AVSTR. KRŠt TOBAdnE DELAVSKE ZVEZE
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllil
Izhaja vsak petek
Uredništvo: Kopitarjeva nlica 8
Naročnina znaša: celoletna . . K 4*— poluletna . . K 2-— četrtletna. . K l*— Posamezna Atevilka stane 10 vin.
Hill
St. 23.
V Ljubljani, dne 9. junija 1916.
Leto IX.
Vsem skupinam, plačilnicam in članom Jugoslovanske Strokovne Zveze.
Ljubljane, meseca jun. 1916.
Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze poziva vse svoje organizacije, za-upništvo in člane, naj razvijejo živahno agitacijo za J. S. Z. Preizkušnjo vojsko je naša J. S. Z. v denarnem oziru prav dobro prebila; zato pač res zasluži, da slovensko krščansko delavstvo liki punčico v očesu čuva svojo moč, svojo zvezo žulj a ve dlani in delavske žilate pesti. Nekatere skupine so pričele kljub dragini, kljub težavam časa pridobivati nove člane. Sledite njih zgledu vse organizacije, vsi člani in članice J. S. Z. Opogumite se in agitirajte. Zdaj ni čas jadikovanja ,ni čas solza, marveč čas jekla in ognja. Naši potomci in zanamci nam bodo hvaležni, če zdaj še bolj strnemo in pomnožimo svoje vrste pod geslom: vse za krščansko socialno slovensko delavstvo, za njega moč in za njega boljšo bodočnosti
Ljubljanskim članom. Tudi Vam se nudi ugodna prilika, da nastopite s krepko agitacijo. Nekaj časa pisarna ni mogla imeti prejšnjih rednih ur, ker je izstopil Iz službe J. S. Z. prostovoljno njen prejšnji uradnik. Zdaj smo nastavili novo moč v pisarni in določili uradne ure tako, da lahko delavci In delavke tudi v svojem prostem času dobe sveta in da lahko poravnajo svoje članske dolžnosti. Uradne ure v pisarni J. S. Z. so:
ob delavnikih:
od 9. dopoldne do pol 1. ure popoldne in od 4. ure popoldne do 8. ure zvečer.
ob nedelah In praznikih:
°d 9. do ii. are dopoldne.
»IjiB?P,,a_J' s- z- Je nastani« »Ljudskem Dmn«. 1. nadstropje.
Načelstvo Jugoslovanske Stroko’ Zveze.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
NOVA DOLOČILA GLEDE NA DRA-GINJSKE DOKLADE.
»Fachblatt der Tabakarbeiter« izvaja: Poročali smo; že o bistvenih določilih odredbe o novih dragonjskih dokladah. Danes zavzemimo stališče nasproti njej. Na prvi pogled bi si človek predstavljal, da pomenjajo nove doklade napredek nasproti dosedanjim razmeram. To je tudi v toliko resnično, ker dobe draginjiske doklade vse delovne osebe, prej jih je pm bilo veliko! izključenih od njih. Pohvaliti se mora tudi, ker uvaja odredba načelo, da tiste delovno osebe, ki so dobivale po prejšnjih odredbah nižje doklade, obdržei nižje doklade. Doklade so popolnoma priučene dokladam državnih uradnikov in služabnikov. Pridobe pa poi novi odredbi dejansko le tisti, ki so bili izključeni dozdaj in delovne osebe nižjih krajnih vrst, če niso dobivale že zdaj radi večjega števila otrok ali sicer svojcev, za katere so morale skrbeti, dohodke [v sedanji višini ali pa še več. Po odloku glavnega ravnateljstva je, kar bodi odločno še enkrat pribito, popolnoma izključeno, da bi bile prikrajšane delovne osebe.
