Isltai« a-.e« g«nt)«ljka In dneva po prazniku vsak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/1,, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 m/n po K 1'20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 1‘bO. Pri večjem naročilu popust Pavlalnl Iranko v ciriavl SNS. V UublJanl, v soboto 29. mala 1920. Posamezna Mav. 1 krono. Leto IV. Glasilo jusoslov. socUalno • demokratične stranke. Telefonska it. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo eto K 180, za pol leta K 90, za četrl leta K 45, za mesec K 15, Za Nemčijo celo leto K 218, za ostalo tujin o in Ameriko K 240. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Priprave za volitve. . V sedanjem narodnem predstavništvu Jugoslavije so zastopane raz-n? stra.n*'e po dogovoru, ki so ga napravile ob ustanovitvi centrlane vlade in administrativnega pred stavmstva. Naravno je, da so stranke poslale takrat v to zastopstvo vsaKa svoie najmarkantnejše osebnosti, ki so v nj;h imele važnejšo politično vlogo. Nasprotstva, ki so obstajala med njimi, so bile velika in ie naravno je, da so se v medsebojnem občevanju izkristalizirala in še povečala. dasi lih je prvotno družila misel uiedinienia. Pri vsem delovanju v Belgradu Da opažamo, da stranke kar najbolj protežirajo svoje pristaše in stanove, ki jim povečini pripadajo kot politični strankarji Ne samo, da menjavajo uradni*tvo po svoji politični mentaliteti ob spremembi vlade, marveč tudi važni zlasti narodnogospodarski ukrepi se izdajajo z istega vidika. Zakaj ? Vršile se bodo volitve deloma v občine in pa ustavno skupščino. Ne vemo sicer kdaj. ali volitve pridejo, zaraditega meščanske stranke pripravljajo tla. ugodne šanee za svoje Stranke. Vse meščanske stranke ki upajo na vlado, imajo to pred očmi pri nas na Slovenskem klerikalna Vseslovenska ljudska stranka in liberalna demokratska stranka. Obe vesta, da obvlada položaj pri volit- vah mnogo lažje tisti, ki vlada, ki ima ministrstvo ali poverjeništvo za notranje stvari v svojih rokah. Zato tak boj, ki se sicer po Časopisju še ne vrši posebno liuto. pač pa za kulisami in bo prej ali slej izbruhnil z vso silo tudi v javnost. Volitve so pa važne tudi za de lavstvo. Ves boj v javnosti je šel doslej v prvi vrsti proti delavstvu, proti socialni demokraciji. Tu le bil j treba meščanskim ^Irankam, zlasti klerikalcem, voditi najnesramnejši boj, da bi nas oslabili. Mi dosedanjega klerikalnega boia proti nam ne smemo prezirati. Če sedai ponehuje klerikalizem z ofenzivo proti nam, misli, da nas je oškodoval, v čeiner se pa temeljito moti. Prav sedaj, ko so klerikalcem pošle laži o nas in surovosti proti nam in ko se nahajajo v boju z demokrati za to. kdo bo vodil bodoče volitve, le naša dolžnost, da stopimo složno v boj za svojo stranko In se pripravimo tudi na volitve. Čim več delavskih zastopnikov bomo imeli v narodni skupščini, več bomo veljali: to ne smemo pozabiti. Če se torej drugi pripravljajo za volitve, koliko boli ie to še naša dolžnost, ker smo. brezpravni državljani. Naše delo pa mora pospeševat1 naš tisk- »Naprej« in socialistične knjižice. V boju za volitve hočemo širiti socializem) Br. Alojzij Kokalj rešuje po, »Slovenskem Na-rodu“ draginjsko vprašanje. Svetovna vojna nam le prinesla vse polno izjemnih razmer. Obreme-nila nas je z neznosno draginjo, posebej pa nas je ljubi Bog v teh tež kih dneh s tetn kaznoval, da moramo čitati take članke in vrstice, ka kor jih ie napisal v sredinem »Narodu« g. dr Kokalj. Gospod doktor je napisal svoj članek brez postranskih namenov, samo zato, ker je razsoden človek m ker mu bije v prsih sočutno srce za delavsko stvar. On torej na tem Programu ne misli kandidirati. Niti tega se ne da za gotovo trditi, da bi bil hotel delati s svojimi vrsticami reklamo za Narodno socijalno stranko, ki bo gotovo prva deležna velike sreče, »da ji pripadejo simpatije celo onih, ki doslej niso bili prijazni delavskim težnjam«. Dr- Kokaljev članek le napisan v prevdarek in ravnilo našemu razsodnemu delavstvu Pri tem si ne monmo kaj, da ne bi delavstvu tudi mi svetovali, naj si prečita to navodilo. Dr. Kokalj svetuje delavstvu, naj se zavzame z ozirom na to, da so začele cene padati — pravočasno in iz lastne inicijative za to, da se njegove mezde znižajo. Ko bodo indu-strijei in obrtniki to videli, bodo šli tudi oni s cenami dol. Če bi delavci tega ne storili, se je bati, da pridejo cenejši tuji delavci v deželo. Predvsem naj bi se zavzeli za nižje plače trboveljski rudarji, ki imajo večje plače, kot rudarski glavar. Sploh se morajo delavske plače že zato znižati, ker imajo tudi duševni delavci nizke plače. Tako modruje dr. Kokalj. Mi cenimo razsodnost in uvidevnost slovenskega delavstva, pa tudi ostalega občinstva, tako visoko, du se nam zdi. da smo dr. Kokalja že s tem po zaslugi ošvrkali, da smo njegovo modrovanje verno ponovili. Vendar pa ne bo odveč, ako doda mo še nekaj stvarnih pripomb in po pravkov. Najprej kar se tiče duševnih delavcev. Mi priznavamo, da njihov položaj ni rožnat, ampak obupen, — čeprav je nad vsak dvom vzvišeno, da dr. Kokalj tu pa tam. zlasti v pripombi glede rudarskega glavarja, grdo pretirava. A to ni noben dokaz, da značijo te plače eksistenčni minimum, ki naj postane splošno veljavna noima. Zato se bodo uradniki dr. Kokalju sami najlepše zahvalili. Drugič