iaglo
tja
i«
;atj>
ianje
*
h.	k'
oj(
vil®
lob'1
Na-
)bro
i.	saj jloh
eč®
37-
ii
kaj
Pf
ed>
pa
na:i
t\
tek-!
U2
Uj
EC
U
oo :
\o
o
c
o
z:
ISI
cn
uj
z:
z c
M CJ
c* o < <> ^ 3 o co 2: 3 <c >—I Z o
C> C O 3 £* O »-H 00 V) 2E \0
l
no-
ni
rk«
TijE)I FRANCE REŽUN ŽAGARJEV
nagrajenec
27 ^®^JANA V ponedeljek, na'„i.arca'so v Cankarjevem domu Dnvl j6*?051*’ na kateri je govoril 1 Wdn!k Predsedstva SRS Janez jevp °Vnik’ P°delili letošnje Žagarja N 3®rade ‘n Žagarjeva priznan-lužnihgrade Je Preiel° sedem zas-turil c Prrsrrmeznikov, med njimi natelja n? ?e?un’ P°močnik rav-TrZ 0S Jože Slak Silvo v li Ha Jenjc V obrazložitvi so zapisa-Dert„„Jt, ^ežun veliko prispeval k 1 tiv^QSk'ravn' učiteljskega kolek-! ravn,. ^enašal v aktive učiteljev in bopo t -'ev na Dolenjskem svoje I dnin-6 .Perkagoške izkušnje. Med i laZ"Ve Pospeševal šolo v naravi, ^ Em?tvo ln skrbel za razvoj ediri;n'\iar.stva- ^ee *el Je oblikoval Pesn'[ • i kraJ‘jer se uveljavil kot ja ‘ ,K ln esejist. Zalarjeva priznan-Li,P.s° dobili: OS France Bevk v v0 ■-*ani: Srednja šola za gostinst-dina rnzem v Mariboru in mla-kst Mladi rod.
SPET teden cvička
Cr° MEST0 - Upravni odbor s|(len;[/a.v'no8radnikov Dolenjske je talnn • tUd' *etos Pripravi tradicio-doleni 'jlno8radniško prireditev Teden "ikov h 8 cv'oka- Društvo vinograd-Predas7° Uripravilo sprevod, razstave in Krkin anja’ gostinski del pa bo prevzel 13. do®^ Zdravilišča. Prireditev bo od na n., aPrila v večnamenski stavbi stvu Bajnof pod Trško goro.
OGLED RAZSTAVA ‘SREČANJA 1988«
vi hiefu A ~ V galerij‘v Mikl<)' (i “st bodo do 15. aprila na ogled
je Z'sadovk nastali lansko polet-ozir tradiei°nalni likovni koloniji
rihnKklh litrvtrnih irnoon.
Jlh- kjer
a ribniških likovnih srečan-so ustvarjali: Bojan Gore-
ne £	oujan vjorc-
lar 'Jancc Uruden, Marjan Gumi-Mari Eus- Marjetica Potrč in tav ° Svab|č sicer pisatelj. Razs--,v„. 50 °dprli v petek, 24. marca, znmCr m-ie K Pryi dan vzbudila po->2221 obiskovalcev.
V nedeljo referendum o samoprispevku
V novomeški občini
NOVO MESTO — V nedeljo, 2. aprila, bodo prebivalci novomeške občine z glasovanjem odločali o občinskem samoprispevku in samoprispevkih po krajevnih skupnostih. Če se bo tehtnica prevesila na stran odločilnega »za«, bodo občani v naslednjih štirih letih prispevali 1 odstotek mesečnega zaslužka za občinski samoprispevek in različne deleže od osebnega dohodka, za kolikor so še v posameznih krajevnih skupnostih pač dogovorili, za krajevne samoprispevke. Če bodo občani z oddanimi glasovnicami v nedeljo izrazili večinsko podporo predlaganemu programu, za katerega je predvideno plačevanje iz občinskega samoprispevka, bo novomeška bolnišnica naDosled le
• Novomeške krajevne skupnosti ob tem poudarjajo, da v Novem mestu še ni stekla gradnja mostu, eden od ciljev zdajšnjega referendumskega programa. Ne bo odveč dodati, da bodo ta most najverjetneje začeli graditi v začetku letošnjega julija, kot je 27. marca letos uradno povedal Andrej Levičnik. direktor Skupnosti za ceste Slovenije, investitorice mostu.
postala tehničnim zahtevam in željam občanov ustreznejša ustanova.
Če je gradnja bolnišnice ena od nalog v predvidenem bodočem referendumskem programu, je naslednja izboljšanje razmer v šolstvu v občini. Gre za to, da bi iz občinskega samoprispevka financirali dograditev osnovne šole v Bršljinu v Novem mestu, dograditev in prenovo žužemberške osnovne šole ter pripravljalna dela in graditev prve dela nove novomeške osnovne šole na Drski. Podlaga odločitvam za te naložbe je v vseh treh primerih premalo (ustreznega) šolskega prostora za vso ukaželjno mladež.
L. M.
Kdor seje veter, žanje vihar povabilo
Marko Bulc, kandidat za člana predsedstva SFRJ, na slavnostni seji občinske skupščine Ribnica o najnovejšem razvoju dogodkov na Kosovu
državo. Nekateri smo za človekove pravice, še posebej za razpolaganje s presežkom dela, in pravice na temelju sprejetih mednarodnih konvencij. Drugi so za to gluhi. Nekateri smo za priznavanje razlik in pluralizem interesov, drugi pa vidijo v tem nevarnost za obstoj socializma. Nekateri smo za uvedbo tržne ekonomije, drugi pa bi se nanjo le
SODRAŽICA — Na slavnostni seji ob prazniku občine Ribnica, kije bila 25. marca v Sodražici, je bil glavni govornik inž. Marko Bulc, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in eden izmed kandidatov za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije. Navajamo nekaj misli iz njegovega govora:
Zgodovinski spomin nas opozarja, da tako kot med vojno tudi danes ob vseh težavah ne smemo zapasti malo-
Marko Bulc, kandidat za člana predsedstva SFRJ
dušju, temveč ohraniti upanje in optimizem. Jelenov žleb nas opominja, da je najboljša obramba napad in ne oportunizem, da le poenoteni v hotenju in akcijah lahko uspemo.
Živimo v težkih časih. To kar nas najbolj skrbi in zbuja celo strah, je ozračje nerazumevanja, sumničenj in celo
mržnje, ki nastaja v Jugoslaviji namesto dovčerajšnjega bratstva in enotnosti. Človek se vpraša: ali se res moramo na poti iz krize, kije že sama po sebi dovolj težka, še medsebojno kamenjati? Ali smo res pozabili, da le lepa beseda lepo mesto najde? Smo pozabili, da sila rodi silo in da kdor seje veter, žanje vihar? Ali smo res pozabili, da razlike, ki so dejstvo, lahko razrešuje le sli pen dialog, ne pa dialog gluhih in informacijske blokade? Menda nismo pozabili, da politiziranje ne more nadomestiti dela. In paziti moramo, da nam tako stanje in revšina, ki tako ostaja, ne razženejo Jugoslavije.
Že lep čas smo v Jugoslaviji na razpotju: ali demokratičen in razvojno učinkovit socializem ali pa nasilno pe-notenje in socializem enakosti v revščini. Na konferenci jugoslovanskih komunistov lani, ob stvarni oceni vzrokov krize, smo se poenotili, da je izhod v treh reformah: v gospodarski, politični in reformi ZK. In kljub temu smo nekateri za pravno in drugi za partijsko
• Ostaja pri tem problem Kosova, ki vse še posebej obremenjuje. Upati je, da bodo sile resnične iredente poražene, vsi pripadniki vseh nacionalnosti: Albanci, Srbi, Črnogorci in ostali na Kosovu pa postali enakopraven in soodgovoren subjekt strpnega razreševanja pokvarjenih medsebojnih odnosov, vzpostavitve pravnega stanja in novih razvojnih rešitev. V SR Sloveniji zagotovo ne bomo bežali od našega dela odgovornosti in bomo temu dajali svojo podporo in sredstva kot doslej. Nič ni namreč tako uspešno kot uspeh. Pri tem pa seveda tudi Slovencem ne kaže biti večji Albanec od Albancev na Kosovu in ne večji Srb od Srbov.
pripravljali. Nekateri smo prepričani, da kot večnacionalna skupnost lahko obstanemo le, če bomo ekonomsko in politično enakopravni brez vsiljevanja, drugi pa bi najraje odpravili soglasja. V Jugoslavijo smo se združili, da bi nam bilo bolje. In razvojne strategije avnojske Jugoslavije zagotovo ni mogoče izoblikovati, če hoče katerikoli narod imeti izključno vlogo razsodnika. Ob vsem tem je videti, daje potrebno reči: Tovariši dovolj! Gre zares! Ne igrajte se z ognjem!«
PRIZNANJE ZA PRAZNIK — Ob letošnjem prazniku občine Ribnica, 26. marcu, so bila na slovesnosti v Sodražici podeljena letošnja občinska priznanja in nagrade. Priznanje občine je prejelo 12 posameznikov in organizacij, plaketo »26. marec« sta dobila Janez Rigler in Vzgojno varstveni zavod »Majda Šilc« iz Ribnice, Urbanovo nagrado pa moški pevski zbor »Slemena« iz Sv. Gregorja. Na fotografiji so dobitniki posameznih priznanj in predstavniki društev in organizacij, ki so prejela priznanja. (Foto: J. Primc)
Okvari je sledilo onesnaženje
Zaradi počene cevi Novo mesto ostalo za daljši čas brez vode — Fenolne substance v vodi v določenih mestnih delih — Zaužita voda ni bila škodljiva
NOVO MESTO — V nedeljo, 19. marca, so nekateri deli Novega mesta okrog 13. ure ostali brez vode, česar je po navedbah novomeške Komunale kriv »trenutni lom cevovoda«, zaradi katerega je pri hotelu Gami na Otočcu v približno 30 minutah izteklo 700 m' vode, ki je med drugim povzročila tudi motnje v prometu na magistralni cesti Ljubljana—Zagreb.
Komunala je ob 13. uri prekinila dovod vode v poškodovano cev, kar je izsušilo del novomeškega vodovodnega omrežja. Popravilo vodovoda je trajalo do enih ponoči, nakar je Komunala začela postopno polniti omrežje. V ponedeljek dopoldne se je pokazalo, da okvare niso popravili dovolj temeljito, zato so bili po obvestilu na Studiu D dežurni vzdrževalci Komunale ob desetih ponovno na mestu loma, nakar seje v ponedeljek do približno 12. ure pre-
ji
%
Samo nobene panike!
Milan Kučan je tisti dan, ko so v Cankarjevem domu ustanavljali Socialdemokratsko zvezo Slovenije, zavrnil neučakance z naslednjim črnogorskim pregovorom: Ne pade sneg, da pobeli breg, ampak da zver pokaže smer. Demokrat kol je, je besedo »zver« — o tem smo lahko prepričani — uporabil le zaradi rime, saj je znano, da nemalo po njegovi zaslugi Zveza komunistov Slovenije ne želi Slovencem vsilili oblike političnega Pluralizma, sama pa se zavzema za nestrankarskega. Toda neučakanost ni samo v> Ljubljani, je tudi na Dolenjskem, kot je Pokazala četrtkova seja medobčinskega sveta ZK. Novomeški sekretar ZK Jože Florjančič je na njej dejal, da je treba politični pluralizem živeti in ne le dopuščati. To pa pomeni tudi, daje treba ne le tekmovati v kritiki, marveč tudi sprejemati soodgovornost. Partija, ki ni več monistična oblast, tudi ne more biti več edina kriva za vse. Lep primer za to so razprave o tem, kam z odlagališčem za posebne odpadke v novomeški občini, kjer nekateri — odvisno od tega, kje govorijo — zlahka menjavajo suknje svojega prepričanja in pričakujejo, da bo partijsko vodstvo odločilo ali vsaj nagnilo tehtnico navzkrižnih interesov. Podobno velja tudi v odnosu do usodnih vprašanj slovenskega naroda. Če kdaj, potem je zdaj čas, da uveljavimo politične sile ustavnega loka in konsenz. Za topa je potrebno razumno in prodno stališče vseh, ki sodelujejo. Predvsem pa seje treba opreti na ljudi. Človek mora biti na prvem mestu in ne na osmem, kamor ga je v prepovedanem Startovem intervjuju uvrstil politični piroman Solevič.
M. LEGAN
tok vode v omrežju »v glavnem stabiliziral«.
Z normaliziranim pretokom v cevovodih pa nadlog ni bilo konec, saj so ugotovili, da je v Cegelnici in v delu Bršljina, ki meji na Cegelnico, voda onesnažena s fenolnimi substancami. Potem ko je Komunala te primesi skušaja nevtralizirali s klorom, seje pojavil vonj, o katerem so v torek občani obvestili inšpekcijo, kar je sprožilo temeljitejše laboratorijske analize. Izid teh je nesporno potrdil prisotnost fenolnih substanc v vodi na omenjenem mestnem predelu. Vir onesnaženja zaenkrat uradno ni potrjen, medtem ko je znano, da se je krog jemanja vzrocev onesnažene vode zožil na Krkin tozd Izolacije, kjer je bila koncentracija primesi največja.
Čeprav razen v Izolacijah količina fenolnih substanc v vodi ni presegla dovoljene zgornje meje, je občinski štab za civilno zaščito z 23. in 24. marec prepo-
• V torek, 28. marca, so na Komunali in v Zavodu za socialno medicino in higieno v Novem mestu povedali, da je bilo že dan prej »stanje popolnoma normalizirano na celem področju«.
vcdal uporabo neprekuhane vode v gospodinjstvih. Ob tem podatku pa bo marsikdo vprašal o posledicah uživanja onesnažene vode. »Ni bojazni, da bi kratkotrajna prisotnost fenolnih substanc v vodi ljudem škodila,« zagotavlja inž. Dušan Fortuna iz novomeškega
Zavoda za socialno medicino in higieno, sklicujoč se na dokumente in izsledke svetovne zdravstvene organizacije.
Zdaj bodo pristojne službe poiskale vir onesnaženja. Po prvih podatkih leti krivda na podtlak, ki so ga povzročile prazne cevi. Po mnenju poznavalcev je zaradi podpritiska prišlo do onesnaženja v mestnem omrežju, kar pomeni, da primesi v vodo niso vdrle na mestu loma cevi.
M. LUZAR
na 3. strani:
•	V Veroni z odprtimi usti
na 4. strani:
•	Po končani šoli kar na cesto
na 6. strani:
•	Siti so lajanja v luno
na 8. strani:
•	Kdo manipulira, pravzaprav?
na 9. strani:
•	Važno je, da vedo Avstrijci
•	Lahko ponovimo »novomeško pomlad«?
na 12. strani:
•	Dva poka za sedem življenj
na 15. strani:
•	Od stečkih kamnov do domnevne Troje
Občinske konference SZDL Dolenjske in Posavja vabijo občane, da se udeležijo volitev oz. glasovanja o kandidatih za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije. Pokažimo svojo udeležbo, da podpiramo tajne neposredne volitve in procese demokratične prenove naše družbe!
• OK SZDL pozivajo občane, da na dan glasovanja, 2. aprila 1989, izobesijo zastave.
Pohvala Ribnici
S slavnostne seje ob občinskem prazniku
SODRAŽICA — Slavnostno sejo občinske skupščine Ribnica, kije bila 25. marca v Sodražici, je odprl predsednik občinske skupščine Ribnica Franc Lapajne. Pozdravil je goste, med katerimi so bili borci, predstavniki domicilnih partizanskih enot, častni občani, delegacija pobratene občine Arcevia iz Italije in delegacije sosednjih občin, nato pa seznanil prisotne z gospodarskimi uspehi in načrti občine.
Slavnostni govornik je bil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in kandidat za člana predsedstva SFRJ iz Slove-
• PLAKETE SEDMIM BORCEM — Občinsko vodstvo ZZB NOV podeljuje ob vsakem prazniku občine Ribnica plakete »Jelenov žleb«. Dobitniki so udeleženci boja v Jelenovem žlebu 26. marca 1943 in drugi zaslužni borci. Letos je bilo podeljenih sedem plaket, ki so jih dobili: Majda Martelanc, Justi Ciglar, Miran Šubic-Janez, Ivan Kužnik, Jože Gačnik, Marjan Jenko-Vid in Alojz Dolnilar.
4nije Marko Bulc. V uvodu je pohvalil uspešen razvoj občine Ribnica, ki se je iz zaostalosti prebila po narodnem dohodku na prebivalca na 13. mesto in izvozi 40 odstotkov svojega celotnega prihodka. Se posebej pa je pohvalil kolektiv Rika, ki ustvarja nad polovico dohodka občine.
V	imenu pobratene občine Arcevia je govoril podpredsednik te italijanske občine Ennio Dincecco, ki je med drugim prisotne seznanil s tem, da se je njihova občinska uprava zavzela, da bo ribniški občan Stane Nosan (ki je bil med vojno v italijanskih partizanih prav na območju občine Arcevia) proglašen za častnega občana Arcevie.
Predsedniku občinske skupščine in vsem občanom so čestitali za praznik pionirji iz Sodražice. Vence in cvetje so med praznovanjem polagali k spomenikom v občini, med drugim k spomeniku zmage v Jelenovem žlebu in spominski plošči padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja v Sodražici.
V	kulturnem programu na zaključku slavnostne seje so sodelovali moški pevski zbor iz Sodražice, učenci glasbene šole iz Ribnice, osnovne šole iz Sodražice in tamburaški zbor iz Sodražice ter ribniška godba na pihala.
J P
V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo suho in toplo vreme.
VRAČA SE 1. SVETOVNA VOJNA — V Novem mestu in okoliških krajih je že nekaj časa čutiti pravo filmsko mrzlico. Podjetje Viba film iz Ljubljane je pričelo z vajami in snemanjem novega slovenskega celovečernega filma, ki bo nosil naslov Veter v mreži. Scenarij zanj je po romanu Mirana Jarca Novo mesto napisal Novomeščan Filip Robar-Dorin (na sliki v sredini), kije prevzel tudi režijo. Dogodki segajo v leto 1915, zato bo potrebno temu času marsikaj prilagoditi. Minuli teden so filmarji delali v Recljevi gostilni v Šentjerneju, ta teden pa se bodo preselili k frančiškanskemu samostanu v Novo mesto. Med statisti in igralci bodo večinoma obrazi iz Dolenjske. Na sliki: nočne vaje za snemanje v Recljevi gostilni. (Foto: J. Pavlin)
Šolski primer Pirove zmage
Na Kosovu sta bila do časa, ko to pišemo (torek dopoldne) ubita dva miličnika, izvršni svet kosovske skupščine pa je prepovedal gibanje treh ali več oseb na javnih mestih, gibanje ljudi na določenem kraju in v določenem času ter zbiranje in dostop oseb na javna mesta. Na Kosovu so zaprli vse šole in univerzo, v kinih in gledališčih ni predstav, prepovedane so tudi druge kulturne in javne prireditve ter zbiranje ljudi ob tržnih dnevih. Skratka: na Kosovu so uvedli ukrepe, kakršni so po svetu v navadi ob prvih dneh okupacije te ali one dežele.
Omenjeni in drugi dogodki, ti se med seboj prehitevajo, so neposredna posledica zmanjšanja avtonomije pokrajine Kosovo, ki se je 5 tako imenovanim formiranjem Srbije kot države na vsem njenem ozemlju zmanjšata na simbolično dajanje mišljenj, kar je seveda daleč od resničnega odločanja o svoji usodi, konsenza ali celo pravice do vela. Manj avtonomije za kosovske Albance lahko povzroči samo še več sovraštva, zagrenjenosti, stoletnih zamer in nasilja, najbrž nisem edini, ki misli, da je srbska zmaga na Kosovu pravzaprav Pirova zmaga v najbolj šolskem pomenu tega pojma. V pokrajini je prišlo v zadnjih nekaj mesecih zaradi forsirane psihološke vojne in strahotnega političnega pritiska do popolne nacionalne delitve. Zaradi
tega so biti več kot naivni vsi, ki so mislili, da se bodo ustavne spremembe. ki so amputirale od Tila dano kosovsko relativno samostojnost, skozi koso vsko skupščino sprehodile brez posledic. Delegate je bilo sicer mogoče zastrašiti s senco tankovskih cevi in preleti vojaških letal, da o bolj rafiniranih metodah ne govorimo, Albanci pa so se dvignili. Ali, kot je v Delu zapisat Danilo Slivnik: »Nihče namreč ne more konec 20. stoletja ravnati z nobenim narodom ali narodnostjo kot z nekom, ki je nedorasel, neuk ali pa morda celo v nekakšnem tretjerazrednem položaju, kot so to počeli nekateri i’ Srbiji, kajti narodnostna samobitnost je povsod po svetu veliko več. kot pa so smešne obtožbe o nekaj birokratih ali kontrarevolucionarjih, ki naj bi zavedli (vse) ljudi«.
Popolnoma je jasno, da se položaj na Kosovu po formiranju Srbije kot države ne more izboljšati, kvečjemu nasprotno. To dokazujejo tudi na začetku tega pisanja omenjeni ukrepi, ki jih Evropa ni več vajena Kosovskega konflikta še dolgo ne bo konec, Slobodan Miloševič, ki mu na Zahodu že dosledno pravijo srbski firer, nima nobenega razloga za veselje. Albanci še vedno ži vijo v »zibelki Srbije«, v stiskah in ujmah bodo imeli še večjo nataliteto, pol jugoslovanskih Albancev je mlajših od 25 let, ta armada od
prvih korakov naprej ve samo za pritisk in greh, imenovan »biti Albanec«.
Zmanjšanje kosovske avtonomije ima lahko hude posledice za vso Jugoslavijo. Kosovo je namreč opozorilo drugim jugoslovanskim narodom, kaj jih čaka, če se bodo še naprej zoperstavljali unitarističnemu videnju in preoblikovanju Jugoslavije. Domnevamo lahko, da s Hrvati in Slovenci Beograd ne bi mogel opraviti tako zlahka, saj mu za to manjka tudi dovolj močna pretveza (kontrarevolucija in separatizem sta precej potrošno blago), vsekakor pa bi se vsakršen poskus intervencije na Hrvaškem, i> Sloveniji in narodnostno heterogeni Bosni in Hercegovini zanesljivo končat z razpadom Jugoslavije. Vprašanje je le, ali bi bil ta razpad takojšen ali pa hi ga dočakali po daljšem ati krajšem obdobju z vojsko podprte diktature.
V tem trenutku je tudi vprašanje, kako bo na aneksijo Kosova reagiral svet, ne nazadnje bogate islamske dr-ave. Saudova Arabija že mrmra in negoduje nad zatiranjem jugoslovanskih Albancev. Je zaradi tega v nevarnosti tudi (sicer nepotrebni) vrh neuvrščenih v Beogradu? Nad usodo Albancev bo gotovo zajoka! tudi finančno močni Zahod.
Eno pa je kristalno jasno. Tudi če se Srbija strezni, umiri Miloševiča in se obrne k svojim orjaškim ekonomskim problemom, bo v naslednjega pol stoletja ena najtežjih stvari na svetu »bili Srb na Kosovu«.
M. BAUER
KURIRČKI PRIHAJAJO
RIBNICA, KOČEVJE — Jutri, 31. marca, bodo ob 10. uri kurirčki ribniške občine prevzeli kurirčkovo torbico na Grmadi. Že uro kasneje jo bodo Rib-ničanje svečano sprejeli pred domom JLA, kjer bodo na proslavi podelili priznanja najboljšim mladim avtorjem za njihova likovna in literarna dela na temo »Svoboda-mir«. V ponedeljek bodo kurirčki nadaljevali pot po občini, in sicer preko Sodražice in Loškega potoka bodo prispeli v Dolenjo vas. Do-lenjevaški pionirji bodo 4. aprila ob 9. uri na Jasnici predali torbico kurirčkom iz občine Kočevje. Kurirčki bodo nato potovali s torbico preko Stare cerkve, Strug in Željn v Kočevje, kjer jo bodo ob 12.40 sprejeli v Parku herojev. Nato bo nadaljevala pot preko Livolda in Kočevske Reke v Podpresko, kjer jo bodo kočevski pionirji predali hrvaškim iz občine Čabar.
Najprej bodimo ljudje
Iz intervjuja s kmetom Ivanom Omanom, predsednikom Slovenske kmečke zveze, za Gorenjski glas
•	Moje načelo je tako: v politiki in kjerkoli moramo biti najprej ljudje, nato pripadniki istega naroda in šele potem lahko pridejo na vrsto strankarske razprtije. Če so politiki pošteni, bodo takrat, ko se jim bo zdelo potrebno, opustili strankarstvo in nastopili skupno. Temu se reče z dvema besedama: politična kultura
•	Mislim tudi, da ni nobene nuje, da se no voustano vljene z veze posta vijo v ostro fronto zoper vladajočo partijo. Ze samo s tem, da obstajajo kot politična konkurenca so postale korektiv, na katerega mora stranka na oblasti računati.
•	Da bi kdo skušal razbiti kmečko zvezo? Nam ni nihče ničesar rekel, verjamem pa, da bi bila kmečka zveza ob nastopu »trde roke« prva na udaru, ker ima najbrž med vsemi zvezami največ ugleda v družbi Najdlje obstaja, ima
okrog 20.000 članov, sto podružnic in je razpredena po vsej Sloveniji.
•	Če so nam kdaj očitali, da smo notranji sovražnik ali kontrarevolucija? Takih izrekov ne priznavamo in lahko go vorim le o politični konkurenci, ne pa o notranjih sovražnikih. Sicer pa: mi ne rabimo niti revolucije niti kontrarevolucije, ampak normalni demokratični razvoj družbe. Najmanj pa je primerno, da nam očitajo kontrarevolucijo tisti, ki so že tudi sami spoznali, da je treba popraviti nekatera načela socialistične revolucije.
•	Je mar kontrarevolucija že to, da al-
ljubljansko
pismo
Koliko ljudi bo ostalo brez dela?
Podjetništvo in trg za slabe ali šibke ne poz-nata usmiljenja
LJUBLJANA — Koliko ljudi bo moralo po novem zakonu o podjetjih zapustiti delovna mesta? Po prvih ocenah gre za stotisoče delavcev. Mnogi kolektivi bodo morali kot »tehnološki višek« proglasiti od 10, 20 pa tudi do 40% svojih delavcev. Da bi omilili socialno stisko, v posameznih republikah predlagajo ustanovitev posebnih skladov za pomoč tem delavcem. Te sklade naj bi ustanavljali na ravni republike ali pa bi jih ustanavljali sisi in občine, financirali pa iz prispevkov iz dohodka (kar pomeni ponovno obdavčitev združenega dela), dodatna sredstva pa naj bi zagotavljal bogatejši del prebivalstva, in sicer iz solidarnostnih dnevnic, prihodka od realnih obresti, davka na luksuzno blago, z morebitno uvedbo taks za potovanja v tujino, kazni za prekrške itd. To pa so za zdaj samo ideje. Vprašanje je, če so v tem trenutku sploh stvarne.
Po drugi strani pa je moč slišati tudi predloge, da bi delavci, ki bi ostali brez dela, v prvih treh mesecih nezaposlenosti prejemali povprečje svoje plače, nato pa (do nove zaposlitve) 60% svojega nekdanjega osebnega dohodka. Vendar bi s tako nizkimi prejemki težko prehranili svoje družine.
Vse kaže, da so upokojitve delavcev še najkrajša pot za odpravo problema tehnoloških presežkov zaposlenih. Vse več je namreč predlogov, da bi delavcem, ki so blizu
upokojitve, odkupili delovno dobo. Obstaja pa tudi možnost prostovoljnega odhoda z dela brez obveznosti delovne organizacije (podjetja), da tem delavcem poišče drugo delovno mesto, vendar ob možnosti, da se jim ob odhodu izplača npr. dveletni osebni dohodek.
Razmišljanje o tem, kako se s pomočjo zakona o podjetjih po najkrajši možni poti znebiti tehnoloških presežkov delovne sile, priča, da prihaja zakon o podjetjih v delovne organizacije skozi napačna vrata. V številnih razgovorih o utemeljevanju tega zakona sta kar dve tretjini vprašanj povezani s problemi preraščanja dosedanjih tozdov v podjetja. Gre za to, da hočejo biti vsi podjetje že kar jutri — kot da že sam status podjetja pomeni preporod, temeljno možnost izhoda iz krize. Bistvena vprašanja — razmerje med tržiščem in samoupravljanjem, pridobivanje kapitala, nov položaj poslovnih organov, mešana podjetja — pa ostajajo za točko »razno«.
Pri iskanju najboljših organizacijskih oblik gospodarjenja prav tako izhajamo iz zgrešene usmeritve in ignoriramo svetovne izkušnje. Jugoslavija ima namreč danes glede velikosti podjetja povsem nasprotno sestavo v primerjavi s tisto, ki jo imajo najbolj razvite države. Namesto da bi temeljito pregledali, v kaj smo investirali in kje ter zakaj smo se zmotili, smo zašli v drugo skrajnost — v drastično zmanjšanje naložb in v ugotavljanje tehnoloških presežkov zaposlenih.
