti kakršenkoli nemir. Na vse te pobude tudi takoj reagiramo, prav zato se ne moremo strinjati s kvalifikacijami, ki smo jih bili deležni v tem primera
Poudarjamo, da smo glede na vse okoliščine figurice že vzeli iz prodaje in jih verjetno ne bomo več prodajali"
Naj še dodamo, da so si sporne figure ogledali tudi strokovnjaki in po vrsti ugotovili, da gre za navaden kič. Kaj je ta iskal na prodajnih policah Mladinske knjige, pa je lahko že tema za naslednji sestavek.
B. B.
zvedeli šele te dni. Pravijo, da zato,
VESLU TOBOGAN V SEVNICI
Zveza kulturnih organizacij in vse osnovne šole v sevniški občini so v torek popoldne na igrišču pred sev-niško osnovno šolo pripravili znano radijsko oddajo »Veseli tobogan". Radijski delavci so z vsake šole v občini na avdiciji zbrali po tri skupine ali posameznike za okrog eno uro programa. Ker je bilo vreme ta čas dokaj negotovo, so imeli za vsak primer pripravljeno tudi dvorano v Lisci.
PO 25 URAH NOGOMETA — Mladinski aktiv iz Birčne vasi je D-junija organiziral pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti Birčna vas maratonski nogomet, ki je trajal 25 ur. Tekma seje končala v soboto ob 18. uri z zmago gostov iz Uišnih sel, rezultat pa je b« 96:135. Od gostov je bil najboljši vratar Ivan Povše, ki je bil na igrišču 14 ur in 17 minut, Dušan Ravbar pa 12 ur in pol. Naj ve* golov (27) je dal Zdenko Barbo. Med domačini seje izkazal Rt*®1 Žagar z 19 goli. Kljub poškodbam se bodo znova srečali na povratnem maratonu v Uršnih selih. Na sliki: tudi počitek na deski seje prilegel. (Foto: S. Petrič)
Na zborovanju odkrili jamo
Podturnu, kjer je bil tudi tri dni postavljen jamarski tabor.
Novem mestu je bil zbor slovenskih jamarjev — Priznanja novomeškemu jamarskemu klubu ob dvajsetletnici — Zborovanje je minulo delavno
V nedeljo se je v Novem mestu končalo dvodnevno 12. srečanje slovenskih jamarjev in raziskovalcev krasa. Pod pokroviteljstvom' tovarne zdravil Krka je srečanje pripravil novomeški jamarski klub »Vinko Paderšič-Batreja", ki letos slavi dvajsetletnico delovanja.
Zbora seje udeležilo 130 jamarjev iz 30 slovenskih in hrvaških klubov in zamejci iz jamarskega kluba Doberdob-Gorica. Glavno prizorišče jamarskih prireditev je bil Dom JLA. Tu so v petek zvečer odprli razstavo jamarske tehnike, naslednji dan pa so se tu vrstila številna strokovna predavanja, na katerih so vodilni slovenski speleologi in krasoslovci govorili o dolenjskem krasu in o podzemeljskih jamah v tem predelu Slovenije. Andrej Kranjc je govoril o speleoloških značilnostih Dolenjske, Franc Osole o Lukenj-ski jami kot arheološkem najdišču, Marko Ajjančič o človeški ribici v dolenjskem krasa Dušan Novak o izviru Globočca ob Krki, Draško Josipovič o paleolitskih najdbah v dolenjskih jamah, Franc
Habe o onesnaževanju jam naTro-lenjskem, Borivoj Ladišič o podolju Temenice in Peter Habič o kraških pojavih v krškem hribovju.
Popoldan je bila slavnostna seja novomeškega jamarskega kluba ob 20-!etnici njegovega delovanja in razvitje klubskega prapora. Ob tej priložnosti so pregledali preteklo delo, najzaslužnejšim pa so podelili priznanja. Prejeli so jih: tovarna zdravil Krka, ZOTK in Zavarovalnica Triglav. Ob jubileju je ZOTK Slovenije podelila klubu zlato plaketo, lamarska zveza Slovenije pa srebrno značko, ki jo je prejel tudi najzaslužnejši član Lojze Medle. Priznanje te organizacije sta prejela še Danilo Breščak in Jože Cvitkovič. Na prvem občinskem zboru JZS so za predsednika slovenske jamarske organizacije izvolili Davorina Preisingeija iz kranjskega društva, za podpredsednika te organizacije, ki ima danes že več kot tisoč'članov, pa Lojzeta Medleta iz Novega mesta in Jurija Gustinčiča iz Sežane.
Drugi del jamarskega izobraževanja, ki jc bil predviden za sobo-
to zvečer in nedeljo dopoldan, je motilo izredno slabo vreme. Tako niso izpeljali zabavnih jamarskih tekmovanj ob jami Jazbina pri
Zborovanju jamarjev na rob gre zapisati, da je to eno redkih podobnih srečanj, ki so ga udeleženci preživeli tudi delavno. Tako so v kočevskem gozdu odkrili novo jamo, ki je dobila ime po XII-zboru jamarjev, raziskovali so jamo Pihalnik na istem območju, potapljači pa so iskali sifon ob tzviru Radaščice v Podturnu.
J. PAVLIN
1
VES DOPOLDAN V VEČNI TEMI - Za jamatje, udeležence XII. zbora v Novem mestu je bila jama Pihalnik v kočevskem gozdu prava posebnost, tako da so v njej ostali več časa, kot je bilo predvideno. Jama se spušča navpično in doseže globino 117 m. Na sliki: zamejski jamaiji iz društva Doberdob-Gorica pred vhodom v jamo Pihalnik. (Foto: J. Pavlin)