ni res. da bi se bile delavske plače dosedaj v resnici sploh kdaj zvišale. Kadar so se te plače za 250/ zvišale, ie narasla draginja istočasno za 50%. Deiavske plače so postale tako nesorazmerno nizke Če hoče vzeti v roke dr. Kokalj številke in Statistiko, bo lahko to na neštetih primerih ugotovil. Vehka trgovska podjetja so izdajala pred vojno za osebno režijo d do 4% prodanega blaga, danes 'zdaiajo 2%, če-sto pa tudi en procent in manj. Zaslužijo pa ta podietia prej ko slej 20%. Podobna bi bila slika najbrž iz vseh ostalih industrij, celo razupitih Trbovelj menda ni treba izvzeti To sklepamo iz tega. da sl tudi tam delavstvo ne more kupiti niti obleke. Pred vojno pa le hodilo za silo oblečeno okoli. Pa še iz ene stvari se da nepobit no sklepati, da je delovna sila pri nas silno cena. Francozi in Amerikanci so začeli izdelavati blago v naših tovarnah, tudi ako izdelke zopet izvažajo. To ie vsekakor radi nizkih režij in cenih delavnih moči. Zato se nam menda cenili tujih delavcev ni treba bati. Naš trgovec in industrijec se izgovarjata radi draginje po krivici na delavstvo. Ona hočeta veliko zaslužiti, ker jima primanjkuje obratnega kapitala in ker se bojita kriz. Nimamo nič proti temu. Če se s primerno organizacijo narodnega gospodarstva tem nedostatkom opomore. Odločno pa moramo ugovarjati proti poskusom, da bi se reševalo kapitalistično organizacijo gospodarstva na ta način, da bi se pritisnilo že itak gladno in golo delavstvo še bolj k tlom. Cene baje padajo. Tako stoji vsaj v časopisih. Ne čuti se to še skorn nikjer. In če bi padale, — delavske plače se moralo itak najprej zvišati do tiste v>šine, da bodo nudile eksistenčni minimum. To se bo videlo na tem. da si bo lahko kupil delavec tu pa tam kako obleko in morda tudi •kaj malega prihranil. Ali ie dr. Kokalj dosedaj še kaj takega videl? Take članke bi lahko mimo prezrli, ko bi ne videli hudobca, ki tiči za tem, kar je g. doktor napisal. Csokofieni 00 trenotnl desorga-nizaciii delavstva trobljo kapitalisti k napadu. Dr. Kokalj pa pridiga delavstvu kot feldpater vojaškemu oddelku, ki ie določen za klavnico. Ah, kako ljubimo take feldpatre in kako lepi so spomini na svete besede, ki so jih skrunili) Za nas pa, prijatelji, velja v tem trenotku le ena beseda: Vsi na okope! —D. —Jt. Čuda. Res se gode čuda* Meščanski časopisi, ki so se pred enim letom skoro topili v sociiahzmu. so se v zadnjih dneh zaganjali, kakor špan-ski biki v rdeče platno, v vse. kar ie samo malo dišalo po njem. In zakaj to. gospoda? S tem ste vendar pokazali docela svojo goloto in^ priznali, da vas niti vojna ni ničesar naučila. Menda vendar uvidite, da tistih časov, kakor nekdaj ni več. Ne bo pomagalo, samo to, da ste si hiši ce prebarvali: treba bo tudi znotraj malo prenoviti. Lepa nova barva se je v zadnjih dneh tudi popolnoma odluščila in se sedai dobro zopet vidi vsa prejšnja umazanija. Pomirite svoie bolne možgane, ki jih še vedno stresa črnorumena mrzlica. Sodja-list vam je še vedno vzor za lopova, morilca in sploh za vse najslabše. Poglejte samo malo po svetu, a dalje kakor do Šiške. Sami priznavate, da so današnje razmere nevzdržne. javkate in lamentirate, voziček pa potiskate naprej pc istem tiru kakor nekdaj Voziček leze sedai boli počasi naprej in ne bo dolgo, ko popolnoma obstane. Zato krenite še za časa na bolj zložno pot. Vedno se z veseljem tolčete po svojih jugoslovanskih prsih, ne vidite pa nič. S ponosom grozite Italija nu — o ironija — z Rusijo. Res je v tej edini je naš spas. Tega pa ne pomislite, da naj se razmere v Rusi-ii tako ali tako izpremene, carskih nagaik ne boste lizali. Pride čas. ko si bomo bratje gledali v oko. Tedaj pa boste morali obleči povrh Črnih in belih srajčk — če prav se sedaj še križate — vsaj kratke rdeče plavalne hlačice. -' LISTEK. Ant. P. Čehov: Babje carstvo. (Poslovenil Fran Pogačnik.) (Dalje) Po dolgem uvodu, v katerem je mrgolelo besed, kakor demonsko sladostrastje, omrežje najfinejših živcev, samum. kristal itd., je končno pričel pripovedovati vsebino romana. Govoril ni več tako izumetničeno, a zelo podrobn o, navaiajuč na pamet cele popise in razgovore. Ob junakih romana se ie navduševal in pri njh. označevanju se je postavljal v poze in menjava izraz in glas. kakor resničen igralec. Od vzhičenja se ie sedai krohotal v basu. sedaj smejal s tenkim glasom, tleskal z rokami in se grabil za glavo, kakor da mu jo hoče raznesti. Ana Akimovna ga ie vneto poslušala, dasi je roman Če čitala; odvetnikovo pripovedovanje se ji je ?deIo mnogo krasnejše in skladnejše kakor Knjiga. Obračal je njeno zanimanje na razne fi- Pristopajte k izobraževalni organizaciji »Svoboda*. Politični pregled. -j Čudno postopanje ministra za šume in rude. Pod tem naslovom poroča »Slovenski Narod« iz Sarajeva? »Ministrstvo šum in rud ie sklenilo z »Jugoslovansko šumarsko industrijo«, ki je po večini v madžrskih rokah, obširno eksploatacijsko pogodbo za izrabo velikih šum pri Tef* liču. V imenu družbe ie podpisal pogodbo Arpad Karolv. za minististvfl šum in rud pa sam minister Kovačevič Vsled tega postopanja je zavladalo silno ogorčenje in so sklenili domači denarni zavodi vložiti pri centralni vlad: v Belgradu oster l^ro-test, in sicer naslovljen na nnnistr« sko predsedstvo in ne na ministrstvo šum in rud, da bi se stvar v tem minististvu morda ne potlačila. Sa« rajevska vlada je baje sklenila podpirati ta protest in mora cela zadeva priti v pretres pri ministrskem svetu, istočasno pa bo vložil poslanec Dimovič obširno interpelacijo v tel zadevi.