Nekaj več svetlobe vnaša v problematiko sedanje in prihodnje organiziranosti gospodarskega podjetništva program razvoja drobnega gospodarstva v naši republiki. V privatnem in družbenem sektorju v Sloveniji želimo do leta 2000 zaposliti 200.000 ljudi (zdaj jih je tu zaposlenih manj kot 80.000), udeležba v družbenem proizvodu pa naj bi se povečala od sedanjih 12 na 30 odst. Prav tako naj bi v tem obdobju odprli 16.000 privatnih delavnic, 500 privatnih podjetij in več kot 1.000 družbenih podjetij drobnega gospodarstva.
V. BLATNIK
Ivan Oman, Škofji Loki
kmet iz Zminea pri
ternativne zveze ne priznavamo upravičenosti političnega monizma? Mislim, da nihče ne more vsiliti oblasti ljudstvu, ampak da ima ljudstvo pravico, da si izbere tako oblast, kakršno hoče.
• Ali bomo postali stranka? Ker ne moremo pričakovati, da bi poenotili različna politična naziranja kmetov, nimamo želje, da bi se organizirali kot stranka. To pa še ne pomeni, da se ne bi hoteli potegovati za mesta v delegatski skupščini — Je posebej, če bi spoznali, da drugi slabo zastopajo naše interese.
Stranke naj omogočijo konkurenco
Belokranjski prosvetni delavci o političnem plu-__________ralizmu____________
ČRNOMELJ — Medobčinsko študijsko središče ZK Novo mesto ter skupnost osnovnih šol Črnomelj sta pretekli teden pripravila razgovor o političnem pluralizmu za belokranjske prosvetne delavce, učence črnomaljske srednje šole. slušatelje marksističnega samoizobraževanja ter predstavnike DPO in občinske skupščine. O zgodovini pluralizma v svetu in pri nas je govoril Milan Balažič, strokovnopolitični sodelavec CK ZKS, kije odgovarjal tudi na številna vprašanja.
Na vprašanje, ali je Zveza komunistov izven toka dogodkov, ker v tej organizaciji prevladujejo težnje po nestrankarskem pluralizmu, vse bolj pa se kaže, da plovemo v strankarski pluralizem, je Balažič odgovoril, da ZK težko sprejema strankarski sistem, v katerem se bo potrebno boriti za svojo vlogo. Nestrankarstvo je prehoden pojav, ki ne
• Ko je govoril o težkih razmerah v šolstvu, je Balažič dejal, da šola ne bo mogla biti tista, ki bo izobraževala za združeno delo, ampak bodo izobraženci morali renovirati združeno delo. Šola mora zato vzgajati inovativne ljudi in to lahko omogoči le šola.
bo postal sistem, vendar bo preteklo še nekaj časa, a ne preveč, da se bodo te stvari izčistile. Slovenska ZK ne bo zavirala procesov, ki vodijo k strankarstvu, je pa tudi dovolj močna, da bo lahko branila politični pluralizem. Da bi ga prodala za kaj tretjega, nima nobene možnosti več. Če bi to naredila, bi izginila z zgodovinske scene. Slovenska družba po Balažicevih besedah živi za to, da ohrani svoje pravice in si pribori nove.
Predsednika OK SZDL Zvoneta Planinca je zanimalo, ali lahko samoupravni sistem kar zavržemo in čakamo na strankarski sistem, ne da bi sploh vedeli, kaj nam bo prinesel, zlasti še, ker nas stranke ne bodo mogle rešiti iz težav, v katerih smo se znašli. Najprej mu je odgovoril prof. Jože Pavlišič: »Stranke bodo omogočile, da bodo prišli na odgovorna mesta ljudje, odgovorni za svoje delo, ki bodo pametno govorili, razmišljali s svojo glavo in znali prisluhniti ljudstvu. Krivda naše partije je, da je utišala tiste, ki so znali kaj povedati.« Balažič pa je k temu dodal, da bi morala biti politika servis ekonomije, ne pa da gradi politične tovarne. Nove stranke po njegovem niso cilj, ampak možno sredstvo, ki lahko omogoči konkurenco v politiki. To pa pomeni, da na odgovorna mesta ne bodo več prihajali ljudje s pomočjo klanjanja glav, lizanja pet, kajti ne moremo si še naprej privoščiti luksuza neznanja, intelektualci pa si iščejo delo v zahodnih državah.
M. BEZEK-JAKŠE
KOMUNISTI IN OBRTNIKI
RIBNICA — Odprta seja OK ZK Ribnica, posvečena obrti in drobnemu gospodarstvu, je bila 23. marca v Ribnici. Udeležili so se je tudi obrtniki, predstavniki občinske skupščine, predstavnik CK ZKS Robert Černe in drugi. Sekretar P OK ZK Ribnica Matjaž Nosan je po seji povedal, da je bil namen seje dosežen. »Dali smo pobudo in občinski upravni organi so jo sprejeli, da bo že takoj v aprilu prišlo do pogovora med člani obrtnega združenja in izvršnega sveta občine o razreševanju najbolj perečih vprašanj, ki nastajajo ob odnosih med občinskimi upravnimi organi in obrtniki. Že maja ali najkasneje oktobra bodo na aktivu direktorjev razpravljali tudi o kooperaciji med industrijo in obrtjo. Davčna uprava bo ob zaključku poslovnega leta pripravila inštruktažo o vodenju poslovnih knjig in zaključnem računu za obrtnike.«
NOVI DEVIZNI TEČAJI
Tečaina lista št 59 z dne 27. marca 1989
za devize, efektivo. čeke. kreditna pisma tečaj______________in poštne nakaznice_______________
država	valuta	velja za	nakupni	sredn|i	prodajni
Avstralija	a. dolar	1	7069,79	7080,41	7091,03
Avstrija	šiling	100	64713,98	64811,20	64908.42
Kanada	dolar	1	7189,84	7200.64	7211,44
Danska	krona	100	116770,40	116945,82	117121,24
Finska	marka	100	202512,85	202817,08	203121,31
Francija	frank	100	134445,06	134647,03	134849,00
ZR Nemčija	marka	100	455445,95	456130,15	456814,35
Grčija	drahma	100	5427,76	5435,91	5444,06
Irska	funt	1	12181,92	12200,22	12218,52
Italija	lira	100	620,14	621,07	622,00
Japonska	jen	100	6476,29	6486,02	6495.75
Kuvajt	kv. dinar	1	29667,60	29712,17	29756.74
Nizozemska	gulden	100	403755,77	404362,31	404968,85
Norveška	krona	100	125624,11	125812,83	126001,55
Portugalska	escudo	100	5551,11	5559,45	5567,79
Švedska	krona	100	133687,03	133887,86	134088.69
Švica	frank	100	523433,79	524220,12	525006,45
V. Britanija	funt	1	14669.60	14691,64	14713,68
ZDA	dolar	1	8559,20	8572,06	8584,92

Naša anketa
J
Vse samo v Beogradu?
Zamisel nikakor ni nova, niti ne pomeni nič revolucionarnega, pre' dlaga le nekaj, kar ponekod v svetu sprejemajo kot čisto normalno zadevo in to celo v državah, kjer niso tako federalno urejeni kot pri nas. Izselili naj bi torej nekatere zvezne ustanove po večjih središčih v Jugos- ^ laviji, niti ni nujno, da so to republiška središča, pač tja, kjer bi po temel- j jiti predhodni analizi ugotovili, da tja bolj organsko sodijo in bi se jtn1 , dalo zagotoviti brezhibno in nemoteno delo. Pri tem moramo dodati se i poceni in učinkovito, saj bi že selitev sama nujno pomenila tudi reorga- < nizacijo nekaterih institucij, o katerih neučinkovitosti in preobljudenos- j ti čivkajo že vrabci na strehi. Ob sodobnem komunikacijskem sistemu , taka eksteritorialnost ne bi smela biti problem in ubili bi dve muhi na en mah. Toda jok, brate! Če se z pametno idejo lotiš federalnih organov,je tako, kot bi se lotil vprašanj smotrnosti porabe denarja v JLA. To je napad, ki gaje treba hitro in z veliko mero užaljenosti odbiti s protina-padom. V takih razmerah se potem ne da pogovarjati, še manj spremim . jati stvari na bolje.	‘
NIKO NOVAK, požarni inšpektor iz Adlešičev: »Strinjam se, da bi sedeže zvez: nih institucij razselili po Jugoslaviji, saj «* j tako delovale bolj svobodno, brez pritiskov- j j V zadnjem času se namreč večkrat pojavlja ? i mitingaško vzdušje ob zasedanju teh insti' j tucij in sprejemanju odločitev, ki prav žara j di tega niso vedno odraz volje tistih, ki J® j i sprejemajo. V Beogradu je tudi bolj poudar- j jen vpliv interesov Srbije, pod katerimi po j pušča zvezna vlada in najbrž tudi osta j institucije.«
ITALO MOROSINI, vodja službe varstva pri delu v Krki, Novo mesto: »Strinjam se s selitvijo zveznih ustanov, seveda tako, da bi bile nameščene smiselno, že zaradi medsebojnih povezav pa tudi kadra, ki ga potrebujejo za svoje delo. Sodobne zveze že omogočajo učinkovito delo, zato niti niso nujna potovanja za vsako najmanjšo stvar. Beograd bi bil na ta način razbremenjen, nobenega vzroka pa nima za užaljenost, saj bi tam ostal še velik del zvezne vlade.«
JANEZ PILETIČ, vratar pri Kovinarski. Krško: »Zamisel, naj bi imele zvezne ustanove sedeže v večjih mestih Jugoslavije, se mi zdi povsem sprejemljiva. Mislim, da tako vnesli nov način dela v zvezne organe, morda bi se povečala njihova učinkovitos. nasploh pa bi se izognili raznim pritiskom, kakršnim so bile zvezne ustanove izpostav jene zaradi demonstracij ali česa podobn ga. Seveda mislim, da bi bile lahko take us tanove v Ljubljani, Zagrebu ali Sarajevu "
STANKO CERJAK iz Agrarie Brežice, delegat zveznega zbora skupščine SLR J: »Zadeve, ki so sodijo v pristojnost zveznih organov, se ne rešujejo na ulici. Menim, da je treba najprej odpraviti vzroke, zaradi katerih prihaja do motenja njihovega dela. Pod takimi pritiski, kot sem jih doživel v Beogradu kot delegat, ne more delati noben parlament, zato se pridružujem tistim, ki zahtevajo ekstoritorialnost kot skrajni ukrep.«
BOŽO ANDOLJŠEK, obrtnik gosjim ske stroke iz Ribnice: »Vsi tisti miting1 s lahko namerno pripravljeni, da bi nekaj & silili. Gotovo nekdo hujska ljudi. To je posebno lahko, ker ljudje zaradi krize niso zadovoljni. Pritiskom na delo zvezne sku pščine in njenih organov bi se lahko izogni11 tako, da datume in kraje sej ne bi javno razglašali. Seveda pa bi morale biti seje tam. kjer bo območje zavarovano, da ne bo pmj skov, ali pa v tistih delih države, kjer soljuO je bolj umirjeni.«
EMA ŠTRUMBELJ, delegatka zbora združenega dela republiške skupščine iz Kočevja: »Ne le zaradi zaostrenih razmer, ampak tudi sicer bi morala biti razna ministrstva po raznih krajih v državi. Tako je na primer v Zvezni republiki Nemčiji. Zadnji dogodki, mitingi pred zvezno skupščino, to mnenje le potrjujejo. Zasedanja naj bodo tam, kjer niso možni pritiski in lahko poteka delo neovirano.«
MILE VRANEŠIČ, grkokatoliški žuR nik iz Metlike: »Načelno sem proti temu. je vse skoncentrirano v Beogradu, Smučarska zveza Jugoslavije. Beograd glavno mesto republike Srbije in srbskeg naroda. Zame je nesmiselno, da je na P mer v Beogradu ministrstvo za tunzf ’ glavni turizem pa se dogaja na obali. 's velja za kmetijstvo. Nekatera ministrstva druge zvezne urade bi bilo treba prestavit* druge kraje, kjer bi imeli večji smisel.«
MIRKO ŠTOJS, delavec Inpleta, Brezovo: »Če hočemo, da bi preprečili pritiske na naše najvišje organe, kot sta na primer zvezna skupščina in predsedstvo SFRJ, podobne tistim v Beogradu na tako imenovanem veličastnem mitingu, bi morali z zakonom ali kakorkoli že preprečiti nedopustno izsiljevanje. Smešno je poslušati naše in druge delegate, ko opravičujejo potrditev izrednih ukrepov na Kosovu s prepričljivostjo Mojsova, ne omenjajo pa strahu pred podivjano množico.«
OLGA BARTOLJ, učiteljica na osnov šoli v Mokronogu: »Te grožnje in obto ^ vanje, psovanje posameznikov, vodstvu slovenskega naroda, ki prihajajo z Jt*» ' nikamor ne peljejo. Prav tako tudi ne bi dobro, če bi nuscdli tem provokRCij^^^j katerimi je gotovo kakšen scenarij, kine bil v prid naši samostojnosti in sožitju zo^. gimi narodi. Predvsem bi morali ti minng^ bolje in več delati. Tudi zato sem za ckste torialnost zveznih organov.«
//
I- H ■ ■ .
Krmila iz metliške mešalnice
Metliška zadruga posušila vso odkupljeno pšenico in koruzo, sedaj pa prodajajo moko in sami mešajo krmila za lastne in kooperacijske potrebe_

- '
METLIKA — Izgradnja silosa in sušilnice za žito in koruzo seje že v prvem letu obratovanja izkazala kot pametna in koristna poteza metliške kmetijske zadruge. Ob lanski žetvi zaradi slabe cene niso ljubljanskemu Žitu prodali niti kilograma pšenice, ampak so vso pšenico, ki so jo pripeljali kmetje iz metliške občine, posušili doma. Potem pa so se odločili, da bodo pšenico doma tudi zmleli in raje prodajali moko.
kn,Jkmjem brivcev »zavoženega« IH:J{slva v starejši generaciji kme-'l slr°kovnjakov ne bomo rešiti
1$fnui°Vans^k težav, za katere smo ncl najmanj krivi, še manj pa Ijtojstarejši kmetijci, saj naše kme-tanZV Pr,merjavi z drugimi proteži-kliuh ' gospodarskimi panogami, nai ^kordni razdrobljenosti, še (lUr -nJ postaja za zahodno Evropo. uc,Jan Krivec)
Do sedaj so zmeli že okoli 300 ton pšenice, belo moko tipa 500 pa sproti prodajajo pekarnam po Sloveniji. Daje ta moka res kakovostna, priča tudi dejstvo, da je sedaj povpraševanje po metliški moki že večje, kot znaša njihova ponudba. Že s tem, da so pšenico zmeli doma in sedaj prodajajo moko, so naredili tudi dobro poslovno potezo in to jim je omogočilo, da so kot edina organizacija v Sloveniji vsem, ki so poleti pšenico oddali, sedaj doplačali po 100 din za kilogram oddane pšenice. Poleg tega so kmetje pri zadrugi lahko ceneje kupili otrobe in krmilno moko. Sedaj
pa razmišljajo, da bi za naprej moko doma tudi pakirali in tako iztržili še več. Februarja so za svojo moko dobili po 1500 dinarjev za kilogram, pakirana v kilskih vrečkah pa je stala 2750 dinarjev. Kupiti nameravajo pakirni stroj in potem to moko prodajati v Mercatorjevih trgovinah v domači občini.
Poleg pšenice so doma posušili tudi večino od 400 ton odkupljene koruze. Nabavili pa so tudi manjšo mešalnico močnih krmil, tako da sedaj vsa krmila za pitanje govedi in prašičev za lastne potrebe in potrebe kooperacijskega pitanja mešajo doma. Koruzo pa zadruga
V Verom z odprtimi usti
Tako sodobno kmetijsko mehanizacijo, kot je bila na sejmu v Veroni, si lahko le zamišljamo
kmetijst
sKone ' tvo Je ricer res pastorek narave,jepa tudi najljubši pos-VoJenec države. (P. Samuelson)
izknZ,k kmel ve’ da mora smotrno L|, n.sca,‘ zemljo in da se mu splača ZnCem,i. nčinkovitost pridelave. kljuk11 nai se v* 10 ne vtika. Ker pa to kmp, ternu Počne, s tem priznava, da iuvn 'kSlVa ne š,eJe za gospodarsko delil,,,0?!’.,emveč za služabnika poli-ke' {Marko Kranjec)
[novomeške tržnici
jaifl* P°n6deljkovi tržnici so prodate rT-pir po 3000 do 7.000 din za I8 0ftr\!?	'4.000, motovilec po
din !, i° in solato po 6.000 900na 8,\Kll°gram fižola je veljal
ho 7'?° * -^00 do 4.000, mešano su-Koren 6 ■Pa po 8 000 din za kg. enaka if c- slal° 2 300 din za kg, Zal,l0!,Clna ko'erabe pa 3.000 din. 7 Onn 'j. smetane so kupci odštevali Čehn|dm ln za kilo skute 10.000 din. (loXrm]e.yeljala 2000 'n Česen 5.000
hala 70oddoZxnn'^Jajc Seje t Medtp Ui/° din m Pnmere^-dike j so stale posamezne sa-
šop^k ?ftdl;500do8 000din'Jestal Cena 20 yolalnih sadik 2.000 din. cvet "a8e>Jnov je bila 1.500 din za
SStSov20000
za šopek iz 20
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotnem ejmu so imeli naprodaj 178 do mesece starih prašičev in 39 arejsih. Prvih so prodali 89, in P° 2400 do 2.500 din °gram žive teže, in drugih 8. ena teh je bila 9.000 din
Slovenski obiskovalci so si kmetijski sejem v Veroni ogledovali z odprtimi usti in ga zapuščali z razočaranjem na obrazih. Na 300.000 kvadratnih metrih razstavnega prostora je oko uzrlo najnovejše dosežke s področja kmetijstva. Še posebno se ni moglo nagledati kmetijskih strojev, ki so sodobni že na prvi pogled, v svoji notranjosti pa nudijo udobno opremo in veliko mero avtomatiziranosti. Kaj takega si slovenski kmet komajda zamišlja. Šele ko se ozre po svetu, razočaran spozna, kako daleč za razvojem onstran meja caplja njegova dežela.
Gre za grenka spoznanja o tem, kako zelo so naši kmetijski stroji zastareli, nekakovostni in zaradi tehničnih pomanjkljivosti celo nevarni življenju. Tudi novi modeli, ki so pri nas v prodaji, daleč zaostajajo za razvojem agrotehnike v svetu. Pa še malomarno so razstavljeni. Tako je na primer pri nas zelo popularni »Gams«, ki ga izdeluje SIP iz Šempetra, na sejmu v Veroni izgubil prav ves blišč, ko so obiskovalci ugotavljali na njem prve znake rjavenja.
Vse kaže, da na taki prireditvi, kot je mednarodni sejem dosežko v v kmetijstvu, nimamo kaj dosti pokazati. Je
DAN VINOGRADNIKOV IN POKUŠNJA VIN
SEVNICA — Društvo vinogradnikov Dolenjske — podružnica Sevni-ca-Boštanj priredi v nedeljo, 9. aprila, dan vinogradnikov in pokušnjo vin. Dan vinogradnikov bodo pričeli ob 8. uri v hotelu Ajdovec s predavanjem o sortnem izboru, zatem pa bodo podelili diplome in priznanja vinogradnikom za najboljša vina. Pokušnja vin bo v nedeljo dopoldan v sevniškem gasilskem domu. Vinogradniki, ki bi želeli sodelovati s svojimi vini na pokušnji vin, naj prineso vzorce (3 litre) vina ta četrtek, 30. marca, med 14. in 19. uro v gostilno Kragl na Glavnem trgu v Sevnici.
Kmetijski nasveti
Bioplin nikakor ni odpisan
la^Pci čist? po naše. Ob odkritju možne gospodarne izrabe bioplina kot rah rut-! Vlra energ>je v kmetijstvu smo zagnali vik in krik, se ob prvih ovi-Vroi; * af °"*ajali, dokler nazadnje vse tiho ni bilo. Drugje niso tako hitro 8 Puške v koruzo.
fakultet* P<i>r°l'a pr°f- dr- Franc Viktor Nekrep z ljubljanske biotehniške glav »plul -■so se P° evropskih izkušnjah obnesli obrati, ki imajo vsaj sto kg živ„ I * zIY'ne.(naj ponovimo: ena glava velike živine — GVZ —je 500 Se vani,CZ? Zl vali)- V takih primerih je pridobivanje bioplina rentabilno in velika h -v 'nvestirati. V naših razmerah bi novost lahko uvedla samo bratovrU^”?na. P°sestva oz. hlevi, saj tako velikih zasebnih živinorejskih kmalu "SP c n'mamo raji*1 kljub povečanemu zemljiškemu maksimumu miVo ved’'J*6 born<) Vsaj v večjem številu ne. Vseeno pa bo zani-Bionl' d’ . kšne sploh so možnosti za pridobivanje bioplina.
Je p0rplnJe P'’11, ki nastaja pri gnitju organskih snovi v posebnih razmerah. Panu/bV|ln P<)doh'en Plinu, ki ga uporabljamo v gospodinjstvu, torej pro-Wlev s sn inU’ *e da !ma približno štirikrat manjšo energetsko vrednost, eneropicir kravami daje na dan približno 75 kubičnih metrov bioplina, kije Gnih ° vreden tl)liko kot 50 litrov kurilnega olja. raturi vs P°tekati v posebni posodi, gnilišču ali digestorju ob tempe-aJ 35°C, kar v naših razmerah pomeni, daje digestor potrebno vse
KakSAnI,RANJE MUH — Kako bi se v hlevu znebil je moč.Sre. . vo priporočate, sprašuje M. M. iz Ribnice nePore UP!'' rnnoSc insekticide, kot so etiol, dipterex, n. oziro 1,1' Z ulfacronom škropimo ali premažemo okvire oken in vrat P°škroa.meS,a’.kjer se zadržujejo muhe. Ce ni dovolj mest, namažemo ali n, Plm° dekčico, stiropor ali podoben predmet, ki ga obesimo na pri-■^Prostor v hlevu.
se v hlevu znebil nadležnih muh?
Za zatiranje muh malation, alfaeron,
leto
UporalLPr,d°b‘VanJe bioP'ina izplačalo. Dodati je tudi treba, da je najbolj 8noh -en nač!n Pr'dobivanja bioplina iz gnojevke, manj pa iz hlevskega naj j ’ cePrav je tudi to možno. Temu primerno je treba urediti tudi hlev, ki zlasti ,!* re™ke z odplakovanjem, ta način reje pa seje pri nas že uveljavil, arn, kjer rejcem primanjkuje stelje.
Inž.M. L.
že res, da je bila slovenska stojnica v paviljonu skupnosti Alpe-Jadranpresenetljivo lepo pripravljena in aranžirana. In tudi to je res, da so kmetice iz brežiške občine vnesle na razstavišče duh po idiličnem starem kmečkem življenju, po zdravi in naravni kmečki hrani ter po vaški preprostosti in domačnosti. Toda to je morda pomembna gesta v pridobivanju gostov za kmečki turizem, nikakor pa ne more popraviti prave slike o našem kmetijstvu. Pravljice o obilju in udobju na kmetih namreč danes nihče več noče poslušati, kajti od še tako dobro namišljene idile se ne da ži veli. Da pa se živeti, in to mnogo bolje, s pametno kmetijskopolitiko-in z uvajanjem najsodobnejše tehnologije na naše kmetije.
BREDA DUŠIČ
S
S
N
N
N
N
N
N
S
N
N
5
I
S
N
N
N
N
N
S
!
s
*
Prvi do hrane brez kemičnih pripravkov
Poskus v Pomurju
V Noršincih pri Murski Soboti se je začela pred dvema letoma prva akcija za biološko pridelavo hrane pri nas. Alojz Kavaš, Regina Sraka in inž. agr. Franc Marič so se odločili, da bodo skušali pridelati hrano brez kemičnih sredstev. Akcija je bila v začetku zelo širokopotezno zastavljena, saj so želeli ljudi prepričati, daje Pomurje treba ohraniti takšno, kot je, in se bojevati proti nasilnim posegom v pokrajino, tudi proti elektrarnam na Muri. V sklopu te ideje je bila ustanovljena tudi sekcija za biološko pridelavo hrane.
Tako je nastalo jedro ljudi, ki zdaj na 20 hektarjih pridelujejo verjetno najbolj zdravo hrano na Slovenskem. Pridelujejo vse, kar v Pomurju dobro uspeva, od žit do stročnic, sadja in vrtnin. Ne ostajajo le pri osnovnem pridelku, marveč ga tudi predelujejo. Tako stiskajo olje iz buč, delajo kis iz jabolk, meljejo moko in iz biološko polnovredne črne moke pečejo kruh.
Vsa ta hrana je pridelana brez kemičnih snovi. Za izboljšanje zemlje uporabljajo hlevski gnoj in kompost, dognojujejo pa z gnojnico. Proti škodljivcem škropijo le malo (proti žuželkam uporabljajo samo pripravek iz kopriv, namočenih v vodo), uporabljajo spoznanja Marije Thunove iz Luninega setvenega koledarja ipd. Računajo, da bo tako pridelana hrana približno dvakrat dražja od običajne, in napovedujejo, dajo bo mogoče kupovati na posebnih stojnicah v Ljubljani in Mariboru. (MMS)
še vedno odkupuje, in sicer v zrnju po 1100 din kilogram, v storžih pa za 20 odst. nižjo ceno. Teh 400 ton koruze bo zadostovalo za krmila za pol leta. V občini lahko odkupijo 800 do 900 ton koruze na leto, to pa bi zadostovalo za vse njihove potrebe po krmilih za celo leto. Za to pa bi potrebovali še en 500-tonski silos in temelje zanj so že naredili, silos pa naj bi stal pred letošnjim odku-
• Prednosti domače mešalnice močnih krmil so velike in nesporne. »Domača je pridelava in predelava krme, kakovost krmil je tako boljša, to pa pomeni bolj zdrave živali, večji prirast in kvalitetnejše meso,« pravi vodja TZO Kooperacija inž. Jože Bajuk. Razlika, in to bistvena, pa je tudi v ceni. Sedaj je cena za kilogram krmila iz komercialnih mešalnic več kot 2000 din, metliškega pa 1750 din za kilogram. Že pri kilogramu prirasta je razlika v ceni 800 do 1000 dinarjev, da sploh ne omenjamo koristi od tega, da so živali sedaj veliko bolj zdrave.
pom pšenice. Poleg tega so kupili še 50-tonsko kamionsko tehtnico.
A. BARTELJ
Pomoč pri hlevih
METLIKA- V lanskem letuje republiški sis za pospeševanje proizvodnje hrane v svoj program vključil tudi sofinanciranje spodbujanja prireje govejega mesa in mleka. V ta namen je zagotovil denar za gradnjo in rekonstrukcijo hlevov, silosov, senikov, jam za gnojevko, gnojišč, naprav za dosuše-vanje krme in molzišče. Najmanjša zmogljivost hleva, za gradnjo katerega odobrijo ta sredstva, je 10 glav velike goveje živine, od tega najmanj 6 glav molznic oziroma 20 stojišč za pitanje.
Iz teh sredstev so kmetje v metliški občini lani dobili denar za sofinanciranje gradnje oziroma rekonstrukcije hlevov za 103 stojišča za govedo in mlado živino ter za 29 stojišč za krave in plemenske telice v skupni vrednosti 36,6 milijona dinarjev, ta denar pa so razdelili med sedem kmetov.
Letos bo republiški sis namenil za rekonstrukcije objektov 10 odst. od predračunske vrednosti, za novogradnje pa 20 odst. od predračunske vrednosti. Do sedaj so kmetje na kmetijsko zadrugo Metlika vložili vlogo za sofinanciranje rekonstrukcije za 20 stojišč za krave, za 30 stojišč za bike, za 160 mJ silosov in 50 m’ gnojnih jam ter za pitanje 350 prašičev v turnusu in 51 plemenskih svinj.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL«.
Ureja- Tit Dobersek
Zakaj gnojimo
Mnogi zasebni vinogradniki sodijo, daje hlevski gnoj edino gnojilo za vinograde. Zato je prav, da o hlevskem gnoju povem to, kar o njem moramo vedeti.
Hlevski gnoj je resnično splošno gnojilo, ki vsebuje skoraj vse snovi, ki jih trta potrebuje. Poleg tega z
Glavna vrednost hlevskega gnoja je v hranilnih snoveh, kijih ima in s katerimi računamo potrebne odmerke hranil (1:1:2 ali 150 kg N/-ha. 150 kg P205/ha, in 300 kg KvO/ha), kar je razvidno iz naslednje tabele:
Kakovost hlevskega	Količina hranilnih snovi v 10.000 kg gnoja		
gnoja	dušika — N	fosforja P2C>5	kalija KsO
slab	25 kg	10 kg	16 kg
srednje dober	43 kg	21 kg	63 kg
zelo dober	90 kg	60 kg	160 kg
Povprečje	53 kg	30 kg	80 kg
Povprečje v %	0,5%	0,3%	0,6 do 0,8%
Vloge na zadrugi še sprejemajo.
S pomočjo normativov in vrednosti hlevskega gnoja izračunamo, koliko in kako bomo gnojili. Za lažje razumevanje navajam primer. Vinograd bomo gnojili s srednje dobrim hlevskim gnojem (ta je navadno na voljo) in pričakujemo 600 litrov vina na 1 ha. Gnojimo z
20.000	kg (20 voz) hlevskega gnoja na hektar (to je letna norma za gnojenje vinograda). S to količino srednje dobrega hlevskega gnoja damo vinogradu 86 kg dušika/ha, 42 kg fosforja/ha in 126 kg kalija/ha. Gnojiti pa moramo s 150 kg dušika/ha, 150 kg fosforja/ha in 300 kg kalija/ha. Za pričakovani pridelek damo s hlevskim gnojem 64 kg/ha premalo dušika, 108 kg/ha premalo fosforja in 174 kg/-ha premalo kalija. Zato moramo manjkajoče hranilne snovi dopolniti z dodatkom ustreznih količin mineralnih (umetnih) gnojil.