Novi odlok žal dosedanjei stanje nekoliko poslabša. Medtem, ko( SO' se dozdaj veljavne doklade dovoljevale tudi, če delovna oseba ni bila radi bolezni ali kakih drugih okolnosti v tvornici, določa nova odredba, da se za bolniške dneve ali iza dneve, ki so se zamudili iz drugih razlogov, ne plačajo zamujeni delovni dnevi. To je gotovo trdota, ki se mora glede na nizko bolniško podporo zelo močno čutiti. Skoraj vsi večji bolniški zavodi so dovolili, ker so upoštevali podraženo življenje in ker odpade ob boleznih zaslužek, doklade k bolniškim podporam. Dunajska Okrajna 'bolniška blagajna n. pr. plača bolnikom, ki jim ni skrbeti za otroke, 10 odstotkov nižjo bolniško podporo, kakor jo določa postava; tistim bolnikom pa, ki morajo skrbeti zaj otroke, pa celo 20 odstotkov nad navadno višino bolniške podpore. Ravno v slučajih bolezni so večinoma potrebni višji izdatki, vsled
česar veleva pravičnost, da se morajo tudi za to dobo dovoliti draginjske doklade. Ravno to velja tudi za kontuma-cirane delovne osebe, ki vse nujno potrebujejo doklado, ker je popolnoma izključeno, da bi se preživelei safmo z bolniško podporo. Ta nazor je zastopalo trdno tudi glavno ravnateljstvo, toda finančno ministrstvo je zavzelo drugačno stališče fin ga je tudi pri novih dokladah izpeljalo. Manjka nam vsakega temelja, da bi le približno zraču-nali, koliko več bi morali porabiti, če bi se vplačale doklade za iz kakršnih koli vzrokov zamujene dni.
Po dosedanjih določilih glede na draginjske doklade niso izključevali tudi svojcev, hi bilo Tavnd' potrebno, da bi bili morali biti otroci. To naj ostane tudi v bodoče. Ničesar pa ne določajo nova določila, kako naj bi se postopalo s tistimi svojci, ki še bodo pri-rastli, kadar bo že v veljavi novi odlok.
Nasproti dosedanjim določilom se je poslabšal položaj tudi v tem, ker so v bodoči tudi na vojaško službovanje pozvani delavci in njih svojci, v kolikor sami niso kot uslužbenci tobačne režije upravičeni do doklad, Od doklad izključeni. Če gre tudi le za nekaj oseb, ki so prizadete, naj bi ravnoi zato tudi izostala taka omejitev in naj bi sei zopet uveljavilo dosedanje stanje.
XXX
Dodatno se nam je še poročalo z Dunaja: Glavno ravnateljstvo tobačne režije je glede na bolniške dni določilo: Tiste delovne osebe, katerim gre po dosedanji draginjski dokladi pravica do nje tudi za slučaj bolezni in kontu-maca, ostane ta zagotovljena tudi za slučaj, če ohole ali če so kontumacira-ne. Ob /dneh bolezni torej ne dobe nobene draginjske doklade le samostoječe delovne osebe, med tem ko vsi tisti, ki so imeli draginjsko doklado po otroškem ključu«, (dobe draginjsko doklado' tudi ob dneh bolezni itd.
XXX
Vpokojene so sledeče delavke tobačne tvornice: Marija Ostank (delala v tvornici 28 let), Josipa Varl (delala v tvornici 28 let), Ana Avbel (28 let), Josipa Varl (29 let), Marija Weis (29 !.),
Marija Šerjak (29 let), Frančiška Kramar (16 let), Uršula, Simončič (15 let), Frančiška Šešek (23 let), Marija Pristane (40 let), Franja, Velkaverh, Metka Trampuš (35 let), Franja Marolt (35 L), Franja Kralj (35 let), Katarina Vončina (29 let), Terezija ,Bekš (31 let), Marija Varšek (22 let), Matilda Zore (29 let), Marija Salberger (35 let), Manija Štepic (30 let), Marija Skubic (34 let), Marija Škršanc (36 let), Marija Jeras (32 let), Marija Prestenjak (29 let), Frančiška Tihel (18 let). Obilo sreče rvp(okojen-kam!
Povišanje cen tobačnih izdelkov.