« - Kakor razvidno, zrajci biti fcelgrajski ministri samo »dobri* zasebni trgovci, pa nobeni državni* ki. Slučaj bo najbrže sličen oni kup« čiji z Auerspergovimi gozdovi, o kateri smo pred kratkim veliko pisali. Pa nai še kdo reče. da se pri nas no dela —- za narodov blagor! + Za §§ 6. in 7. K oračeve agrarne reforme. Srbska radikalna stranka v zvezi s klerikalno je. kakor /3 znano, zahtevala pri sestavi kone u-tracijske vlade, da se §§ 6. in 7. > račeve agrarne reforme ne izvec d. §§ 6. in 7, govorita o tzv. beglju h zenrljiščift, določujoč, da dobe -J kot JOletni najemniki begov: kih zemljišč to zemljo v last proti gt 4o* v; o« ;i- vi odškodnini. Bogati bosanski in age so tema dvema paragraf; silno nasprotovali in radikalci sc javili, da je baje državno edinst\ nevarnosti, ker bi izvedba teh c čeb vzrujala proti državi vse M : mane. Da te ta izgovor le krinka ! n« pitalističnim jugoslovanskim strin-kam, naj priča dejstvo, da se do vsej Bosni zadnji čas prirejajo številni kmetski shodi, ki zahtevajo, da se oba §§ izvedeta. Dne 20. t. m, n. pr. ie bila v Sarajevu :aka skup« ščina kmetov. Mnogoštevilni govorniki so konstatirali, da je 27.000 mu« slimanskih družin interesiranih na teh dveh paragrafih, da torej ravno muslimani zahtevajo izvedbo teh' paragrafov. + Na volitve, »Progres« v Belgradu piše na čelu lista: Izjava, s katero je zahtevala vlada /upanja od narodnega predstavništva naj bi vsebovala samo dve besedi: Na volitve! floče. jo opozarjal na posrečene izraze in globoke misli, a ona ie videla le življenje, življenje, življenje in samo sebe, kakor da je sama junakinja romana. Dvigalo ji ie duha in med smehom Jb Ploskanjem ie mislila, da ne sme tako živeti, da ni treba živeli slabo, ako more živeli lepo. Soomnila se ie svoiih besed in misli pri obedu in je bila ponosna nanje • ko se ji je v domišljij' pojavil Pimenov, se je vzradostjla in zaželela je, da bi jo ljubil. Ko ie Lisevič končal svoje pripovedovanje, je sedel na divan. »Kako ste lejia! Kako ste divna!« je začel čez nekaj časa s šibkim glasom, kakor bi bil bolan »Mila moja, srečen sem, kadar sem v vaši bližini! In vendar, zakaj mi je 42 let, a ne 30? Najin okus se ne strinja: vi morate biti razvratna, a iaz sem že davno preživel to fazo. hoče se mi najnežnejše ljubezni, enake solnčnemu žarku, ne materijalne, to se pravi, s stališča ženske vaših let, sem že za v staro šaro. Kakor ie govoril, je 'jubil Turgenjeva, pevca deviške ljubezni, čistosti, mladosti in otožne ruske narave: a deviške ljubezni ni ljubil, po zna! jo ie po govorjenju kot nekaj abstraktnega, bivajočega zunaj dejanskega življenja. Sedaj se ie uverjal, da ljubi Ano Akimovno plaionsko, idealno, dasi sam ni vedel, kaj to pomeni Tu se je počutil dobre, ugodno in toplo; Ana Akimovna se mu je zdela očarljiva in originalna; misli! je, da se imenuje prijetno občutje, vzbujeno po tej okolici, platonska ljubezen. Naslonil se ie s čelom na njeno roko in de-ial z glasom, s kakršnim se navadno laskajo malim otrokom: »Dušica, zakaj ta kazen?« »Kako? Kdaj?« „ »Za praznike me niste osrečili z darilom.« Ana Akimovna še ni slišala, da bi odvetnik prejemal za praznike darove, zato ie prišla sedaj v zadrego Koliko naj nm da? A dati mora, zaKaj on čaka, dasi je gledal vanjo z ljubečimi očmi, »Nemara je Nazarič pozabil,« je odvrnila, s A sai še ni prepozno, da to popravimo!« Zdajci se Je spomnila včerajšnjega poldrugega tisočaka, ki je ležal sedaj v njeni spalnici na toaletni mizici. Ko je prinesla ta zoprni denar in ga izročila odvetniku ter ga je on z malo-briž.no.gracijo spusti! v svoj prsni žep, se je vse izvršilo tako prijetno in naravno Nepričakovana opozoritev na darilo in ta poldrugi tisočak, vse to ie odvetniku pristojalo. »Merci,« je dejal in ji poljubil prste. Vstopil ie Krilin, zaspanega, srečnega obraza, a že brez odlikovanj. Z Lisevičem sta še nekoliko posedela, izpila vsak čašo čaja in se jela odpravljati k odhodu. Ana Akimovna je bila n.' oliko zbegana. - Popolnoma je pozabila, kje iužbuje Krilin, ali mu mora dati denarja ali ne in ako mu ga mora, ali naj mu ga da sedaj,; i pošlje v kuverti. »Kje je nameščen?« je šepetala Liseviču. »Vrag vedi ? je zagode! odvetnik z daje. Ana je preudarjala; ako je Krilin bival pri stricu in očetu in ju čislal, to ni bilo zastonj: očividno ie izvrševal dobro delo na njun račun. služeč na kakem dobrodelnem zavodu. Ko se je poslavljala od njega, mu je stisnila v reko 3QT rubljev. On ie naiprei osupnil in trenotek molča zrl vanio. kakor bi ne razumel, a nato je odvrnil, kakor da se mu je posvetilo: »A pobotnice, velecenjena Ana Akimovna. vam ne morem izročiti pred novim letom!« Lisevič je hudo oslabel in kolena so se mu šibila, ko mu je Mišenjko oblačil kožuh Ko Ja stopaj po stopnicah, je bil videti popolnoma onemogel in lasno jc bilo, da zaspi, komai sede, v voz. »Vaša ekscelenca,« je izmučeno omenil Krilinu in obstal na stopnicah. »Ali ste že ču« tili, kakor da vas nevidna sila daljša, vleče vas, vleče in končno se izpremenite v najtanjša nitko? Subjektivno se to izraža v nekem posebnem sladostrastnem občutku, ki ga ni mo« žno z ničemer primerjat!.