Težave pri gnojenju s hlevskim gnojem
Pri gnojenju s hlevskim gnojem nastanejo velike težave med malimi ljubiteljskimi vinogradniki, ki sami nimajo hlevskega gnoja, pa tudi pri gnojenju večjih površin zasebnih, zlasti pa večjih družbenih vinogradov, ki prav tako nimajo ustreznih količin hlevskega gnoja. Gnojenje s hlevskim gnojem pa povzroča tudi velike stroške z dostavo in raznašanjem gnoja po vinogradih. Tako lahko s hlevskim gnojem gnojijo le vinogradniki, ki ga sami pri-
delajo in vnašajo v vinograd z lastnimi ljudmi, ki ne gledajo na čas in ne zahtevajo plačila. Zato so mali vinogradniki in lastniki večjih vinogradov (nad 3 ha površin) ter večja družbena vinogradniška posestva vezani le na gnojenje z mineralnimi gnojili.
Količine mineralnih gnojil ni težko izračunati, saj na vsaki vreči piše, koliko odstotkov hranilnih snovi ima gnojilo. Pri mešanih mineralnih gnojilih vzamemo tisto gnojilo, ki ga je v mešanici največ, na primer: NPK 7:14:18. Tu računamo na primer za dušik 150 kg/ha x 100 79; Nje 2140 kg/ha; za fosfor 150 kg/ha x 100 14%P205je 1070 kg/ha; za kalij 300 kg/ha x 100 18% K20 je 1666 kg/ha. Za vinograde ustreznega mešanega mineralnega gnojila še ni na voljo.
Iz prakse vidimo, da je možno vinograd vzdrževati v primerni rasti in rodnosti tudi z mineralnimi gnojili, brez hlevskega gnoja. Potreben humus damo vinogradu z zelenim gnojenjem ali podorom, zlasti v novejšem času pa tudi z večletno za-travitvijo vinograške zemlje, s pogosto košnjo med vrstami trsja.
Gnojimo v času, ko se trta začne prebujati,, to je spomladi (največ v aprilu). Če z mineralnimi gnojili gnojimo prezgodaj, se lahko (posebno dušična) gnojila prehitro iz-perejo in gredo v zgubo. Tudi s hlevskim gnojem so vedno gnojili pri spomladanski kopi.
T. DOBERŠEK
A. B.
.\v\\\v\\\wwvwv\ ■v\vwwwwv\vwwwwwwwwwv'.
Za točke in razvedrilo
Z regijskega kviza Mladi in kmetijstvo — Obrisi poti k uresničenju upov iz prejšnjih dni
GABRJE — V tukajšnji dvorani je bil 25. marca zvečer regijski kviz Mladi in kmetijstvo, na katerem so svoje poznavanje stroke primerjali člani metliške, trebanjske, dveh mirnopeških, škocjanske in novomeške ekipe ter tekmovalci izbrane vrste iz srednje kmetijske šole Grm. Zmagalni pokal sije prislužila ekipa Novega mesta.
Tekmovalce in številne obiskovalce je na kvizu pozdravil vodja pospeševalne službe v KZ Krka Novo mesto inž. Miha Krhin, kije bil zadovoljen, da so organizatorji za prireditev izbrali Gabrje. Po njegovem so tako skušali dokazati, daje razvoj kmetijstva segel tudi v t.i. »podgorjanske« vasi, s tem pa so organizatorji tudi izrazili željo po razvoju slehernega koščka dežele. Krhin je opozoril, da mladi, katerih seje že tudi začelo polaščati malodušje, ne zaupajo napovedim in »prerokbam« o razvoju kmetijstva. To je raz vidno tudi iz slabega vpisa v kmetijske šole. V takih razmerah pa bi bilo narobe, če bi kot druž-
ZMAGOVALC1 — Na regijskem kvizu o kmetijstvu je zmagala ekipa Novega mesta. Trojica, ki seje v soboto proslavila v Gabrju (na fotografiji so z leve proti desni Gregor Vintar, Valentina Jenič in Matej Luštek), bo preizkusila znanje še na republiškem kvizu L aprila letos v Kranju. (Foto: M. Luzar)
ba odstopili od prizadevanj za boljši položaj kmetijstva. »Posebno mladi se sedaj morate zanesti na svoje moči in povečati upanje, da boste v tem boju zmagali. Trdim, da so se začeli kazati obrisi poti, po kateri naj gredo mlade generacije, da bi dosegle, česar starejše niso mogle doseči,« je bodril mlade tekmovalce in njihove vrstnike inž. Krhin. Vendar pa, kot je dodal, se je začelo nekoliko preostro ločevati ljudi v kmetijstvu na napredne in tiste, ki ovirajo prihod na pot napredka. Glede reorga-niziranja zadruge, ki gaje ugodno ocenil, je nasprotoval še večjemu razbitju te organizacije, češ da bi drobljenje le pospešilo izgubljanje zadružne imovine in slabljenje zadružništva.
Na kvizu, katerega razvedrilni del je pripravilo kulturno društvo Gabrje in v katerega celotno podobo je prispeval opazno potezo napovedovalec Janez Bratkovič, je zasedla 2. mesto ekipa Mirna Peč II., za njo pa so se uvrstili tekmovalci iz Škocjana. Mirnopeško čast so branili Mari in Andrej Hrastar ter Anica Žagar, škocjanski »bron« pa so prislužili Melita Povše, Vlasta Jeglič in Darko Kralj.
L. M.
TEŽAVE Z ARONDACIJO
KOČEVJE, KOSTELSKO — Zaradi slabo izkoriščene arondirane zemlje na območju Fare, Pirč, Vasi, Potoka in Slavskega Laza je bilo že več pritožb in ugovorov. Nedokončane arondacije pa povzročajo vrsto težav tudi v drugih območjih Slovenije. O tem je razpravljalo več najvišjih republiških organov in končno je bilo naloženo izvršnim svetom občin, naj do konca februarja letos pripravijo program razreševanja teh zadev, občinski upravni organi pa naj začno reševati pritožbe lastnikov zemljišč v zvezi z razveljavljanjem aronda-cijskih pogodb. To delo morajo opraviti strokovno usposobljeni delavci. Kostel-ci nestrpno čakajo, kdaj se bo tudi v kočevski občini v zvezi stem kaj premaknilo.
vd

Kako navadno postane nenavadno
Zaplet s komasacijo
Na Krškem polju I. so že opravili obsežna agromelioracijska dela, lani je slekel še komasacijski postopek, v vsa ta dela pa je bilo vloženih veliko naporov in tudi denarja, žal pa so se sedaj našli posamezniki, ki so se pritožili še na vrhovno sodišče Slovenije in dosegli, da je povsem jasna zadeva postala hudo 'zamotana.
Za kaj gre? V okolici vasi Mali Po dlog, Velika vas in Gržeča vas so se lotili komasacije že lani. Ves postopek je tekel v skladu z zakoni. Dokončen predlog razdelitve je bil opravljen že lani, oktobra pa so zemljo razdelili Je v naravi. Toda med vaščani teh treh vasi so se našli tudi taki posamezniki, ki so se pritožili na vrhovno sodišče Slovenije. Pritožbe je sodišče spoznalo za upr a vičene, kajti iz kartografskega materiala naj bi ne bilo razvidno, da so bile vse te parcele v družbenem planu. Takih pritožb je bi-
lo 15 in nekateri izmed teh lastnikov so začeli obdelovati svoje nekdanje parcele. Med njimi tudi take, ki sploh niso bile predmet pritožbe.
Povsem jasno je, da v takem postopku ni mogoče ugoditi vsem, še posebej, ker je bilo na tistem področju 300parcel in je jasno, da ne more imeti vsak svojega kosa zemlje prav ob svoji hiši. Po drugi strani pa se kaže v tem tudi, milo rečeno, samovolja nekaterih tamkajšnjih krajanov. Izvedeti smo namreč, da eden med njimi pred leti ni dovolil asfaltiranja vaške poli mimo svoje hiše! In tudi zaradi takih posebnežev se pri nas dogaja, da po vsem normalne reči postanejo več kot nenavadne.
Naj bo kakorkoli že, ta leden bo skupščina dokončno uzakonila ves postopek, in njive, ki so bile zaradi samovolje že enkrat obdelane, bodo dokončno prišle v roke novih lastnikov.
' J. SIMČIČ
3
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Samo kreda ni dovoli
V šmihelski šoli ne vedo, kam bi z učenci — Rešitev je gradnja šole v Mrzli dolini
h
ŠMIHEL — Med tistimi, ki nestrpno pričakujejo izid nedeljskega referenduma o novem samoprispevku v novomeški občini, so tudi šolarji^učitelji in starši osnovne šole Milke Šobar Nataše iz Šmihela. V letih od 1992 do 1994 naj bi tam zrasel prvi del nove osnovne šole s šestnajstimi učilnicami in pripadajočimi prostori, kuhinjo in telovadnico v skupni površini 3.600 m2. Pozneje naj bi, glede na potrebe, zgradili drugi del te šole, to je, še 16 učilnic z vsemi pripadajočimi prostori za sodoben pouk, 10 učilnic pa bo ostalo v prostorih prenovljene šole v Šmihelu.
Osnovna šola Milke Šobar-Na-taše ima letos kar 800 učencev in več kot 500 jih je iz KS Drska.
Učenci višjih razredov obiskujejo pouk v stari stavbi, kije bila zgrajena leta 1892 in dozidana v letih 1961 in 1964, učenci nižjih razredov pa obiskujejo pouk v nekdanjem samostanu. Sto let stara stavba kljub preureditvam še zdaleč ne ustreza zahtevam. Učilnice so brez tekoče vode, neustrezne so sanitarije, v stavbi pa je še tehniška učilnica dve telovadnici. Slednji sta tako majhni, da lahko učenci opravijo le polovico rednih ur telesne vzgoje.
»Pouk v neustreznih pogojih dodatno obremenjuje tako učence kot tudi delavce šole. Kljub prizadevanjem ni mogoče ustvariti sodobnega pouka, ki bi učence navajal na aktivno in samostojno delo in jih pripravljal za življenje in ustvarjalno delo 21. stoletja. Šamo kreda in učiteljeva beseda nista dovolj,« pravi Anica Smolič, pomočnica ravnatelja na tej šoli, in nadaljuje: »Na naši šoli bo vsako leto več učencev in smo edini šolski okoliš v občini, ki na leto pridobi v povprečju 62 učencev. Že v jeseni bodo na šoli trije oddelki več, na višji stopnji pa bomo odprli pet oddelkov. Kako bomo organizirali pouk, še ne vemo. Zamislite si predmetni pouk, ki bo vezan na dve stavbi! Rešitev je nova gradnja v Mrzli dolini.«
J. PAVLIN
Po končani šoli kar na cesto
Mladih pripravnikov se otepajo — Takoj po šolanju že prekvalifikacije
NOVO MESTO — Mladi v novomeški občini vse težje najdejo zaposlitev, vse več pa je tudi takih, ki po končanem izobraževanju ne najdejo priložnosti za opravljanje pripravništva, se pravi, da jim je odvzeta možnost, da bi v delovnih organizacijah preizkusili in dokazali svoje znanje in delovne sposobnosti. Problem je zlasti pereč zato, ker se bo že čakajočim po končanem šolanju še letos pridružilo 552 diplomantov za različnimi stopnjami strokovne izobrazbe.
Če vemo, s kakšnimi problemi se ukvarjajo zlasti nekatere delovne organizacije v občini, ko s skrajnimi napori
hkrati tudi prekvalifikacija, se ponuja v zdravstvu, kjer bo letos končalo šolanj 21 zdravstvenih tehnikov pa niti en zo-botehnik, prav tako naj bi se v progra-
iščejo notranje rezerve z razporejanjem režijcev v proizvodnjo, vse glasnejši pa so tudi glasovi o tehnološkem presežku, to niti ni čudno. Statistika kaže, daje bilo konec lanskega leta pri novomeški skupnosti za zaposlovanje prijavljenih 585 oseb, kar 260 več kot leto poprej. Med temi je bilo 351 iskalcev zaposlitve mlajših od 26 let, prvič pa je zaposlitev iskalo 234 oseb. Na pripravništvo so čakale 104 osebe.Čudno pa je,da se delovne organizacije branijo mladih šolanih kadrov, celo samo na pripravništvo, kije tako ali tako delno sofinancirano s strani skupnosti.
Delni odgovor na to vprašanje bi lahko našli v strukturi čakajočih pripravnikov oziroma tudi v neustreznih smereh poklicnega izobraževanja v novomeški občini in regiji. To kažejo tudi podatki o izobrazbi skupin, ki najbolj izstopajo. To so kmetijski tehniki, gradbeni tehniki, diplomanti družboslovnih smeri s V. stopnjo izobrazbe ter zdravstveni tehniki. Vsi ostali z višjo izobrazbo imajo predvsem družboslovno usmeritev. Zaradi takega neskladja
se seveda manjša možnost za zaposlitev. Ta je manj kritična pri zaposlovanju iskalcev na II. in III. stopnji izobrazbe, kijih skupnost za zaposlovanje usmerja na različna dela in naloge v okviru programov usposabljanja za delo, že pri IV. stopnji izobrazbe, kjer je najbolj sufici-taren poklic administrator, pa se pokažejo problemi. Tako prihaja celo do tega, da je komaj izšolanim kadrom potrebna prekvalifikacija. Najbolj enostaven način pripravništva, ki bi lahko bilo
• Prekvalifikacije so seveda ie rešitev v sili, globalno rešitev pa je treba iskati v sistemu izobraževanja, ki naj ustreza dejanskim potrebam po kadrih, pa tudi v politiki kadrovskega štipendiranja, saj bi morale biti prav delovne organizacije preko dolgoročnega kadrovskega načrtovanja odgovorne za zadostitev lastnih potreb.
mu pripravništva v delovnih organizacijah prekvalificirali kmetijski tehniki, težje pa bo s tistimi, ki so končali izobrazbo z družboslovno usmeritvijo.
T. JAKŠE
SPET PREMALO PROSTORA
NOVO MESTO — V Vzgojno varstveni organizaciji Novo mesto so do 28. marca prejeli 720 prošenj za sprejem v novomeške vrtce, kar je več kot lani v tem času in kar vodstvu VVO že zdaj govori o tem, da bo letošnje število zavrnjenih prosilcev preseglo lansko. Še bolj bodo to potrdili prihodnji tedni, saj do zasedanja komisije v maju običajno prispe še po nekaj deset prošenj. Kot ugotavljajo, je letos precej več prošenj kot lani, tudi za šentjernejski vrtec.
PRISPEVALI ZA INSTRUMENTE
V sklad za drage medicinske instrumente pri OORK so prispevali: osnovna organizacija sindikata Kremen iz Novega mesta namesto praznovanja 8. marca 500.000 din; osnovna organizacija sindikata DPO občine Novo mesto namesto praznovanja dneva žena 250.000 din; osnovna organizacija sindikata Zdravstvenega doma Novo mesto namesto daril za 8. marec 250.000 din; osnovna organizacija sindikata DSSS Novoles Straža namesto praznovanja 8. marca 1.970.000 din; osnovna organizacija sindikata občine Črnomelj namesto praznovanja 8. marca 500.000 din; osnovna organizacija sindikata IMV DSSD Novo mesto namesto obdaritve ob dnevu žena 1.000.000 din; osnovna organizacija sindikata IMV-tozd Tovarna opreme Mirna namesto praznovanja dneva žena 1.700.000 din; ZCP Cestno podjetje Novo mesto, skupne službe, namesto cvetja na grob očetu sodelavke Marije Novak 241.000 din; delavci temeljnega sodišča Novo mesto namesto venca za pokojno Marijo Božič 270.500 din; Jože Slak, Bršljin 60, Novo mesto, prispevek 50.000 din; Janez Vidic, Šentrupert 20, namesto cvetja medicinskemu osebju hemodialize ob 8. marcu 100.000 din; Jože in Milena Bučar. Kettejev drevored 32. Novo mesto, namesto cvetja na grob pokojnega Staneta Jarca 100.000 din; neimenovana iz Novega mesta namesto cvetja na grob Alojza Juvana iz Vač pri Litiji 50.000 din; osnovna organizacija sindikata delavcev v kulturi Novo mesto namesto cvetja za dan žena 210.000 din; osnovna organizacija sindikata Novolesa, tozd TVP Straža in sodelavci namesto venča pokojni Julijani Zupančič 320.000 din; osnovna šola Novo mesto, tozd Janez Trdina. Stopiče, prispevek 300.000 din; Marija Gazvoda, Ivana Roba 63, Novo mesto, namesto cvetja na grob Marije Šetina 120.000 din; osnovna organizacija sindikata doma starejših občanov Novo mesto namesto cvetja na grob moža sodelavke Bernarde Barač 120.000 din; osnovna organizacija sindikata rudnika rjavega premoga Kanižarica, Črnomelj, prispevek žena 700.000 din; družina Thorževski Bernard Novo mesto, namesto cvetja na grob dr. Jožice Čuček-Dolenšek 70.000 din; Dragica Murn iz Tanja Starc namesto izplačanega honorarja 24.890 din.
POPRAVEK V Dolenjskem listu z dne 9. marca je bilo nepravilno objavljeno: sosednje iz Pugljeve ulice. Novo mesto, namesto cvetja na grob Francu Kumru 50.000 din. Pravilno je: sosedje Pugljeve ulice. Novo mesto, namesto cvetja na grob Marije Adamčič 110.000 din; Marija Klobučar. Bršljin 43, namesto cvetja na grob Francu Kumru	50.000 din. Vsem daro-
valcem iskrena hvala!
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 1. aprila, bodo v Novem mestu do 19. ure, v ostalih krajih do 17. ure odprte naslednje prodajalne živil:
•	v Novem mestu: Dolenjkina Samopostrežba na Glavnem trgu
•	v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator
•	v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec
•	v Žužemberku: Market Dolenjka
•	v Straži: Samopostrežba KZ.
•	V nedeljo bo v Novem mestu 9d 8. do 11. ure odprta prodajalna Špecerija na Glavnem trgu 22.
Ker je sobota, 1. aprila, delovna, bodo vse prodajalne živil odprte do 15. ure.
Pih študentske pomladi
Šentjernejski višje — in visokošolci ustanovili svoj klub — Informativni dan za bodoče bruce
ŠENTJERNEJ — Potem ko so štu-
dentje s širšega območja Šentjerneja 18.
Študentski
februarja letos ustanovili _____________
klub Šentjernej, zdaj zlasti iščejo možnosti, kako bogastvo svojih zamisli preliti v razgibano klubsko dejavnost. Najširše meje, če pri študentih sploh lahko govorimo o zamejitvah, so si zarisali s programom, ki v prvih točkah omenja povezovanje študentov z omenjenega območja med seboj in s krajem ustanovitve ter razvijanje družabnega življenja, in to ne le med študentarijo, ampak tudi v zdaj dodobra omrtvelem Šentjerneju. Če vse to zveni dokaj običajno, prinaša več svežine in nemira tiha želja klubovega jedra, da bi novo ustanovljeno združenje bodočih slovenskih razumnikov nekako premostilo prepad, ki loči bolj evropsko razgibano republiško prestolnico in od novotarij le re-
dko pregreto prestolnico na Šentjemej-skem polju. Je moč govoriti o svojevrstni šentjernejši študentski pomladi?
AVTOR USKOŠKE PRINCESE MED KULTURNIKI KRKE
NOVO MESTO — Kulturno društvo tovarne zdravil Krka je imelo v ponedeljek, 20. marca, zvečer občni zbor, na katerem s pregledali in ocenili delo v minulem letu in sprejeli delovni program za letos. Potrdili so tudi nove člane programskega sveta in v organih za posamezne dejavnosti. Na občnem zboru, na katerega so povabili tudi ljubitelje kulture, ki niso zaposleni v tovarni zdravil, so pripravili srečanje z novomeškim novinarjem in pisateljem Slavkom Doklom in predstavitev njegovega knjižnega prvenca — zgodovinske povesti Uskoška princesa. O tem Doklovem deluje govorila in se pogovarjala z avtoijem pesnica Jadranka Matič — Zupančič iz Študijske knjižnice Mirana Jarca.
Vsekakor je to vprašanje prihodnosti. Današnji dan zadeva zlasti podatek, da klub finančno še ni shodil. Če je v tem izziv za morebitne bodoče sponzorje je napoved, da bo klub organiziral potopisna in predavanja z žgočimi političnimi lemami ter sploh čimveč javnih pogovorov, namig svetovnim popotnikom in novovalovskim politikom, naj dajo svoje zamisli in spomine v rabo in presojo v Šentjerneju. Študentski klub Šentjernej, kije na tem, da kot tretje ustanovljeni v občini Novo mesto ujame ali celo prehiti ljubljanski ali mariborski klub novomeških študentov, ima dvakrat mesečno sestanke, in to vsak četrti petek v mesecu v Šentjerneju in vsak drugi torek v Ljubljani. Očitno pomanjkanje lastnih prostorov študente v prvem primeru sili v gostilno Majzelj in v drugem v ljubljanski Bežigrajski hram.
MODRA KRONIKA IMA KASETO
NOVO MESTO — Pred meseci je bila Modra kronika ena najbolj priljubljenih in poslušanih oddaj Studia D. Čeprav jih na radiu res ni več slišati, jih je mogoče v živo slišati na nekaterih javnih prireditvah po Dolenjski in Beli krajini. Minuli teden so v studiu Sraka njeni sodelavci posneli svojo prvo kaseto. Obljubljajo 36 minut smeha, saj so na kaseti resnično izbrali vse najboljše, kar zmorejo. Morda niste vedeli, da je ekipa Modre kronike tudi narodnozabavni ansambel. Nekaj njihovih novih pesmic bo slišati tudi na tej prvi kaseti, ki se bo v trgovinah pojavila že v tem tednu.
M. LUZAR
•	To variši, ostanite kar pri besedah, bo manj škode. (Kadmus)
•	Pravna država je država, ki ne obsoja nedolžnih. (Igor Torkar)
MLADI IZ LANGENHAGNA NA OBISKU — Devetnajst mladincev iz partnerskega nemškega mesta Langenhagen se v teh dneh mudi na obisku pri svojih vrstnikih v Novem mestu. Gostitelji iz občinske konference ZSMS Novo mesto so pripravili bogat program, v popoldanskem času pa zanje poskrbijo novomeški vrstniki po domovih, kjer so nastanjeni. Obiskali so že IMV (na sliki), zdravilišče Dolenjske Toplice, Iskro v Žužemberku, Center srednjih šol Boris Kidrič in Ljubljano, pripravljajo pa še izlet po Dolenjski. Srečanje bodo zaključili v soboto zvečer z družabnim večerom. (Foto: J. Pavlin)
Kmetijstvo je še molzna krava
KZ Metlika je v lanskem letu dobro poslovala, še vedno pa se otepajo z mače-hovskim odnosom družbe do kmetijstva — Največ težav v TZO Kooperacija
METLIKA — V lanskem letuje metliška Kmetijska zadruga ravnala kot dober gospodar, kar kažejo tudi rezultatai poslovanja zadruge kot celote in njenih posameznih temeljnih organizacij. Da bi ugotovili, kje so pri poslovanju še šibke točke, ugotavljajo poslovne rezultate ne samo za temeljne organizacije, ampak posebej tudi za vsako od devetih delovnih enot, ki delujejo v teh temeljnih enotah.
V tozdu Vinska klet so lani poslovali bolje kot prejšnja leta, kar je v precejšnji meri tudi zasluga lega, da so zmanjšali kratkoročne kredite za zaloge. V prvem lanskem polletju je imela klet še izgubo, poslovanje pa se je močno izboljšalo v drugi polovici leta, ko so lahko svobodno oblikovali cene za vino. Še vedno pa sta imeli izgubo enoti vinska klet in vinogradništvo/vendar so z dejavnostjo ostalih enot to izgubo, kije realno manjša kol leto poprej, pokrili, tako da ima tozd kot celota blizu 2 milijardi dinarjev
čistega dohodka. Izguba v enoti vinogradništvo, ki se vleče že več let, je posledica že dotrajanih vinogradov, pozebe in suše.
Slabše kot leto poprej pa je poslovala TZO Kooperacija. Položaj te temeljne organizacije se slabša v prvi vrsti zato, ker je ugodnosti, kijih je bilo včasih deležno kmetijstvo, vse manj. Premije se zmanjšujejo ali jih sploh ni več, kreditov pod valorizirano obrestno mero prav tako ne, zaloge v kmetijstvu so zelo
velike in predstavljajo hudo obremenitev, rast cen kmetijskih proizvodov ie manjša od rasti obrestnih mer. Možnost najemanja selektivnih kreditov je povezana s pristajanjem na zajamčene cene, te pa ne pokrivajo niti 40 odst. dejanske tržne cene. Z izgubo so poslovale tri enote, in sicer kooperacija, mehanična delavnica ter živinoreja in strojni park. V enoti kooperacija ugotavljajo izgubo že tretje leto, zlasti jo »pridelajo« pri us-lužnostnem pitanju. V tej enoti se že vseskozi najbolj odraža nesorazmerje med stroški kmetovanja in cenami kmetijskih proizvodov oziroma se kaže celoten družbeni odnos do kmetijstva nasploh.
A. B
Zadnja hiša še stoji
Nove metliške afere ni bilo — Bodo zaradi hiše prestavili načrtovano obvoznico?
METLIKA — Pred časom je bilo po metliških ulicah in lokalih ter na drugih krajih, kjer se srečujejo
ljudje, precej govora o nekakšni novi metliški aft
iferi. Predmet raznih govoric je bila zadnja hiša v Metliki pred mostom čez Kolpo, katere lastnik je Janko Petkovič. Šlišati je bilo, daje to staro in že dalj časa nenaseljeno hišo v propadajočem stanju za mastne denarce kupila metliška občina. Te govorice so bile seveda po stari navadi garnirane z raznimi »zanesljivimi« podatki, kdo je pri tem koliko »potegnil«.
Resje, daje sklad stavbnih zemljišč že sprejel sklep o nakupu te hiše, vendar ga predsednica tudi zaradi govoric in ugibanj, ki so se širile po Metliki, ni hotela podpisati, tako da je Janko Petkovič še danes lastnik te hiše. In kako je do vsega tega sploh prišlo?
Pred dvema letoma so naredili pločnik ob cesti do mosta čez Kolpo in uredili cestno razsvetljavo. Ob teh delih je prišlo do tega, da do te hiše ni bilo več pravega dostopa, delno pa so pri tem poškodovali tudi vodnjak. Hišo je hotel lastnik, ki ni nikoli živel v njej ■— kupil jo je na
GOVORICE PREPREČILE PRODAJO — Hiša, predvidena za rušenje, tako še stoji, lastnik pa grozi s sodiščem.
licitaciji od Cestnega podjetja — že prej prodati, ker pa je po urbanističnem načrtu Metlike zaradi tega, ker stoji na trasi načrtovane obvoznice, predvidena za rušenje, so se interesenti za nakup premislili. Ko so pri urejanju pločnika zaprli dostop do hiše, je lastnik zahteval, naj te stvari popravijo in mu omogočijo normalen dostop, oziroma predlagal, naj občina hišo, predvideno za rušenje, odkupi. Konec leta 1987 je sodni cenilec hišo ocenil na 37 milijonov dinarjev, pri pogajanju z lastnikom pa je ta ceno spustil na 32,7 milijona dinarjev. To ceno so predložili upravnemu odboru sklada stavbnih zemljišč in ta jo je sprejel. Kot rečeno, pa predsednica, ko so se začele širiti razne govorice, sklepa ni hotela podpisati in stvar je obstala, čeprav je pripravljeno pogodbo med skladom in lastnikom hiše z navedeno ceno potrdil pravobranilec.
Skratka, zadeva je spet na začetku, lastnik grozi, da bo vse skupaj dal na sodišče, in zahteva, naj občina hišo odkupi oziroma mu uredi dostop in postori še ostalo, kar so mu škode naredili pri ureditvi pločnika. Seveda pri sedanjem odkupu ne bi veljala cena izpred leta in pol, ampak bi bilo treba takratno cenitev valorizirati po indeksu rasti cen v gradbeništvu in rasti cen stavbnega zemljišča. Druga možnost je, da občina plača lastniku odškodnino, razmišljajo pa tudi o tem, da bi traso načrtovane obvoznice toliko premaknili, da hiše ne bi bilo treba porušiti. Tako bi sedanji lastnik zanjo lažje našel kupca ali pa se odločil, da jo sam adaptira.