Dne 1. t. m. so se skoraj vse cene tobačnih izdelkov v obeh državnih polovicah zvišale. Povišanje se utemeljuje, ker so zelo narasli nakupni stroški in ker se morajo povišati dohodki države. Cene inozemskega tobaka so poskočile za 100 in več odstotkov; cena ogrskega tobaka je poskočila za 50 odstotkov. Uprava tobačnega monopola zagotavlja, da se je, kolikor se je le moglo, oziralo na širše kroge kadilcev in da je zvišanje omejila pri izdelkih, ki se v velikem kupujejo. Pred vsem velja to za smoidke male domače, mešane inozemke, Cigarillos, Portorico, Kuba in viržinke, na katere odpade 90 odstotkov. Podražil se je komad za 1 vinar. Boljše vrste so se podražile za 2 in 4 vin. ,najfinejše za 6 vin., razkošne smodke pa za 10 do' 40 vin. Svalčice, katere močno kupujejo (ogrske, Drama in Sport) in jih prodajo 80 odstotkov, so se podražile za pol vinarja in se morata kupiti najmanj dve. Izdati se namerava nova vrsta svalčic po pol vinarja komad. Povišanju cen cigaretnega tobaka se niso mogli izogniti, ker se je podražil tobak od zadnjega povišanja cen celo nad 100 oidstoltkov in ker se mora razlika med cigaretnim tobakom in narejenimi režijskimi sval-čicami kolikor mogoče znižali. Povišala
se je tudi cena duhanu. Ozirali so se pri tem na najnavadnejšo vrsto deželnega tobaka. Nove cene' za smodke so: Coronas 100 vin. (prej 70 vin.), Regalia Favorita 34 (28), Regalia Media 26 (20), Trabucos 22 (18), Britanaca 20 (16)), Operas 16 (14), Virginier 12 (11), Kuba 12 (11), Portoriko 9 (8), Cigarillos 7 (6), mešane inozemke 7 (6), male domače 5 (4). Cigarete: Sphinx 14 (10), Khedive 10 (7), Nil 9 (7), Dames 8 (6), Egiptovske III. 8 (6), Memphis 7 (5), Kaiser 5 (4), Damen 5 (4), Sport 3M>:(3), Donau 3 (2), Drama 2|4> (2), Ogrske 1%' (1). — Cigaretni tobak: Naj finejši turški 1000 (580), Kir 900 (500), Purzičan 830 (460), Najfinejši Hercegovina 90 (60), Srednjefini turški 65 (44), Drama 40 (30), Ogrski 30 (22). — Duhan: Latakia 150 (120), Variiraš 150 (120), Cesarski mešanec 130 (100), Kruli 26 (20), Knaster 22 (16), Trije kralji 22 (16), Fini ogrski 20 (15), Srednje fini ogrski 14 (10), Deželni tobak, fino narezan 12 (9), Deželni tobak 9 (8). — Cigareti Palmas 16 vin. in Palmitas 12 vin. in tobaki za noslanje se ne po-draže.
Slovenski železničar.
Povečane železniške postaje. V Lai-
bacher Zeitung smo čitali te dni: Razglas. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu je vsled pooblastila c. kr. železniškega ministrstva raz strokovno stališče pregledalo in načelno odobrilo načrte za preureditev postaj Ljubljana-Dolenjski kolodvor, Škofljica, Grosuplje, Višnja gora, Zatičina, Radohova vas, Velika Loka, Trebnje in Miama peč ter jih poslalo deželni vladi, da prične z nadaljnjim uradovanjem. Vsled tega se razpisuje o teh načrtih politični obhod in razlastilna obravnava po cesarskem ukazu z dne 16. oktobra 1914, drž. zak. št. 284, po ministrskem ukazu z
dne 26. februarja 1915, drž. zak. kt. 54, in po zakonu z dne 18. februarja 1878, drž. zak. št. 30, po| naslednjem sporedu, in sicer: I. postaja Ljubljana, dolenjski kolodvor: dne 13. j ujni j a, t. 1. ob 9. uri dopoldne. — II. Postaja Škofljica: dne
16.	junija t. 1. ob pol 2. uri popoldne. — III. Postaja Grolsupije: dne 19. junija t. 1. oh pol 2. uri popoldne. — IV. Postaja Višnja gora: dne 23. junija t. 1. ob 2. uri popoldne. — V. Postaja Zatičina: dne 28. junija 1.1. ob pol 3. uri popoldne.