« Ana Akimovna je stoječ vrhu stopnic videla, kako sta dala Mišenjki vsaic po bankovcu. »Ne pozabila me!« Na svidenje'« je zaklicala in stekla v svojo spalnico. Urno je pometala s sebe obleko, ki se ji je že priskutila, oblekla plašč in odhitela v pri tličje. Ko je stopala no stopnicah, se ie smejala in cepetala z nogami kakor paglavce. Silno se ji je hotelo porednosti (Dalje prih.) *m' + Don Sturzo pride v Zadar. Ix Splita javljajo. da pride v Zadar znani Don Sturzo, tajnik in duša italijanske klerikalne Ljudske stranke. Listi pripominjajo k temu: Zdi se, da se stranko v zadnjih tednih orijentira povsem po londonskem paktu v sporazumu s parlamentarno desnico. -f Novi češki kabinet provizoričen. Sccijalno-demokratsko »Pravo Lidu« in agrarski »Večer« pišeta, da Je novi kabinet provizoričen in da bo vodil posle do jeseni, pričakuje se rekonstrukcija. + Vojaštvo Avstrije. Kakor pišejo avstrijski listi, bo imela avstrijska republika 30 garnizij. Največje bodo na Dunaju, ki bo stela 8300 mož, v Oradcu z 2150 možmi, v Linču s 1850 možmi, v Celovcu s 1150 možmi. v Stockerau s 1000 možmi. Najmanjše posadke bodo Fnns, Radgona in Schwaz, vsaka no 1000 mož. -+- Zavarovanje brezposelnih Ino-zemcev. Nemškoavstrijski zakon določa. da so zoper brezposelnost v Avstriji zavarovani le inozemci tistih držav, s katerimi je dosežen tozadeven medsebojen sporazum. Tak sporazum obstoja sedal med Avstrijo, Nemčije, Čehoslovaško in Poljsko, tako, da ima n. pr. brezposelni Čehoslovak. k? biva kot inozemec v Avstriji, tudi pravico do brezposelne podpore. Pa pri nas? -+ Madžarski beli teror. Kakor javljajo iz Bečkereka, prinaša »Banatski Glasnik/ porpčilo iz Budimpešte. v katerem pravi, da na Madžarskem besni beli teror, ki ga izvajajo Horthvjeve čete. Madžarsko vojsko sestavlja troje vrst vojaštva. Prva vojska Je sestavljena z dovoljenjem zaveznikov iz najemnikov ter šteje 35.000 vojakov. Drugo vojsko tvorijo madžarske čete, ki so vedno pripravljene in je njihova naloga. da onemogočujejo izvrševanje mirovnih rogojev. Tretjo vojsko pa tvorijo strahovite čete črne roke, ki so pod vodstvom madžarskih plemičev ter vrše zločine nad delavstvom in Židi. 4- »Boljševizem aH soeljalna de- mokrarfia.ft Dne 22. t. m. je izšla na Dunaju knjiga sodruga Oto Bauerja pod gornjim naslovom, ki temeljito razpravlja o tem vprašanju, nakar naše sodruge opozarjamo. t Francoska poslanska zbornica Je v seji dne 26. t. m. sprejela *t. germainsko mirovno pogodbo. + Republika Poljska Je v zelo slabem gospodarskem položaju. Vojne z boliševiki in razprtije z Ukrajinci položaj slabšajo. Državni izdatki za vojno, prehrano in Industrijske produkte dnevno rastejo. Opozicija proti vlad! postala v parlamentu močna, posebno zato. ker vidijo treznejši politiki v vmešavanju Poljske v tuje zadeve ln pustolovsko vojno proti boljševikom za gospodarsko katastrofo države. Ostro nastopajo prot! sedanji vladni politiki predvsem socijalni demokrati s sodr. Daszvnskijem na čelu. Posl. Stapin-skl Je že odločno zahteval razpust parlamenta in razpis novih volitev. + Strokovna InternacUonala Je potom tajnika sodr. Jonhauxa pri min preds. Millerandu protestirala proti kazenskemu zasledovanju francoske splošne delavske zveze. + Sovjetska vlada se Je začela pogajati z Nemčijo v svrho poslanja 100.000 nemških kolonistov v vzhodno Rusijo. Sodrug Macdonald v Ljubljani. Sodrug Macdonald, vodja mogočne angleške delavske stranke in član angleškega parlamenta je pozno sinoči 27. maja prispel v Ljubljano. Pozdravljen odlični sodrug! Ponoči je govoril s sodr. Prepeluhom ter danes zjutraj odpotoval v Belgrad. V nekaj dneh se vrne v Ljubljano, kjer se hoče natančneje informirati o naših razmerah. Razkrinkani kapitalistični agrarni reformatorji. Velik uspeh našeca Ust?.! Naši čitatelji se še živo sporni njajo naših razkritij o pogodbi kapitalističnih družb, ki so hotele eks-ploatirati velikanske pragozde fl-dejkomisnega posestva kneza Auersperga na Kočevskem. Liberalne družbe »Sava*, »Panonija« in Klerikalna »Gospodarska zveza« so sklenile s knezom Auerspergom pogodbo. glasom katere bi smele sekati v njegovih velikanskih gozdovih les 15 let po strašno nizkih cenah. Da bi bil dobiček večji, so si gospodje razdelili med seboj tudi njegove žage Kdo oa so te družbe? »Sava« je družba par oseb. ki so že doslej velikansko zaslužili, ne same pri lesu, temveč tudi pri špekulacijah s tujimi valutami Sedež ima — v trgovski hi obrtni zbornici! Kako pride ta v družbo lesnih eksploaterjev, nam ni umljivo. Vedno smo mislili, da ima trgovska in obrtna zbornica druge naloge, kot oa to. da se njeni nameščenci bavijo direktno z lesno trgovino. Prosimo pojasnil! »Panonija« je kočevski milijonar Kaifež, finanČ nik ^Samostojne kmetijske stranke« in steber liberalne stranke na Ko- I čevskem. »Gospodarska zveza« je znana. Ona Je predstaviteljica klerikalnega zadružništva. V svojih znanih člankih smo očitali klerikalni stranki, da Je svoje zadružništvo prodala kapitalistom. »Slovenec« in »Večerni List« sta imela drzno čelo. da sta to pogodbo branila — v imenu zadružne misli Nazadnje Je pri capljal še »Slovenski Narod« in sramežljivo branil to nemoralno pogodbo. Navajal je številčno vse tiste uboge gozdne delavce in voznike kot interesirane osebe M! Sedal pa smo dobili