A. B.
Novomeška kronika
LED — Časpisna kritika še nekaj velja; v Restavraciji pri vodnjaku so tako re čez noč popravili ledomat. Zdaj ta pridno dela led, da ga lahko vsakemu g tu vsujejo v kozarec tudi do pet kock. mo videli, kaj bo poleti.	, •
VIDEO — V Mladinski knjigi prodajajo videorekorderje japonske ProlzV(?”,' ! po okoli 8 milijonov kos. To je nek 1800 mark in čista tatvina države, n trgovcih niti ne govorimo. Zato daje I brezplačen nasvet, kako pridete do vi rekorderja ceneje in, kar je tudi • [
pmlV>nnaPonov,hpJredpisihlahko
prinesete iz tujine predmet v vred . skoraj 800 mark, kar je že čisto soliden" deorekorder. Zadevo pokažete car"1!*; ki na podlagi vašega računa določi car Ta bo manj kot 50 odstotkov, kar ponw ■ da boste do igračke prišli za 120Cima tem ste se izognili prometnemu dav trgovski mreži, ne da bi prekršili e paragrafek.	,
VODA — Ko v našem mestu P«« dnevi ni bilo vode, je to občutil tudi Aoo' Zupan, predsednik izvršnega sveU • službo je prišel neobrit, kar nikoli ni v J
govi navadi. Tistega dne je bil govoi »» ^ samoprispevku za zdravstvo in šolstvo, sreča, da niso sklepali o vodi t »dovodih.
DELO — Nekega someščana so sosev pred veliko nočjo opozarjali, naj
je pred veliko nočjo opozarjali, n2J, praznik ne dela, ker je to velik P . Možaku je bilo pridig dovolj, re%le’ ” so zaradi praznikov in tudi sicer 40 to jebavali ta rdeči, zdaj pa kaže, da g® ta vijoličasti. Sicer pa nima Bog najbrž ^ zoper delo, saj je v sedmih dneh na
svet«.
Ena gospa je slišala, da so me mladinci, potem ko so s pirhi P°8° li obisk iz Langenhagna, žegen za li tudi na partijski komite.
Sodraška mreža
ČISTILNA Še NE DELA
. V So-
dražici imajo že več let urejeno napravo in glavni kanal do nje, P®' 5^
ne obratuje. Zadeva je preprostajK^g
do glavnega kanala. Tako spuščaj0 podinjstva in tovarne odpadno vodo y
Bistrico, ki je že močno onesnažena-^ drugih občinah imajo predpise °°ej„
nem priključevanju na čistilne n®Pr®!oV tudi o tehnični izvedbi teh priklju
KJE GRADITI? — V Sodražicisonjj
tam interesenti za gradnjo ne morej t .M
diti. Vzrok je, da so parcele na zase zemljiščih in da imajo zato Predn:j1ovi pravico gradnje lastniki zemljišč in nj ^ najbližji sorodniki. Zato je velik Pr,%. gradnje izven tega zazidalnega oigJL/^ PARCELE NA POKOPALIŠČ^ Sodražani pa nimajo težav le s P:e
-/a	amrtaU turli 73 mftVe. Oo**
____je nanovo določeno,
meri enojna oz. dvojna parcel® z® ? gj. Nove mere pa so manjše, se pravi so ,a tične, tako da nekdanja dvojna P • ;e znese zdaj za 3 ali celo 4 nove parcel za toliko višja tudi najemnina za gr° ■. ^ dražani se temu upirajo in pravijo, J ^ stare grobove veljajo tudi stare, s? P večje, mere parcel in zato tudi mzj®
Sprehod po Metlild
NA RAZLIČNIH SESTANKIH. je kot listja in trave, je slišati,. da n metliški osnovnošolski učitelji J ^ osebne dohodke med prosveta tj' n javo lenjskem in v Beli krajini. Za Prin^jsl(i
naj zapišemo, da prejema
■Ijski kader mesečno najmanj l • rj rjev več kot metliški, kar P°,raLp p slednjih slabo voljo in nerazpok
sieunjin siaoo voljo m opravljanje vedno več zahtevnih n .g, NA SESTANKU PRIPRAVLJAJ-. g9 GA ODBORA VINSKE V,^R katere so razpravljali tudi o stojnicah, z® ^ menijo, da na dosedanjih prireditv j bile takšne, kol je želeti. Bile s0 P |j(-sejmarske, neestetsko pokrite m r® n9j ne. Drašičani so lani pokazali, kas (0 bi bil šank, vreden Vinske vigred, ^tj. bodo letos posvetili temu več P°z° ,;cl
Ta največja belokranjska vinarsko-tuo v na prireditev bo 19., 20 in 21-
Metliki.	cl 40-
PRODAJALCI BALONOV, bi- , KE PENE, glavnikov, ogledalc m dr®» ib, kiča letos ne bodo imeli prostora n aV|. kjer bo potekala vinska vigred- “ VJfc jalni odbor se je odločil, da Jim F ^ prostor pri stari kino dvorani ozir ^ Obrtnega doma do Rajmerjevega ^ Trgi bodo namenjeni trgovcem z njslce-domače obrti, predvsem belokr J Sploh bo letošnja Vinska vigred boj) ranjsko obarvana. V kulturno-zab <(, programu bodo imele prednost d aj belokranjske folklorne in tam skupine, pevski zbori in okteti- y{i V PRIMERJAVI Z LANI je zanimanja za vpis v srednjo šolo t * ,j v
usmeritve. Najverjetneje je vzroKj ^ij
lem, da so se v tej edini metliški sre ^ .ya odločili za nov program: obrtna Kaže, da prejšnja dva programa. Pystj|iii nik tekstilnega konfekcionarja m ,- pfj-konfekcionar, nista več mogla do
legniti mladih, ki verjetno rai
čunajo r
dočim razmahom zasebne obrti-
Črnomaljski drobir
KRUH — Nekateri meščani so se pri-^ a“> da ob sobotah ni moč dobili črnega fuha v samopostrežni trgovini na Carju niti ob 7. uri, ko prodajalno odprejo. J®aniniali smo se, kako je s to stvarjo in Sotovili, da težav s pomanjkanjem črne-“Jtuha niso imeli le v prodajalni na Čar-Ku. ampak tudi drugod, in to vse dni v nu. Sicer pa je poslovodja na Čardaku ve“al, da so nekateri čakali na črni kruh M vrati tudi po pol ure in da so drli v J™no. ko so se odprla vrata, s tako lir* i da so Podirali police. Tako so v imk, razErabili listih 50 kg črnega I a: kolikor so ga kljub večjim naroči-... .obili v prodajalno. Trgovci v tej J Vlni "iso puščali pod pultom kruha za | °8ar čeprav so poslušali celo grožnje _ varila ljudi, da bodo prinesli nalog s | \v a'neslužbe. Poslovodja pa je potolažil I kruh' i? mora'i kdaj ostati brez črnega a’ da odslej najbrž ne bodo več ra-[ soJ?1]!' ^ ?ačetku lega meseca namreč črn; ? namesto kilogramskih štruc iitmi i ■ k! ,ehta 80 dag. V ponedeljek cah inaJe kdo teh štruc na trgovskih poli-novimi0'-*' *^az'ika med prejšnjim in Pak rikruk°m Pa seveda ni le v teži, am-koi inn' v cend saiso nove štruce za več SMct0*1- drazie-
nomli,, • Breg nati Dobličico v Čr-
d»muieta enrv00'ščen-le Pod slavbo'kjer jev^J . K in Nravstvena skupnost,
br7npV?u-ano' ^do °d*aga lJa smeti, naj-lij l p1'« težko ugotoviti. Tisti ekolog, Pomrv?^ ‘skat* krivce, pa bo lahko s navaj J0 smeti odkril tudi prehranjevalne "avade onesnaževalcev.
iz Kočevja
že dv!AJS,ET LET ČAKANJA - »Zakaj \ sebnp^1 Let n‘mam dostopa do svoje za-moza-i i -*e Pr®a vPrašat na Kočeski seliaTir ,a Vidmar iz Kajuhovega na-ker ni iv, VJU- Odgovora ni dobila takoj, iz zan» i ° P[lst°jnih tovarišev in tovarišic, zadev s Jlvia virov pa smo zvedeli, da bo setih il?g?tovo rešena v naslednjih dvaj-STR lu* ne bo Prišlo kaj vmes. ko„£.A,H PRED MLADINO Iz vseh »Mina- Ju8°s'avije je slišati, daje treba 'zopiha"0" uk‘ndi- Slišati je tudi, da se zam ,HJ novinarjev Mladine. Nekoliko z Prinp.iP -?0 zyedeli za neki »mladinski« TrikJJ3*’kl seJe zg°dil v Kočevju. Vratar kod si?P°bara' dva mlada prišleca, od Hlad? 'n k?J-hoČ£la- Povedala sta, da sta z ročii v e •	1 rada do šefov. Vratar je spo-
'>Ml»H;Plsari?e’ da Pr’ njem čakata dva iz do vrat?" Neka šefinja je potem prišla 'a da 5Jevc.lože in z olajšanjem ugotovili« v Pris*a le dva s predsedstva OK kamen	nakar se Je vsem odvalil
Hvdmv §E ENA — Kočevsko-ribniški dražite« •Sp€t Pripravlja predlog za po-upraviz pitn? vode Zahtevek je gotovo di na • • ! ^ so v Hydrovodovi pitni vo-
m
tju v Blatah odkrili tudi sledi zelo
jj§njškT zobotrebci
nekd^ZNl R1BN1ČANJE — Ribničani, Preuda?3?1 pivci>50 vedno bolj trezni in vih en, ni’kar s.e ne kaže samo v zavidlji-deistvn n arskdl dosežkih, ampak tudi v donold’Pa V g*avn‘ ribniški restavraciji že Po alt"1 uZlnan-ika gostega soka. Namesto PteDtlo °mh pi-iačah Rikničanje kar zastmn?, ° Sega-i° P° sokovih. Do hujših na nove EV Zaradl Privajanja organizmov T^eAra™er? doslej še ni prišlo, glasihBaCUN - V odloku o razje v ia\nv?..teske R.adiee za naravni park, ki Peiasim razPravi kot osnutek, je nekoliko zajema n,‘!pisano> koliko hektarov ta park 80 uporaht^°rabljeni znaki (Pike> vejice) 'eri srna??"1 tako nesrečn°, da se neka-starih in Ujej?’de ne gre z-3 zmedo zaradi
rih[‘?o^i5rv’takokotprista-
davnem?!? VSE JASNO - Ob ne-mladinsU '17 Edincev v vojsko je enoto n Aor8an>zacija v sodelovanju z °bramhn A •,n Jelkom za ljudsko hladim PnPravila razgovor z njimi. JlA itd ^ ™zla8ali, kakšno je življenje v Variati ’ PriPravljeni pa so bili tudi odgo-
;egrutov.aveVnPdra?"Ja,mlad,h vlfk0V‘ sevali v ■ITar .mladinci niso mČ spra-Zaskrbljen??td? dim de vse jasno. Bolj so n°vom ki? 5l’ ^ Pšiljajo svojim si-ki se zaJšn S° ?n V0Jakih, radijske čestitke, in zdrav ° nekako lak° Da bi se vrnil živ
Cjgbanjske iveri
Vnetjatrikf1	Čc pride do
°kratu v ?,r r!lena’ki ga v Polikemovem PporaM:	C l.kem. Gabru med drugim
IZ NtsŠIH OBČIN
wsm
11iiiiitl
Bo premog zopet težko prodati?
V rudniku Kanižarica pričakujejo, da bodo poleti zopet težave s prodajo premoga — Znižujejo stroske proizvodnje — Bo e se dvigniti ceno_
IZ NKŠIH OBČIN

i ČRNOMELJ — Rudnik Kanižarica je bil edini v delovni organizaciji Rud-niki rjavega premoga Slovenije s sedežem v Trbovljah, kije preteklo leto zakl-jučil brez izgub. Sicer pa to ni edini uspeh tega kolektiva. V letošnjem letu so že presegli letni plan izkopa premoga za 16 odst., samo v marcu pa plan za ta mesec za več kot 30 odst.
Po besedah direktorja tozda Vladimirja Breznika so se odločili za večji izkop v zimskih mesecih zato, ker pričakujejo, da bodo imeli poleti težave I s prodajo premoga. Da se jim takrat ne
KAKO PRAZNOVATI?
KOČEVJE — Na vprašanje, če naj | bi dan mladosti praznovali klasično (štafeta, telovadba v Beogradu), festivalsko ali pa ločeno v okviru lastnih možnosti, so se kočevski mladinci odločili za sednji predlog in ga tudi sporočili zvezni konferenci ZSM Jugoslavije. V zveznem merilu pa je končno prevladal drugi, festivalski tip proslavljanja. V Kočevju bo v počastitev dneva mladosti osrednja prireditev koncert glasbenih skupin, ki bo 26. maja na pomožnem stadionu v Kočevju. Razen tega bo še več drugih prireditev.
UPOKOJENCI NE MIRUJEJO
KOČEVJE — Društvo upokojen-I cev Kočevje dela v zadnjem obdobju zelo uspešno. Že od januarja letos se člani in članice zbirajo vsako sredo ob 17. uri v klubski sobi, kjer vneto pletejo, kvačjajo, kleklajo, delajo makrameje, si izmenjujejo izkušnje in tudi zapojejo. Vsako sredo ob 16. uri imajo upokojenci v posebni šoli telovadbo, za katero je veliko zanimanja. Aprila bodo začeli s peš izleti in kolesarjenjem, z majem pa z avtobusnimi izleti po Sloveniji. Poleti bodo zanesljivo imeli tudi razstavo ročnih del, in sicer v začetku septembra.
KAKO VAROVATI POTROŠNIKA
, KOČEVJE — Na nedavnem sestanku konference sveta potrošnikov občine Kočevje so ugotovili, da imajo svete potrošnikov v vseh krajevnih skupnostih, njihova značilnost pa je, da nikjer ne delajo. Predsednica te konference je Milena Kodrin iz Opreme Kočevje. Na sestanku so se dogovorili, da bodo v kratkem pripravili program dela potrošniških svetov in njih konference, ki bo prilagojen potrebam v kočevski občini. Pri tem bodo uporabili j tudi izkušnje iz ankete dijakov kočevske srednje šole o stanju in ponudbi v trgovinah in gostinskih obratih. Menili so, da potrošniški sveti ne bi smeli biti nabiralnik za pritožbe potrošnikov in gostov, saj se celo pritožne knjige po lokalih ne obnesejo. Dali so še nekatere predloge, pozabili pa so predlagati, naj bi inšpektorji pogosteje kontrolirali tudi cene in poštenost pri zaračunavanju in tehtanju tako v trgovinah, kot v mesnicah, pekarni itd.
sko Cen an! Plačujejo že več let ekonom-uspe|a ° vode-Jlh Komunala doslej še ni Ovadim 'Vese*m z njeno brezhibnostjo, jih neuri ? Voda Slcer bislra- °b malo več-dva) tal! ,,? P°s*ane.(in ostane za dan ali živeli. ,na' ria bi bila primernejša za r'*a- Kdo?*" k°l za zeJ° >n pranje pe-A sc m,ir S° VSeeno .lot' tveeganega počet-nekd-ii k ^ sPrJazniti z rjavkastimi odtenki
.Sasa®««, v**
oh n1 i°r a 'n P°dJelja z Mirne iz-k°ristnihe r Jskem re.fcrendumu- Je vrsta UsPel hi 'n orrnac‘j Čt* referendum ne bi SneR »*miC z^oddo da bi do pomladi tah„. £ obležal na nespluženih češkega. nam °odo Prihodnje zime nasule
Le na papirju
Skrb za obrt po naše
RIBNICA — V razvojnih planih občine Ribnica je načrtovano, da bo delež obrti v družbenem proizvodu ribniškega gospodarstva naraščal, dejansko pa upada. Nekateri trdijo, da je to zato, ker pač nekatere industrije (Riko, Inles) in promet (Eurotrans) zelo hitro napredujejo. Obrtniki pa menijo, daje vzrok tudi v tem, ker je skrb za razvoj obrti izražena le v planih in besedah, v praksi pa je malo storjenega za njen razvoj.
V podkrepitev slednje trditve so nam obrtniki in predstavnik obrtnega združenja navedli kar praktičen primer. Novomeški Pionir ureja v Ribnici po sistemu za trg tudi poslovne prostore za obrt. V Dolenjskem listu in Deluje bil objavljen že razpis o oddaji teh prostorov. Ribniški zasebni gostinec Božo An-doljšek pravi, daje šel prvi k Pionirju, da bi vplačal akontacijo za lokal na osnovi objavljenih razpisov. Tam pa so mu rekli, da mora še nekoliko počakati, ker bodo imeli prednost pri najemu tisti iz družbenega sektorja. On pa bo prvi na vrsti, ko bodo znane dokončne cene lokalov in ko bodo znane odločitve družbenega sektorja. Potem dva meseca ni dobil od Pionirja nobe-nega odgovora, na telefonske pozi-ve pa je bil deležen izmikanja. Končno pa je zvedel pri domačem obrtnem združenju, da so lokali že odani Beograjski banki, Mercatorju in drugim. Lokalov torej ni več in je treba počakali na druge, ki jih bo Pionir tudi začel urejati v Ribnici. Andoljšek se boji, da bo tudi pri drugem razpisu izigran.	^
bi kopičile prevelike zaloge, bodo poleti izkoristili čimveč dopustov. Sedaj je namreč prodaja premoga še kolikor toliko tekoča, saj 60 do 70 odst. prodajo ljubljanski toplarni, medtem ko gre premog za široko potrošnjo že težje v prodajo. Zato si tudi ne upajo povečati cen, ker se zavedajo, da bi bila potem prodaja še bolj otežkočena. Ne zdi pa se jim prav, da so v letošnjem letu ceno naftnim derivatom dvignili že trikrat, medtem ko premogu le dvakrat, skupaj za 44 odst.
V rudniku močno občutijo, da je upadla kupna moč ljudi in da se zato bolj usmerjajo na kurjavo z drvmi, seveda pa je bila tudi letošnja mila zima za rudarje zelo neugodna. Manjše povpraševanje po premogu in zato premalo korajže, da bi mu povišali ceno pa je pripeljalo do tega, da realni osebni do-
hodki rudarjev padajo, kar je vse prej kot spodbudno za njihovo sicer dobro delo. V kanižarskem rudniku si zelo prizadevajo, da bi proizvodnjo čimbolj pocenili. Tako povečujejo storilnost, zmanjšujejo število zaposlenih. Na njihovo srečo so tudi razmere v jami veliko bolj ugodne kot v preteklem letu, premog pa kvalitetnejši. Toda ob naši vse večji inflaciji očitno vse to še ne zadostuje, da bi se cene premoga, če že ne ustalile, pa vsaj dvigale nekoliko bolj počasi, kar je, razumljivo, želja vseh potrošnikov.
M. B.-J.
PREDSEDNIK JE ALJČ
KOČEVJE — Na občnem zboru Turističnega društva Kočevje, ki je bil 23. marca, so izvolili novi upravni in nadzorni odbor društva, za predsednika pa Angela Babiča-Aljča, zasebnega gostilničarja iz Šalke vasi pri Kočevju, kije znan tudi po tem, da ima v svojem gostišču občasno razne izvirne prireditve za otroke, mladino in odrasle.
Gospodarstvo še nazaduje
Izgube v Itasu, Govedoreji in Lesni predelavi — Danes o ukrepu družbenega varstva za Itas
KOČEVJE — Za kočevsko gospodarstvo je v minulem letu značilno: padec fizičnega obsega proizvodnje, padec realnih osebnih dohodkov, likvidnostne ■ težave ter povečanje izvoza in uvoza. O teh rezultatih je razpravljal na včerajšnji seji tudi občinski izvršni svet.
Izvoz je bil lani večji za preko 17 odstotkov, uvoz pa je porastel skoraj za 46 odstotkov; kljub temu znaša pokritje uvoza z izvozom še 1,59. Nad 90 ods-tokov izvoza je konvertibilnega, največja izvoznika pa sta Avto Kočevje (njegov delež v izvozu občine je 45 odst.) in LIK (20,1 odst.), medtem ko je izvoz porastel najbolj pri Gozdnem gospodarstvu (za 138 odst.) in Melaminu (za 43,7 odst.), najbolj pa je upadel pri Opremi (za 65,4 odst.) in Tekstilani (za 32,6 odst,). Ves uvoz je bil s konvertibilnega trga.
Fizični obseg industrijske proizvodnje se je zmanjšal za 8,6 odst., najbolj v Opremi (za 23 odst:), Trikonu (22,2 odst.) in Tekstilani (17,4 odst.). Največ-ji fizični porast proizvodnje pa je bil v Melaminu (8 odsti) in Inkopu (3 odst.).
Mirenčani dinar tudi trikrat oplemenitili
Pred nedeljskim referendumom za samoprispe-vek v KS Mirna
MIRNA — »Zavedati se moramo, da so minili časi, ko bi denar lahko dobili, ampak ga moramo zaslužiti in namensko usmeriti za razvoj krajevne skupnosti. Toda že, če se bežno ozremo na ustvarjeno s pomočjo prvih dveh krajevnih samoprispevkov, nas to mora navdajati s ponosom, zadovoljstvom in upanjem, da bomo tudi tretjič za samoprispevek in še hitrejši razvoj naše KS,« poudarja pred nedeljskim referendumom v KS Mirna predsednik sveta KS Maks Kurent.
V prvem programu samoprispevka so Mirenčani z asfaltiranjem cest pri-
• V nedeljo, 2. aprila, bo okrog 1700 Mirenčanov na 13 voliščih odločalo o uvedbi 2% samoprispevka za dobo 5 let. Zbrali naj bi 1.426,469.000 din in porabili med drugim za dokončanje javne razsvetljave, gradnjo kanalizacije stare Mirne, za peš most preko Mirne, za asfalt v Trbincu, Brezovici, Gomili, Cirniku, Stanu in Debencu, V Volčjih Njivah in Glinku, za posodobitev krajevnih cest v Selu, na Migol-ski gori, v Migolici, Sajenicah, za sofinanciranje vodovoda v Gorenjo vas, cesto v Škrjance, most proti Sevnici, kanalizacijo v Zabrdju itd. O programu natančno poroča glasilo KS Mirna Krajan.
Proizvodnja je upadla zaradi manjše prodaje na domačem in tujem trgu.
Prihodek je porastel za 286,8 odst. (cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih za preko 306 odst.), dohodek pa za 286 odst. z izgubo so poslovali ITAS (preko 514 milijonov dinarjev izgube), GK-tozd Govedoreja (preko 2,9 milijarde) in Oprema-tozd Lesna predelava preko milijarde). Skupna izguba znaša torej okoli 4 milijarde 428 milijonov dinarjev (indeks 172,4).
Ekonomičnost poslovanja je bila lani na isti stopnji kot leto prej; rentabilnost, akumulativna in reproduktivna sposobnost pa so upadle za 4,6 do 9,4 odstotka. Dohodek na delavca je porastel z indeksom 183, povprečni čisti osebni odhodki na delavca pa z indeksom 250,6 in so znašali 579.233 din. Najbolj zadolžen je Itas, saj znaša njegov delež v skupni zadolženosti gospodarstva blizu 36 odstotkov, v zadolženosti industrije pa celo 43 odstotkov. Na dnevnem redu današnje seje (30. marca) vseh zborov občinske skupščine Kočevje je med drugim tudi sprejem sklepa o uvedbi ukrepov družbenega varstva v Itasu.
J. PRIMC
ZBOR KRAJANOV NA TREBELNEM
TREBELNO — Krajevna konferenca SZDL vabi krajane v petek. 31. marca, ob 18. uri v kulturni dom na zbor krajanov. Na njem bo zlasti govor o posodabljanju cestnega omrežja v krajevni skupnosti.
POIMENOVANJE ULIC V MOKRONOGU
MOKRONOG - V Mokronogu se v pripravah na javno razpravo o poimenovanju ulic lahko krajani seznanijo s predlogom poimenovanja in vpišejo svoje pripombe v knjigo pripomb v pisarni krajevne skupnosti v ponedeljek 3. aprila, od 9. do 12. ure, v torek, 4 aprila, od 17. do 20. ure, v sredo, 5 aprila, od 9. do 12. ure in v četrtek, 6 aprila, od 16. do 19. ure. V petek. 7 aprila, ob 19.30 pa bo v kulturnem domu zbor krajanov, na katerem naj bi to poimenovanje potrdili ali ovrgli.
Romi, od katerih si obetamo pomoč, pozabijo na nas
Jože Butala o proble-mih Romov v Beli krajini
ČRNOMELJ — Pred štirimi leti so v Črnomlju ustanovili društvo Rom, ki naj bi vključevalo Rome iz vse Bele krajine. Vendar jih je sedaj zares delavnih v društvu okrog 80. torej vsak deveti pripadnik le etnične skupine v deželi ob Kolpi. Predsednik Jože Butala je imel vsa ta leta velike težave, ker mu ni uspelo dobiti ljudi, ki bi mu pomagali, vse pa kaže, da jih je končno le našel.
»Pri nas so problemi, ker tisti Romi, ki so se nekoliko povzpeli bodisi po izobrazbi, bodisi da so dobili zaposlitev in so si ekonomsko opomogli, nočejo več slišati o Romih, namesto da bi prav oni pomagali ostalim najti pot iz zaostalosti in revščine.« potarna Jože. Hkrati pa pohvali, da so Romi vključeni tudi v krajevno samoupravo in da jih enakopravno vključujejo v akcije v krajevnih skupnostih. »Največ težav imamo sedaj z zaposlovanjem, saj so celo mladi, de-lavoljni fantje in dekleta, ki so po osnovni šoli nadaljevali šolanje, ostali na cesti. Ne omogočijo jim niti opravl-
Jože Butala
janja pripravništva. Zato se dogaja, da se marsikateri, ki končuje osemletko, sprašuje, ali se je smiselno šolati naprej, ko je že sedaj jasno, da zaposlitve ne bo moč dobiti. Toda upam. da bomo rešili tudi ta problem, morda s pomočjo komisije za vprašanja socialne varnosti Romov pri skupnosti socialnega varstva, v kateri sta tudi dva naša člana.«
Belokranjsko društvo Rom ima tudi številne športne sekcije, katerih člani se udeležujejo turnirjev ali pa jih sami organizirajo. Pripravljajo se tudi na ustanovitev folklorne skupine. 8. aprila pa bodo ob svetovnem dnevu Romov pripravili v Črnomlju republiško proslavo.
M. B.-J
Mladi in oblast
Ribniška mladina opušča preživele oblike dela
RIBNICA — »V življenje mladih je potrebno vnesti več javnih tribun, razgovorov pa tudi kulture razpravljanja. To je pogoj za porojevanje demokracije, v čemer je tudi bodočnost naše družbe,« pravi Stane Hafnar, sekretar OK ZSM Ribnica, in dodaja, da so nekatere sedanje oblike organiziranja in dela mladih preživele, kar velja med drugim tudi za delovne akcije, razne sestanke pa tudi prireditve, na katerih so pijančevali.
V Ribnici ustanavljajo center interesnih dejavnosti mladih, kjer naj bi se mladi zbirali ter uresničevali svoje načrte in želje. Tako v okviru tega centra že dela študentski servis, ki je nekaj uspeha že dosegel. Med drugim je dvajseterici učencev, dijakov in študentov priskrbel občasno delo v ribniških podjetjih. Zaslužek jim je prišel prav za finansiranje svojega nadaljnjega izobraževanja. Ta servis dela vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure, in sicer v prostorih Centra, ki je v bivši stavbi bivše Delavske univerze.
Svoje prostore imajo tudi mladi po drugih krajevnih skupnostih. Najuspešnejši pri tem so mladi Sodražani, ki so v svojih prostorih pripravili že več zabavnih večerov, dobro sodelujejo z ostalimi društvi na svojem območju, imajo pa še več predlogov in pobud za delo.
»Mladi moramo biti prisotni v vseh organih,« pravi sekretar Hafner, »saj se tudi mladina in mladinske organizacije vključujemo v boj za oblast. Tega boja v ribniški občini sicer še ni opaziti, vendar je vedno bliže dan, ko si bomo mladi v sodelovanju z vsemi ostalimi le izborili pravico, da posežemo tudi po vrhovih oblasti.«
M. GLAVONJIČ
O BODOČIH OFICIRJIH
KOČEVJE — Usklajevalni odbor za SLO pri OK SZDL Kočevje je na zadnji seji ugotovil, daje vpis v vojaške (in miličniške) šole, kar zadovoljiv. Za vojaško gimnazijo sta se prijavila dva kandidata, za srednjo letalsko šolo celo trije, za mornariško srednjo šolo in za mornariško akademijo pa po en kandidat, se pravi skupaj sedem. Približno toliko se jih je prijavio še za miličniške šole. To pa je že okoli 10 odstotkov učencev, ki končujejo osemletko, so ugotovili na sestanku in menili, da je v občini zanimanje za te poklice. Ne bi pa bilo slabo, če bi se pozanimali tudi, kako so zadovoljni tisti, ki so šolanje na vojaških šolah že končali.
Priznanja ob prazniku
Podeljenih 12 priznanj občine Ribnica, dve plaketi »26. marec«, Urbanova nagrada pa pevcem
SODRAŽICA — Na svečanosti ob prazniku občine Ribnica, ki je bila v soboto v Sodražici, so podelili tudi letošnja občinska priznanja in nagrade.
Priznanje občine Ribnica so prejeli. Vinko Bambič, direktor tozda Riko Loški potok, Albina Grivec, učiteljica iz Dolenje vasi, Stane Kljun, animator ip organizator kulturnega življenja v občini Ribnica, inženir Janez Lesar iz Inles Ribnica, Janko Novak, bivši direktor Kočevskega tiska v Kočevju, Alojz Oblak, zasebni združeni kmet z Grab-
štvo Prigorica, in TVD Partizan Sodražica—sekcija za zimske športe.
