St. 15. V üorici, v torek dne 20. februvaria 191)6. Lotnik VIII. Izhaja vsak torek in Hohoto ob 11. mi predpoldne za mosto ter oL 8. uri pop. za deželo. Ako paGoricec. Oglasi se raöunijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se veökrat tiskajo, raöu- nijo se po pOgodbi. ___________________________________________________________________ I. (Zjatranjc Izdanje.) Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruaič). Vspehi pri užitnini in dav- scinah na pivo. (Koncc.) ! b) V kanalskem sodnem okrajn ni bilj nobenih rimanene, čisti dohodek lanskega leta je pa znaial 18.470 K 83 vin., dočim je odkupno krčmarsko druätvo 1. 1904 plač«lo le 7.535 K. Erar je pri- dobil tnkaj lani potemtakem 10.935 E 83 vin., dežela je imela isti pridobitek, obe skupaj torej 21871 K 60 vin. Če pomislimo, da so imeli krčmarji in zadevni obrtniki v^tem okraja tadi pri občinskih dokladah na različne dav- Sčine lep dobiček, je pač lahko razumljivo, zakaj je bila večinanjih strogo „narodno- napredna". c) V goriški okolici se je plačalo 1. 1904 za nžitnino 75.500 K, lani je pa ista nesla 114.697 K 60 tin., in rimanenc je bilo 1.379 K 87 vin., skupno je dobil torej erar lani 116.077 K 47 vin. V tern okraja je dobila torej vlada lani 40.577 K 47 vin. več nego predlan- skem. Ker je dobila dežela iito toliko, je >;naäal Čisti dobiček skupaj 81.154 K 94 vin. V celem goriäkem glavar- stvuje znašal dobiček za erar 57.906 K 54 vin., za deželo isto toliko. Lanski dohodki odužit- nine Tina, moäta in mesa za deželo in erar presegajo to- re j z a 115.813 K 08 vin. tozadev- n. e d.oho d ke predlanakega lei a III. Ttjlminsko glavarstvo. j V štirih sodnih okrajih tega glavar- | atva se je užitninski dohodek v 1 ans kern letu skoraj potrojil, kakor je razvidno iz sledeČih podatkov: a) Boväki okraj je plačal 1. 1904 za užitnino erarju 6.460 K, dočim je dobil lani za to daväcino 8.937 K 98 vin., in na rimanencah 88 K 40 vin., skupaj torej 9.026 K 38 vin. Potemtakem je dobil erar lani 3.560 K 38 vin. veö nego pred- lanakem. Deželna uprava je imela isti dobiček, obe npravi sta torej pridobili 7.132 K 7« vin. b) Cerkljanski okraj je dal 1. 1904 na nžitnini 3.920 K, lani pa 9 652 K 83 vin., in na rimanencah 88 K 40 vin, skupaj 9.711 K 86 vin. Državna uprava je imela torej v primerju dohodka iz leta 1904 tu 5.791 K 86 vin. dobička, d eželna uprava isto toliko, potemtakem obe skupaj 11.583 K 72 vin., kar je za tak raajhen okraj mnogo. Pri občinaki užitnini ni bilo tu niti izgube niti dobička, ker niso občine vpeljale do letos skoro nič tozadevnih naklad. c) Robariäki okraj je plačal pred- lanskem 9.000 R za užitninski davek erarju, lani je nesla užitnina 15.034 K 56 vin. ter je bilo 252 K 42 vin. rima- nenc. Ves lanski dohodek je znaäal torej 16.286 K 98 vin. V primerju z dohod- kom predlanskega leta je znaäal dobiček na račun vlade 6.286 K 98 vin. in na ! račun deželne uprave ravno toliko. Obe upravi ata dobili torej lani 12.573 K 9(i vin. več nego leto poprej. č) Tolminski sodni okraj je preko- sil vse druge, kajti lani je znaäal užit- ninski dohodek 43 666 K 65 vin., rima- nence pa 3.027 K 04 vin., skupnega do- hodka je bilo torej 46 693 K 69 vin. Ako odbijemo od tega zneska predlanski do- nos v zneaku 13.200 K, pokaže se čiati dobiček 33.493 K 69 vin. Dohodek laaaki za deželno in dr- žavno upravo presega torej za 6G.987 K 38 vin. oni prejänjega leta. Celo tolminsko glavarst- voje dalo torej državni in de- želni apravi lani vsled pobi- ranja užitninskih doklad po tarifu 98.277 K 82 vin. let n eg a dobička. Toje neverjeten zne- sek, č e pomislimo, da prejänja leta sta dobivali vlada in de- ¦ žela za vso užitnino le 63.160 K. IV. Sežansko glavarstvo. To glavarstvo ima le dva sodna okraja, sežanski in komenski. V komenskem okraju se ni lani pobirala užitnina po finančnih organih, marveč je bil okraj oddan v zakup. Zato pa ni nam mogoče navesti, koliko bi da- jala ta davščina v tem okraju po tarifa. Zakupnik je odrajtal za ves okraj 19.400 R državi in isto toliko deželi, skupaj torej 38.800 R. Če bi hoteli določiti istiniti užit- nineki donos v tem okraju, uporabiti bi morali v to svrho verjetnostni račun, opiraje se na zadevne uradne podatke v sežan8kem sodnem okraju, kjer je dobila vlada öistega dohodka od užitnine 45.200 R 48 vin. in so znašale rimanence 62 R 25 vin. Skupni dohoJek je znašal potem- takem 45.262 R 73 vin., dočim je vlada dobila v ta namen potom zakupa 1.1904 le 25.200 R. Vladnega dobička je bilo torej v tem okraj 20.0C2 K 73 vin., deželnega isto toliko, skapaj torej 40.123 K 46 vin. Z ozirom na te podatke je opravi- čen računski sklep, da bi dobili obe upravi, deželna in državna, v komenskem okraju potom tarifa okolu 30.000 R do- bička. Sežansko glavarstvo je neslo lani torej 40.123 R 46 vin. v e Č nego predlanskem, ne ozi- raje se na pridobitke oböin- skih uprav, a nesti bi moralo okroglih 70.000 K veö nego predlanskem, ako sene bi bil odtegnil komenski okraj p o- biranju po tarifu. Sestavimo sedaj na temelju teh po- drobnih podatkov ves dobiček, kateri je imela državna nprava vsled označenega ntöina pobiranja užitnine v celi deželi. I Rakor vsakdo lahko sprevidi in iz- ! računa, je dobila država 1. 