—	VI. polstaja Radohova vas: dne 3. julija t. 1. ob pol 3. uri popoldne. — VIL Postaja Velika Loka: dne 7. julija t. 1. ob 3. uri popold. — VIII. Postaja Trebnje: dne 12. julija t. 1. ob pol 11. uri dopoldne. — XI. Postaja Mirna peč: dne
17.	julija t. 1. ob pol 11. uri dopoldne.
—	Načrti z razlastilnimi pripomočki se lahko vpogledajo' pri mestnem magistratu v Ljubljani, oziroma pri c. kr. okrajnih glavarstvih Ljubilijana, Litija in Rudolfovo, dalje pri občinskih uradih Šmarje, Grosuplje, De)dni dol, Hudo, Polica, Radohova vas, Velika Loka, Trebnje in Mirna peč, v času od 5. do vštetega 12 junija 1916.
Med brati in sestrami.
Ponesrečil se je idrijski rudar-zi-dar Tomaž Hočevar pri vodovodu na Krasu. Ker so rudarji vajeni vrtati pod zemljo, poklicali so' nekaj naših delavcev, da so pripravljali 'vse potrebno za pitno vodo. V ponedeljek zjutraj so šli 200 metrov gtoiboiko pod zeirnljo, in Kočevar je prvi začel s svedrom vrtati v kamenje. Najbrž je kaka patroma ostala še od sobote v rovu, im Kočevar je z ostrino zadel na vžigalno ploščo. Grozen pok je nastal, leteče kamenje je takoj ubilo' Kočevarja, kake štiri tovariše pa poškodovalo'. Zapušča vdovo in devet otrok, od katerih je eden preskrb-
SkOpiIil.	H. Conscience.
»Razumem, toda ne vem pa le, zakaj hi bilo to strašno, da bi se moral tresti? Saj ne morem dati Ceciliji ni-kake dote.«
»Dobri stric,« je zaklical z usmiljenim glasom Tiš, »vaše pravično in plemenito srce ne more umevati take hinavščine in takega samoljubja. Govoriti hočem jasnejše. Mati An je revna, njen sin tudi, vi ste pa bogati...«
»Oh, oh!« zakliče starec zaničljivo, »bogat naj bi bil jaz, bogat? Kako moreš tako nesramno lagati?«
»No, no, stric Jan, pomirite se! Kar tiče mene, le žal pj*edobro vem, kako se moramo truditi, da koncem leta ohranimo obračun v ravnotežju. Ne jaz, marveč mati An računa tako. A le trenutek dovolite, da smem računati tako narobe, kakor računa ona. Vi ste bogati, Cecilija podeduje polovico vašega premoženja. Če poroči mladega Barta, dobe svoj čas ti zapravljivci naj lepša del vašega premoženja. Ni čudno, ker zdaj delajo sami dolgove, da zapeljejo vašo nečakinjo. Slaba kupčija to pač ni, saj se mora obrestovati s tisoč na sto. Ali zdaj razumete?«
Starec pogleda ves v strahu Tisa z odprtimi očmi. Tis se, kakor sc zdi, veseli, ker je starca tako razburil, in nadaljuje s povdarkom:
»Poglejte,, stric Jan. Goljufi upajo, da ne boste več dolgo živeli. Komaj bo pa ležal stari skopuh, tako vam pravijo, pod rušo, bodo njim zacvetele rožice. Pili in žrli bodo, prepevali in se veseljačili, da bo teklo vse od mize, Bart se bo pa potepal po gostilnah in po beznicah. Kratko: v izobilju in v uživanju bodo tisto malo zapravili in razmetali, kar ste s tolikim zatajevanjem in s tolikim pomanjkanjem zbrali in prihranili vi. Naj hujše pri tem je, ker bo morala naša ubožica Cecilija končno ležati še na slami in točiti grenke solze nad svojo pogreško. Naj jo tega dobri Bog obvaruje.«
Dolg, naporen kašelj napade starca, prodno more izpregovoriti; strašni, hropeči glasovi prihajajo iz njegovih prs in odmevajo od obokov sobe.
