Cmok
(Ruska pravljica.)
,         Nekoč sta živela ded in babica. Pa je zaprosil ded svojo ženo:
I  »Skuhaj mi že vendar enkrat cmoke!«
|         Babica je vzela dve prgišči moke in jo zmešala s kislo smetano,
l scvrla testo v sirovem maslu in postavila izgotovljen cmok na akno, L da bi se ohladil.
        Cmoku pa je bilo na oknu dolgčas. Prekotalil se je s krožnika na
 desko. z deske na ograjo, z ograje na dvorišče in naprej do vrat. Ko
^Rl je tako valil po cesti, mu pride nasproti zujec in mu vcstlo zakliče: ^f     »Cmoček, cmoček. pojedel te boml«
B^ »Ne pojej me, krivogledi zajček! Zapel ti bom pesemco, da boš Bnr strmel«, je rekel cmak in že je iz njegovih širokih ust zadonela ^fcesemca o kisli smetani in sirovem maslu in o dedu, kateremu je ušel, ¦fc še zbadljivka o zajčku, ki misli, da je pameten in premeten...
130
In cmok se je zakotalil in jo mahal naprej po cesti, zajček je pa gledal žalostno za njim.
Ko je prikolovratil malo dalje, sreča volka. »Cmoček, cmoček, pojedel te bom!« je zatulil volk.
»Ne pojej me, sivi volk! Zapel ti bom pesemco, da boš kar str= mel.« je rekel cmok in zapel z visokim glasom pesemco o kisli smetani in sirovem maslu in o dedu in zajčku, ki jima je ušel, pa še o volku, ki misli, da ga bo pojedel, pa se zelo, zelo moti...
Ko so se volku najbolj cedile sline, je bil cmok že daleč pred njim na cesti.                                                                                   ^
In ko je bežal zopet dalje, sreča medveda.                               ¦
»Cmoček, cmoček, pojedel te bom!« je zagodrnjal medved.
»Zakaj me pa boš, ti taca kosmata? Zapel ti bom pesemco, da boš kar gledal!« je rekel cmok in zapel o kisli smetani in sirovem maslu in o dedu, zajčku in volku, katerim je vsem ušel, in o sebi, da ga ne bo nihče pojedel...
Zakotalil se je po cesti in jo rezal naprej. Medved je pa bil pre* malo uren, da bi mahnil za njim.
Zelo daleč je že bil cmok od svojega rojstnega kraja, ko sreča lisico.
»Cmoček, cmoček, tako si mehek in dober!« je hinavsko zacvi> tila lisica.
»Ali naj ti zapojem?« je vprašal cmok.
»Daj, daj!« je zvito pomežiknila lisica.
In cmoček je zapel pesemco o kisli smetani in sirovem maslu, o dedu,  zajčku,  volku  in  medvedu,  kako  so  neumni in ncspretni...
»Lepa pesemca je to, ljubi cmoček!«, je rckla lisica, ko je konča!. »Škoda je le to, da te dobro ne razumem, ker sem stara in slabo slišim. Veš kaj, cmoček! Sedi no na moj gobček in mi zadnjo kitico še enkrat zapoj, toda malo glasneje!«
Cmoček je skočil na lisičji gobček in ponovil pesemco.
»Od srca sem ti hvaležna za prelepo pesemco, dragi cmoček,« ga je hvalila lisica, pa bi jo vendar še enkrat rada slišala. Sedi, lepo te prosim, na moj jezik, pa mi pesemco še enkrat zapoj, rada bi si jo utisnila v spomin.«
Lisica je stegnila dolgi in rdeči jezik in pridni pevec je skočil nanj.
»Ham!« je naredila prebrisana lisica z gobčkom in cmočka ni bilo nikjer več ...