1903 za užit- nino v vsej deželi 399 430 R, a lani, vsled pobiranja po finanönih organih, pa 682.492 R 71 R, dobiček znaSa torej 183 062 K 71 vin., in če se upošteva previdni dobiöek ko- menskega okraja, bi znaäal ta dobiček okroglih MT 200.000 K. ~9| Dosteväi temu jednak dobiöek, ka- teri pritiče deželi, trdimo, da je znaäal isti za obe upravi realno 366.125 K 42 vin., in bi bil znaäal okroglih 400 000 K, • ¦¦¦ - ako bi bila vpeljala vlada pobiranjo ažit- n>ne po tarifa tadi v komenskem okraju. A tu ni äe vse ! Temu je treba do- dati äe dobiček, kateri so imele občine od te nove akcije. Toga ne moremo da- nes pa äe navesti, ker nimamo äe »knpaj vseh podatkov o tozadevnih občinskib dohodkih 1. 1904 in onih lanskega leta. Ne oziraje se na te viäje dohodke naäih občin, vidimo, da sta imeli dežela in država od užitnine lani 366.125 R 42 vin. več dohodka nego predlanskem ter da bi bil pričel ta znesek na okroglih 400.000 R, ako bi se bila pobirala užit- nina tudi v komenskem okraju po tarifu. Dalje da je dobila dežela pri pi?u lani okroglih 40.000 R več nego leto poprej, goriäko mesto pa pri pivu 20.000 R in pri užitnini pa 15.000 K več. Ne amemo zabiti pa, da bi bila dobila dežela na leto gotovo 100.000 do 130.000 R več od opojnih pijač, nego dobiva sedaj, da ni vlada te davlöine 1. 1901 podržavila. Temu nasproti stoje sledeči stroäki, za katere se ta dobiček zmanjäa. Vlada ima približno 65.000 R za pobiranje užitnine, dežela 7.000 R za pobiranje na- klad od piva. Rot vestni poročevalci moramo tudi omeniti, da zanaprej ne bodo imele ne država, ne dežela, ne občine rimanenc. Te odpadejo v bodoče in so znaäale za : deželo in državo v minolera leta 45.915 | R 56 vin. Zahaj beži hmet na tu je? Pod tem naslovom jo priobčil „Slo- venec" od 16. februvarja t. I. ölanek, kj bo gotovo zanimal tadi naäe čitatelje, in ga zaradi tega v naäem listu pona- tisnemo. Članek slove : Statißticne številke o izseljevanju iz naäe domovine morajo pretresti vsakega, ki resno misli na bodoö- nost naäega naroda. A vpraäati se moramo, zakaj se kmečko ljudstvo tako trumoma izseljuje in zakaj ravno na kmetih tako raste želja, zapustiti domačo grudo in najti boljöega obstanka. Ne LISTEK. Dolina in hrib. Povcst. Spisai Jank0 Bratina (Dalje.) Ko je pozntje Fran odhajal, ga je spremila do vrat in äe tarn se ni mogla ločiti od njega. — Pridi kmalu, Fran! — Pridem, äe danes menda, le H Se obiäcem v tovarni. — Čakaj, pa grem jaz tudi. — No, le; saj ni treba da si vedno Vzela je klobuk in solnčnik, obe- 1 a se ma potem na roko, in odäla sta ^en v solnčen, jasen dan, ki je bil razlit Äakor zlato nad krajino. otara mati je zrla z okna za njima, is nila «e je svojih mladih let, in solza Ji Je Pnlezla iz očesa. ^ . "7 ^og vam« daj VBO 8rečo, otroka, čJa a je polemj knjti doktorja je že več 8a Poznala in sliäala le dobro o njem. X. Qiizi oraOn iD Ž6na 8ta 8edela d°ma pri Jwtal ^ kadil 8V0^° oi«aro» ona Pa oba*\ P° naJnoveJäem modnem listu; Bta ^01^!«, dokler ni ona začela njega izpraäevati o zadnjem izletu „pla- ninskega društva". — To paö ue bo dosti ; pomena tako nima nikakega, saj ni skoro no- benega izobraženca zraven. — Jaz ne vem, dejala je ona, a tisti doktor je bil menda tudi gori; Sadej ne re» ? — Je bil, kakor sem sliäal in menda je on eden najhujäih, ki se ne bo dal nikdar ukloniti. — Poüebno sedaj ne; govori se, da se je zaročil s tisto punico, Olga se ime- nuje ali kaj ? In gospa Braunova je jezno na- vihala nosek, ko se je spomnila, da se je ta mož za vselej odtegnil njenemu vplivü. Zunaj je ta čas pozvonilo, in dekla je naznanila, da želi gospod Graldi vstopiti. — Pro8im, dejala je gospa. Graldi je priäel, poljubil z veliko galantnoBtjo gospej roko in potem po- zdravil äe raoža. Ta mu je ponudil cigaro, natočil mu je iz steklenice in *pozvonil dekli za drugo. Planinsko druätvo je bil prvi razgovor. — Vrag naj ga namala na steno tega, ki se je to izmislil, dejal je Graldi | in zaklel zraven italijanski, kakor je to bila njegova navada. — Tako je, pritrdil mu je Braun in vesel je bil, da ima vsaj enega do- brega zaveznika. Sicer vleöe Graldi bolj na laäko, on pa na nemško stran, a to nič ne de, oba sta nasprotna narodnemu gibanju. — Vidite, naš vpliv se sedaj iz- gublja in počasi pridemo ob vso moö tu v trgu, zaprijel je Graldi svoje misli dalje. — — Raj pa tovarniäki inžener, ali ni tudi ta jeden tistih, vpraäala je gospa Braunova. — Seveda, miloHtiva, čieto tak kot njegov tovariä, tisti hribovßki doktor. Saj pravim, danes že vse hoče biti doktor. Prej je pasel krave, pa gre v äolo, pa pride nazaj Öeä, jaz sem