Tis je vstal in je molil trpečemu starcu posodo pred usti; raMo mu jo pa tolkel z roko po hrbtui. Misliti si moral, da neizmerno ljubi starca, tako mil in žalosten mu je bil glas; tako- lepo in odkrito ga je tolažil. Sin, ki naj-
bolj ljubi svojega očeta, ne more skrbeti tako zanj.
Končno je prenehal starec kašljati; ubogi stric zopet diha. Trese se še, ko seže Tisu v roko, mui joi stisne in govori skrajno obupano, ko mu dero solze po volih, vpad lih licih:
»Hvala ti, dobri moj prijatelj, samo tebi se smilim. Drugi vsi žele, naj umr-jem. Tudi Cecilija, ki sem jo ljubil kot lastnega otroka, tudi ona ni hvaležna. Oj, tisto malo denarja, kar sem si ga odtrgal od svojih ust, ž njim hočejo po moji smrti razkošno živeti! Bog moj! Če bi moral umreti s to strašno zavestjo. In kako morejo trditi, Tis, da sem bogat ? «
»Pravijo, da ste bogati umazanec.«
»Mislijo torej, da imam sto goldinarjev premoženja?«
»Sto goldinarjev? Petdeset tisoč, pravi stara An.«
»Za božjo voljo!« zakliče starec ves iz sebe, »tako sramote revščino in čednost! A tl, Tis, moj prijatelj, tebi je pač bolje znano, kako je, ker deliš z menoj mojo bedo in mi pomagaš v moji sili?«
»Tako govore strupeni jeziki, stric Jan, ne menite se zanje, če le morete,
Ijen. Prišel je v Idrijo od Sv. Križa na Vipavskem. Bil je pri rudniku na glasu kol najbolj spreten zidar in pozno v no<č je še delal 'drugim, da je kaj priboljška za obilo družino našel.
Z lastnimi močmi.
Sladkor. Iz trgovskih krogov se nam poroča, da je dobava sladkorja v množini, ki je za vsako osebo določena, do nove kampanje, t. j. do novembra t. L, zagotovljena. Priporočati je pa kom-sumentom, da od trgovcev ne zahtevajo vse za celi mesec določene množine naenkrat, temveč le toliko, kolikor se potrebuje za en teden, ker je umevno, da vsled prometnih težkoč dobava te velikanske množine v par dneh ni mogoča, vsled česar se dogaja, da so nekatere stranke s sladkorjem za celi mesec založene, dočim ga drugim še za najnujnejšo potrebo) primanjkuje.
Ukrepi za letošnjo košnjo. Letošnja košnja se pomalem že pričenja. Z ozirom na veliko važnost, da se seno pravoičasno in prav spravi, je treba nemudoma storiti potrebne korake, da se tozadevna dela zasigurajo. Vojaška uprava bo dala za dela ob košnji vojaške delavce — po možnosti — na razpolago. Ta pomoč pa bo: samo v omejenem obsegu, vsled česar se mora smatrati za nekak nameček. Za slučaj predrugačenih vojaških razmer bi bila ta pomoč nemogoča in bi se morala dela izvršiti tudi brez nje. V najugodnejšem slučaju bi ostali v posameznih poset-venili okrajih pose t veni častniki in maloštevilni delavski kadri. Da se odpo-more pomanjkanju delavskih moči, se je obrnila c. kr. deželna vlada za Kranjsko na c. in kr. vojaško poveljstvo v Gradcu z nujno prošnjo, da da naši deželi zadostno število delavcev na razpolago, bodisi vojnih vjetnikov, bodisi
domačih vojakov. Ne glede na to pomoč pa je treba že sedaj v posameznih okrajih, oziroma občinah, vse potrebno ukreniti, da se košnja in kasneje: tudi žetev pravočasno spravi pod streho. Zategadelj se morajo dela poprijeti vse delavne mioči, vsakdo mora radevolje pomagati pri delu, ki je za državo, kakor tudi za vojaštvo, ki stoji na braniku domovine, največjega pomena. Občinski zastopi in žetvene komisije pa imajo za to poskrbeti, da se delo povsod izvrši in da se počasneže prisili k delu ter da se razpoložljivi delavci porabijo tam, kjer so najbolj potrebni. Pri delu se mora tudi ženstvo kar najbolj uporabljati. Če potreba nanese, je tudi ob nedeljah in praznikih kositi in pospravljati seno.