obvestilo, da ie minister za aeramo reformo to škandalozno pogodbo razveljavil. Torej njihova vlada sama je spoznala. da je pogodba nemoralna in da ni v skladu z namerami agrarne reforme! Kaj porečeta sedaj »Slovenec« in v Večerni List«? Da ni bilo »Napreja«. bi bilo slovensko ljudstvo prikrajšano skozi 15 let za najmanj 136 milijonov kron vsako leto. Mi zahtevamo pravico in spošto vanje zakonov, ki jih je vspostavil i prva revolucionarna doba! Dnevne vesti. Kokalj ln draginja. Cela Ljubljana se smeje socijal-nim načrtom Luigija Calcota, — samo starejši gospodje okoli „Naroda“ se silno jezijo nad Lojzetom, ki jih Je spravil s svojim znamenitim član-kou v tako blamažo. Poprej ga je lomil Calco pod črto, da so se bralci pritoževali, zdaj pa ga je polomil nad črto kakor še nikoli. Delalo vsemogoče komentarje. — nekteri pravijo celo, da jih ie Calco nalašč »po tegnil« nad črto. ker jih pod črto n; smel Ti presneti Luigi Caloo! * Nagrobni spomenik Jan. Ev. Kreka se bo odkril v nedeljo 30 maja ob 11. uri dopoldne na pokopališču Sv. Križa. — Spomenik, delo doma čega kiparja Lojzeta Dolinarja iz domačega marmorja, predstavlja dva orjaka, ki povešata ob grobu glave od bridkosti nad predzgodnjo smrtjo velikega moža, od bridkosti nad ničemumo malenkostjo sedanjih časov. Posebna vabila k temu odkritju se ne bodo razpošilala; vabljeni so vsi, vsa društva in korporacije. ProtiS v Ljubljani. Včeraj se Je mudil v Ljubljani minister Protič Njegov obisk ni bil služben. Vendar je pa obiskal deželnega predsednika Brejca, si dal predstaviti poverleni ke in predstavnike trgovske in obrtne zbornice. Obiskal ie tudi ljubljan ski grad. Škofa Jegliča in župana dra. Tavčarja ni dobil doma. Danes, v petek, se je odpeljal na Bled. Policijsko ravnateljstvo ODozarla na svol razglas z dne 22. maja 1920. št. 647/lVPreds., po katerem morajo vsi hišni posestniki, hišni oskrbniki in drugi obvezane! za zglasitev stanovalcev takoj prevzeti na bližnjin policijskih stražnicah tiskovine za Dopisovanje prebivalstva ter jih toč- no izpolniti, sicer bi zapadli strogi kazni. To popisovanje je važno za vsakega, ker bo tvorilo podlago pri reklamaciji raznih volitev. Ogrožena umetnost. Ker. se je dognalo, da nove državne takse onemogočujejo razvoj našega umetniškega življenja, zahtevajo interesenti od ministrstva za prosveto, naj pri ministrstvu za finance posreduje, da bi se vsa državna gledališča, umetniške prireditve in razstave oprostile plačevanja takse, za kar se navaja kot glavni razlog, da se umetniško življenje v Jugoslaviji vedno bolj razvija in da so vsake omejitve škodljive. Cvetlični dan DIM. Pokroviteljstvo cvetličnega dne, ki se bo vrši dne 29. in 30. maja v prid strokovni knjižnici Društva jugoslovanskih medi^incev v Ljubljani, je iz prijaz nosti prevzela ga. dr. Ferkova, soproga dekana medicinske fakultete v Ljubljani. Zahvala. Vsem sodrugom se za hvaljujem za iskrene čestitke ob petindvajsetletnici njune poroke. — Josip Sater, strojevodja južne železnice. Slov. Planinsko društvo naznanja. da so otvoi jeni že sledeče planinske postojanke* Jeseniška koča pod Golico. Valvazorjeva koča pod Stolom, hotel »Zlatorog« ob Bohinjskem jezeru, koča v Kamniški Bistrici, koča na Kamniškem sedlu. Kakšno bo letošnle poletje. Nekateri vremenski proroki sklepajo iz tega, da smo zadnje dni imeli zelo tople, da naravnost vroče dneve, na to, da bo bale letos precej vroče poletje. Vederemo. Obsojeni tovarnar usnja. Zelo tajno drže obsodbo v zadevi kopičenja usnja, katerega so našli v Tržiču pri tovarnarju inž. Karolu Pollaku. Tam so zaplenili okoli 7 mi- lijonov cenjene zaloge usnja In kol Kakor izvemo, Je okrajno glavarstvo v Kranju obsodilo tovarnarja Inž. Karola Pollaka na 20.000 K globe, 4 mesece zapora in v zaplembo vseh zalog usnja. Gotovi gospodje že pritiskajo kljuke tudi v Belgradu, da zadeyo spravijo s sveta. Gospodje okoli »Zveze industrijcev« napenjajo vse sile, da rešijo »rodoljuba« Pollaka. Pred porotno razpravo pobegnil. Za včeraj ob 9. dop. je bila določena porotna razprava proti vlomilcem v Ranzingerjevo skladišče na Južnem kolodvoru. Velika porotna razpravna dvorana se je izpremenila v veliko sejmišče. Prinesli so v dvorano velik zaboj, iz njega so izložili potem po treh mizah raznovrstne predmete kot v kakem bazarju. Pričetkom razprave pa ie nadsvecnik Fr. Vedernjak naznanil, da je soobtoženi, v preiskovalnem zaporu se nahajajoči Rafael Giolis, slaščičar, rodom iz Leskovca pri Krškem, po pihal iz justične palače. Oiolisu se je prejšnji dan dopoldne nudila ze'o ugodna prilika za beg. Izrabil je *'> prijetno priložnost in brez dovoljenja sodne oblasti zapustil veliko palačo. — Zaradi veriženja z moko in navijanja cen je bil na uradu zoper ve-rižnike obsojen Slavko Planinšek na 20.000 K globe ter pet mesecev zapora. To sodbo je kazenski senat odseka za prehrano potrdil. — Slavko Planinšek je nedavno zasnoval premeteno špekulacijo z moko, kar na vagone. Odpeljal se je v Belgrad k »Centralni upravi* ter se tam predstavil za pooblaščenega zastopnika »Trboveljske pre-mogokopne družbe". Kot tak je z upravo sklenil za Trboveljsko družbo „zaključak za 10 vagonov braš-na“ in sicer 7 vagonov bele moke št. 0 po 10 K in 3 vagone krušne moke po 8 K. Ta moka je bila njemu za Trboveljsko p. d. nakazana direktno iz Majdičevega mlina