doktor modro- slovja. Vrag me vzemi, öe imam kako posebno zaupanje na tako doktorstvu. — Pa doktor Sadej je vendar lin iu izobražen, dejala je Braunova, ker ji je ravno ugajalo malo podražiti Graldija. __ Eh, puetimo nn stran sinoBt. Raj ima sinega ? Ali se kmet kedaj otrese «lame in sena? Ne gospa, jaz ne dam nie na tisto stran. — Pa bi le morda dali ? dejala je ona. — Rako pa je z Grudnovo prav za prav, vpraäal je Braun. Vi gospod Graldi bodete vedeli kaj več. — Eh nič ni, nič. Sodnika vzame, pa je mir besed. Tisti doktor se je tudi nekaj slinil tarn, in res sem se že bal, da bo kaj, kajti potem je Gruden za nas izgubljen. Če bi doktor bil dobil Elviro, bi bil tudi Grudna zopet spravil na na- rodno plat in mi bi imeli äkodo. No, öe jo vzame Brumatt je dobro, preaneto dobro. Mi smo dobri in Gruden je naä. Tudi če bi kedaj omahoval, ga bo zet spet spravil na pravo pot. Gospa Braunova se je smejala raz- vnetosti gospoda Graldija, a hotela ga je le malo potipati. — Pa doktor menda vzame tisto Olgo, ki je letos dovräila uöiteljiäöe? rprašala je. — Redo, doktor? — Sliäi se tako. Sedaj par dni je vedno tarn in tudi na tiatem izletu je bila. Verujte mi, da se je tarn spletla ta stvar in äe prej menda sta imela nekaj med sabo, ko je bil on äe Student. — Tako ? Glejte tega pa niaem še Bliäal. No, sicer mi ni niö do tega, mi ni mari. (Daljo prido.) more se reči, da bi narodno premoženje sploäno padalo, saj se pozna na prometu denarnih zavodov, da je denarja dorolj. A rana je drugod : Rentabiliteta polje- delstva je tako strašno padla, da je po- stalo nemogoče v sedanjih razmerah se a poljedelstvom vzdržati na površju. Obrt in trgovina sta potegnila vse nase, in sicer oni veliki kapitalizem, ki uničajo malega obrtnika ravno tako kakor poljedelca. To kažejo zlasti cene kmetijskih pridelkov. Kmet za svoje blago nikdar earn ne more določiti cen. Diktira mu jih kupovalec in borza, medtem ko pek in mlinar poljubno zviäajeta ceno svo- jemu blagu. To doktznjejo sledeči po- datki ; plačalo se je do 1. 1858 za 100 kg pSenice 22 K 07 vin. » I« » n » n *™ha 24 „ 61 „ „ „ 1877 „ „ „ päenice 23 „ — „ ti n « » » » k™ha 40 „ 18 „ „ „ 1883 „ „ „ päenice 22 „ — „ n » » » » » kruha 55 w 35 „ „ „ 1888 „ „ „ pšenice 16 „ — „ „ „ „ „ „ „ kruha 69 „ 51 „ „ „ 1898 „ „ „ päenice 13 „ 39 „ „ „ „ „ „ „ kruha 59 „ 51 „ iz Cesar je razvidno, da kmet za svoje blago dobiva vedno manj, živila se pa Tedno bolj draže. Päenica vedno ceneja^.kruh pa vedno dražji ! To nam odkriva globok vpogled v nered sedanjega narodnega gospodarstva. Ako zmaga sploäna in enaka volilna pra- vica, bo priälo gotovo v zbornico več poslancev, ki bodo zastopali kmečke ko- risti. In ledaj bo postala neizogibna velika agrarna zveza, ki bo izkušala iz- boljäati položaj kmetijstvn. Zadružna ideja se bo mogočno povzdignila in v njej upamo olajäanja bedi kmetijstva. Ravnotežje med delom in Kapitalom, med žitom in kruhom se mora zopet najti! ________ Politiöni pregled. Državnl zbor. V včerajšnji seji poslanske zbornice se je vršila razprava o vladni izjavi glede razmer fined Avstrijo in Ogrsko. Ministerski pred8ednik baron Gantsch je odgovarjal na inlerpelacijo dr. Kramara, s katoro je interpelant vpraäal vlado, ali bi mo- ral» Avstrija z orožjem priskočiti na pomoč Nemčiji, ako bi nastala med njo in med Francosko zaradi maročanskega vprašnnja vojska. Bar. Gautsch je lo interpelacijo označil za neoportunno, čea, da se ni bati nobene vojske v sedanjem času, ko 8ft vse države trudijo, da se med njimi ohrani mir. Volilna rcforma bode po- slanski zbornici predložena šele v petek, tako je povedal baron Gautsch članom parlnmiontarne komisije. Najprnj je nam- reč treba rešiti trgovinsko pogodbo z Rusijo in Italijo. Ureditev provizoričnih trgovlnskih razmer. Viadft je uročila predse ini.štva po- slan.ske zbornice zakon-tki načrt, a ka- t^riin 86 pooblaačuje vlado da provizo- rjčno uredi trgovinske ruzmere z ino- zemutforn za čas od 1. marca do 30. junija. Dogodki na Ograkem. Ogrski državni zbor jo torej razpu- ščen, in bo včeraj vojaki in policaji siloma zapodili poslance iz zbornice. Že na vse zgcdaj je obkolila policija parlamentarno jiOfclopje, in je bilo navzočih nič manj ncgo 840 redar-jev-pešcev in 200 redar- jev na konjih. Pred palačo poljedolskega ministerstva na trgu pa je bil postavljen celi pešpolk št. 38, trije eskadroni ha- zttrjev, jeden eskadron honvedskih ha- zarjev in dva bataljona honvedov pešcev. Ztipovedoval jim je sml. Darany. Na vež- baližču bliza mesta pa je bila postav Ijena vsa posadka v vojni opravi, katero je inäpiciral korni poveljaik Uexkiill. Pred parlamentarno palačo zbra- nega je bilo vse polno občinatva, ki je pa mirno gledalo poslance, prihajajoče k seji. Seja je pričela ob 10. ari predpo- ladne. Poslanci so se zbrali že dosti po- prej. Ker je prezident Jasth bolan, je otvoril sejo podpredsednik Rakovszky. Na aejo ni. bilo