Cene vžigalic. Kakor je bilo že razglašeno, se je industriji za izdelovanje vžigalic dovolilo zvišanje prodajnih cen za vžigalice v taki izmeri, da znaša ob prodaji na drobno maksimalna cenai za en zavoj z 10 normalnimi škatljicami 32 vinarjev, cena dveh normalnih škat-Ijic 7 vinarjev in cena za eno škatljico 4 vinarje. Na vprašanje, ali veljajo te detajlne najvišje cene tudi za importi-rano blago, je trgovinsko ministrstvo izreklo, da nima povoda, za vžigalice, ki se importirajo iz Švedske ali iz drugega inozemstva v Avstrijo, smatrati za primerne drugačne detajlne cene kakor za one vžigalice, ki so iz avstrijskih toivarn in glede katerih se je začetkom aprila izdalo v dnevnem časopisju uradno razglasilo.
Žetvena pogodba med Nemčijo in Ogrsko. »Beri. Tageblatt« poroča, da bodo na Ogrskem začeli z žetvijo najkasneje v treh tednih; Ogrska bo zato lahko ta čas dajala Nemčiji žita, kolikor bo ta hotela. Nemčija pa pošlje na Ogrsko 100.000 ruskih ujetnikov pospravit žetev.
Krvoses kapitalizem.
Velikanski prijatelji delavstva. y.
»Slov. Narodu« smo čitali 2. t. mes.: Mnogo pritožb se sliši, da so pričeli posli po deželi sistematično nagajati kmetovalcem s tem, da odpovedujejo kar med letom svoje službe. Čez zimo je gospodar preživljal posle, na leto, ko jih posebno rabi, se mu pa samovoljno odpovedujejo, ter s tem otežkočajo že itak težko obdelovanje. Kako naj obdelujejo kmetotvalci zemljo' in rede živino, ako jim pri takem pomanjkanju delavnih moči nagajajo še lastni posli. Želeti bi bilo torej, da bi visoka deželna vlada v tem oziru nujno kaj ukrenila. Kdor je vstopil do maja v službo, naj bi bil primoran ostati v isti službi najmanj do 1. novembra, kar naj bi nadziralo županstvo. Ako je toliko naredb za moške, naj bi veljala ena tudi za — dekle. — Ta pritožba ni čisto nič utemeljena. Mogoče je kak kmetski mogotec preveč kakega posla izkoriščal, pa mu je pokazal figo. Alo, zdaj pa v cajtnge posla, si je mislil, pa je napadel pošten stan, ki je pošten in ki tudi pozimi morebiti ne počiva, marveč pridno dela. Alo, zdaj pa deželna vlada stopi poslom na prste, kliče »Narodov« kmetski mogotec, ki najbrže misli, da za posla ni nobenih postav v njegovo korist. Niso te postave sicer popolne, a posli se jih drže. Če bo pa klic »Narodovega« mogotca s kmetov, naj vlada plane nad dekle, kaj zalegel, pričakujemo s svoje strani in s svojega stališča, naj se modernizira pravično pa mag ari tudi s § 14. zastareli poselski red.
Norveški slaniki. »Petit Journal« izve iz Londona, da je Anglija pokupila in že tudi plačala vse ribe, ki jih bodo na Norveškem vjeli. List je mnenja, da bo sedaj Nemčiji nemogoče kupiti na Norveškem tudi le eno tono) slanikov.
rešite našo ubogo Cecilijo iz okovov teh zapeljivcev.«
»Da, ubožica Cecilija in tista malenkost mojega denarja,« zdihuje starček. »O, Tis, če bi bil mlajši, postal bi
tudi zapravljivec in požeruh, da---------
toda ne, ne, ker bi se tako lahko še zgodilo, da bi moral umreti na lakoti.«
Temu vzkliku je sledila trenutno tišina. Starca je trenutno treslo, kot da bi ga napadla mrzlica. Očividno ga trapijo črne misli.