v Kranju. Iz Beograda se je špekulant odpeljal v Ljubljano do Trboveljske premogo-kopne družbe ter sklenil ž njo k ip-čijo za 5 vagonov bele moke po 12 K in 3 vagone krušne po 9 K — Pozneje se je odpeljal v Trbovlje, kjer je sklenil z družbinim vodstvom kupčijo za 7 vagonov bele moke, krušno moko pa je prodal. ..Delavskemu konsumnemu društvu v Šiški za 9 K 50 vin. Po sklenjenih kupčijah se je špekulant Slavko Planinšek odpeljal v Kranj do Majdiča, da di-sponira na podlagi sklepov in nakazil z vagoni moke. Zanimivo je pri tem, da je Planinšek prodal Trboveljski družbi ono njej že nakazano belo moko, ki je bila takorekoč njena last. Merodajne oblasti so bile opozorjene na špekulacije tega moža. Urad zoper verižnike ga je aretiral in obsodil zaradi veriženja in navijanja cen na pet mesecev zapora in 20 tisoč kron globe. Hkratu so ga izročili državnemu pravdniku v na-daljno kazensko preiskavo. Kazenski senat odseka za prehrano je potrdi! gorenjo sodbo. — Neki tihotapec Jože Trampuš je bil aretovan od nekega organa protiverižniškega urada, ker je imel poln nahrbtnik tobaka. Slediti je moral organu. — Potoma pa Je tihotapec — Jože Trampuž iz Štija-ka pri Sežani — r>onudil organu 2 bankovca po 400 K s prošnjo, naj ga izpusti. Organ je vzel denar, toda tihotapca odvedel na urad. Tam so mu zaplenili tobak, mu naložili globo 500 kron in 14 dni zapora ter ga povrhu ie izročili državnemu pravdništvu. Pri poštnem uradu Vetrlnl se ja otvorila 5. maja t. 1. telefonska centrala z javno govorilnico. Za slepo deco je daroval g. Fr. Manko iz Stračje vasi pri Ljutomer« vsoto 200 K povodom izstopa h! službe zavoda. -- Neimenovani go* spod trnovskega predmestja Je daj roval znesek 20 K. Srčna hvala! Prosimo posnemajte! Za rešilni avtomobil nabirajo me« ščani v Mariboru. Zbrali so v ta namen že dc 25.000 K. Društvo zasebnega uradnlštv* Slovenije izreka vsem darovalcem in zavodom za blagohotne prispevke v sviho podpore materi našega bivšega člana g. Antona Cveta tem po* tom najiskrenejšo zahvalo. Zbirka znaša 6074 K 50 vin, ki so bile izročene svojemu namenu. k. J V delo se sprejmejo-, gozdni delavci, poljski delavci in delavke, hlapci, dekle, kuharice, služkinje, mizarji, vajenci razne stroke, drvarji. dninarji in dninarice, oglarji, konjski hlapci itd. ____ Novice. — Kopališče Lipik. Te dni je bil predložen ministrskemu svetu v rešitev predlog ministrstva z a narodno zdravje, naj se kopališče Lipik podržavi z odkupom od sedanjih lastnikov. — Bivši osješki podžupan Kor- , dač (komunist), ki je bil nedavno za-! prt in izročen sodnemu stolu v No* ! vem Sadu. ie bil 26. t. m. izpuščen na svobodo ter se je vrnil v Osjek. — Osješkl mesaril so sklenili, da znižajo cene mesu za 5 kron pri kg. kar utemeljujejo s tem, da so cene živini padle, vsled česar so tudi sami primorani, znižati cene mesu. — Strog stražnik. V Sarajevu je ustavil policaj v zamazano delavni-' ško obleko oblečenega delavca te« mu prepovedal hoditi po trotoarju, da ne zamaže kake fino oblečene gospe ali gospodične! -- Po domače! V »Slogi« iz Bečkereka čitamo: Dne 14. t m. je po zaprisegi poklical tukajšnji novi okr, glavar k sebi svoje uradnike in na-stavlience. Tu iim je povedal, da zahteva od ljudstva da se roH za govo službovanje da dva konja s kočijama ali pa 100 000 kron. Prednik njegov je delal še lepše. Občina mu je nji svoje stroške morala rediti mnogoštevilne prašiče, ki jih je ta potem za masten denar predajal. Res prav, po domače znajo radikalski veljaki - tam doli na jugu bogateti in izrabljati brezpravne mase’ Prav srednjeveške fevdalsko’ — Razbojniki v Srbiji, hajduki so ubili te dni nekega okrožnega glavarja in mu odvzeli ves državni denar. ki ga ie imel s seboj. Zasledovanje razbojnikov je v Srbiji zelo otež-kočeno. ker so baje varnostni organi zelo korumpirani od srbskih strank. — Takoi po poroki pobegnil od žene. V okraju Sinj v Dalmaciji se J« poročil mlad par. Mož. ki si je pože« lel sumo denarja, ie, ko je prejel pG poroki iz rok nevestinega očeta mnogo denarja in doto, takoj pobegnil. Policija ga je našla in ga zaprla, 2ena ne mara ničesar slišati o njem in pravi, da bi poroka ;:e smela biti veljavna. — Kavarniški pretepači V Bije-lem ijoliit v Srbiii so se 19. t. m- * Dr. Josip Cir. Oblak. Nil nisi bene? (»Dom in Svet«, Cankar ln dr. Tavčar.) (Konec.) IX. Kot 241etnj mladenič Je Cankar zapisal, »da za tiste brezznačilne politične boje ni potrebno ne talenta ne posebnega poguma. In da vsak paglavec postane lahko politični prvak češ. vsaj je tudi vsakemu »analfabetu na razpolago gnojnice dovolj, da Jo razlije nad prvim kaplanom ...« A v istem pismu povdarja isti Cankar prod bratu-duhovnlku tudi notrebo »svobodomiselne stranke, ki bi slonela na resničnih potrebah narode.