nobenega ministra. Ko je vslopil Kosauth, so ga njegovi somišlje- niki pozdravili z živahnimi eljen-klici. Rakovszky je v avojem ogovoru najprej z ogorcenjem poudarjal, da je policija zasedla parlament in da je v nevarnosti zakonito zajamčena imaniteta poslancev. Vzlic temu so se vse stranke izrekle za to, da naj se seja vrši. Potein je pod- predsednik R&koviszky naznanil, da ma | je kraljevski komisar general Nyiri j poslal troje lastnoročnih pißem kraljevih. Ta pisma so se prečitala. Prvo sklicuje državni zbor na danes, drugo naznanja parlamenta, da je general Nyiri hnenoran kraljev8kim komisarjem, tretje določa razpnst poslanske zbornice. Podpred- sednik Rakov8zky je z oatrimi besedami protestiral proti inaenovanja generala Nyirija kraljevskirn komisarjem, češ, da je to protiastavno. Istotako je protestiral j proti dopisu generala Nyirija oziroma v j dopisa izrečeni grožnji, da bo kraljevski ] komisar z brahijalno silo vmes posegel, če se parlament takoj ne razide. Zbor- nica se je z vsemi proti dvema glasoma (grof Tisza in grof Karoly) pridražila predsednika. Toda vzlic doloönemn na- ročilu, da se raora takoj raziti, se ni razšla. Sledil je kratek govor poslanca Bol- garja, na kar je bilo določeno, da bo imel parlament prihodnjo sejo v sredo. Že med tem je dobila policija in je do- bilo vojaätvo povelje, da se s silo raz- žene poslance. Ravno ko je Rakovszky razglasil, da je danaänja seja konöana, je 8 honvedskim polkovnikom Fabriciusom na čelu pridrvelo v parlaraent vojaätvo s policijo. Vihteč svojo sabljo je polkovnik Fabricius stopil v dvorano. Poslanci so ga obsuli s psovkarai. nVi ste Nemec". — „Vi ste izdajalec", „Vi ste prisegli na octavo, pa ste svojo prisego prelomili". — „Abcag izdajalec". — „Nemet a hnnczut" — „Eljen 1848" — tako in enako so kričali poslanci in dvigali pesti. „V kraljevern imenn nkazajern, da za- pnetite dvorano", je zavpil Fabriciu3 in že so redarji s silo zaöeü izganjati po- elance, ki so sicer kričali, a se dejansko niso aätavljali. Policija jo izpraznila ves parlament, tadi aradniki in slag» so rao- rali oditi, tadi portir, ki «tanaje v hiši. Ob y4t popol. jo policijt* zapoöatila via vrata parlameuta, na kar je vojaštvo pdkorakalo v vojašnico. LjaJstvo je bilo mirno. VČerajšnji dan potekel je v Budim- pežti mirno, le zvečer je priälo med di- jaki in policijo do spopada, pri katerem je bilo ranjenib 15 dijakov. Govori se, da razpaati vlada vse politične klabe ter da ne dovoli nobenih političnih koni'erenc. Iuoenovanih je že doset vladnih komi- sarjev, ki bodo vodili upravo v različnih občinah. Kraljevl kotnlsar generalmajor pi. Nyiri v Budlmpežti. V soboto je prišel iz Belgrada v Badimpešto generalraajor pi. Nyiri, biväi ogrski domobran8ki minister, katerega je cesar imeaoval za svojega komisarja na Ogrskem ter mu poveril jodno najvaž- nejših in težavnejaih nalbg v zadevi re- šitve ogrBke krize. Generalmajor pl. Nyiri nadomestaje torej zdaj v Bddimpešti ce- sarja in se je v rnsnici tadi nastanil v kraljevem dvorcu. Kakor vedno in povsod, posrečilo se je tadi tukaj jednema do- pisniku lista „Neae Freie Pre3se", da je priäel do pl. Nyiri-ja, od katerega je v svoji predrznosti hotel izvedeti, na kak nadin se bo izvräilo razpaäcenje ogrskega državnega zbora. V tem pogleda se ni omenjenema dopianiku posrečilo, da bi kaj izvedel, vendar je pa zammiv pogo- vor, katerega je imol ä generalom in ka- terega je priobčil imfnovani list v svoji nedelJ8ki številki. Mod dragim je rekel general dopisniku to-le : Moj kralj in najviäji vojni zapovednik dal mi je neko nalogo, katero moram kot vojak, ki je prisegel zvestobo in udanost svojemu kralja, tadi izpolniti. Prepričan sem, da ni ta naloga lahka in tadi ne popalarna, ter da bodem rmral prestnti hude da- äevne boje z oziroin na napade, ki se bodo vsipali na mojo oaebo. Jaz in moja družina izpostavljeni bodemo valed teg* velikim nevšečnostim. Ali vojak mora izpolnovati tadi take dolžnosti, ki so ne- vaečne in ga spravijo colo ob popalar- nost, on se mora, če je potreba, tudi žrtvovati. Prepričan sem, da bi postal populären, ako bi ne bil prevzol naloge, katero mi je naložil kralj. Ali vojak, ki bi so nasproti svojemu najvišjemu gospodu tako vedel, zaslužil bi po pravici vse graje in ob«odbe. No, ako bi älo v tem Blačaja za kaj nepostavnega, potem bi se me opravičeuo napadalo. Ali v tem slu- čaja se gre za nekaj takega, do Cesar je vladar opravičen po obstojuoih postavah in s čimar se popolnoma ujema tuii moja prisega. Jaz sem bil do sedaj vedno zve8t sin svoji dotnovini in sem vedno deioval v njeno korist, in nadejam ae, da bode tadi moje sedanje delovanje slažilo edino le v korist moji domo- vini. Ko je dopisnik generala vpraäal, ako mu je o tem kaj znano, kar so pi- aali minole dni madjarski listi, ceä, da so je generalov oöe v deželnem kazina s 8olzami v očeh izrazil, da bo njegov sin nakopal svoji družini