Plaketo 26. marec sta prejela: Janez Rigler, družbenopolitični delavec iz. Ljubljane, ribniški rojak (od leta 1942 aktivist OF v Ribniški dolini, kot nosilec odgovornih dolžnosti v organih v Ljubljani pa je tudi prispeval k razvoju občine), in Vzgojno-varstvena organizacija Majde Šilc iz Ribnice (za ustrezno delo na področju otroškega varstva in za sodelovanje z vsemi nosilci kul turnega življenja v občini).
Urbanovo nagrado je prejel moški
na
ca
IK, zaseoni zuruzcm muci l umu-
Sv. Gregor, Angelca Šega, učitelji- pevski zbor KUD Slemena, in sicer za iz Sodražice, Niko Žvokelj, fra- prizadevno delo od ustanovitve leta nčiščan pri Novi Štifti, Ivanka Ilc, 1954, za sodelovanje na krajevnih in učiteljica iz Ribnice, pevski kvartet In- občinskih pa tudi medobčinskih pri-les Ribnica, prostovoljno gasilsko dru- reditvah.
Izredni dosežki delavcev Iskre
V Mokronogu ustvarili blizu polovice akumulacije gospodarstva občine Trebnje ______— V Trimu občuten zasuk na boljše in nič več izgub po ZR 1988_
TREBNJE — Trebanjsko gospodarstvo je preteklo poslovno leto sklenilo UnuuH!. V Gnrpnin vas sorazmerno ugodno, toda če bi vzeli posamezne organizacije pod drobnogled, cesto v Škrjanče, most proti ŠevnicL bi kaj hitro udarile na piano tudi številne pomanjkljivosti in bi bila podoba že
TAP Trebnje in v Krojaškem podjetju T rebnje. Slej ko prej pa so se spodbudni dosežki Trima, ki seje v letih 1986 in 1987 ter v prvem polletju lani še otepal z izgubo, zaključni račun 1988 pa seje stekel s t. i. pozitivno ničlo. V Trimu so z doslednim izvajanjem sanacijskega programa in njegovim sprotnim dopolnjevanjem dosegli pomembne uspehe.
Lani so najvišjo rast celotnega prihodka zabeležili v Trimu, Novolesu-tozd TAP in v SOZ Unitehna: te so poleg KZ in Putnika v vrhu tudi po ustvarjenem dohodku, medtem ko je po tem merilu vodilna Iskra. Najnižji po doho-
bližali vasi centrom, tovarnam, šolam in drugim ustanovam. V drugem programu so zgradili mrliško vežico, telefonsko centralo, asfaltirali ceste in ulice, vzdrževali makadamske ceste, začeli urejati otroško igrišče, pretežno zgradili javno razsvetljavo Mirne in dva vaška vodovoda ter pomagali pri izgradji čistilne naprave. Mirenčani so drugi program samoprispevka presegli kar za 50 odstotkov, zato je malo takih, ki dvomijo, da ne bi bili uspešni tudi v tretje.
P. P.
precej manj razveseljiva.
Tako denimo akumulacija v celoti kaže visoko rast, če pa odmislimo visok delež mokronoške Iskre, ki je lani nasploh blesteče poslovala, je povečanje pod stopnjo inflacije. Hkrati se poslabšajo s tem tudi kazalci gospodarjenja, saj znaša akumulativna sposobnost gospodarstva brez Iskre Mokronog le 3 odstotke in je enaka tisti pred letom dni.
Lani je zabeležila izgubo le Iemveje-va Tovarna opreme na Mirni, ki pa so jo pokrili iz skupnih rezerv matične delovne organizacije. Zakonsko določenih sredstev rezerv niso oblikovali v Novolesovih tozdih TPE Račje selo in
dku pa so v Komunali, Hrastu Šetlo-vrenc in Krojaškem podjetju Trebnje. Po deležu prihodka, ustvarjenega na tujem trgu v celotnem prihodku, pa so med najvišjimi Trimo (53 odstotkov),
• Najvišje povprečne osebne dohodke so lani imeli delavci v Stanovanjski zadrugi Šentrupert (1,386.300 din), SOZ Unitehna (1,149.670), KPD Dob (1,038.590), Kolinska (998,820). najtanjše kuverte pa so bile v Zmagi Mokronog (353.550 din), lnduplati Mokronog (432.060), Novoles TPE Račje selo (488.140), Krojaškem podjetju (511.670), VVO (588.730) in upravi SO (694.410 din).
IMV Mirna (50). Iskra Mokronog (43) in Tesnila Velika Loka (16 odstotkov).
P. P.
D0LENJSR1 UST
5
il
IZ NlkŠIH OBČIN
IZ NIkŠIH OBČIN
Posavje: lani se je izkazal samo izvoz
V nasprotju s Slovenijo je narasla tudi industrij-_____skaproizvodnja____________
KRŠKO — Podatki o lanskih poslovnih rezultatih posavskega gospodarstva, ki jih je pripravila krška SDK, kažejo, da je bilo poslovanje tega gospodarstva ob koncu leta celo boljše kot v devetih mesecih. Vendar pa v SDK ponovno ugotavljajo, da spremembe obračunskega sistema niso prispevale k realnejšemu ugotavljanju poslovne uspešnosti, saj so najpomembnejše določbe omogočile organizacijam, da ne opravijo revalorizacije amortizacije in obratnih sredstev, kar je omogočilo znižanje poslovnih stroškov in boljši izid poslovanja.
Količinski obseg industrijske proizvodnje seje lani v vseh treh občinah povečal. v občini Krško in Brežice za 5,2 oz. 4 odst., medtem ko seje v Sloveniji zmanjšal. Doseženi so bili tudi dobri izvozni rezultati, saj seje v krški občini celotni izvoz povečal za več kot 29 odst., in to največ konvertibilni, medtem ko je bila na ravni republike nižja rast izvoza.
Lani so delovne organizacije vseh treh posavskih občin na tujih trgih imele 263 milijard dinarjev celotnega prihodka, levji delež izvoza pa odpade na krško občino in na TCP Videm.
Na rast osnovnih finančnih kategorij je najbolj vplivala rast cen in so po tej strani vse tri občine precej izenačene.
Celotni prihodek je narastel za 186 odst., porabljena sredstva za 184 odst., dohodek pa je bil večji za 192 odst., torej presega rast celotnega prihodka.
Najvišje rasti so dosegli v krški občini, najnižje pa v brežiški. Kljub temu da so se izgube lani povečale, je mogoče navesti razveseljiv podatek, da se je povečala tudi akumulacija, ki celo presega rast dohodka; tudi tu je največ akumulacije dosegla krška občina, kar dve tretjini vse akumulacije v tej občini pa so pridelali v TCP Videm. V tem se že odražajo ukrepi za zmanjšanje splošne in skupne porabe, odprto pa ostaja vprašanje strukture akumulacije, saj precejšen del tega denarja ne ostaja organizacijam za lastne razvojne potrebe, njeno vrednost pa močno spodjeda tudi inflacija.
J. S.
ZANAŠAJO SE DRUG NA DRUGEGA
BREŽICE — »V španoviji še pes crkne,« je na zadnji seji zbora združenega dela dejal družbeni pravobranilec samoupravljanja Krško Dušan Dornik in to izjavo podkrepil z izkušnjami iz nezanesljivega medobčinskega financiranja v Posavju. Najmanj dva meseca že ni dobil denarja za kilometrino, ne regresa za prehrano in tudi najemnine za pisarno nima plačane. Občine kljub dogovoru odrivajo plačilo svojih deležev in se zanašajo na sosede. Sodišča so precej na boljšem, odkar je financiranje preneseno na republiko, zato je izvršni svet dal pobudo, da bi tudi pravobranilce plačevali iz centralne blagajne. Toda to bo možno šele, ko bo stekla razprava o spremembi slovenske ustave. Do takrat pa se lahko zgodi, da se bo pravobranilstvo zaradi neporavnanih dolgov znašlo pred novomeškim sodiščem. Zaradi tega je skupščina predlagala izvršnemu svetu, naj poskrbi za redno nakazovanje njenega deleža.
EKONOMISTI O GOSPODARSKI REFORMI
KRŠKO — Društvo ekonomistov Posavja seje pretekli petek sestalo na svoji redni letni seji in sprejelo poročilo o delovanju društva v preteklem letu ter načrt dela za letos. Lani so v društvu posvečali največjo pozornost pridobivanju novih članov, povezovanju in sodelovanju z ostalimi društvi ter z organizacijami združenega dela in medobčinsko gospodarsko zbornico. Že lani so v društvu organizirali več predavanj, okroglih miz in obiskov v delovnih organizacijah, letos pa bodo v izobraževalnem delu posvečali največjo pozornost pripravam na gospodarsko reformo. Organizirali bodo predavanja o tržnih odnosih in zakonitostih, podjetništvu, kredit-no-denarnih problemih, poslovnem bančništvu, vrednostnih papirjih in inovacijah. Na seji so izvolili novo vodstvo in komisije, nova predsednica društva pa je Milena Humar iz TCP Videm Krško.
MUZEJSKE UČNE DELAVNICE
POSAVJE V delovnih organizacijah prihajajo do spoznanja, da učenci v šolskih delavnicah ne poznajo sodobnih strojev in drugih pripomočkov za opravljanje poklica. Dokler so se izobraževali po starem, tri mesece v šoli, preostali čas v podjetju ali pri zasebnem mojstru, je bilo vse v redu, zdaj pa morajo že izšolane delavce predolgo uvajati v prakso. Učne delavnice tehniških šol so opremljene kot muzejska industrija in učenci ničesar ne vedo o proizvodnem delu našega časa. Razen tega jih usmerjeno izobraževanje pripravlja pretežno za enostavna dela. V opremo šolskih delavnic družba premalo vlaga, zato nekateri razmišljajo, če ne bi praktičnega dela prenesli raje v delovne organizacije, ki laže sproti posodabljajo svoje delavnice.
Ne prepovedati niti zaukazati
Brežiški mladinci o političnem pluralizmu — Odmevna stališča RK ZSMS
BREŽICE — Pretekli četrtek so delegati na seji občinske konference ZSMS Brežice razpravljali o političnem pluralizmu in o varovanju življenjskega okolja pred onesnaževanjem .
»Najslabši sistem je tisti, ki v ljudeh ubija ustvarjalnost in alternativne ideje. Konkurenca je v naravi nekaj normalnega in tako bi moralo biti tudi med ljudmi, še posebno v politiki,« je nujnost razprav o političnem pluralizmu
• Med delegati je bila gotovo najbolj odmevna razprava predstavnika republiške konference ZSMS, kije citiral sociologa Tomaža Mastnaka in pri tem poudaril, da socializem ni v krizi, ampak je pri koncu. Politične spremembe so nujen pogoj za uspešnost gospodarskih reform. Pozval je prisotne, naj se ne slepijo, da imamo pri nas pet družbenopolitičnih organizacij. Imamo samo Žvezo komunistov, ker ima edino ta pravico do političnega programa. »To, kar mladi zahtevamo, ni tako veliko. Zahtevamo samo normalno ustavo, ki bi bila pravni akt in v kateri ne bi bilo mesta za take podrobnosti, kot je zgodovina ZKJ. Boj mladine za oblast pomeni boj za vrnitev oblasti tam, kamor spada, to je v skupščine. Danes pa je oblast tam, kamor hodijo ljudje demonstrirati« je pojasnil stališča republiške konference.
utemeljeval predsednik konference Bojan Petan. V razpravah je bilo slišati različna mnenja, konkretne opredelitve za strankarstvo ali za pluralizem v okviru SZDL pa konferenca ni sprejela. Delegati so si bili namreč edini, da je v teh konceptih našega bodočega političnega organiziranja še marsikaj nedorečene-
ga. Zaradi tega bodo morali do mladinskega kongresa še temeljito razpravljati o teh problemih in ne nazadnje tudi o statusu njihove lastne organizacije.
Kljub vsemu so mladinci na seji svoje konference vendarle prišli do nekaterih zaključkov. Jasno so izrazili zahtevo, da strankarstva ne sme nihče prepovedovati, še manj pa ga zaukazati z ustavo. Ker se delegatski in skupščinski sistem
ne obneseta tako, kot so naši teoretiki pričakovali, so se mladi zavzeli za splošne, neposredne in tajne volitve, čeprav ni manjkalo tudi opozoril na možnosti manipuliranja v takem sistemu. Oblast bi bilo treba vrniti v skupščino, kjer naj bi zagotovili večjo stalnost in kvalificiranost delegatov.
Na četrtkovi seji mladinske organizacije so delegati podprli tudi zahteve po varovanju okolja na območju občine Brežice, o katerih smo pisali že v pre-jsnji številki.
B. DUŠIČ
Siti so laiania v luno
Zakaj preprosto, če je lahko zapleteno?
BREŽICE — V šolstvu spet škriplje in tega smo že tako vajeni, da bi bilo ne-navando, če bi vse potekalo normalno. Toda moralo bi, vsaj v osnovnih šolah in za listi del programa, ki ga zagotavlja zakon. Zakon je eden za vso republiko, plačnikov je pa toliko, kot je občin. Brežiška ima, žal, to smolo, da je po dohodku na zaposlenega na 52. mestu in po obremenitvah iz dohodka na 29. mestu. Delavci prevzemajo nase večja bremena kol v razvitejših občinah in to je neke vrste kazen za zaostajanje, ki jo z njimi vred najbolj občutijo v družbenih dejavnostih, predvsem v šolstvu in zdravstvu. V šolstvu zadržujejo zaposlenost na ravni 1986 in v zdravstvu na ravni 1985.
Že lani so z varčevalnimi programi odpravili nekatere ugodnosti oziroma
O KULTURNI DEDIŠČINI
SEVNICA — Občinska konferenca SZDL prireja v četrtek, 6. aprila, ob 18. uri v poročni dvorani na sevniškem gradu sekcijsko razpravo o stanju in varovanju naravne in kulturne dediščine v občini Sevnica. Razpravo ho usmerjal akademski slikar in predsednik sev-niške kulturne skupnosti Alojz Konec, uvodničarja pa bosta dr. Ana Aškerc, direktorica Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje in Albert Felicijan, tajnik sevniške občinske kulturne skupnosti.
AVTOBUSNA POSTAJA BO ZGRAJENA DO JUNIJA — Gradbinci krškega Pionirja hitijo z deli pri gradnji nove avtobusne postaje v neposredni bližini železniške postaje v Krškem. Kot so povedali, bo postaja predvidoma zgrajena do začetka junija letos, namenu pa naj bi jo predali za praznik KS Krško. Ureditev celotnega postajnega kompleksa in gradnja postajnega poslopja z lokali ter pisarnami za Izletnika bo veljala okoli 2 milijardi. (Foto: J. Simčič)
Krški sisi na beraški palici
Največ izgube lani v krški zdravstveni skupnosti — Ni denarja za kulturo
KRŠKO — Lani seje vsem družbenim dejavnostim v krški občini godilo precej slabo, saj je večina poslovala z izgubo, največ težav pa je imela gotovo zdravstvena skupnost, ki izgube v višini 2,96 milijarde ne bo pokrila brez pomoči združenega dela.
V skupnih službah sicer pravijo, daje sedanja izguba v zdravstveni skupnosti nominalno večja od izgube v lanskem letu, realno pa precej manjša. A to je tolažba, ki kaj malo zaleže, če vemo, da bo letošnji pritok denarja zadostoval komaj za tekoče potrebe, medtem ko bodo morali izgubo iz preteklih dveh let pokriti s svobodno menjavo dela. Dogovorili so se, da bodo to izgubo pokrili do konca maja. Pacientom iz krške občine pa bo prav gotovo odleglo, ko bodo izvedeli, da je zdravstvena skupnost poravnala vse svoje dolgove do Dolenjskega zdravstvenega centra in
bodo v novomeške bolnišnice lahko odhajali, ne da bi se bali zaprtih vrat. Malo manj darežljivi so bili do brežiške bolnišnice, pa tudi do lekarne, kjer še niso poravnali vseh svojih dolgov.
Občinska izobraževalna skupnost ni poslovala tako na tesno, vendar pa ostaja kot pribito, da so šole ostale brez skladov in da so osebne dohodke izplačevali le do višine, ki jo je dopuščal družbeni dogovor. Sole bi se lahko znašle v še večjih težavah, če starši ne bi plačevali povečanih participacij, ki so za glasbeno šolo. podaljšano bivanje v
Dosti narejenega, a malo haska
S polemične letne seje občinskega sindikalnega sveta v Sevnici — Razbremenjevanje gospodarstva najpomembnejša naloga sindikata na vseh ravneh
SEVNICA — »V sindikatih preveč mečkamo. Samo nekaj govorimo, razlagamo, pa ni nič od tega. Na seje občinske skupščine hodimo s svojimi stališči, pa se spet nič ne spremeni. Bodimo bolj konkretni in odločni! Več delajmo in manj govorimo!« je nenavadno živahno in zanimivo razpravo na letni seji občinskega sveta zveze sindikatov v Sevnici pričela Fanika Zemljak.
Tako Zemljakova kot Joža Senica sta menili, daje bil tovariš iz Ljubljane (V mislih sta imeli razpravo člana predsedstva RS ZSS Janka Goleša) res nekoliko predolg in da se je ponavljal, Maksu Zupancu pa se je zdel Golešev prispevek koristen. Medtem ko je Joža Senica rekla, da je za sindikat kot v kapitalizmu, je Zupanc menil, da sindikat ne more biti deklica za vse, zato se je treba zdaj dogovoriti, kaj bo kdo delal, da ne bo nepotrebnega ponavljanja.
Po- mnenju Anteja Glavana je razbremenjevanje gospodarstva' alfa in omega vsega. Če tega cilja ne bomo dosegli, bo celotna gospodarska reforma padla v vodo, zato se delavci vse pogosteje sprašujejo, kaj bo storil sindikat, da
končno pride do razbremenjevanja gospodarstva. Marica Bezjak pa je rekla, da dokler bodo direktorji sklicevali sestanke izvršnih odborov osnovnih organizacij ZSS, toliko časa ne bo mogoče govoriti o močnem sindikatu. Martina Horžen, prav tako iz Konfekcije Lisca, je rekla, da so delavci že kar precej zamorjeni, ni prave volje, še celo za izlete ni zanimanja. Po njenem hi morali okrepiti profesionalnost v osnovnih organizacijah sindikata, kar pa bo zelo težko, ker je že zmanjkalo ljudi a la Walensa.
Milan Jazbec je vprašal, ali res kaže okrepiti sindikat s profesionalci in kje, ko pa govorimo o - deprofesionaliza-ciji. Brane Busar je opomnil, da vsi go-
vorimo, da je treba izdelati socialne programe, vedno pa se zaustavi, ko je treba povedati, kdo bo to naredil. Brane Derstvenšek je dejal, da se v občini skupna in splošna poraba ravnata po
• Ko je član predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Janko Goleš govoril o tezah za prenovo ZSS, je izrekel upanje, da bo sindikat, ko bodo na podlagi teh tez sprejeli nov program ZSS, v prvi vrsti interesna, šele potem pa politična organizacija. Sindikat ne misli več sodelovati na političnih koordinacijah, kjer se odloča v imenu delavcev. Razbremenjevanje gospodarstva je prva naloga sindikata!
omejitvah, toda zakaj te nc veljajo še za zvezni proračun?
P. P.
jih omejili z večjo participacijo v zdravstvu, z doplačili staršev za šolske malice ipd. Kljub vsemu so šole leto zaključile z izgubo. Letos je položaj bolj kritičen, in če o pravem času ne bo dodatnega priliva iz prispevkov zaposlenih, bodo morali črtati programe.
V prvih treh mesecih manjka osnovnemu šolstvu ena dvanajstina letnega dotoka denarja za redno dejavnost. Edini izhodje z višanje prispevne stopnje in izvršni svet je predlagal, da bi se ta s prvim majem povečala za 13 odst. Najprej so sicer sklicali sejo odbora za skupno porabo, vendar ta ni bil sklepčen, in to ne prvič. Razlog, da člani ignorirajo seje, sta intervencijska zakonodaja in nerazumevanje do tovrstne porabe. Ljudje so se naveličali lajati v luno.
Na potezi je izvršni svet in ta je zdaj zavrtel kolesje zaradi zadeve, ki bi morala bili rešljiva bolj preprosto za nse slovensko šolstvo. Začel je s prepričevanjem svojih članov, potem direktorjev, iskanjem podpore pri sindikatih in osnovnih organizacijah ZK. Ljudje bodo prisiljeni premlevati le stvari in nazadnje ugrizniti v kislo jabolko. Drugega jim ne preostane, če to zmorejo, sicer se bodo prisiljeni odpovedati tudi z zakonom zagotovljenim programom. To ne vodi nikamor, zagotovo pa ne v priprave na 21. stoletje in na pot v Evropo. saj se delež za izobraževanje v skupni bilanci še kar naprej znižuje.
JOŽICA TEPPEY
šoli in prevoze med najvišjimi v Sloveniji.
Krška občina je po številu poklicnih kulturnih ustanov, vsaj kar zadeva manjše občine, nadpoprečna. Financiranje kulturnih ustanov se še nekako izteče, ker polovico prispeva Kulturna skupnost Slovenije, veliko slabše pa je z denarjem za obnovo kulturnih spomenikov. Za ta dela prispeva krška kulturna skupnost le 35 milijonov dinarjev, kar je veliko premalo, da bi s polovico svojega denarja oplemenitili 300 milijonov dinarjev republiške kulturne skupnosti. Ker je prispevna stopnja za kulturo v krški občini med najnižjimi v Sloveniji, se morajo kulturne ustanove znajti tudi tako, da iščejo sponzorje za posamezne prireditve.
Z izgubo je zaključila tudi skupnost otroškega varstva, ki ji je primanjkovalo denarja predvsem za otroške dodatke in socialnovarstvene pomoči. Zaradi tega občani niso bili prizadeti, saj dobijo ta denar izplačan v delovnih organizacijah, vendar pa v združenem delu na to skupnost ne gledajo preveč prijazno. Najbolj se jezijo v tistih delovnih kolektivih, kjer imajo otroških dodatkov največ. Krški Pionir namreč potrebuje kar preko 34 odst. teh pomoči, ker imajo delavci nizke osebne dohodke.
J. S.
SLOVIN IZVAŽA NA JAPONSKO IN NA KARIBE
BREŽICE Slovin Bizeljsko Brežice zaposluje 230 delavcev. Delovna organizacija je lani prodala 8 milijonov litrov vin, 11 milijonov litrov brezalkoholnih pijač in milijon litrov coolerjev. Največ pijač prodajo na območju Zagreba. Prizadevanja za prodor na tuja tržišča so že obrodila prve sadove z izvozom na Japonsko in na Karibske otoke. Lani so močno povečali količine prodanih vin in drugih pijač, vendar je bil izkupiček kljub temu manjši, ker je firmo močno prizadela neutemeljena zamrznitev cen.
Zakaj so otroci obmetavali lepo fasado šole?
Sevničani prednjačijo v Posavju po mladoletnem prestopništvu
SEVNICA »Zaskrbljeno grbančenje čela na seji ne bo nič prineslo, vsaj drugega ne kot to, da bomo prihodnjič spet zahtevali program,« je Lado Močivnik ponazoril svoje razočaranje nad začetkom obravnave problematike mladoletniškega prestopništva v sevni-ški občini na seji predsedstva OK SZDL prejšnji četrtek.
Močivnik je namreč po razpravi o teh zagatah na občinski skupščini pričakoval, da bo stroka dala več od sebe, program pa bi moral biti narejen in tako meni tudi sekretar mladine Roman Žveglič. Povod za alarm, kot je rekel partijski sekretar Brane Busar, je poročilo tožilstva, ki že drugo leto ugotavlja resne razmere na področju mladostniške de-likvence, te pa se podaljšujejo v letošnje leto.
Po besedah predsednika MS SZDL za Posavje Slavka Sribarja se tega problema lotevamo preveč skrbniško. Potrebna bi bila analiza o vzrokih, motivih za take prestope otrok oz. mladih. Vprašanje je namreč, koliko so starši sposobni vzgajati svoje otroke, kajti dostikrat samo gmotni položaj ni vzrok niti posledica za tako stanje. Prestopniki so dostikrat celo nekakšni idoli v svojem okolju in pri tem gre očitno za nekakšno samopotrjevanje. Težko je sicer razumeti, zakaj so, denimo, otroci v Krmelju s kepami zemlje obmetavali lepo fasado šole. ali pa, zakaj sta mladoletnika vlomila v klet in vzela samo kozarec kompota.
Toda, resnici na ljubo, Centru za socialno in svetovalno delo ni lahko, ko pa lahko ukrepa šele, ko dobi prijavo. Po mnenju direktorja centra Franc Kosa bi lahko več storili že z delom z otroki v vrtcih, z mladino, zato mora biti program skupna naloga.
P P
Novo v BrežicahJ
»NEKI TO VOLE VRL C E« -M®*' li teden so na oglasni deski pred občina«
stavbo v Brežicah pozornost mimoidou
zbujali trije plakati. Ali so bili ^P2-1 lepljeni namerno ali pa zgolj slučajn0- ' ne vemo. Prvi plakat je vabil v disco M similijan v Dobovi, tisti zraven velikimi rdečimi črkami opozarjal(ote • da kar v srbohrvaščini, kdaj drug10'- .| »neki to vole vruče«. Tretji plakat jev . na pogovor s Francem Šetincem v ?re knjižnici. Zdaj pa se odločite, kaj mu raje!
KAJ NAM MAR OKOLJE - ^ proračuna občine Brežice za leto • predvideva skupni prihodek v visinl' h.0 lijard dinarjev. Med splošnimi P°tr, zasledimo tudi izdatke za varstvo o kar je zelo razveseljivo. Malo manjv • pa je številka, kajti za varstvo okopa j pripravljeni odreči nič več kot l o -dinarjev. Približno toliko sredstev n• . ■ jajo še za oktobrske nagrade, za Kozj odred in XIV. divizijo ter za S1™1. Jt grobove borcev. Blagor družbi. j skrbi za mrtve kot za žive!
VOLK NAJ ČUVA OVCE?;
-Občim i
ska konferenca SZDL Brežice je j kronološki pregled aktivnosti, oprav J. pojavni tribuni »HE na.Sf„v' l986.V energija v cistern okolju« iz leta >7 tem času je bilo zastavljenih 21 razl meritev in študij, od katerih jih je pre izdelanih ali pa jih še delajo. Povsem p
prostor v rubriki »realizacija« imaj ednje aktivnosti: raziskava 'P HE na kvaliteto Save, prv> Pre-
čiščenja Save, raziskava vplivov n? ■ | roklimo in vplivov na podtalnico, l L cer zelo čudno z ozirom na pomem . vprašanj, toda situacijo povsem ra I podatek o nosilcu teh aktivnosti- . ^ naštetih primerih je namreč nosilec trogospodarska skupnost Slovenije- J kdo slišal, da bi volku zaupali cu ovac?
Krške novice
»OPUS« NAVDUŠUJE Z AN° ' Pretekli četrtek je agencija Opus’2- e < ga pripravila vsem ljubiteljem K „ ^ krški občini prijetno presenečenje^ , novljeni Valvasorjevi knjižnici sp j,ar. predstavili knjigo pesnice Ane K ^je prireditve, prve v novi knjižici, P. ^ udeležilo lepo število Krčanov. ^ -med njimi spet manjkali preas -0 občinske nomenklature, ki °(iarsev posluha za alternativno sceno.Ven Opusu zanašajo na tako imenova ki ima posluh tudi za alternativce, y#. Ane Rostohar se obeta lep sprejem p biteljih poezije.
tfl-Vno*
Krškem PV'
STRAH IMA VELIKE OČI;-	«.
od sobote na nedeljo so se v Kršk^.^ -f
vili plakati z napisom »Naš ka . jj Janez Drnovšek«, ki so jih roenda ^ neznanci iz zasavskih občin. rt ± Krčani so se ustrašili, da so se eez li v večstranskarskem sistemu, pa
trgati plakate dol. Očitno se v^Krs ogrevajo za preizkušenega MarK
ZA LEPŠE KRŠKO — V K^J se pojavili novi koši za smeti, ki n™ predal za čike. V Vidmu sicer še n da bi jih prebivalci že opazili, sajIJI	v
mesta še vedno nastlan z ne |nj.ib Krškem pa so koški za smeti tako po -0„ kar kličejo komunalce. V endar p 1	,3 *
toliko drugega pomembnega de <• ^ ne utegnejo ukvarjati s takim nkostmi. Približuje se namreč «Pv(eSt bodo po treh letih priprav končno lili iz mestnega središča na pern J
Sevniški paberk[
USTAŠI ALI BELE MIŠKE-vesoljni Sevnici in okoliških kr J . bliskovito razširile govorice, naJL ,neje' kmeta v Lončarjevem dolu, nala 'birs1' hosti v Sečni, kjer smo običajno1	telp-
lepe borovnice, zgrabil za »k . .jel neki srbohrvaško govoreči P.™1® «: pre’’ spraševati, kje so pokopani usta • nj# trašeni možak naj bi bil odvrni', £ ^ pojma in neznanec naj bi bil za jy jii-kot kafra. Po govoricah naj b'g nid ličniki kasneje odkrili v bližini » s|ejo'1 In to kljub temu, daje dež zabnsa .eVfj »fantoma«. Nekateri vaščani L	^
ga dola, ki poznajo sovaščana,	s?
ZtgS^SS&SSi
nam povedali, da so primer raz* j# bodo, če bodo to ocenili kot P stuje ^ seznanili javnost. Upamo, da za tale naša »raziskava«.