« Kdo bi si torej upal trditi, da Je bil Cankar tudi glede političnega prepričanja in tvetovnega naziranja neznačaj? Drugi »recenzent« zopet pravi, da Je bil »der verneinende Geist*. — Cankar le res marsikaj zanikal Bile so tudi razmere po tem... Zla sti je zanikal šušteršičijanstvo in 11 cemerstvo... Nisem mislil, da bo treba pisati k oblavljeni korespondenci ravno tak komentar in podati izjasnita voči-gjed tedanjih'razmer, od katerih ša vendar ni poteklo toliko časa. da bi jih pozabili... Ko sem bral »Dom in Svetovo« številko, in pozneje videl, da Je celo tak mož kakor dr. Tavčar umeval in presojal po tistih pismih Cankarja tako. kakor ga je. se mi je zdelo po trebno, da malo posvetim v tisto dobo. v kateri je Cankar živel. Iz te »gnile dobe« je prijel le vsled svoje velike moralne notranje sile nepokvarjen in velik... V veiiki zadregi sem, ako naj bi izrekel sodbo, čegav greh je večji, ali tistega, ki Je tista pisma, ki so dvignila toliko prahu, priobčil, aii ti stega. ki je ta pisma tako čudno tolmačil. Pač pa imam pri tem tudi še utis, kakor da se le dr. TavčaT, ko Je hotel braniti — tisto dobo ln je »branil« Funtka In Aškerca, — po svoji stari, navadi se tudi malo — sir venia verbo — obregnil ob Cankarja literata, češ: mojster je bil le v črticah, dočlm bodo njegova »velika dela prišla pozneje le malokomu v roke, to se pravi z drugim! besedami, da so obsojena — pozabi’! Neverjetna trditev! Glede njegovih čitlc o njegovi materi pa čudno hladno pristavlja, češ ^proslavil« Jo le in tudi to Človeku dob- ro de, da je »nekaj (sic!) materinega srca prišlo tudi na njega«,.. Sicer pa: kdo ni imel, kar nas je rodila kmečka koča, take matere’ Da g. dr. Tavčar teh besed rajše ni zapi- s.il!... . To me sicer z ozirom na kritiko dr. Tavčarja o »Otoku« n! presenetilo, a sem glede pavšalnega kritiziranja Cankarja že povedal svoje misli v odgovoru dr. Pan tar ju, aa-teremu pa takega bagateliziranja pač ne morem očitati. Ne rečem, — tudi Emil Leon v svojem »Cvetju v jeseni« omenja svojo mater ter se njenemu grobu približuje z ljubeznijo in spoštovanjem, toda to, kar Je napisal Cankar o svoji materi, Je nekaj tako umetniško in po plemenitosti čuvstvovanja tako vzvišenega, da stoli in bo morda tako ostalo nedosežno v naši literaturi. To je prava apoteoza materine in sinov« ljubezni. Cankar Je postavil svoji materi in vsem materam na svetu spomenik, ki sega ’do neba. Tak’o ni pisal o svoji materi še nobeden slovenski pesnik in pisatelj. Tisti Cankar, ki Je spisal tudi »Firbec«. ob čegar branju se Je ka lilo dr. Tavčarju oko, pa je poleg takih mojstrskih črtic zapustil tudi velika nesmrtna mojsterska dela, kakor so »Križ na gori«, »Za križem«, »Hlapec JerneJ«, »Na klancu« in tako dalje, - dela, ki bodo živela, dokler bo živel jugoslovanski na rod. In marsikomu, ki jih ie bral, se je skalilo oko*, in vsi ti in oni so prepričani, da taKih stvari ni mogla pisati surova duša, kateri Je sicer ostalo neka) -- materinskega srca. Zato pa ie za Cankarja tisto geslo »De mortuls nil nisi bene« čisto odveč, kajti to more priti v prid le raznim grešnikom, kterlh je najti zlasti mnogo med politiki... Seveda ie tisto načelo iako praktično za gospode, — čisto v smislu znanega voščila: »Vse dobro n-i zemlji, po smrti pa — sveta riebe sa«, ali z drugimi besedami: Dokler si živ, se ne sme pisati o tebi nič slabega in priobčevati nobenih zasebnih pisem, če Je v njih kaj žalil vega za te. In zato, -- ker si živ Po smrti pa itak velja: »nll nisi bene; ! Razumem. Samo škoda, da takih zavarovalnic še nimamo, ki bi nam zasigurale že pri življenju in po smrti na vse strani dober sloves. Imela bi pač zlasti med politiki, k! so večkrat veliki grešniki pred Bo- gom in pred ljudmi, dosti »odjemni" cev«... , Ob tej priliki čutim potrebo, da pojasnim nekatere opazke glede dr. Frijatljeve knjige, katero sem omenjal. In to zato, da ne storim niko-* mur krivice, tudi nevede. Citiral sem nekatera pisma Levčeva z izrecno, pripombo, da se morda v nebistvenih podrobnostih motim, ker nisem v položaju podrobno predelat! obširno knjigo, katere bistvena vsebina mi je pa dobro v spominu. Le to dobro vem, da ie Levec eden izmed tistih, ki Je neusmiljeno udrihal po gotovih takratnih politikujočih in nepolitikujočih značajih’... Z eno besedo: slekel iih je z bolj ali manj »nespodobnimi« besedami, k? izdajo več kot kaka očita psovka, ki je končno vendar le — psovka... Ia to je Še hujše ... Zato Je moje pojasnilo pravzaprav odveč. •— podano pa le zato, da se ne bo kdo lovil za kako besedo ter se okoli nje osredotočili prezirajoč m prikrivajoč bolj ali manj grenko — bistvo in Jedro... Nai se smatra te članke kakor, koli. Jaz sem iih spisal v dobrem prepričanju, da nisem hotel s tem nič nepoštenega in da sem se držal Levstikovega načela: odkrito m Doiteno o poštenih stvareh. Zs«e“ Beki kavarni po krivdi okrajnega glavarja Teriča tako stepli, da Je tepež končal z ubojem poročnika Giakoviča in Sefa okrožne žandar-merije Vuleta Radoviča. Več Jih je zelo težko ranjenih. —Draginja na RekL Cena mesa na Reki je 80 K za 1 kg. — Tragičen zakon. Na Dunaju je dne 21 t. m. zadavil iz ljubosumnosti mlad kapelnik Umlauf svojo 20 letno ženo po — treh tednih zakona, sam oa se je utopil. — Avstrijski otroci na Angleško. Dne 20. t m, je odšlo na Angleško 500 avstrijskih otrok v oskrbo. Ostanejo na Angleškem eno leto. Vsled eksploziie treskavega zraka v rudniku Barruelos sta bila ubita dva delavca. 