največjo sramoto, je general rekel, da ma je znano, da so listi tako pisali. Opomnil pa je, da je njegov oče že 81 let star in da ni bil nikdar član deželnega kazina in da ni v istem tadi nikdar bil. To, kar so listi o njegovera očeta pisali, je torej popolnoma izmiäljeno. Krlza na Ogrskem in Nemčija. Te dni je dobil nemški list „Kölni- sche Zeitung* iz Badimpešte brzojavko, v kateri je bilo reöeno, da bi naS cesar nikdar ne bil tako neizprosep glede za- htev koalicije, ako bi ne vedel, da stoji Nemčija odločno na njegovi strani. Ome- njeni nemäki list pa dostavlja, da je taka trditov hadoboa in izmišljena, ker se Nemčija prav nič ne utika v avstrijske notranje zadeve. Carinski epor med Srbijo in Avstrijo. Kakor poroča „Neue Freie Presse", je avstrijska vlada naznanila srbski vladi, pod kakimi pogoji se lahko zopet prično pogajanja mod Avstrijo in Srbijo glede nove trgovinske pogodbe. Trgovinska pogodba z Rusijo. V petek sklenjena trgovinska po- godba med Av8tro-Ogrsko in Ru9ijo ure- juje prvič trgovinske odnoäaje meJ obema državami z obojeitr anskimi pogodbenimi tarift Pri uvoza a\stro-ogrskega blaga so 8e dosegle sledeče ugodnosti: carina na kose in srpe se je znižala od 3*60 na 1.65 rublja, carina na papir se je zni- žala za 4 rublje itd. — Avstro-Ogrska pa je dovolila raskim prodaktom sledeče agodnosti: za žita so določene minimalne carine; carina na živo perutnino je zni- žara na 4 K, dočim je uvoz gO3i carine prost. Zviša pa se carina na hmelj od 16 na 24 K, za konje od 23 na 60 K, na deteljno seme 8 K (dosedaj je bilo carine prosto) in na druga semena po- vprečno za 2 K. Loöitev cerkve od države na Francoskem. S Francoskega dohajajo še vedno poročila o odporu katoličanov proti za- pisovanju cerkvenega premoženja. V več krajih so preprečili katoličani zapi- sovanje cerkvenega premoženja, da so zabarikadirali vrata. Na Korziki so bili nemiri po več krajih. Veliko ätevilo da- hovnikov v departementu Ardeche je izjavilo, da ne bodo več maševali. Vi- vierski škof je izdal zato pastirski list, v katerem pozivlja župnike, naj dalje pa- stirujejo in na vsak način poöakajo pa- pežovih ukazov. „Gaulois" poroöa iz Rima, da na- tnerava papež priznati francoska verska draätva le, ako bo v določilih zakona o ločitvo cerkve od države izrecno pove- dano, da imajo zakonito pravico obstoja le ona verska društra, ki jih priznajo äkofje. Vatikan gotovo odkloni sedanja določila, ki merijo na ustanovitev gali- kanske cerkve. Pogreb kralja Kristljana. Truplo danskega kralja Kristijanaje bilo v petek iz dvorne cerkve v Kodanju slovesno preneäeno na glavni kolodvor, od koder se je prepeljalo v Roeskilde. Sprevod dospel je v Rieskilde ob 3. ari popoludno, in kraljevo traplo je bilo pre- neäeno v stolno cerkev. Potem pa je bilo slovesno položeno v grob v navzoö- no8ti kralja Friderika, nemškega cesarja, nadvojvode L'iopolda Salvatorja, kakor zastopnika avstrijskega cesarja, gräkega kralja Hakona s soprogo, angleške kra- ljice Aleksandre, zastopnikov vseh vladar- jev in mnogo knežjih O3eb. Maročanska konferenca. Poročila o maročanski konf^renci so danes agodna, jutri pa neagodna. Menjajejo se kakor vroine. Zidnji ča^ so bila omenjena poroöila navdahajena skrajno pesimistično in pozdevalo se je že tako, kukoi" da bi bila vojska raed Nemöijo in Francijo neizogibna. Zlaj pa omenjena poročila niao več tako raz- burljiva, in bi se dalo sklepati po njih, da pride na konferenci vendar le do ka- kega 8porazumljenja. Najkocljivejäa toöka, o kateri se ima baviti konfsrenca, so maročanske policijhke zadeve. Nemčija bi namreč hotela, da bi Francija ne imela na policijo v Maroka noberrega apliva, čemur se pa Francija na nikak naöin noče odpovedati. Dj zadnjega hipa ni sicer hotela Nemčija na dan a svojimi narneni v tem pogleda. Pred par dnevi še-le so se med nemškim in fran- coakim zastopnikom tudi v tem pogledu vräila nekaka pogajanja. Nemčija stoji glede policijo v Maroku na tem le sta- liaču. Ni)mčija predlaga: Policija v Ma- roku naj ostane v rokah maročan3kega sultana, ki bi pa moral poklicati taje častnike, ki naj bi organizirali policijo. Kontrolo nad organizacijo iste naj bi imeli diplomntični zastopniki v Tangera. Kot posredovalec naj bi bil kxk visoki častnik kake neutralne države. Francija je «sicer zadovoljna, da ostane policija v rokah sultAnovih, za- hteva pa, da morajo biti častniki, ki bodo organizirali policijo, francoski in äpanjski. | Imenovanje škofov na Fiancoskem. { Povodom imenovanja župnika Ga- j biersa v Orleansa äkofom, poroöajo iz ; Rima, da je papež že davno imenoval j kandidate z\ izpraznjene äkosovske se- j deže na Francoskem. Dotične bule ime- | novanja bodo pa priobčene se le v kon- ziatorija, ki se bo vräil te dni. j. Fallieres prevzel predsedstvo republike. Felliere8 je ob običajnih slovostno- | stih vsprejel v nedeljo predsedatvo od Loabeta. Predsednika sta imela nag3vora, ki sta