VSEMOGOČNI POSAMEZNI^ Na predsedstvu OK SZDL so s p0$i>' sprejmejo akt o ustanovitvi Ra° ,niškl je, ki bo povezal brežiško m.^udaf lokalno radijsko postajo. Kljub i -jjrič sevniški občinski izvršni svet zc U s<p pravljal o tem dokumentu oz. je[jl * niškega radia, se doslej še m op p 0» podpis akta. Po mnenju član< cin SZDL zaradi takega zavlačevanj«.^ ii canja posameznikov, ki ima)	r0{d
priimek, fronta ne bo dvignila to tega pomembnega medija °lah0 Kot je bilo rečeno, ne bi bilosla, občinska skupščina malo prevet sko vlado.	n ^
STANOVANJE ZA VINOGRA ^ Občinska zemljiška skupnost je ^ ^juda zamenja vinograd s poslopj*" v Sev!"’ Ikovcu za stanovanje Pod Vrta« p&i# ci. O tem in novem vinogradnik nu K rižniku pa prihodnjič!
rlinu-
insko
ločili ij na-.tef
Vlak-a jez tem. ), da
vabil
&>
mate
Plan
I981?
irni;
33® I
.olja. j
edra | so se .000 nen-.tisk' la in bolj

J
Nagrada PEVCEM — Na fotografiji je predsednik pevskega zbora lemena Branko Modic (levi), ki prevzema Urbanovo nagrado iz rok PHm^)dnika občinske skuP^ine Ribnica Franceta Lapajneta. (Foto:
Slemencem Urbanova nagrada
Uročili so jim jo na slavnostni seji ribniške Jfočinske skupščine, ki je bila v Sodražici
n SOdRAŽICA — Letošnje najvišje priznanje občine Ribnica, Urbanovo ■ afra<J<J, je dobil pevski zbor Slemena iz Svetega Gregorja. V imenu zbora S vf na s'avnostni seji občinske skupščine Ribnica, kije bila 25. marca v p ažici, prevzel predsednik zbora Branko Modic, na evsk’.z^or Slemena obstaja od leta 1954. Letos slavi zbor 35-letnico stopanja. Na leto imajo okoli deset javnih nastopov, redno so gostje na 7l! reviji V Dolenji vasi.
no 1 °°r Vatk 'n vod' Pevovodja Alojz Osvald iz Ribnice. Vaje imajo običaj-Pred\enkr^ na teden'ker so Pevc'v glavnem zaposleni in imajo čas za vaje
Praznik ob rojstvu knjižnega prvenca
V Valvasorjevi knjižnici predstavili prvo pesniško zbirko Ane Rostohar, članice krškega literarnega kluba — Knjiga je prvi založniški projekt založnika Silva Mavsarja in njegove agencije Opus — Predstavitve še drugod
KRŠKO — Izid knjige je srečen dogodek, praznik za avtorja in njegove prijatelje. Nekaj, kar je seveda treba proslaviti, primerno obeležiti. Ce je knjiga prvenec, je lahko vse še bolj vznemirljivo slovesno. Nekako tako, kot je bilo minuli četrtek zvečer v prostorih tukajšnje v samostanski tihoti domujoče Valvasorjeve knjižnice, kjer so predstavili pravkar izšlo prvo pesniško zbirko Ane Rostohar, v Ljubljani udomljene domačinke z Goleka pri Krškem in ene vidnih članic krškega literarnega kluba »Beno Zupančič« od začetka njegovega delovanja.
O pesniški knjigi Rostoharjeve, ki nosi pomensko značilen naslov Rekviem, njegovo sporočilnost pa z likovnim izrazom dopolnjujejo in bogatijo grafične stvaritve oziroma praskanke akademskega slikarja Alojza Konca iz Sevnice, je govoril novelist prof. Tine Soško iz Brežic, najboljši poznavalec literarnega snovanja v Posavju. Prof.
Šoško je najprej ponovil ugotovitve obeh recenzentov, Marka Kravosa in Vlada Žabota, da pomeni Rekviem viden prispevek k sodobnemu slovenskemu pesništvu, nato pa predstavil še lasten pogled na to zbirko. Menil je, da se pesniška »zgodba« te knjige »dogaja« med dvema najpomembnejšima poloma človeškega bivanja, to pa sta življenje in smrt. Zbirka je urejena tako, daje moč to »dogajanje« dojeti šele po dvosmernem branju — od začetka proti koncu in od konca proti začetku.
Knjiga z ovitkom in tiskom v vijolčasti barvi le še poudarja »žalost«, ki jo ose-vajo »zadušniško« ubrane pesmi v njej.
Akademski slikar Alojz Konec je dejal.
da se je trudil obogatiti knjigo z likovnimi prispevki v takem izrazu, da bi bilo njegovo delo vgrajeno v poezijo kot likovna interpetacija te, ne pa kot nekakšne ilustracije.
Na predstavitvi je govoril tudi samostojni založnik Silvo Mavsar iz Krškega, ki je založil Rekviem Ane Rostohar. Dejal je, da se je v novi vlogi poskusno predstavil že z izdajo pesniške miniaturke Drobci ljubezni, knjiga Rek-
Mirnski Žvižgavci igrajo »Muzikante«
Košutovo pravljico je z učenci 6. b OS Mirna naštudiral in režiral S.
Peček
Ilustracija ni privesek knjige
9aleriji Posavskega muzeja razstavlja slikarka Kamila Volčanšek, brežiška ro-jakinja, ilustracije knjig, ki so izšle v zadnjih petih letih
in Vse . GE Na Slovenskem pa tudi drugod je bila knjižna ilustracija dolgo 'ikovn' ° .nedavnega obravnavana zgolj kot pojasnjevanje literarnega besedila z tekali -mi szeds,v‘' kot likovna razlaga pesmi ali zgodbe, torej bolj kot no živ**11 Pr‘vesek književnega dela, ne pa kot likovno delo, ki lahko samostoj-besi»n "V0 'ahko jemljemo tudi kot »pripovedovalko« literarne zgodbe brez r0"3’ ki jo je navdahnilo.
nnr,l'Ct*,a zmorejo samostojne likovne in 6 naJb°Uši knjižni ilustratorji
ak,rt»Cd,le prav 80t0V0 sod' 'udi mska slikarka kamila Volčanšek,
Dve nagradi in štiri pohvale Dolenjce
y„Novi Gorici le šest učenčev iz dolenjskih in posavskih glasbe-_____nih šol
J^A GORICA — Tradicio-m ' letos že 18. republiško tek-vanje učencev in študentov glas-V s° ga pripravili pred kratkim >ern obmejnem mestu na Primorec- > Je po besedah prof. Lovra Predsednika Zveze društev tekal Peda8°gov Slovenije, pobral0 V-Času’ ko slovensko izo-hnH 'lfP*6 ‘n kulturo pretresajo
ibni F1Ze’ 56 P05^ Pa Poman-
sreHcf razumevanJa in finančnih ne„ ,ev *tl dve dejavnosti poseb-so8ldrUrbenega Pomena. Morebiti tone« V *?,nani-ne zadrege organiza-sodet,°? oddno vplivale na to, da takn tekmovanja izvedli drugje, in dem",llllovNovi G«™ nibštu-UHV|8!asbc niti Pevskih zborov. mova„ eZenci 18' republiškega tek-Pim;nja so se pomerili pred stroju,..,-; sl'rokovnimi komisijami v ter vJ ,naklavirju,godalih in kitari med ,™*6"1 pctiu- Najboljši,
‘h glasben,h šol, se bodo udeležili 19 rfga tekmovanja, ki bo od ie tret,23'aPrda v Sarajevu. Seveda Se tfPadati, da soglasij- 6 ,'z, d°'enjske in posavske 2 Pos ale v Novo Gorico ne-denimrn? manJ tekmovalcev kot
treh « ,ma °’ samo šest in samo iz Vrnili° ’ 50 se vsi dobro odrezali. Rradam° ■* z dvema drugima nagradama ,n s štirimi pohvalami.
bliškl 8° "agradH sta na 18. repu-
rian vUČenca glasbene šole »Ma-Pohvalp°nlna<' U ■ Nov.ega mesta, tra I !rr i,a *° preJe*'; pianistka Pe-kitari« xz-12 8lasbene 5ole »režice, fotc! MttJa Kolbezen iz glasbene Ždr»i.™°I?e J ter vio|inistki Jelena
ne šole	Avbar iz *lasbe-
tnestu wMlrJan Kozina“ v Novem kočeSKrSt’ sevniška, metliška, Rlashpn 3V ?^n^ka m trebanjska pesu. a ^la na tekmovanje niso sb o e ?obenega učenca. Trebanj-
Sr t n,aŠ0laje enega u^nca
GoS1Javila-paga ni bilo v Novo
v Ljubljani živeča in delujoča brežiška rojakinja. Nič čudnega, saj je imela že na likovni akademiji najboljše profesorje (Marko Šušteršič. Andrej Jemec, Janez Bernik), takšne, ki so razumeli njeno nagnjenost k omenjeni zvrsti likovnega izražanja. Zato segajo začetki ilustratorske poti Kamile Volčanšek v čas, ko še ni končala študija.
V dobrem desetletju je Volčanškova ilustrirala veliko knjig, predvsem tistih, namenjenih mladim bralcem. Ilustracije je tudi velikokrat razstavljala. S samostojnimi razstavami knjižnih ilustracij se je predstavila doma in v tujini, dvakrat tudi rojakom v Posavju: leta 1983 v Brežicah in leto kasneje v
Krškem. Zdaj spet razstavlja v svojem rodnem mestu.
Razstava knjižnih ilustracij Kamile Volčanšek, ki sojo odprli v torek prejšnji teden v galeriji Posavskega muzeja v Brežicah in bo na ogled do 9. aprila, obsega ilustracije štirinajstih knjig, ki so izšle od leta 1983 do lani. Volčanškova je opremila z ilustracijami dve Grafenauerjev) zbirki pesmi za otroke, Grimmove pravljice. Prešernovo Turjaško Rozamundo, antologijo jugoslovanske mladinske proze, ki jo je pod naslovom Od sna do zvezd izdal v dveh delih Uni-verzum, in druge knjige. S svojskim pristopom k likovni interpetaciji literarnih besedil je avtorica dosegla ne le veliko prepričljivost, zgovornost in mikavnost upodobitev literarnih motivov, ampak ji je tudi uspelo dvigniti ilustracijo na raven miniaturnega slikarstva.
IZ.
Zanemarjena zakladnica?
Belokranjska folklora je bila včasih vzor Sloveniji, zdaj pa je obratno — ZKO spodbuja nov način dela
ČRNOMELJ — Bela krajina ima bogato folklorno zakladnico. V Sloveniji je najbrž ni pokrajine, ki bi premogla toliko pristnih ljudskih pesmi, plesov, običajev in obredov kot ta deželica med Kolpo in Gorjanci. Včasih je folklora tukaj cvetela in po skrbi zanjo je bila Bela krajina vzor ostali Sloveniji. Zdaj pa je, ugotavljajo, prav obratno.
Več značilnih znamenj je, ki opozarjajo, da v Beli krajini folklora ni več to, kar je bila včasih. Črnomaljska ZKO zaskrbljena ugotavlja, da se je število folklornih skupin zmanjšalo, poleg tega pa je tudi resnično zagnanih skupin čedalje manj. Zdaj imajo v občini devet skupin odraslih, od katerih pa vse ne delujejo stalno. Marsikje se sestajajo le še enkrat do dvakrat na leto, kar je mnogo premalo, zato so razumljivo, kvalitetno nazadovale.
Pri ZKO so že v minulem obdobju naredili marsikaj, da folklore kot plemenite ljudske dejavnosti ne bi samo ohranili v stanju, v kakršnem seje znašla, mapak bi jo tudi nadalje razvijali, in to ob uporabi izsledkov raziskovalnega dela na tem področju. Razvoj in kvaliteta dela, k čemur težijo, pa sta možna le, * če se bodo vpregli za to usposobljeni ljudje. Prav zato so v Črnomlju v zadnjih letih izvedli vrsto seminarjev, predvsem za vodje folklornih skupin, nekaj ljudi pa so poslali tudi na republiške seminarje. Veliko pozornost posvečajo mladim, zato ni naključje, da so v zadnjem času napredovale zlasti skpine, ki delujejo na nekaterih osnovnih šolah.
Spodbujajo tudi raziskovalno delo. Dr. Marija Makarovič je že pred tremi leti začela raziskovati belokranjske
6. SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN
VINICA — V tukajšnjem kulturnem domu bo v nedeljo, 2. aprila, že 6. srečanje otroških folklornih skupin Bele krajine. Tradicionalna prireditev, ki jo pripravlja občinska ZKO Črnomelj, se bo začela ob 10. uri.
ljudske noše, prof. Julij Strajnar pa pripravlja publikacijo, v kateri bo predstavil posnetke ljudskih pesmi, kot so jih leta 1914 peli v Adlešičih in na Preloki. Da bi spodbudili oživitev ljudskega petja, so lani prvič organizirali srečanje ljudskih pevcev in godcev.
I. ZORAN
MIRNA — Igralska skupina Žvižgavci, ki jo sestavljajo učenci 6. b razreda tukajšnje osnovne šole, je naštudirala v verzih napisano pravljičnojgro Miroslava Košute z naslovom Štirje fantje muzikantje in se z njo prvič predstavila mirnskemu občinstvu že 7. marca, nato pa gostovala v Mokronogu. Igro, ki jo je domiselno režiral in scensko zasnoval Stane Peček, so obiskovalci v obeh kra-
• Vse predstave si je ogledal selektor in jih visoko ocenil, k sodelov anju na območno srečanje otroških in mladinskih gledaliških skupin za ljubljansko regijo pa je povabil tudi mlade Mirnčane.
jih sprejeli z vejikim zanimanjem. Minuli petek so Žvižgavci z omenjenim Košutovim delom nastopili na 13. srečanju šolskih gledaliških skupin grosupeljske občine v Grosupljem, kjer so si obiskovalci lahko ogledali še predstave učencev osnovnih šol Stična, Šmarje Sap in Grosuplje. Skupine iz trebanjske občine že nekaj let zapovrstjo sodelujejo na revijah v sosednji grosupeljski občini, saj takšne prireditve ni niti v trebanjski občini niti v dolenjski regiji.
NOVA KNJIŽNA ZBIRKA
NOVO MESTO Založniški svet Dolenjske založbe, ki mu predseduje Jure Perko, je na seji 22. marca sprejel na znanje, da seje založba organizacijsko vključila v Tiskarno Novo mesto, ne da bi njeno delo ob prenosu iz Dolenjskega muzeja v to delovno organizacijo kaj zastalo oziroma bilo moteno. Zatem so člani sveta potrdili program del za letos. Izšlo bo sedem knjig, od tega vse štiri načrtovane v zbirki Siga (Markelj, Lesar, Malavašič, F. Šali), Dolenjski zbornik, vodnik Po Žumbe-rku in Gorjancih ter spomini Leona Štuklja Mojih sedem svetovnih tekmovanj. Štukljeva knjiga bo izšla kot prvo delo nove knjižne zbirke Dolenjske založbe, ki bo imela naslov Naši olimpijci.
viem pa je njegov prvi pravi založniški projekt. Ta projekt je ostvaril s svojo novo agencijo Opus, ki ima sedež v Sevnici, pri izvedbi pa so pomagali najrazličnejši sodelavci. Tako je oblikovalski del knjige opravil Tone Vovko iz Novega mesta, knjigo pa so natisnili in vezali v okviru obrtne zadruge Hrast v Novem mestu. Založnik pa ni poskrbel le za to, da je knjiga izšla, ampak je prevzel tudi marketinško delo, kamor je sodila tudi četrtkova predstavitev zbirke.
O knjigi Rekviem pa se ni samo govorilo, ampak so obiskovalci lahko prisluhnili tudi recitalu poezije Ane Rostohar. Več pesmi iz njene knjige so recitirali avtorica in člani literarnega kluba »Beno Zupančič« Stanka Macur pa je zapela nekaj pesmi članov tega kluba, ki jih je sama uglasbila. Na ta način nameravajo pesniško zbirko Ane Rostohar predstaviti še v Brežicah, Sevnici, Novem mestu, Ljubljani in drugih krajih v Sloveniji.
I. ZORAN
V KRŠKEM APLAVZ ZA »POKOJNIKA«
KRŠKO — V Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja so minuli petek zvečer nastopili igralci kulturnega društva iz Mirne Peči z Nušičevo komedijo Pokojnik. Predstavo si je ogledalo okoli 100 obiskovalcev, ki so znali gostujoče amaterje nagraditi s prisrčnim aplavzom. To je bilo eno zadnjih gostovanj mimopeške gledališke skupine, saj bo menda nastopila le še v Domu španskih borcev v Ljubljani.
kultura
in
izobra-
ževanje
Pesem mladih
Na občinski reviji nastopilo enajst šolskih zbo-rov iz trebanjske občine
MOKRONOG — Na letošnji medobčinski reviji otroških in mladinskih pevskih zborov, ki bo to pomlad v Črnomlju, bosta iz trebanjske občine nastopila otroški zbor OŠ »Dr. Peter Držaj« iz Velikega Gabra (zborovodkinja Suzana Tratnik) in mlajši mladinski zbor OŠ Zapadnodolenjskega odreda z Mirne (zborovodkinja Dušica Peček). Za sodelovanje na medobčinski reviji so ju izbrali po občinski reviji otroških in mladinskih zborov, kije bila v torek prejšnji teden v Mokronogu. Na tej prireditvi, ki se je je kot gost udeležil pevski zbor iz pobratene občine Velika Gorica na Hrvaškem, so poleg omenjenih zborov nastopili še: otroški zbori iz OŠ »Jože Slak-Silvo« iz Trebnjega^ OŠ Jančka Mevžlja iz Mokronoga, OŠ dr. Pavla Lunačka iz Šentruperta, OŠ Zapadnodolenjskega odreda z Mirne in iz trebanjske glasbene šole, mlajši mladinski zbori iz OŠ Jančka Mevžlja iz Mokronoga, OŠ »Jože Slak-Silvo« iz Trebn-jega in OŠ »Dr. Peter Držaj« iz Velikega Gabra ter mladinski zbor glasbene šole Trebnje.
Pomembno poslanstvo muzejskega društva
Belokranjsko muzejsko društvo šteje okoli 200 članov — Uveljavlja se tudi z izdajanjem knjig
METLIKA — Izdaja knjige Jožeta Dularja Pomembni Belokranjci pomeni najpomembnejše dejanje Belokranjskega muzejskega društva v minulem letu, so menili udeleženci nedavne letne skupščine tega društva. Na skupščini so se člani seznanili z opravljenim delom, sprejeli smernice za nadaljnje delovanje in izvolili novo vodstvo.
Belokranjsko muzejsko društvo se resda ne more pohvaliti s tako častitljivo starostjo kot denimo metliško gasilsko društvo, ki bo letos praznovalo 120-lemico ustanovitvene pa pomembno zaradi nečesa drugega. Že v njego-
NAGRAJENI IGRALCI
LJUBLJANA — V ponedeljek, 27. marca, je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo svoja priznanja. Priznanja so na slovesnosti v ljubljanski Drami prejeli: igralec Janez Albreht iz ljubljanske Drame, Rado Pavalec iz mariborske Drame in Pavle Ravnohrib iz Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani.
vem ustanovitvenem aktu iz leta 1949 namreč piše, da društvo deluje na območju metliške in črnomaljske občine, ter je tudi danes med tistimi redkimi društvi, ki pokrivajo vso Belo krajino.
Muzejsko društvo ima sedež v Metliki, podružnici pa v Črnomlju in Semiču, kar mu olajšuje delovanje. Šteje okoli 200 članov, častna člana pa sta prof. Janko Jarc iz Novega mesta in prof. Jože Dular iz Metlike, ki je bil dolga leta tudi predsednik Belokranjskega muzejskega društva. Društvo zbira in organizirano povezuje občane in rojake obeh občin ter druge zainteresirane.
Društvo prireja za člane in druge obiskovalce poljudna in znanstvena predavanja, sodeluje pri odkrivanju spominskih obeležij pomembnim Belokranjcem in, kar je morebiti najpomembnejše, skrbi za izdajo poljudnih in znanstvenih publikacij, razglednic in drobnega tiska. V zbirki Knjižnica Belokranjskega muzejskega društva je do zdaj izšlo že pet knjižic, poleg tega še pet izven te zbirke.
ANDREJA BRANCELJ
Nekaj o knjižnicah za podeželane
V novomeški občini nobena od sedmih delujočih krajevnih (ljudskih) knjižnic — tri so zaprte — ne izpolnjuje niti minimalnih standardov — Še dobro, da k bralcem (tudi v oddaljene kraje) redno prihaja bibliobus
N O VO M ESTO — Kdaj so se dolenjski podeželani spoprijateljili s knjigo, je težko reči. Začetek njihovih prvih bralnih navad pa prav gotovo sega v prejšnja stoletja, do Trubarjevih časov. Izpričano je, da so takrat tudi (sicer redki) kmečki ljudje prebirali Dalmatinovo Biblijo in druge knjige naših protestantskih piscev. Bržkone tudi ali predvsem zato, ker so jim te knjige razlagale cerkvene in druge reči v jeziku, ki so ga sami govorili — slovenščini. Toda čeprav na Dolenjskem ni bilo nikoli pičlo število tistih domov, kjer se je poleg drugega našla tudi knjiga, pa je pravo pot knjigi do ljudi in branju odprl šele razvoj šolstva. Javne knjižnice so se seveda pojavile kasneje.
V Novem mestu velja za predhodnika knjižničarjev knigarnar Friderik Tandler, kije bralcem posojal svoje knjige še prej, preden je bila tu leta 1865 pri Narodni čitalnici ustanovljena prva javna knjižnica. Leta 1900 so svojo knjižnico ustanovili obrtniki v Kandiji, potem letu pa so se pojavile knjižnice v vseh večjih krajih zdajšnje novomeške občine. Knjižnice, ki se jih je takoj oprijelo ime ljudske, so delovale v ovkiru sokolskih ali prosvetnih društev in ni bilo malo krajev, ki so premogli po dve taki knjižnici.
Ljudske knjižnice, kakršne poznamo danes, imajo torej dolgo tradicijo in pestro zgodovino. Marsikaj se je spremenilo, odkar so bile ustanovljene, delujejo tudi v drugih prostorih, le njihovo glavno poslanstvo — izposoja knjig je ostalo isto. Kar zadeva izpolnjevanje tega poslanstva, je treba povedati, da ga motijo številni problemi, najbolj pa pomanjkanje primernih prostorov in opreme, kadrovske in druge težave, zlasti še pomanjkanje denarja za obnovo temeljnih knjižnih zalog v knjižnicah in za nabavo novih knjig.
Študijska knjižnica Mirana Jarca kot matična ustanova za področje knjižničarstva v novomeški občini ima na seznamu in na skrbi deset krajevnih ljudskih oziroma podeželskih knjižnic. Te so v Brusnicah, Dolenjskih Toplicah, na Dvoru, v Mirni Peči, na Otočcu, v Stopičah, Straži, Šentjerneju. Škocjanu in Žužemberku. Vse ne delujejo, razloge za to pa smo že omenili. Lani so bile zaprte toplišča, dvorska in Straška knjižnica, vseh preostalih sedem pa je bilo tedensko odprtih 26,5 ure ali posamezna povprečno 3,8 ure. Nekatere knjižnice so bile odprte dvakrat, druge pa samo enkrat na teden, največkrat le ob nedeljah.
Skupna knjižna zaloga vseh odprtih knjižnic je znašala na začetku leta 1989 blizu 26.700 knjig. Nekaj nad 940 stalnih bralcev si je lani v teh knjižnicah na povprečno treh obiskih izposodilo okoli 4.700 knjig. Tako obisk kot tudi izposoja sta bila slaba, vendar pa so tudi za to razlogi. Poglejmo nekatere!
Glavni razlog je bržkone v tem, da nobena od ljudskih oziroma krajevnih knjižnic v občini ne izpolnjuje predpisanih normativov in standardov. Knjižna zaloga dosega komaj eno knjigo na prebivalca, poleg tega ni dotoka novih knjig, revij pa podeželske knjižnice sploh ne poznajo. Knjižnice imajo na voljo le tretjino potrebnega prostora (sedem knjižnic vsega 194 kvadr. metrov), nobena nima čitalnice in tudi kadrovska zasedba je vse prej kot zadovoljiva. Res pa je, da so marsikje lahko srečni, da sploh imajo koga, kije pripravljen delati ali zastonj ali za simbolično plačilo.
Šibka točka knjižnic je njihova neurejenost. Strokovno delo v njih se je začelo šele v zadnjem času. ko se je Studijska knjižnica Mirana. Jarca kadrovsko tako okrepila, daje lahko poslala na teren urejat te zadeve kvalificiranega človeka. Strokovni posegi
so bili opravljeni v Žužemberku, Škocjanu (kjer je knjižnica lani po večletnih pripravah spet začela delovati), pa v Mirni Peči in še kje, medtem ko strokovno urejanje knjižnice v Šentjerneju, kot največje ljudske oziroma krajevne knjižnice v novomeški občini, dokončujejo prav te dni.
V	Birčni vasi, Smarjeti, Šmarjeških Toplicah in v drugih krajih, ki nimajo knjižnice, se občasno ustavlja s knjigami naložen bibliobus. Potujoča knjižnica, ki jo predstavlja to vozilo, pa dopolnjuje branje tudi v krajih, kjer take knjižnice so. Nasploh je knjižnična mreža, ki jo s križarjenjem po novomeški občini »spleta'« bibliobus, nepogrešljiva.
Leta 1987 je imel bibliobus na 16 progah kar 43 postajališč, kjer so bralci lahko vračali prebrane in si izposojali nove knjige. 15 postajališč je bilo v mestnih in primestnih delovnih organizacijah, 28 pa v krajevnih skupnostih. Celo v najbolj oddaljene kraje, kot so Uršna sela, Prevole, Ajdovec, Lipovec, Podgrad in drugi, je vozil bibliobus in širil bralno kulturo.
V	več letih, odkar so ustanovili potujočo knjižnico, se je pokazalo, da bibliobus lahko odlično nadomesti ljudsko knjižnico, še posebej, če se leta nenehno ubada s težavami. Hkrati ko to s knjigami naloženo vozilo križari po dolgem in počez po prostrani občini, pa tudi blaži zelo slabo stanje, ki se na področju knjižničarstva kaže pri osnovni preskrbi s sodobno, živo, aktualno leposlovno in strokovno ali poljudnoznanstveno knjigo.
I. ZORAN

. marca 1989
DOLENJSKI LIST
7
pisma
in
odmevi
ODDIH ZA UPOKOJENCE
KOČEVJE — Prizadevno društvo upokojencev je te dni obvestilo člane med drugim tudi o tem, da lahko letujejo v upokojenskem počitniškem domu v Izoli. Cena dnevnega penziona je znana le za april in znaša 62.000 din, pri čemer je regres za upokojence najmanj 4.500 din. Vsak, kdor namerava letovati v tem domu, mora svojo željo javiti društvu upokojencev najmanj dva meseca pred nastopom letovanja. Letovanje lahko upokojenec odpove najmanj 14 dni pred nastopom, vendar dobi v lem primeru vrnjeno polovico vplačane akontacije, ki znaša 100.000 din. »Vso akontacijo pa vrnejo le v primeru smrti ali hospilalizcije v bolnici, kar pa mora biti dokazano z uradnim dokumentom,« je zapisano v obvestilu.
P-c
V ŠENTJANŽU OB 8. MARCU
Društvo prijateljev mladine v Šentjanžu že vrsto let organizira srečanje žena in deklet ob njihovem prazniku. Pionirji OŠ vedno z veseljem pripravijo prisrčen kulturni program. Tudi letos je bilo tako, a vendar malo drugače. Članice DPM so se odločile, da bodo zbirale prostovoljne prispevke za nabavo inkubatorjev. Daje še dovolj dobre volje med našimi krajankami, seje izkazalo pri preštevanju samoprispevanega denarja. Zbrale smo 45 starih milijonov. Ni še zamrlo toplo človeško razumevanje za pomoč najmlajšim, komaj rojenim otrokom, ki brez dragega medicinskega aparata ne bi bili sposobni za življenje. Zato se članice odbora DPM Šentjanž zahvaljujemo vsem, ki ste se odzvale vabilu za samoprispevgk.
Odbor DPM Šentjanž
HVALA ZA POMOČ
Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Novo mesto se iskreno zahvaljuje Mariji Šali iz Novega mesta, kije naši organizaciji namesto cvetja na grob pokojnega Juvana iz Vač poklonila 50.000 din, in Mariji Mlakar iz Krškega, kije poklonila 15.000 din kot pomoč slepim in slabovidnim.
Predsednik: JOŽE ZUPANC
SPET JA VNA SKRIVNOST
KOČEVJE — Že ob zadnjih volitvah smo opozorili, da v kočevski občini ni bilo poskrbljeno, da bi volilci lahko res tajno glasovali Nikjer namreč ni bilo kabin za volilce, kjer bi vsak svojo volilno dolžnost opravil tajno in neovirano. Običajno je bio pripravljenih za glasovanje več miz sredi volišča, tako da je vsak imel pregled nad volilci in je lahko preko hrbta videl, kako glasuješ. To pa ni bila le kočevska posebnost, saj smo na posnetkih televizije videli, da so tako glasovali tudi drugod po Sloveniji. Pred vrati so nove volit ve, pri odgo vornih smo povprašali, kako bo zdaj poskrbljeno za tajnost. Odgovor je bil, da bo podobno, kot je bilo pri vseh dosedanjih volitvah. Torej ni nihče ničesar ukrenil.