»1 omirite se in bodite srčni,« pravi Tis s tolažečim glasom, »saj tako daleč še niso prišli ti goljufi. Morebiti še Cecilija niti nc sluti, kaj da nameravajo. Ubogo dekle zapeljujejo. Besnica je Pač, da stoji na robu propada, toda bodite prepričani, z dobro voljo in s srčno 'Odločnostjo jo še rešimo.«
Stric mu pogleda zaupno v oči in tou reče proseč:
»Oh, da, za božjo voljo, svetu kaj naj storim; moj razum je sla! lost moti moj duh.«
»Stvar je zelo enostavna, stric Če hočete zabraniti, da se Ćecili zdaj ne po smrti ne sme omožiti aini zapravljivcem, ki bi požrl nier občino in bi ji povzročil bedo, zn
pa dajte, dokler je še čas, kakemu varčnemu možu, ki jo lahko osreči.«
»Varčnemu možu,« je ponovil stric zatopljen v misli, res ...«
Po precejšnjem odmoru, med katerim je premišljeval, je vzdihnil:
»Zaman! Po celi vasi ga iščem, a nikjer ne najdem nič primernega. Pametni možje so skoraj vsi tako stari ko jaz, ostali pa žive razkošno in zapravljajo.«
»Jaz vendar ne,« se smehljaje oglasi Tis.
Stric ga je veselo in začnideno pogledal in rekel:
i»Oh, kako se more človek tako motiti? Nate bi nikdar ne mislil in vendar si ti edini, ki bi bil primeren za njo. A Tis, ti vendar ne maraš za njo, ker o ne ljubiš?«
Tis je pobesil osramočen glavo.
»Ne vem,« je vzdihnil, »a če bi bil bogat, bi dal vse, kar imam, da bi jo osrečil.«
»No, potem jo gotovo zelo ljubiš, a prijatelj, tebe zaničuje, gotovo po krivici in v svoji domišljiji...«
»Vem, da me sovraži,« mu seže Tis v besedo, »a prepričan sem tudi, da me
bo vedno sovražila in da bi živel nesrečno ž njo.«
»Pa bi jo le poročil?«
»Smili se mi in hvaležnost, katero sem dolžan vam, mi narekujeta to žrtev. Da, zaničuje me v svoji zaslepljenosti, a hočem, da jo rešim; čuvati jo hočem v njenem življenju; varčevati in skrbeti hočem za: njo, ker hočem, da se tisto malo, kar dobi, tudi ohrani. In mogoče, kdo ve, mi še v bodoče pokaže le nekoliko svoje naklonjenosti.«
Govoril je te besede velikodušno in milo, kar je na starčevo dušo globoko učinkovalo. Toplo je segel v inko svojemu tovarišu in rekel:
»O, zahvaljujem se ti, plemeniti mladenič, ti si edini človek, kar jih poznam, ki si 'odkritosrčen. Poročiti hočeš torej mojo Cecilijo, stanovati hočeš dalje pri meni in mi pomagati, da brez večje bede idočakam smrt; potem ko bom umrl, hočeš' poskrbeti, da se vinarji, ki sem si jih s trudom prihranil, ne razmečejo lahkomišljeno? Bog ti to poplačaj, tvojo požrtvovalnost sprejmem kot dobro delo.«
»Je-li to vaš trden sklep?«
»Nepreklicen!«
»Če bi se pa Cecilija branila?«
Velikovaradiuski bolniški škandal.
Pred sodišCem v Velikem Varaidinu na Ogi^skem se je v ponedeljek začela obravnava proti nekaterim osebam, ki so prevzele dajanje hrane v vojaških bolnicah, pa so pri tem goljulfale. Obtožen jei Aladar Strasser, ki daje za bolnice v Velikem Vatradinu že deset let hranoi in je pri tem zaslužil veliko premoženje. Obtožena je tudi njegova žena, ki je hodila pot bolnicah in službujočemu osobju naročala, kako morajo bolne in ranjene vojake pri jedi in pijači pri-krajševati. Sodelovala sta pid teh sleparij ali tudi bolniški nadzornik Vogel in manipulacijski uradnik Schunka. Kancelist Sos pa se je dal podkupiti, da je o vsem tem molčal. Kako se je goljufalo, se vidi že iz tega, da so bolnikom belili jedi z lojem mesto z mastjo.