20 pa hudo ranjenih — 63.665 nemških otrok Iz Nemške Avstrije je po uradnih podatkih v tujini kjer žive od milosti dobrih ljudi (v Švici, v Italiji, na švedskem) --- Kolegij Carnegleve ustanove, '•? sm°ter ukrepitev miru. je odmeniti 500 000 dolarjev za rni p?j ^?zdeianih pokrajin v Fran-nl ulji ^ Srbiji, 100.000 dolarjev (Loewen)10VO ^^^oteKe v L°uvn'nu ~ Zveza uradnikov na Franco- Kent, ki obsega 65 organizacij raznih uradnikov, je s 193 proti 30 glasovom sklenila pridružiti se splošni delavski zvezi: 75 članov ni glasovalo. — Francoski senat je sprejel davek za samce. — Zdravilo proti kačjemu piku le iznašel zdravnik dr. Miranda v Braziliji. Zdravilo obstoja iz ekstrakta neke braziljske rastline, ki jo imenujejo assacu. Poizkusi so pokazali, da je zdravilo delovalo zelo zanesljivo, tudi še takrat, ko se je strup razlezel že po človeški krvi. Kultura. Nove knjige: V založbi Tiskovne zadruge je izšla knjiga; Anton Melik; Zgodovina Srbov. Hrvatov. Slovencev, II. del. 1. snopič. Knjiga se na- roč$ v Tiskovni zadrugi v Ljubljani in velja 21 K. - Drugi snopič II. dela izide začetkom junija. — V založbi Jugoslovanske knjigarne pa so izšle tele knjige: Anton Melik- Zgodovina srednjega veka za nižje gizrede srednjih in niim sorodnih šol, se*Zrd°kIad?- (Ta učna knjiga je ^stavljena zelo spretno in s posebnim ozirom na zgodovino Jugoslovanov m sploh Slovanov). — Fran Bra-dač: Grška v a d n i ca (K 28.80 2 doklado), praktično sestavljena knitea z vzgledi iz zgodovinah. filozofičnih spisov plasične grške dobe in svetopisemskih originalov. ter z besednjakom; — Dr. A. uosar; Narodnogospo arskj ®seji 7 K 20 vin.; — R. Tagore: £ 0 v e s t i c e (prevod) 9 K 60 vin.: Stanko Premrl: Cerkvena pesmarica (nabožne pesmi za mla dtno) 7 K 20 vin.; — Marija Remec* v ‘ č n a kuharica (zbirko navodil za pripravo okusnih in tečnih ledil s skromnimi sredstvi. lepo vezana, drugi pomnoženi natis) 36 K; — Fran Levstik: Poezije I., priredil in uredil Cvetko Golar. Cena 9 K 60 vin. (Cvetko Golar je zbral v tel knjigi 58 po vsebini in obliki najboljših Levstikovih pesmi in pridelal le zanimivo življenlepisno črtico Levstika). Vse te kniige so P rejene v lepih oblikah, na dobrem papniu m okusni vezavi. Knjige pri- mal sem prei ko slei iz čistega stu denca. To mi naj verjamejo >Dom in 8vetovci« z g. dr. Tavčarjem vred. Ud tistega mariborskega profesorja pa niti tega ne želim in tudi ne — pričakujem . Prosim pa, da se tega ne vzame Dreveč tragično, ker sem hotel s jvojo diskusijo pred vsem pokazati, oa smo vsi skupai brez razlike •najhni. da, prav majčkeni ljudje, vsi skupaj grešniki večii ali manjši, — z pno besedo: »Svet je,« kakor Dravi Cankar premišljeno in modro, ‘"e slab in ne dober«.— In to nal nam bo vedno pred očmi ka-M, i pofttnino H« ML. Naroča se v apravnLMvu „NapreJau, Ljubljana, Franiifikanska ulica <1/1. Priporoia se, da se denar za broSuro poglje naprej radi nepotrebnih poštnih »troškoT. V tisku j«; »Eno leto v narodnem predstavništvu". Govori in interpelacije aodr. Antona Kristana. Muči Vas glavobol? Zobobol ?t Trganje v udih. Malo Fellerjevega pravega Elza-fiulda, in odpravljene so bolečine 1 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K. Fellerjev Elza mentolni črtnik, en komad 4 K. Želodec Vam ni v redu? Nekaj pravih Fellerjevih Elza-krogljic! Te so dobre! 6 škatljic 18 K. — Pravi balsam 12 steklenic 36 K. — Prava švedska tinktuia 1 velika steklenica 15 K. — Omot In poštnina posebej. a; najceneje. Eugen V. Feller. Siubica donja. fclzatrg it 252 (Hrvatsko), —C—. 930 Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak. Vehovec. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani. Vsem prijateljem in snancem naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni oče JAKOB SUŠNIK kovaft v Globoinikovi žrebljarnl v 70 letu svoje starosti danes ob 6. uri *jutr«j preminul. Pogreb blagega pokojnika se vrft v soboto 29. t. m. ob 16. uri 1* Karolinške zemlje (Kanska aeeta it 10) ne pokonalUBe k sv. Krlin. Cesten mn spomini I4nbl]aaa, 9T. maja 19*X Žalujoča r( dbirsa Sušnik. d. d. v Ljobljant naznanja, da je kar najmoderneje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Izvršuje: knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetrice itd. v eni ali več barvah od naj fine jše do :: najpreprostejše vrste. :: Vse lično in po zmernih cenah. Konsumna di ušiva, zavodi, organizacije, razna društva, trgovci in obrtniki 1 Priporočamo Vam, da se trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru. 92 ti kavCuka v Ciril Sitar LJUBLJANA etrnJeJ ■»J1 —. a — novih raznovrst* nlh dvokoles z naJboSJSo pnevmatiko, posebej plaile, zravna Čreva In vsakovrstni deli za dvokolesa In razne stroje. — Vzamejo se tudi stara dvokolesa in stroji v tafun. 623 F. L fipii z lamini stroji, LJUBLJANA, Stari trg 28. Telefon interurban St 178. I LJUBLJANA, SELENBURGOVA Ul. 1. Interesna skupnost s hrvatsko eskomptno banko in srbsko banko v Zagrebu. _______________________ Izvršuje vse bančne transakcije :: najkulantneje. :: DAJE: SPREJEMA: Vloge na knjižico in na tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. KUPUJE i„ PRODAJA: devize, valute, efekte itd. ESKONTiRA:ir.:ar; Brzojavi BSKOMPTNA. kredite in predujme na blago, efekte itd. |71\ \ I 4 , akreditive na vsa ta ILUnJrt. in inozemska mesta. POSPESUJE: industrijo ter uvoz in irvoi. lat telefon it. 149. Priporočamo: JOSIP JUG stavbeni - pohištveni pleskar in ličar LJUBLJANA Rimska cesta 16. Poltni čekovni račun St. 10.582. Rudo Mi ii sprejema v svojem hranilnem oddelku hranilne vloge pr** 4 io jih obrestuje po čistih 01 0. Večje hranilne vloge (nad dvignejo zneske iz te vloge šele tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih pr* 4 11 01 2 lO. ,špe