bila zelo priarčna. Zarota proti Inozemcem na Kltajskem. Sovražno gibanje proti Evropejcem in Amerikanom naraača z vsakim dnem hajäe ter se naglo äiri z jaga proti se- veru. Straže pri poslaniätvih so se po- * množile, in sicer je dobilo nemäko po- 8laništvo celo baterijo pornoči. Kitajska vlada zvrača krivdo na tajce, da so sami provzročili nemire. Prva seja nove angl. zbornice poslancev. V torek popoldne so se prviö zbrali novoizvoljeni angleški poslanci. Nacionalisti in 30 članov delavske stranke je zasedlo prostore na strani za opozi- cijo. Za zborničnega predsednika so iz- volili soglasno koservativca Lawtherja. Papeževa okrožnica na francosko duhovščino. Kakor javljajo iz Rima, je papež v soboto izdal okrožnico, naslovljeno na škofe, dahovačino in francoski narod z ozirom na položaj cerkve na Fran- coskem. Papež odločno obsoja zakon o ločitvi cerkve od države ter daje ver- nikom razne nasvete. V Rirn je doälo že veČ francoskih škofov, ki so bili po- klicani tjakaj, da vaprejemajo astmena navodila o načinu, kako naj se veiejo v novem stanjo stvari na Francoskem. Črnogorski prestolonaslednik na Ounaju. „Deutsche Zeitung" piše, da je zna- čilno, da je ömogorski prestolonaslednik Danilo, ki je dospel v četrtek na Daoaj, že v p^tek zveöer odpotoval z Danaja, ne da bi bil prišel v stiko ni z dvornimi krogi ni z grofom Golachowskim. Dogodki na Ruskem. Iz Petrograda poročajo, da je državni zbor vsprejel novo zborno pravo, s ka- terim je razvelJHvljon zakon od 25. ok- tobra 1905. N~>vi zakon določa, da se \ shodi volilcev prvo stopinje zamorejo vräiti, ne da bi bil navzoč zastjpnik po- licije. Policijo je pa treba prjj ob\reatiti o tem. Volilci druge stopinje imajo pra- vicD držati shode, ne da bi jih prijavili policiji. Ta noyi zakon bo baje razglaäen- ta teden. „Naša Zizn" poroča, da je minister Durnovo za to, da bi se sklicanje dr- žavne dame odgodilo do jeseni, dočim vstrajajo Witte in njegovi pristaäi pri tem, da se duma sk liče koncem meseca aprila in da se dolocijo volitve za dan 28. marca. Sodi se, da zmaga Witte, ker Bmatrajo v Garskem Sela za potrebno, da rok za volitve razpiäe čim prej. Koliko je stala Rusijo vojna z Japonsko. Nedavno temu je bilo objavljeno izvestje državnega kontrolorja o stroäkih rusko-japonflke vojne. Rusijo je stala okroglih 1967 milijonov rubljer. 01 teh odpada na leto 1904 840 milijonov, ostanek pa za leto 1905. Ekspedicija Rož- destvenskega je stala 600 milijonov rabljev. Novl ruski vojni poveljnik na Skrajnem Vztoku. General Grodekov je brzojavil te dni carja, da je ie prevzel poveljniätvo nad vojaäkimi četami, ki se nahajajo na Skrajnem Vztoku. Istotako je brzojavil tadi general LinjeviČ, da je odstopil ge- nerala Grodekova poveljniätvo tamošnjih vojaških čet. ¦ Dogodki v Macedonljl. Pri Nikoljanu je bila bitka med taräkim vojažtvom in srbsko četo, ki je ätela 21 mož. Srbaka čela je bila baje popolnoma uničena. Pri mrtvih so baje našli paäke srbske armade. Za spomlad se zopet pripravlja ßploäna vstaja. Vkljub zastraženi turäki meji se je baje atihotapilo zadnje case 180 z orožjem tovornih konj v Ma- cedonijo. ¦, Domače in razne novice. Porokc. — V soboto se je paroöil v Gorici c. kr. sodni pristav v Kanala g. J. Maäera z g.öno Pavlo P e č e n k o, hčerko vinotržca in veleposestnika gosp. Antona Pečenka. VČeraj pa se je poročil v Vel. Žabljah uötteli g. Drago B r a t i n a z g.čno. Anico Črnigoj. Premcščeiije. — Sodni avöku.tmt g. I. Simčič je premeäöen iz Gorice k deželni sodniji v Trst Sinrtua kosa. — V soboto zveöer je po kratki in maöni bolezni umrla v Gorici g. Emilija Dagulin roj. Kle- menčič, udova po pok. c. kr. davkarjem. N. p. v m. Za „Šolski Dom" je došlo našemu upravniätvu : Preganjaje „mačka" nabral na izletu v Kronberg odbor „Gori§ke s'ovsuake mladine" 11 K 54 vin.; o pri- liki srebrne poroke darovala srebrnopo- roöenca Anton in Kristina Obidič v Gjrici 10 K (ravno toliko za „Sirotiäce.) Sröna hvala ! Imenovanje v political stroki. — Name8tniški koncipist baron Karol Boarguignon je imenovaa okrajnim ko- misarjem v Puli. Okrajnima komiaarjoraa extra statum Bta iraenovana: name3t- niäki koncipist dp. Fran Hininch v Gradiäki in koncipist deželno rlade Fran Wlöek v Poatojni, ki pride na c. kr. okr. glavaratvo v Sdžano. Iz Krka na c kr. namestnidtvo v Trat je premešcen na- mestniäki koneipist baron Karol Brack. Vojaški pretcp. — V nedeljo po- polndne je naatal v krčini, nahajajoči se na Tržaški cesti ät. 7 med vojaki äe precej had pretep, ki bi imel še hajše posledice, ako bi ne "bila prišla na lice niesta policija in pa neki nadporočnik, ki ftannje tam blizu in ki je dal vojake koj aretirati. Ukradeno kolo. — V nedeljo po noöi okolo 10. are je bilo akradeno Bernardu Tirela, ki je v slažbi stavbe- nega druätva „Union", blizo kavarne Pecorsri, nahajajoče se na ceati, ki vodi na pokopališče, kolo z marko „Poch". Koncert Ondritek. — V četrtek, dne 22. t. m;, se bo vr^il najbrže dragi Ondr.