•	S citati iz Mana je ubranil svoj kapital. (Kadmus)
•	V Jugosla viji nismso nikoli gradili socialističnega sistema, marveč nekakšen antikapitalistični projekt. (Branko Greganovič)
Marsikje na svetu čas stoji
Pismo iz Amerike
Iz San Francisca je v .uredništvo Dolenjskega lista prispelo pismo Jožeta Udovča, v katerem avtor ocenjuje časopis. »Moje mnenje je, daje Dolenjski list zelo dober časopis, čudim se, da dobim tako veliko za tako malo denarja. Dolenjski list mora imeti že dobro organizacijo,« meni Jože Udovč. Glede finančne krize v Sloveniji, o kateri bere, pravi, da bi morali ljudje iz te republike pogledati malo po svetu in bi videli, da v Sloveniji ni krize. Po njegovem mnenju je bolj prav ravnati se po vprašanju »kaj jaz lahko naredim za Slovenijo?«, kakor pa gledati, »kaj bo Slovenija zame naredila«. Jože Udovč primerja Jordanijo in Slovenijo. O prvi pravi, da njeni prebivalci »v dva tisoč letih niso toliko napredovali kot naša Slovenija v 50 letih«. Udovč ugotavlja, da v več delih sveta čas stoji, in sicer zato, »ker si ljudje rečejo, kar je bilo dobro za mojega očeta, je dobro tudi zame«. V pismu omenja tožbo, v kateri je bil govor o pasjem ugrizu. Advokat je obtoženega Slovenca vprašal, zakaj je psa z vilami — zabodel. Pes meje grizel, je bil odgovor. Advokat pa je gnal svojo, zakaj ni obtoženi psa dregnil z drugim koncem vil in ne z roglji. »Zakaj pa ni pes mene z drugim koncem?« se je odrezat možak. Nauk te zgodbe je, kot pravi Jože Udovč: znajti seje treba.
Kot pravi avtor prijaznega pisma, naj bi Dolenjski list več pisal o slabih lastnostih alkohola. V časopisu naj bi več pisali tudi o tem, kako trdo in pametno se mora delati v kapitalističnih državah.
Zahtevali smo obrambo pravice
Iz pripomb k pismu s tem naslovom: (DL 23. marca): »V veliki zmoti ste, če misli-te, da sem zoper Odborovo zavzemanje za človekove pravice«
Spoštovani Daniel Brezovar, dovolite, da Vas vikam, ker Vas v resnici niti ne poznam, kaj šele da bi si bila bližja, pa bi si zato smel in mogel privoščiti tikanja. Obžalujem. Seveda sem se trudil v občinski konferenci SZDL izvedeti ime vodje Pododbora in naslov ali pri-glasno mesto Pododbora, pa mi ni uspelo. Tudi to obžalujem. Mi ne verjamete, da je vse to res? Res bi obžaloval, če mi ne bi verjeli. No, prepričajte se pri predsedniku občinske konference SŽDL. On je poštenjak!
V odgovoru, v katerem se trudite pojasniti, kaj ste pravzaprav člani kolegija Pododbora za varstvo človekovih pravic za Dolenjsko in Belo krajino hoteli doseči s pismom (zahtevkom), s katerim ste se obrnili na skupine delegatov od Kolpe do Save, pravite, zgoščeno povedano, »da ste zahtevali samo obrambo pravice.« Cenim vsebino pri-
zadevanj Bavčarjevega Odbora in Pododbora na našem terenu, se pravi zavzemanje za četverico, kar vse ima globlji pomen in širši namen, kakor pa zgolj le-to oteti ali zaščititi pred krivico.
V zvezi s tem ne delajte krivice delegatom skupščine SR Slovenije — tudi tem iz Dolenjske in Bele krajine ne! V odgovoru Bojanu Finku, objavljenem v prejšnji številki Dolenjskega lista, kije dobil mesto tik pod Vašim pisanjem, ste lahko prebrali, kako so se tudi delegati delegatskih skupin za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje izrekli za resnico, pravico in demokracijo. Torej, zakaj in v imenu koga, spoštovani Brezovar, bi želeli delegati skupine ali jaz osebno diskvalificirati ljudi iz Pododbora? Zakaj naj bi. recimo, šel v polemiko z vašimi stališči, če se po bistvu in možno tudi po vsebini stališča prej omenjenih delegatskih skupin od vaših bistveno ne
Sporočilo Pododbora
Kolegij Pododbora za varstvo človekovih pravic za Dolenjsko in Belo krajino je na seji 27. marca v prostorih OK ZSMŠ Novo mesto obravnaval časopisno polemiko v Dolenjskem listu v zvezi s svojim prvim sporočilom (objavljenim v DL št. 8,23.2.1989) in sprejel naslednjo izjavo:
L Kolegij Pododbora je kot pooblaščeni predstavnik enega dela javnosti zahteval od skupine delegatov, da pri obravnavi poročila republiške skupščinske komisije upošteva tudi stališča dela javnosti, ki jo predstavlja Pododbor. Pri tem seje in se kolegij zaveda, da so lahko na skupino delegatov prihajale različ-
ne zahteve, prošnje, pobude, predlogi, nasveti, ki naj bi jih naši delegati upoštevali pri svoji odločitvi o glasovanju v republiški skupščini. Menimo, da zgolj s formulacijo naših stališč v obliki zahteve ni bila kršena demokratičnost delegatskega postopka in se zato od te formulacije ne distanciramo.
2. Odločno pa se distanciramo od podtikanj v javnosti, ki želijo diskreditirati dejavnost Pododbora in njegovih članov, katerih osovni cilj še naprej ostaja razrešitev procesa proti četverici.
Kolegij Pododbora z varstvo človekovih pravic za Dolenjsko in Belo krajino
Kdo manipulira pravzaprav?
Notica v Sevniških paberkih (DL, 16. marca 1989) kot primer, kako se da na majhnem prostoru napisati kopico neresnic in približnih kvalifikacij
Zdavnaj sem se odločil, da ne bom več odgovarjal na (pogosto tudi nesmiselne) napade, ki sem jim izpostavljen v nekaterih slovenskih listih. Toda tokrat ne morem molčati, in sicer iz dveh razlogov:
1.	Dolenjski list berem bolj ali manj redno že deset let. Zelo spoštujem njegovo informativnost, jasnost stališč, prevladujočo objektivnost in umirjenost, kar niso pogosti primeri v teh za-vrelih in evforičnih časih. Seveda sem naletel in tudi zdaj naletim v Dolenjskem listu na članke, s katerimi se ne strinjam, vendar to ni vzrok za prekinitev komunikacije med nekim listom in njegovim bralcem. Nasprotno!
2.	V »Dolenjcu« z dne 16. marca tega leta je bila v rubriki Sevniški paberki objavljena notica z naslovom »Indoktrinacija«, v kateri je nepodpisani avtor s presenetljivo lahkotnostjo na majhnem prostoru izrekel (napisal) kopico neresnic in približnih kalifikacij. Žaradi tega vas prosim za strpnost glede dolžine mojega reagiranja, ker je nekatera dejstva potrebno pojasniti in razložiti tudi zaradi bralcev, čeprav tudi — dovolite mi nekoliko subjektivnosti — zaradi sredine, kjer živim in, predvsem, s katero nisem imel neprijetnih izkušenj.
Ker v omenjeni notici niso zapisana različna mnenja (za katera imamo vsi pravico!), ampak so v njej »zapisane« iaži in ugibanja, moram svojega nepodpisanega kolego (in someščana) naprej
Še o cerkvici sv. Duha
Dopolnilo odgovora, objavljenega 20. okt. 1988
Pred meseci, natančneje 20. oktobra 1988, sem v članku o urejanju cerkve sv. Duha v Črnomlju navedla napačne podatke o njenem lastništvu v dobri veri, da so pravilni, a se je izkazalo, da niso. Zato podatke o lastništvu dopolnjujem z naslednjim:
Cerkev je bila ob koncu prejšnjega stoletja last nemškega viteškega reda. Ta jo je leta 1866 prodal tedanji mestni občini in jo leta 1908 od nje ponovno odkupil za
3.000	kron. Med leti 1919 in 1939 je bil nad cerkvijo uveden nadzor in sekvestra-cija na podlagi odloka deželne vlade za Slovenijo zaradi domneve, da se hočejo lastniki odtegniti plačilu davkov.
Po sklepu okrajnega sodišča v Metliki z dne 29. 7. 1955 je cerkev prešla v splošno ljudsko premoženje. Osnova za izdajo tega sklepa je bila sodba okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 19. 7. 1949, s katero je bila med drugim izrečena tudi naslednja kazen: »Izreče se zaplemba celotnega premoženja križevniškega reda province Slovenije s sedežem v Ljubljani, zlasti nepremičnin vi. št. 16, 465 k.o. Gradiško predmestje, 160 k.o. Krakovsko predmestje, 335 k.o. mesta Ljubljana, 750. 1019 k.o. Črnomelj, 483 k.o. Loka, 1469. 1479 k.o. Metlika, 371,382 k.o. Dobravi-ce, 486 k.o. Grabrovec, 206 Rosalnica, 579 in 711 k.o. Lokvice, bodisi da so ta zemljišča, ali druga, ki tu niso navedena, vknjižena na ime nemškega križarskega reda ali pa so vknjižena na kako drugo ime. katerega pa uporablja in upravlja
križevniški red.« Besedilo v navednicah je prepis odlomka iz omenjene sodbe. Zaplemba premoženja je bila izrečena kot kazen zaradi sodelovanja nekaterih pripadnikov nemškega viteškega reda z okupatorjem, »ne glede na to, da so bili nekateri tudi sodelavci OF ali vsaj lojalni«. O dejavnosti pripadnikov nemškega viteškega reda v Beli krajini med NOB se lahko pouči bralec iz kakšne zgodovinske knjige, ki obravnava to območje oz. NOB v Sloveniji.
Vse navedene nepremičnine so prešle v splošno ljudsko premoženje. Kasneje je javno pravobranilstvo SR Slovenije ugotovilo, da cerkev sv. Duha (parcelna štev. 62 pod vi. št. 953, k.o. Črnomelj) verjetno pomotoma ni bila navedena v sodbi in ne zaplenjena, zato je predlagalo okrajnemu sodišču v Metliki, naj izvrši tudi to zaplembo, kar je z omenjenim sklepom z dne 29. 7. 1955 storilo. Tako je sedaj ta cerkev splošno ljudsko premoženje.
Upajmo, da bo hkrati z obnovo obdelana tudi zgodovina te cerkve, ki bi bila z drugimi podatki predstavljena v posebni publikaciji. Zato je seveda vsak podatek dobrodošel. Toliko se mi je zdelo potrebno pojasniti bralcem Dolenjskega lista, da se izognemo kakšnim nesporazumom. Kaj več od tega pa lastnine in dejavnosti nemškega viteškega reda nisem raziskovala. Morda se bo ta snov zdela zanimiva kakšnemu zgodovinarju in boo tem napisal še kaj.
KSENIJA KHALIL
spomniti na prvo pravilo novinarstva: najprej dejstva in potem drugo! Dejstva pa so:
a)	Prispevek iz Sevniške Jutranjke je bil objavljen v Tretjem dnevniku Televizije Beograd v nedeljo, 12. marca letos. Ta dnevnik oddajajo za vse srbohrvaško področje in bi ga kolega N. N. lahko videl, če bi le vključil kanal TV Zagreb. Če mu je bilo do resnice in če mu je profesionalna odgovornost močnejša stran, bi bil lahko obrnil mojo telefonsko številko. Za to je imel na razo-plago celo tri dni (ker je bilo urejanje Dolenjskega lista, predpostavljam, zaključeno šele 15. marca).
b)	Dopisniku N. N. izSevnice je bila ta neresnica premalo in je svojo notico »okrasil« tudi z drugimi nepotrebnimi in izmišljenimi trditvami. Človek pravi, da sem znan po tekstu »Kaj muči Slovence« (pravi naslov tega teksta pa se glasi »Kaj muči nekatere Slovence« in to je nekaj drugega mar ne?) ter da sem v zadnjem času »znan« po »veleumni« sintagmi »homogenizirani deželani«. To pa ni moja sintagma! Jaz sem v enem od tekstov napisal »homogenizirani deželaši«. toda to je zopet nekaj bistveno drugega, kakor sta nekaj drugega različna pojma »politik« in »politikant«. Pod pojmom »deželani« je razumeti vse Slovence, oziroma vse prebivalce Slovenije, med katere štejem tudi sebe! »Deželaštvo« je, vsaj po mojem, nekaj drugega (nekaj kot populizem, maspok itd.). »Deželaši« so zame tisti, ki, kakor bi rekel tudi Cankar, želijo zaslužiti čimveč za sebe na račun rodoljubja lastnega naroda...
c)	Kolega N. N. ironično zapaža, da sem »zaprisežen oboževalec ljudi na sončni strani Alp«. To ironijo puščam njegovi duši. Jaz samo vem in.naj on dokaže nasprotno da nikdar niti z eno besedo ali stavkom o slovenskem narodu nisem rekel kaj grdega ali žaljivega. Če se ta narod (kot tudi srbski na-
rod v zadnjem času) v večini brezpogojno identificira s svojim vodstvom — nimam jaz nič proti: to je njegova pravica. Vendar to me ne obvezuje, da bi o politiki slovenskega vodstva ne smel imeti svojega, drugačnega mnenja. Te pravice ne oporekam niti drugim, ki drugače kot jaz mislijo o »mojem« vodstvu, bolje povedano, o »mojih« vodstvih. In dobro je, daje tako. Ker so v zgodovini številni primeri napačne identifikacije z raznimi voditelji in vodstvi. Kar zadeva mene osebno, bi mi bilo ljubše, da bi se ob koncu pokazalo, da sem bil jaz. kot posameznik v zmoti in da so imeli prav celi narodi.
d)	Predpostavljam, da moj kolega N. N. redno spremlja informativne oddaje Televizije Beograd (mogoče ima svoj zasebni satelit!) ter da redno in pazljivo bere »Politiko«. Ker je tako dobro informiran, zagotovo ve, da je Televizija Beograd objavila celoten potek zborovanja v Cankarjevem domu, in to z ustreznim, strokovnim prevodom. Če on misli, da bi TVB tudi v vsaki naslednji priložnosti, kadar se »vrača« k zborovanju (v ZlP-u, Dnevniku itd.) morala ponavljati njegov integralni tok, potem moram povedati, da se ne razume niti v zakone televizijskega medija in bojim se, niti v zakone »navadnega« novinarstva. Pa še nekaj: moj dobro poučeni, a nepodpisani kolega zagotovo kot redni gledalec TV Beograd ve, daje ta televizijska hiša od prvega dne z intervjuji, anketami, posebnimi prispevki in komentarji bila energično proti bojkotu slovenskega blaga oziroma mešanju politike z ekonomijo. Temu namenu je služil tudi moj prispevek iz sevniške Jutranjke.
Zdaj pa, dragi kolegi in dragi bralci »Dolenjca«, sami ocenite, kdo je indok-triniran in na koga se pravzaprav nanaša notica v rubriki Sevniški paberki.
KRSTE BIJELIČ novinar Televizije Beograd Sevnica-Boštanj
20. SEKANJE PIRHOV — Ena lepih tradicij, ki ohranja velikonočno izročilo in vzdušje v starem mestnem jedru Sevnice, je tudi sekanje pirhov. Na velikonočno nedeljo dopoldne so se na Glavnem trgu srečali številni Sevničani, mnogi med njimi uspešni poslovneži in gospodarstveniki, tokrat z novimi kovanci po 50 din v rok'. Z razdalje treh korakov je sleherni izmed trideseterice skušal zalučati, žal, prelahek dinarski kovanec v pisanico. Od 10 metrov v dveh serijah je bil s štiripii zadetki najuspešnejši edini srednješolec Matija Maurer in tako za en uspešen met prehitel očeta, enega organiztorjev srečanja Jožeta Maurerja. (Foto: P. Perc)
razlikujejo. Mar res ne uvidite, da so se naši delegati skupaj z drugimi v skupščini SRS zavzemali za svobodo »štirih ljudi« in za temeljito radikalno oceno in kritiko povelja v točkah ali vsebinah, kjer je oboje upravičeno in nujno, in prav tako za vsestransko analizo okoliščin, v katerih je do povelja prišlo? Ne cenil bi Vas, če bi to spet prezrli ali spregledali. Zato, prosim, nikar ne očitajte delegatskim skupinam ali meni, da ne znamo svobodno in pošteno misliti in delati, zlasti pa ne namigujte, da smo žrtve nekakšne »uradne slovenske partijske politike«, čeprav se je tudi ta v obrambi štirih in demokracije na Slovenskem kar dobro odrezala. Sem in smo člani delegatskih skupin, v katerih želimo odprto delati; prisluhniti vsakomur, sodelovati z vsemi, ki si tega želijo, vendar ne biti komurkoli »pokorni« razen skupščinam, ki so nas izvolile. Spoštovani Brezovar, po vsem tem boste le morali spoznati, da pri vsej stvari, zavoljo katere pretakamo besede, vendarle ne gre za nasprotujočo si različnost prizadevanja skupin delegatov in Pododbora, pač pa zgolj za spornost odnosa med temi skupinami in Pododborom; in le o tem sem ves čas pisal in razmišljal na temo o pluralistični demokraciji. Spoštovani Brezovar, prav zaradi »obrambe človeka in pravice, da ta človek sam odloča, kako bo mislil, delal in živel«, za kar trdite, da se osebno in kolektivno zavzemate — ne bi rad dvomil o tem — sem in ostanem zvest prepričanju in stališču, da nihče nima pravice od drugega zahtevati ali od druge skupine terjati, kako naj misli in dela. Vidite, osebno sem se uprl takšnemu stilu in odnosu, ki ste ga v Pododboru izpovedali z glagolom »zahtevamo«, ne nazadnje tudi zavoljo obrambe moje osebne svobode. Tudi jaz sem človek, ki si želi sam odločati, kako bo mislil in delal, ne pa da mu kdorkoli to z zahtevo predpisuje! V veliki zmoti ste, če mislite, da sem zoper Odborovo zavzemanje za človekove pravice. Osebno sem bil in sem vedno na strani ponižanih in razžaljenih, kakor se temu reče, še celo takrat, kadar takšne konkretne usode vendarle niso povsem nadolžne ovčke. Pa pustiva slednje, a kdor me pozna, ve, kako sem se javno in neizprosno zavzemal za takšne usode, ki jih je po krivem pestila pravica močnejšega (zadeva V. Seničar, R. Stopar, M. Bajrič itd.).
In zdaj še dve besedi k mastno zapisanemu »izobesku«, ki se mi zdi kakor sramotilni plakat na prsih preganjanega človeka; a vem, daje le uredniško opozorilo, da ne bi pozabil odgovorili in pojasniti, kako sem sploh mogel primerjati zahtevo kolegija Pododbora z zahtevami na mitingih. Na to me opominja tudi Bojan Fink. Ne tako, spoštovani Brezovar! Za nikakršno primerjanje ali enačenje ne gre! V članku »Smem upati na politično kulturo« govorim o uporabi glagola »zahtevamo, ki ga je zadnje čase«, kakor trdim, »tako pogosto slišati na manipuliranih mitingih, shodih, ki se poskuša udomačiti tudi v segmentih novomeške mladinske in alternativne upravičene dušebrižniške prakse omenjenega pododbora...« Torej, mar ni jasno zapisano, da gre na eni strani za manipulativne mitinge in na drugi, se pravi v navedbi Pododbora, za pozitivno skrb in prizadevanje, ali, če hočete: upravičeno dušebrižniško prakso? Menda mi ne boste gledali pod prste tudi pri izboru in uporabi besed?! Saj se vendar upravičeno zavzemate za duše štirih in še za kaj več! Lepo Vas prosim, Brezovar, opozarjam zgolj na uporabo glagola, kije navzoč tako pri negativni kakor tudi pri pozitivni družbeni praksi, pa se v zvezi s tem zavzemam, da bi ga vsaj pri pozitivnih prizadevanjih, v prizadevanjih za svobodo osebe in za demokracijo v odnosih ne bi bilo. In pri tem vztrajam, ne le zaradi moje ampak tudi Vaše svobode, spoštovani Brezovar! O lej zadevi, vsaj kar se mene tiče, niti črke več!
FRANCI ŠALI
UKC Ljubljana zdravi na visoki ravni _
Pismo iz ZR Nemčjje
Večkrat smo že brali, v kakšnih finančnih težavah je naše zdravstvo, za ljubljanski univerzitetni kih’1®’' center pa je bilo celo rečeno, da doživel finančni polom. Težavg?! tovo ne povzročajo osebni dohod 1 zdravstvenih delavcev, ki so obcu -no prenizki, poleg tega pa tudi veliko nižji kot na Zahodu, pač pa nf zadovoljiv odnos naše družbe 0 zdravstva. Čudno se mi zdi, da ni bilo nikoli finančnih problemov, koj bilo treba organizirati univerziao • olimpiade. niti ni nikoli zmanjka denarja za mitinge. Brez dvoma J
naše zdravstvo preobremenjeno
birokracijo, vendar to ni poglavn vzrok za težave.	«
Moj sosed Edi Božičnik, ki ze vec kot 20 let živi in dela v Nemčiji. F bil lansko pomlad na krajšem <* pustu v domovini. Po nekaj dnenj začutil hude bolečine. Bilo je v huje, zato sta se z ženo 5. apn 1988 hotela vrniti k svojemu zdravniku v Niirnbergu. Zaradi bol*1, pa se je moral zateči v ljubljans UKC, kjer so ga takoj operirali. t»-aprila je nemško socialno zava vanje poslalo ponj helikopter. IN daljnje zdravljenje je potekalo
nt5“,»»8- * k««
sal: »Iskreno moram priznati, daj zdravljenje v UKC v Ljubljani vrhunski ravni, posebno če ptito . jam naše zdravnike z nemškimi, imajo na voljo neprimerno . zdravil in pripomočkov (da o p ne govorimo!) kot naši v Jugosla' ji. Takšne skrbi in nege, kakršno mi v Ljubljani nudili dr. Repse\ i Jelenc, dr. Gabrič, ki meje opcrl zaradi vnetja trebušne s'inll^ey medicinske sestre in drugo osebi UKC, v Nemčiji nisem dozive>: čeprav se tudi tam nimam J pritoževati.«	, __
Tako mi je pisal moj sosed zdomec. Veliko pohvalnih bes" naših zdravnikih so mi izrekli prijatelji paraplegiki, ki so bi1 _ ležni nesebične skrbi in nege v V Ljubljana in v novomeški bolm^.
Pomoč staršenj
Uspel seminar društva za pomoč duševno Pn' _______zadetim_____
ČRNOMELJ — Društvo za pon^
USIVU to r- je
duševno prizadetim za Belo krajin0-L pred kratkim pripravilo na Polže, vikend seminar za starše, ki "V J duševno prizadete otroke. Seminar) je udeležilo 10 družin in je bil name J predvsem staršem, ki se še niso m e popolnoma sprijazniti z dejstvom, daj njihov otrok drugačen.
Za belokranjsko društvo je en prvo tovrsto srečanje, katerega n je bil tudi, da si starši med seboj iz . jajo izkušnje. Ciij je bil v veliki me sežen. Vendar pa to ni bilo le str0\jn,er srečanje, ampak tudi družabno, s c . so starši dokazali, da lahko tud kljub velikemu odrekanju kdaj ■ malno zaživijo in se pozabavajo. ^ pravili so tudi tombolo, dobitke pa podarile številne dolenjske delovn ganizacije in zasebniki. Društvo za moč duševno prizadetim za Belo . no se vsem najlepše zahvaljuje, P g vsem pa Sonji Sikonja, Miklozič ^
Janiju Stepanu, Branku Čuligu-,ya.
Kobe, Miletu Vignjeviču, trgovini ^
lentino ter humoristu Toniju in harmonikarju Robiju Miketiču, poskrbela za dobro voljo.
M. B"*’
»Počakaj malo, Jože...«_
Jože z Brega pri Ribnici vznemirja vaščane
Resnična zgodba o upokojencu Jožetu H., ki seje usidral v vasi Breg pri Ribnici, kaže, da lahko posameznik s svojo bojevitostjo leta vznemirja sosede in daje lahko sosed sosedu volk. Omenjeni upokojeni 60-letnik je kot stalni gost gostilne dostikrat »nabit« z maligani. V pogovorih o sedanjih razmerah v državi pravi, da bo najprej »mahnil« soseda, ker je ta Srb, potem pa vse druge južnjake, ki žive v vasi. Dostikrat »kupuje« po gostilnah pištole, puške in brzostrelke in se, kot pravi, pripravlja za »cajt-not«. Ko razgraja v soseščini in je »dobre volje«, je najbojevitejši. Takrat grozi. da bo razstrelil in zažgal sosedovo hišo, skedenj. Njegova »žrtev« je najbližnji sosed, Srb, znan po mirnosti in poštenju in zelo cenjen v vasi in okolici.
Jpže H. je pred koncem lanskega leta v sosedovem dvorišču pustil kuverto in v njej štiri kamne, k temu pa je napisal žaljive nacionalistične besede. To žaljivo pismo je precej
vznemirilo soseda, ostale krajan drugih narodnosti in tudi druge kr jane, saj se je kmalu razvedelo
Jožetovi provokaciji. O tem so n ^ tro zvedeli tudi novinarji in to po ročali, kar je precej odmevalo tu zunaj meja Slovenije. Kljub sproz nim ustreznim uradnim postopku gre Jože v tem svojem početju n prej. To je med drugim dokazal s svojevrsto »čestitko«, ki jojegarn ral sosedu za novo leto. .
Kje so meje takim provokacija111 in doklej bo Jože H. maltretiral soseda in njegovo družino? »si, Jožeta poznajo, sprašujejo, zakaj oseba že leta dela tak cirkus v vas. kjer drugi ljudje živijo v sožitju m spoštujejo. Mnogi se sprašujejo-za tega nasilneža ne velajjo zako in če mu ni dovolj, daje stalen gj^j. pristojnih organov reda in miru. ‘ misli Jože H. vse to počeli še na.Pr<' ali pa bo morda le prisluhnil tisti na^ rodni: »Počakaj malo, Jo* Ribnce...«?	^
8
	.n-rl
	
od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka*od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka
Važno je, da vedo Avstrijci
Kdor je konec preteklega meseca na TV omizje pod naslovom Jedrski dojki pod informacijsko varovalko, je lahko Sra ‘ni- Jožeta Špilerja iz JE Krško, kije *{“'• da informativna služba pri njih obstaja,
Se ni dokončno »ekipirana«. Ne bi hoteli “lolcevati, kot da gre v tem primeru za akršne koli spore znotraj JE Krško, dejstvo paje, daje že pred časom informativno služ-0 zapustil edini novinar in pred kratkim še ebnja te službe.
vin en(^ar i”3 najbolje, da pogledamo zgodo-. gradnje našega prvega jedrskega objek-■ N- v načrtih je bilo predvideno, pač v sklati Z*,a,vadami v svetu, da bodo ob JE Krško JEaai/i informativni center. Tega centra do nesše niso zgradili, ker se je občina menda <j vzernala, naj bi bil tak center nekje v mestu, ki ?a,zal° organizirali informativno službo, J.e delovala v elektrarni, del informativne javnosti pa je deloval v Delavskem kultur-ieh t°mu Edvarda Kardelja v Krškem. To tlo skupaj precej bolj skromno, kot o/o fo organizirano v JE Obrigheim v ZR mciJi, kije resda prva jedrska elektrarna, ?n'pna p lei drža vi, a sedaj samo ena izmed skr™ vendarje informativna služba kljub možnostim in majhnemu številu ni-it, 'h le delovala, tudi v prid obveščanja dobskega prebivalstva. v . daj-ko v informativni službi JE Krško ni jadi. ki so s to dejavnostjo začeli, so nas-J'.e Jave. V času, ko je prišlo do pregre-,Ja Save, so si novinarji komaj izborili drT h ^ Krško, manjka pa jim tudi več Za n- 'nf°rmac'j 0 delovanju elektrarne, razh te?a.se s‘cer ne bi kazalo pretirano infUrJad' de bi ne obstajali načrti o razvoju J^ativne dejavnosti, ki so jih v JE Krško ie krafdi na več kot 30 tipkanih straneh in so Ijf.nafr,e odobrili tako t> slovenskem kot v elektrogospodarstvu. V lem pro-x mu’ kije bil sprejet junija leta 1987, piše 0 na belem, da bodo vzdrževali stalne stike medijskimi hišami v Sloveniji in Jute« anE’ še P°sebej pa s predstavniki sreds-Javnega obveščanja na lokalni ravni. Tam šef’ naiJ,e novinarje obveščali redno, in ne ran 'E- rePubliškega komiteja za informi-orJ6’ k)r‘Pravljali zanje mesečne informacije, Sanizirali razgovore, pripravljali prispevke Popularizacijo jedrske tehnologije, vabili Pomembnejše dogodke v JE Krško itd.,
itn. V načrtu so zajete tudi ostale oblike informiranja javnosti, ustanov, krajevnih skupnosti itd.