Naj novejši, naj lepši in naj večji avstrijski vojni film v Kinu Central v deželnem gledališču. Če kedaj, bo »Kino Central« binkoštne praznike dokazal, da se to podjetje trudi, da nudi občinstvu nekaj res lepega. »Nevesta rezervnega poročnika«, katero bo »Kino Central« prihodnjo nedeljo predstavljal, je največji in najnovejši avstrijski vojni film, katerega dejanje se v prvi vrsti razvija na italijanskem bojišču. V f i 1 -mu je videti tudi našegace-s a r j a ! Ideja tega filma je tako lepa, da je vsebino Njegovo Veličanstvo cesar blagovolil sprejeti v Svojo fidejkomisno knjižnico. Prepričani smo, da bo uspeh teh predstav tudi v Ljubljani velikansk — na Dunaju in v Berolinu so pri predstavah »Nevesta rezervnega poročnika« vsa gledališča razprodana. Ne pozabite, ako hočete videti nekaj lepega in veličastnega v Binkoštih obiskati »Kino Central«. Poleg tega predstavlja »Kino Central« tudi velezanimivo »Potovanje na mesec«.
Okno v svet.
Ljndsko štetje v Belgradu. Pred nekaj dnevi se je vršilo v Belgradu štetje civilnega prebivalstva. Glasom uradnega izkaza je prebivalo dne 27. maja v mestu skupaj 52.894 civilnih prebivalcev, t. j. za 3096 več, kakor v aprilu. Med temi je 9451 moških, 23.089 žen in 20.354 otrok.
Indijanci izumirajo. Iz Washingtona se javlja: Štetje Indijancev je dokazalo, da strašno izumirajo. Oherokezov so našteli le še 22.455, Ohipevas 20.144, Ohoktavas 15.917, Siuksov pa 14.248. Nomadski in-dijanski rodovi štejejo komaj še 30.000 glav.
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar. — Tisk Kat. Tiskarne.
Najboljša in najcenejša zabava
v Ljubljani je v
v deželnem gledališču.
Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedrilo 1
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima v zalogi
jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo špecerijsko blago.
Oddaja na debelo!
Za Ljubljano in okolico jc otvorila
mesnico
v semenišču v -Šolskem drevoredu kakor tudi
špecerijsko trgooino
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h „Gospodarski zvezi“, dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.
I Segata zaloga ženskih ročnih del in zraven ■	spadajočih potrebščin.
O
•N
I
F Hlprfnl ljubljhnh
1 . 111G1JU1 mostni trg 18.
Troovina z modnim in drobnim blagom.
Velika Izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, snkanoa itd.
?redtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
Priporočamo cenjenemu ob-^ činstvu edino domačo tvrdko
Ignac Vok
specijalna trgovina šivalnih strojev In koles Ljubljana, Sodna uL 6,
katera ima po ugodnih cenah in ohrokih od strokovna-kov priznano najboljšo šivalne
—------ . , .	stroje v Evropi in to so PFAFF
v veliki izbiri in zalogi, loietna pismena garancij a j
1 // f/ f/ //	//	//	//	//	// f/	\\	\\	W	\\	\\	\\	\\	“W	\\	-
JL & E, SIEJlIBEMME H Velika zaloga manufakturnega blaga, različno t sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ■s ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — “ Penino blago, cefirji, kambriki, balisti v bogati S izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kako- -	vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje, s Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za | postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti = v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni Z prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. -	Priznano nizke cene!	I, Mostoa trg It®v. MD [ Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse ? 5 vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: s-srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi a-pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira £ v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh g-velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- - x ših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in 1 Z klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- « finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti E ^ žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. S-Vedno sveže blago!	# L
	
Najboljša, najsigurnejša prilika za štedenjel
Ljudsko Posojilnico
regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, t lastni hiši, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po jk 31 Ol
4 O
4
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.