Čkov koncort, ker ni za da- nasnji koncert mnogo prijateljev glasbe moglo voč dobiti vstopnic. Vabilo k rcduenm občneinu zboru „Ourajne posojilnice"4 v Kobaridu reg. zad z neomejeno zavezo, kateri bo dne l. marca t. I. ob 2. uri popoldan v posojilnicnih proatorih. Dnevni red po § 37. zadr. pravil in poročilo o izvršeni reviziji po „Zvezinenr' revizorja v Celja. Na öel stv o, „Narodua Tiskarua" iäöe korek- torja, ki bi obenein todeloval pri „Go- rici" in „Prira. Listu". Plača po dela in dogjvoru. Ustrnene in pismene ponadbe sprrijema upravni-Uvo „Narodne Tiskarne", alici Vettunni 9 v Gorici. Upravnlštvo „Narodne Tiskarne" v Gonci T alici Vettarini h. ät. 9 iraa spod se je izdal za Henrika P. stanujoeega v Trstu v ulici Risorta. Orožniki, katerim se je Henrik P. zdel sumljiv, ao ga prijeli ter odvedli v trža- äke zapore. Sjdišče pa je koj odredilo, da se preiäöe tadi stanovanje aretiranca. Pri preiskavi so našli na njegovem sta- novanju še mnogo dragocenih predme- tov, zlatnine, biserov itd. Ker se Henrik P. ne peča s prodajo takih predmetor, s© hoče sedaj sodiače prepričati, kje in feako jih je dobil. Pošiljanje dlvjaflnc po pošti na Duuaj v čatiu, prepovedanem za lov. C. kr. poštno ravnaleljstvo javlj» : Po dolocilih lovskega zakona za danajsko °bčin8ko okrožje se sme 2 dni po začetka prepovedanega časa za lov in mej tem ^asonrn uvažati divjačino 7 danajsko užit- ^inako ozernlje le tedaj, če ae o uva- zanju dokaže, da divjačina ni neza- •'onitim potom pridobljena. Ce prihaja divjačina iz dežela, za- stopanih v državnem zbora, se dokaže to le se (spričevalom certifikatom), iz- danem od politične oblasti dotičnegt kraja ; to spričevalo naj se, da se izogne neprilikam, priövrsti na poštno spre- mnico, na čije aprednji strani se zabe- leži dan, ko je bilo spričeralo izdano. Divjačino, ki prihaja brez tega predpisanega spričevala na Danaj, proda pristojni magistratni okrajni urad brez izjeme na korist dunajskega splošnega oskrbovalnega fonda. Prepovedan čaa za lov je za jelene od 1. f'bravarja do konca maja ; za ko- 8ute in mladičo od 1. fobravarja do konca avgasta; za srnjake od 15. janu- varja do vštetega 15. maja; za srne in mladiče od 1. januvarja do konci ok- tobra ; za poljsko zajce od 1. sebravarja do vätetega 15. avgasta ; za propelice in kljunače od 1. fobruvarja do konca jalija; za divje gosi, divje race in Hake od 1. murca do konca junija ; za fazane od 1. febravarja 'do vätetega 15. sep- tembra : za jerebice od 1. januvarja do konca jalija. Mera obscžnostl za predmcte, kl se pošlljajo 8 poSto po tarifu za tlskovine. — Č^sto se opazuje, da ob- činstvo äe sedaj ni zado-itno poačeno o določbi, glasorn koje dimenzije tiskovin v nobeni smeri ne smpio presegati 45 cm, oziroma če so zvite, 75 cm dolžine in 10 cm v priraera. Osobito so se zopet letos slačaji pripetili, da ao koledarji, kakor jih pošiljajo trgovci svojira odje- malcem ob novem leta, gorenje dimen- zije v dolgosti presegali in da so se od- pošiljalci šele v zadnjem trenotka, ko so pošte take pošiljatve kot tiskovine že zavrnile, obračali na ces. kr. trgovinako ministoratvo z naj no prošnjo, da se iz- pregleda prekoračenje dovoljenh di- menzij, češ, da bi sicer ti koledarji iz- gabili svojo vrednoat, ako bi se jih ne moglo odpoalali kot tiskovune in za novo j leto. Občinstvo, osobito pa ona podjetja, 1 ki se pečajo z izdelovanjem koledarjev, j slažečih za podlago, se torej opozarjajo na določbo glede dopastnih dimenzij za tiskovine z doatavkom, da c. kr. trgo- vinBko ministerstvo v bodoöe principielno i ne bo več dovoljevalo prekoraöenja dimenzij za tiskovine. ! Obdačeuje razglednic. — Davčni odsek nemškega državnega zbora je sklenil, da se na Nemäkem razglednice obdačijo, sraatrajočih za lukaaa. Novi poveljnik kadelno Sole v Trstu. -- Poveljnikom kadetne äole v Trata je imenovan major Eivard Maag. Pri tržaških občiuskili volitvah marca meseca b ydo v III. volilüem raz- redu postavili svoje kandidate, državni uslažbenci, povečini pristaši Dompierove atranke in patrijotje. Ker imajo mnogo Sans za zraago, bodo sku^ali te glasove razcepit tržaaki^radečkarji, ki bodo tudi postavili par kandidatov za ta razred. Na vsak način bodo imeli magistratovci po vai priliki znatne izgabe. Za Trstom — Trident? — Lista „Deutsches Volksblatt'' brzojavljajo iz Inomosta, da naraeruje vlada odvzeti tudi magistratu v Tridentu prenešeni delokrog, dočim mu je že poprej odrzela vojaäke stvari. Lloydova bllauca. — Lsta 1905 je imel Lloyl 31,06.131 K pribodka ter je prevozil 2,278 804 milj. Naaproti lotu 1904 je prejel 1,118.725 K več in je več prevozil 64.433 milj. Spomladuo potovanje eskadre. — Govori se, da nastopi c. in kr. eakadra na 8pomlad osemtedensko potovanje ter da obišče več pristanišč Sredozemskega morja. Eikadri, sestoječi iz vojnih Iadij „Habsburg", „Babenberg^, „Arpad", „Sv. Jarij" in „HuszarM bo poveljeval kontre- admiral vitez Jedina. Občinske volitve v Vizinftdi v Istri. — Pri občinskih volitvah v Vi- žinadi v Istri, ki so se vräile te dni, je italijanska etranka propadla v vaeh treh razredih. Štrajk na reki. — V sobolo so nekateri listi poročali, da je štrajk, ka- terega so aprizorili na Reki delavci r»z" nih tovaren, kakor tadi karjači na paro- brodih in dragi mornarji, prenehal. To pa ni rea, kajti danaänja poročila pra" vijo, da ätrajk niidaljajo in da ae jecelo razširil. Burja jo je vrpla v morjo. — v hrvaUkem primorju divja nekaj dni sem silna barja. V Selcah pri Reki je vrgla učiteljico Aatonijo Z3linko v uiorje. Zelinka bi se bila utopila, če bi ne bil skočil neki mornar za njo in jo prinesel na suho. Slovensko osrednje febelarsko druStvo v Ljubljani bo imelo btoj redni občni zbor v četrtek, dne 22. feb- ravarja 190(5 dopoldne ob pol de^etih v mali dvorani Medtnega dom:i v Ljubljani. Skladišče orožja ua KoroSkem. — V Trgu na Koroäkem bo baje vojna nprava napravila skladišče za orožje. Pred kratkim se je mudil ondi viäji častnik in si ogledal prostor. To tadi kaj pomeni. Žensko ubil. — Na Hruäici pri Jesenicah je delavec Franc Gorta abil svojo gospodinjo Marijo Jekliö s etekle- nico za pivo. Dejanje je storil v pijanosti. Koliko veljajo moderne vojne lad je. — Nem5ki vo;ni proračun za leto 1906 zahteva za novo oklopnico 45 mi- lijonov mark, za veliko orjaäko križarko pa 34 milijonov mark. Dosedanje vojne ladije vaeh držav so mnogo minjš1?, ter je veljala nemška oklopnica „Braun- schweig" 26 milijonov mark, angleäka oklopnica „Ru^el" 28 milijonov, fran- coska oklopnici „Jena" 27 milijonov frankov, dočim bo veljala „Patrie", ki se ravnokar gradi, 34 milijonov IVankov. Prljet Roljuf. — V Bulimpesti so v torek aretirali 19 letnega poätnega asi- atenta Joaipa Greinerja, kat'Tega je za- radi goljufije in ponarejanja poštnih nakaznic iskala dunajska policija. Prijeli ao ga ravno, ko je hotel vzdigniti na poäti 1000 K na podlagi ponarejene poštne nakaznice, katero si je na Danaju, ko je bil še v složbi, sam napravil. Samomor castnika. — V Zadru se jo ustrelil Tržačan, poročnik pri 22. peäpolku, Gino Albori. Preoblečen v ci- vilno obleko je pr:šel na stanovanje biväe svoje zarocenke ter je začel tam žugati celi družini. Ko so poklicali re- darja na pomoč, in je ta tudi prišel, je potegnil Albori iz žepa revolver ter se ustrelil. lzseljevanje. — Parnik „Karpatija" je odplul dne 10 t. m. iz Reke z 2027 izseljenci. Nove toplice vsled potre§a so nastale v Dobri Vodi na Ograkom. Čez tri tedne so čutili ponoči lahko potreano gibanje in nato se je pojavil vroö 8tudenec. 1 Vozovi iz čistega železa. — V Ameriki so zaöeli izdelovati železniške vozove iz samega železa brez lesa. Taki vozovi so se izkazali zelo pripravne. Dolgi ao 14 m, äiroki 26 m, visoki pa 375 ter so težki llx/2 ton. Prostora je v takem vozu za 52 oseb. Strašen zločin. — V soboto se je izvršil v mestecu Lo Giotat na Franco- skem grozen zločin. Pleskar Alojzij Mihel je namreč najprej z nožem zaklal svoja dvn sinčka, od katerih je bil eden star tri leta, drujji pa jedno leto. Potem pa je äe petkrat iz revolverja ustrelil na svojo ženo, katero je smrtno-nevarno ranil. Mati utopila otroka in sebe. — V Dunajskem Novem Mestu je vrgla v vodo neka Sabnik s Kranjskega avojega otroka, na to je pa ntopila tadi samo sebe. €e§ar — krstni Iboter. — Kroe- tovalcu Vencia Hacha iz NezvTMtic pri Plznu se je porodil .10 sinöek. Hach je prosil cesarja, naj bo desütema sina za krslnega botra. Poleg 10 bratov je äe ena hčerka. Potres v Južai Ameriki. — Glasoni neke brzojavke iz Guayaqnila je potres, ki je zadel en del Jažne Ame- rike s prenehleji trajal ves teden. Prvi sunek so čutili v pokrajini E^m^raldas v Ecvadarju dne 31. januvarja ob 10. uri predpoludne. Prebivalci so v str«hu zapustili svoje hiše. V mostu Esmeraldas so se zrušile ena cerkev, ena vojašnica in ena hiša, v kateri je bila n&slanjena deäka äola. Glavne mestne ulice so poplavili valovi. Vsa mesta v pokrajini Erejema: 1. Za^arovanja vsakovrstuih poslopij, prcmicniü in pridelkov proti požarni škodi; 2. Zavarovanja zvonov proti vsakorsui poškod- bi in 3. Zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno za-' varovalnico na Dunaju za življenje in za nezgode. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zava- rovalnice ter postreže na željo. tudi s preglednicami in ceniki. Taedina slovenska zavarovalnica sprejetna aavarovanje pod tako ugodnitnipogoji, dase lahkomeris vsako drugo savarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti provziji nastavljajo spoštovane osebeza tazaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem ~ -.....-¦----- popolno varnost. ======= MT Svoji k STOjim! ~Wi Glavno zastopstvo za Trst Goriško in Istro pri g. Dragotinu STAREC, Trst, Via Valdirivo 16. Rojaki Slovenci! Pristopaite k domači zavarovalnici!