• Vendar tega načrta v JE Krško ne izvajajo, ker so prepričani, da delajo dobro (tega nihče ne oporekaj in da je JE Krško elektroenergetski objekt kot vsak drug. To pa seveda ni res, v omenjenem omizju na TVje bil naveden podatek, da je v ZR Nemčiji odporja vnos ti dojedrsk e energije precej manjši, odkar so okrepili in popestrili informativno dejavnost.
Obstaja torej dokaj utemeljena bojazen, da informativne službe v JE Krško sploh ne bodo okrepili, ampak jo bodo potihem razpustili. Si torej lahko privoščimo to razkošje, da bomo informacije za domače ljudi, ki žive i’ neposredni okolici elektrarne, kar ukinili, medtem ko bodo morali o vsakem dogodku še naprej vestno in sproti poročati republiki A vstriji? Če je tako in bo šel raz voj v tej smeri, potem z informiranjem v JE Krško res nekaj ni v redu.	„ y
J. SIMČIČ
Gre za denar in porazdelitev politične moči
Nenehno upadanje realnega osebnea dohodka in s tem slabšanje položaja delavcev, ki jim visoka inflacija oz. nenehno naraščanje cen živjenjskih potrebščin ogroža gmotni in socialni položaj, sta ob nezaupanju v samoupravne organe, vodstvo podjetja in oblastne organe med poglavitnimi vzroki za osem stavk, ki so se lani zgodile v sevniškem Betonu. Stillesu, Kopitarni in Lisci. Pravzaprav so delavci Betona na gradbišču stavkali v letošnjem januarju že četrtič. Ker pa je ta prekinitev dela tesno povezana s stavko iz srede decembra, ko so se menili, da bodo zahteve stavkajočih obravnavali na že sklicani seji delavskega sveta 6. januarja, smo to stavko uvrstili kar med lanske.
Neorganiziranost in spontanost stavk je pokazala, da delavci ne poznajo stavkovnih pravil. V takih razmerah pa seveda kulturen, demokratičen, strpen in ustvarjalen dialog med stavkajočimi delavci, sindikatom in tistimi, ki so dolžni dajati odgovore, praviloma ni možen. Bistvena kvaliteta sevniških stavk je, da se poleg zahtev po povečanju plač, ki so zvečine le povod za stavko, dovolj odkrito izražajo globji interesi, ki težijo k porazdelitvi
Izposojena karikatura
(Danas)
politične moči v korist delavcev. Topa že pomeni klasičen boj delavcev za upravljanje s presežno vrednostjo.
Na dlanije, da stavke sevniških delavcv niso bile namenjene same sebi, temveč so skušali delavci ne le poglobiti sporna vprašanja, ampak tudi opozoriti nanje in pospešiti njihovo reševanje. Dejstvo pa je, da sindikat stoji še preveč ob strani oz. se vključuje prepozno, šele tedaj, ko sestavka že začne. To pa očitno pomeni, da sindikalne organizacije v podjetjih še zdaleč niso samostojne in da so marsikje še preveč pod vplivom vodilnih delavcev. Jasno je, da ti ne bodo spodbujali delavcev, naj izrazijo svoje nezadovoljstvo s stavko, ampak skušajo zaplete zgladiti, jih utišati, da ne bi sramota, kar stavka za nekatere vodilne gospodarstvenike še vedno je, prodrla izven tovarniških plotov.
• Čeprav v sevniškem občinskem sindikalnem svetu menijo, da ni sprejemljivo ugotavljanje odgovornosti delavcev, ki so stavkali, so se vendarle soočili s posamičnimi primeri različnih pritiskov na delavce, bodisi s strani delavcev, ki niso stavkali, ali pa vodilnih. Ob prvi stavki v največjem sevniškem kolektivu. Konfekciji Lisca, je zadnje dni vzbudila precej polemik kritika predsednika sindikata skupnih služb Lisce, ki jo je ta y glasilu Lisce naslovil na občinski svet ZSS. Slednji je po njegovem mnenju v decembrski stavki odigral negativno vlogo. Tako stališče moža, ki je hkrati podpredsednik konference osnovnih organizacij sindikata Lisce, pa skrbi tako predsednico stavkovnega odbora kakor tudi občinski sindikalni svet. Tega dvojnega sindikalnega funkcionarja namreč ni bilo blizu pri sta vki, zato njegove zapoznele kritike ocenjujejo kot neutemeljene in zlonamerne. Sicer pa bodo svoje povedali še drugi delavci Lisce.
P. PERC
Nevednost dela hudo kri
Melioracija polj v okolici Nerajca v draga-tuški krajevni skupnosti se vleče že od leta 1987, ko so bili izdelani projekti za ta dela. Pri projektih pa se je melioracija tudi končala. Razumljivo je, da so tamkajšnji ljudje že nestrpni, kaj bo z njihovimi polji, toliko bolj, ker je prav območje okrog Dragatuša za kmetijstvo eno najpomembnejših v črnomaljski občini. Razpoloženje pa seje še poslabšalo zadnje dni, ko so sprejeli v obravnavo izhodišča za razvoj občine Črnomelj v letošnjem letu, v katerih je Nerajec med agromelioracijami na zadnjem, četrtem mestu.
Drži sicer, kot pojasnjujejo v črnomaljski kmetijski zadrugi, da so polja okrog Nerajca hoteli najprej hidromeliorirati in so za ta poseg tudi pripravili projekte. Toda zataknilo se je pri območni vodni skupnosti, ki bi morala meliorirati Lahinjo in Nerajčico. a se tega ni upala opraviti Vprašanje je tudi, če bi bil ta poseg z ekonomskega vidika upravičen. Zato so hidromelioracijo prekrstili t’ agromelioracijo, kipa po besedah predstavnika kmetijske zadruge tudi ni tako nedolžna. Območje povirja Nerajčice in zgornjega toka Lahinje s pritoki in okolico, kjer naj bi opravili melioracijo, so namreč zaradi posebnih hidro-
loških, zooloških, kulturnih in krajinskih vrednosti razglasili za krajinski park Lahinja. Toda postavlja se vprašanje, kaj so storili v kmetijski zadrugi od leta 1987, ko seje v planih pojavila melioracija Nerajec, oz. od januarja 1988, ko je bil sprejet odlok o kra-jinskem parku, do danes, konec marca. Očitno bolj malo, čeprav se izgovarjajo na Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta, ki naj bi jim menda postavili pogoj: ali na Zavodu izdelamo konservatorska navodila ali pa ne boste začeli z agromelioracijo.
Resnica pa je nekoliko drugačna. Projektant namreč ne more izdelati projekta za melioracijo, dokler nima konservatorskih navodil Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Uradno vlogo za izdelavo teh navodil pa so na Zavodu dobili šele sredi marca letos. In četudi naravovarstveniki tega dela niso imeli v načrtu, se bodo potrudili, da bo narejeno že sredi aprila. Torej le dokaz več, da ni nikakor njihova krivda, če agromelioracija Nerajec še ni končana, ali vsaj začeta. Nasprotno, naravovarstveniki sicer zahtevajo, naj vsi upoštevajo odlok o parku, nikakor pa ne izključujejo agromelioracije, ki pa mora potekati seveda v skladu s konservatorskimi navodili Ob tem se seveda razume, da ne bodo pustili posegati v naravna rezervata Nerajske in Lahinjske luge, jamo Djut s tipičnim kraškim poljem, jamo Glušenko in tja, kjer rastejo redke, že ogrožene slovenske rastline in gnezdijo redki močvirski ptiči. To pa ne pomeni, da ne bi mogli agromeliorirati številnih drugih polj, četudi sodijo v naravni park.
Kaj je potem vzrok, da se melioracija Nerajec toliko časa ni premaknila z mrtve točke? Razlaga je le ena: v kmetijski zadrugi so si očitno predstavljali, daje i’ krajinskem parku, ki je pod spomeniškim varstvom, vse »zabetonirano«. Sele na pritisk tamkajšnjih ljudi, ki želijo čimbolj sodobno kmetovati, so se v zadrugi zopet prebudili.
• Če bi se takoj po sprejetju odloka o parku sestali n naravovarstveniki in sprejeli kompromis o melioraciji- bi bila polja danes že lahko meliorirana. Ne-, rodnost delavcev iz zadruge ali pa tudi neznanje o tem, kakšno pot ubrati, je pripeljalo do hude krvi v Dragatušu. Toda tudi tokrat se je pokazala belokranjska potrpežljivost. Prizadeti ljudje se namreč tolažijo z besedami: zamujenega ni še nič, samo da bo agromelioracija končno le stekla.
M. BEZEK-.IAKŠE
Lahko
Ponovimo
»novomeško
Pomlad?«
er«?*0 'I1 brez vsakršne slovesnosti Lj.d0 mim<> nas obletnice dogodka, Je ^slovenski umetnosti in literatu-»n °dt'<nb 'n ostal zapisan kot lomV^me^a Porotod«, pomenil pre-l ,n,co v dolenjskem in Slovenskem Aa/kult”1 življenju in do dna razbu-
v..V ]j,'sbh imam veliko slikarsko razsta-
bra 't cno° sePlembra do 11. okto-v 20 v salonu takratne \Vindischerje-liter*°S - e v Kandiji. in spremljajoče
iti glasbene nn»;tnn»>n'jzvVv*V»t;tru-
von -1/ enJskih visokošolcev, kije bil le-ime|nemiran, ve^na nje80V‘h ^anov pa je a ** seb°J težka vojna leta na bojiščih. Evm' prVe svetovne vojne so utihnili, detih>Pt -118 se mo8'a umiriti. Glas priza-sjc ’ , n'so videli nikakršnega smisla v ie h i?C v>n^an‘ moriji, je postal krik. To Um ! S1'°vit izbruh človeške stiske in nut i,n0|tje ?aCuli,a- daje prišel njen tre-vedn.ZlVljenje JC bi|o treba začeti izpo-Da "ViUl na nov' ^su Pr>meren način, to Domu I3'1 mladi’ ZatoJe 'ud' »novomeško de u ," razu.meti kot manifestacijo mla-™«"«i 'n ttmetnikov, seveda predv-In l'! ,ve8a mesta in ostale Dolenjske.
0 drug bi bil bolj poklican, da to or-'nra, kot dolenjski visokošolci!
Vo a?plava Je bila prirejena pod naslo-va v ni rVa P°Brajinska umetniška razsla-pr ?vem mestu«. Na njej so sodelovali: doze Cvelbar, Ivan Čargo, Skal a! da^ac' Marjan Mušič, Zdenko Feni a' Prance Zupan kot umetniki, nar- -(xAvsec ‘n boriš Grad kot umetniški naivzJ ler mojster Rihard Jakopič. Z Jako a bil Predstavljen Jakac (218), ul p,L Pa Je svojo edino sliko (Pod zal , m * .razslavil, da je lahko tako poka-t0m,?V|M 6 zadHVO'jstvo z mladim pokre-li >"• Novomeško kulturno javnost sta z beviu1'1"' ve^eri razvnemala Anton Pod-Da 'j ^'ran Jarc, z glasbenimi nastopi Je ““datelj Marij Kogoj. Veliko nemira či 'terarni svet vnesel zlasti Podbevšek. no r “Človek z bombami- je govoril z ru,.. ), nitrat neznano in za uho drzno Pesniško govorico.
So ,az-slavo, literarne in glasbene nastope e novembra istega leta ponovili v
13SE
Ljubljani in, kot pravijo takratna poročila, je ob njih zastajala sapa tudi občinstvu slovenske prestolnice.
Umetniško vretje v Novem mestu ni ostalo brez sledov. »Novomeška pomlad« je še dolgo po letu 1920 odmevala v slovenskih kulturnih in tudi političnih krogih, v razpravah dostikrat tudi z negativnim predznakom. Čeprav je z leti vse skupaj počasi zbledelo, je ostal omenjeni dogodek v slovenski literaturi in likovni umetnosti neizbrisno zapisan, zapisan pa tudi kol izjemen pojav, da je nekaj novega vzniknilo v provinci, to novo pa priznavajo vsi, ki dajo kaj na resnico in objektivnost. od strogega Josipa Vidmarja do najmlajših razumnikov. Res pa je, da je pravo zanimanje današnjih rodov za omenjeno umetniško vretje v Novem mestu jeseni leta 1920 vzbudila šele knjiga Marjana Mušiča »Novomeška pomlad« in da takratne novomeške kulturne dogodke šele od izida te knjige imenujemo »novomeška pomlad«.
»Novomeška pomlad« že kot pojav navdihuje ustvarjalce, ki prihajajo in se uveljavljajo. Pesniki, slikarji, glasbeniki in drugi, ki so začeli nastopati v javnosti po letu 1960 pa tudi že prej, so iskali primernih spodbud zase v dogodkih leta 1920. Močna želja po prezračenju, pregonu zatohlosti iz kulture in kulturne politike, predvsem pa po prekrvitvi (ne)dogajanj, in potreba po novem, drugačnem po obliki in vsebini, je privedla do nekaj ma-nifestativnih nastopov mladih, sprva zbranih okrog nanovo osnovanega Kettjevega kluba, po večmesečnem presledku pa spet organiziranih v kulturnoumetniški skupini Pro et contra in v njeni nadaljevalki, manj »izzivajoči« skupini KUS Janez Trdina. Na Slovenskem je bil to čas Perspektiv, Tople grede in drugih »ekscesno« usmerjenih pojavov, v Novem mestu pa čas poskusov, da se na večni kulturni ledini vendarle nekaj premakne. Žal je v Novem mestu kar naprej ostajalo pri poskusih, saj uradna, institucionalizirana kulturna politika ne le da ni razumela hotenja mladih, temveč jih je v njihovem delovanju celo ovirala. To so bile grenke izkušnje za ustvarjalce, ki so se poslej umaknili vsak v svoj kot in čakali lepših časov. V »vmesnem« obdobju je bil potem ustanovljen še Literarni klub Dragotin Kette, ki pa je po začetnih obetih kmalu zamrl in životari na papirju še danes. Dolgo mirovati pa je tudi v Novem mestu težko, zato seje del prebujenih prizadevanj usmeril v obnavljanje založbe, del pa v ustanovitev tako imenovanih novomeških filmskih alternativ. Slednje je treba omeniti zlasti zato, ker seje prek njih začel v Novem mestu nekako utrjevati status svobodnega kulturnega delavca, delno pa je to prišlo do izraza pri oblikovalcih.
V najnovejšem času je čutiti, daje želja po odpravi zatohlosti in samoveščnosti v kulturi močnejša, kot je bila ves čas od omenjenega 1960. leta. Na področju za-
ložništva je zaznavna močna prebuja in v Novem mestu že (lahko) izhajajo knjige in publikacije, o kakršnih včasih še misliti nismo mogli. Nekaj novega se dogaja na področju glasbe, za kar gre zasluga predvsem glasbeni šoli. ki je postala resnično kulturno žarišče. Na likovnem področju je bil osvetljen in ocenjen lik Vladimira Lamuta, Jakčev dom je postal Meka za ljubitelje likovne umetnosti od blizu in daleč, naj večje pozornosti pa je deležen porajajoči se grafični bienale na Otočcu, prireditev, ki jo bo moč postaviti ob bok najod-mevnješim v Sloveniji. V tem času hočejo, bržkone spodbujeni z duhom »novomeške pomladi«, narediti nekaj novega, odločnega, celo drznega na področju kulturne ustvarjalnosti nekateri mladi arhitekti, oblikovalci in fotografi, združeni v Neapo-lisu, avtorski skupini neodvisnih kulturnih ustvarjalcev, ki seje prvič predstavila javnosti ob občinskem prazniku Novega mesta v letu 1988.
To so za zdaj resda samo posamezni primeri, vendar že ti zgovorno opozarjajo, da se v kulturi dolenjske metropole, s tem pa tudi dolenjske pokrajine vendarle nekaj dogaja. Čeprav je teh primerov tako rekoč vsak dan več, pa še dolgo ne bomo mogli govoriti o kakšni splošni prebuji. Prebuje se namreč ne dogajajo na kratek rok in ne čez noč, potrebne so priprave, in ko so te že mimo, je treba včasih čakati leta dolgo, da se kaj zgodi. Prvi pogoj za to, da se lahko sploh kaj premakne, pa je sprememba mišljenja, prepričanja. Tako imenovani miselni zasuk v glavi. Če hočemo res kam naprej, narediti premike na celi fronti, ki se ji z eno besedo pravi kultura, je nujen korenit zasuk v vseh naših glavah, kjerkoli smo že in kdorkoli ali karkoli smo — funkcionarji kulture ali čisto navadni, s funkcijami neobremenjeni Zemljani, kulturniki po službeni dolžnosti ali po notranjem prepričanju. Vseeno kaj. Da pa bi takšen zasuk res zmogli, nam lahko pomaga »retrogradistični« miselni sprehod k »novomeški pomladi«. Spoznali bomo, da so bili takratni dogodki ne le sila pomembni in odmevni, ampak glede na to, v kakšnih razmerah so se odvijali in ob kakšnih možnostih (takrat še ni bilo ZKO-jev, pa tudi kulturnih skupnosti, zavodov, muzejev itd. ne!), tudi občudovanja vredni. Pomislimo samo, kako majhno provincialno mestece je bilo takrat Novo mesto pa kakšen glas, kakšen krik je dalo od sebe. da gaje bilo slišati celo tja v prestolno Ljubljano. In da česa podobnega ne bi zmogli danes — ob vsem, kar premoremo — ne, tega preprosto ne verjamem.
Pa poglejmo, kako bi lahko kar padli v gibanje, ki bi ga, da bi obdržali enak* ime, imenovali »novomeška pomlad II«. Seveda, podčrtujem, v gibanje, ki bi bilo po glavnih lastnostih podobno »novomeški pomladi« iz leta 1920, se pravi, da bi zanj morali biti značilni: pogum (drznost?!), kvaliteta, novost (v vsebinskem in oblikovnem pogledu) in tudi pravšnja množičnost.
Najprej bi morali s pravo kulturniško obsedenostjo raznihati oz. prevaloviti vse kulturniško »postrojenje«, kolikor gaje na ožjem in. širšem območju Novega mesta, in se s tako imenovanimi nosilci kulture in kulturnega življenja dogovoriti, naj povsod v kulturi prevlada profesionalni odnos do dela. To pomeni, naj bi poslej tudi tako imenovani ljubitelji v delo vgrajevali izkušnje stroke, delali z znanjem in tako težili k čim boljši kvaliteti. Amaterskega v amaterizmu, v tem pomenu diletantizma (nestrokovnosti!), naj bi bilo čim manj. Dolžnost vseh bi bila preseči tako imenovani čitalniški amaterizem v obliki in z vsebino, kot seje ta ponekod še obdržal, in preiti na času primerne stvaritve. (Npr.: z gledališkega in pevskega repertoarja bi morali pregnati najrazličnejše osladnosti in vsebine, ki človeku ob koncu 20. stoletja nič ne pomenijo, poleg tega pa jim tudi ne verjame.) Za kulturno skupnost in ZKO naj bi to pomenilo, da bosta finančno podpirali le sodobne programe, ne pa vsega, še posebej ne tistega, kar bi bilo korak nazaj. Nov način dela bi bil dobrodošel tudi z vzgojno-izobraževalnega vidika: poslušalci, gledalci, skratka obiskovalci prireditev, bi ob tem novem, kar bi videli ali slišali, nujno morali spremeniti svoje kriterije za sprejemanje ali zavračanje predstav in koncertov, da pa bi to objektivno tudi zmogli, se bodo morali poučiti o vsem. To pomeni, da bi bilo vsaj sprva skoroda nujno prireditve komentirati, deloma še preden bi se začele, še ob spuščeni zavesi, po koncu predstav in koncertov pa obvezno organizirati pogovore z obiskovalci.
A naj bom konkreten! S prevetritvijo obstoječega stanja, s prevalovitvijo zdajšnjega kulturniškega »postrojenja« bi morali začeti takoj, se pravi z vstopom v novo leto, v leto 1989. To leto naj bi se začelo pod geslom: Ali si želimo drugačno, boljše kulturno življenje v Novem mestu oziroma Ali bi radi dočakali »novomeško pomlad ll«(?) »Leto 1989 pa bi naj bilo hkrati priprava na leto 1990, ko se bo dopolnilo 70 let od »novomeške pomladi« (1), in naj bi bilo startno leto za ..novomeško pomlad 11« oziroma za gibanje, ki bi povzdignilo Novo mesto na raven pravih slovenskih kulturnih metropol.
Začelo pa naj bi se leto 1990 v Novem mestu retrogradno, kar pomeni, da bi bilo na neki način potrebno »reproducirati« »novomeško pomlad« (I), in to na področjih, na katerih seje »dogajala«. To se pravi, da bi poskušali pripraviti razstavo tistih del, ki so bila leta 1920 na ogled v salonu Windischerjeve gostilne. Najbolj logično bi bilo tako oziroma to razstavo pripraviti v današnjem hotelu Kandija kot nasledniku VVindischarjeve gostilne, torej nekako v istih prostorih. Na otvoritveni dan bi v hotelu Kandija odkrili tudi spominsko ploščo »novomeški pomladi« (1).
V času, ko bi bila razstava na ogled, bi tekli glasbeni večeri, na katerih bi. podob-
no kot leta 1920, izvajalci izvajali klavirske in druge skladbe Marija Kogoja. Ti večeri bi bili ali v Rozinovi dvorani ali v Domu kulture. Obenem s tem ali vmes bi bili literarni večeri, na katerih bi izvajalci interpretirali Podbevškove in Jarčeve pesmi. Na novomeškem Glavnem trgu, ki bi ga bilo kajpak potrebno zapreti oziroma ga prilagoditi, pa bi lahko nastopil orkester Slovenske filharmonije ali kakšen drug večji glasbeni instrumentalni ansambel. V Domu kulture bi tekla projekcija dokumentarnega filma Filipa Robarja Novomeška pomlad in eventualno tudi igrani film tega režiserja Veter v mreži, če bo do takrat narejen. Ob tem naj bi tekla predavanja, ki bi z raznih vidikov osvetlila dogajanja v okviru »novomeške pomladi« (I). Imenitno bi bilo pridobiti na pogovor še preživele pričevalce o »novomeški pomladi« oziroma preživele akterje tega znamenitega dogodka. Študijska knjižnica Mirana Jarca naj bi pripravila knjižno-slikovno razstavo o »novomeški pomladi« (I), Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine razstavo študij udeleženca »novomeške pomladi« (I), nanašajočih se na zavarovanje Novega mesta pred divjimi in drugimi nesmotrnimi posegi, se pravi razstavo del novomeškega rojaka arhitekta Marjana Mušiča. V kapiteljski cerkvi pa naj bi tekli orgelski večeri Hladnikovih skladb oziroma večeri, posvečeni Ignaciju Hladniku. Predvsem pa sem pepričan, da bi mogle vse novomeške kulturne ustanove že v programih svojih dejavnosti za leto 1990 predvideti in zajeti kaj takega, kar bi se nanašalo na »novomeško pomlad« (I).
Tak, približno, naj bi bil retrogardistič-ni del, medtem ko naj bi nadaljevaLski del zajel v svojem predstavitvenem programu vse, kar se je v Novem mestu zgodilo po letu 1920 vse do današnjih dni. Razumljivo je, da bi bilo treba marsikaj začeti znova, saj je prenekatera zadeva medtem že zamrla ali povsem odmrla. Tako, se mi
NAČELNO ŽE »ZA«
NOVO MESTO — Svet za kulturo je že obravnaval tu predstavljene misli in predloge ter sprejel naslednja stališča:
•	Svet soglasno podpira idejo za proslavo 70-letnice »novomeške pomladi«, saj je to dobra spodbuda, da se v mestu nekaj premakne na kulturnem področju.
•	Pri uresničevanju zamisli je treba graditi predvsem na mladih, ob tem pa vsebinsko povezati alternativne skupine v Novem mestu.
•	Nosilka mora biti kulturna skupnost, toda k sodelovanju je treba pritegniti vse, ki delajo v kulturi.
•	Idejo je že verificiralo predsedstvo OK ZSDL na seji prejšnji teden.
zdi. da bi bila skupna dolžnost ustanovili polpoklicno ali vsaj stalno amatersko gledališče v Novem mestu, osnovati dober in dovolj številen orkester, morebiti komorni orkester za resno glasbo (izvajal naj bi avtorje. ki so kakorkoli povezani z Novim mestom), nadalje lutkovni oder itd. Vse šole, tako osnovne kot tudi srednje, bi morale poslati v pravem pomenu kulturna žarišča. Mladi talenti pa bi naj ne bili zgolj baza za kadrovanje v skupine odraslih, marveč v prvi vrsti predvsem baza, iz katere bi izbrali kandidate za študij v kulturno-umetniških strokah. Dolžnost kulturne skupnosti in ZKO naj bi ne bila le spremljati dejavnost mladih, ampak jo usmerjati tako. da se ne bi le nenehno po-polnjevali skupine odraslih, ampak si zagotovili tudi kader, strokovnjake za posamezna kulturna področja. Dovzetni bi morali postati tudi za tako imenovane alternativne kulturne dejavnosti in jim posvečati nič manjšo pozornost kot siceršnji, že utečeni kulturi.
Zelo pomembno se mi zdi. da bi morali za sleherno početje na kulturnem področju poiskati prave, strokovne ljudi, ki bi na področju posameznih zvrsti delovali kot mentorji, vodje. Pri tem naj bi ne iskali samo ljudi z diplomami, ampak tudi tiste, ki so se dokopali do znanja iz lastne vedoželjnosti in potrebe in ki so, kot pravimo, pri stvari s srcem in razumom. Presenečeni bomo, koliko takih ljudi imamo med sabo, če jih bomo znali od kril: in zainteresirati. Dejstvo pa je, da moralo pridobivanje teči po kar najmanj institucionalni poti, bolj s prijateljskim vabljenjem, češ da velja poskusiti to in ono. Taki pa, ki se na kaj spoznajo, naj bi se vpregli že pri mladih.
Velja poskusiti in razmišljati.
Cilj je preboj. Preboj iz povprečja, da ne rečem podpovprečja, iz sivine proti vrhu: na pevskem, glasbenem, gledališkem, literarnem, likovnem in drugih področjih. Ponekod ponoven, drugod nanovo preboj. Torej preboj za ustvarjalce in poustvarjalce.
Ali povedano drugače: Zakaj ne bi čez leta novomeško gledališče igralo dela novomeškega avtorja? Zakaj ne bi novomeški orkester (ali sicer izvajalci) interpretirali del novomeških skladateljev?
Zakaj ne, se sprašujem. Če nas bo gibanje, ki ga predlagam in nekako nakazujem. osvojilo, je vse mogoče. A moralo nas bi, sicer bomo čez leta še manj kot provinca. »Novomeška pomlad« iz leta 1920 ni samo prijeten spomin, je tudi obveznost. Kot nadaljevalci smo odgovorni. Če ne drugim, tistim, ki bodo prišli za nami in vprašali: Kaj ste naredili, kaj nam izročate v nadaljevanje?
Te misli in predlogi so le delček razmišljanja, kako bi mogli naprej, k pestrejšemu in zanimivejšemu kulturnemu življenju, j Izročam jih v presojo in dograjevanje. j Novo mesto, november 1988
IVAN ZORAN I
DOLENJSKI UST
ko bomo VELIKI (bi bili radi ZDRAVI in USTVARJALNI
Prebivalci novomeške občine bomo 2. aprila 1989 odločali o samoprispevku za zdravstvo in šolstvo. Vedno bolj se zavedamo, da sta zdravje in znanje
temelj sedanjosti in zidak prihodnosti.
nagrada v
. LOŠKI POTOK
2reb je izmed reševalcev 10. na-Mne križanke izbral MARICO . , "M ER L s Hriba pri Loškem po-ka m ji za nagrado podelil najnove-J ° knjigo Pridi k tolmunu slovenske p.Jice Anice Zidarjeve.
Kešite današnjo križanko in rešitev Jite najkasneje do 10. aprila na p 0v: Uredništvo Dolenjskega lista, imova 3, 68000 Novo mesto, s PnPisom KRIŽANKA 12.
Rešitev 10. križanke
,rav.^na rešitev 10. nagradne kri-e Jf’ brana v vodoravnih vrsti-SFwlikvra: RAGU- PARK. PETRAM r°N’ SAMOTARKA, ZA, RAM EVROVIZIJO, NAJLON,
NnvAS^M0- ATRIJ' LO, PRE-
sisfSWK
ansLi
lenDua* *enost na neRaj po-
pav‘č°veikegaduha,gaus-
lega isk ” Vrača od nadalJn‘
^anja.
P. GOSAR
B. GRAFENAUER
f NAGRADNA KRIŽANKA	12													
				Dl	PREDSEDNIK PREDSEDSTVA SRS	NASLOV	NASPROTNIK	TR0PSKi VETER	EDOUARD LAlO	SESTAVIL J UD*	MOR ŽIVAL ZNAČILNOST SO VITICE	KRITIKA	HRVAŠKI TEDNIK
				NAPRAVA ZA PhANjE						VOJAŠKA ENOTA SEST KLUBE			
(	n			Tipalka									
				SVETA GORA					SESTAVINA SVETILNEGA PUNA				
				REDGVNICA SPOŠTOVANJE					RAZSTRELILNO OROŽJE ZOBjENA GRABLJAH				
				>									
DL	PLAT	BORlSCE	CANKAR					NADAV				GE0METR TELO	IZDELOVALCI VIOLIN IZ CREM0NE
			AM EK0N0 MlST jAMES NOBELOVEC.					GLASBENIK DEDlC					
p0L SVILENA TKANINA						SAMICA TROPSKEGA KOPITARJA IMETJE							
MOČAN EKSPLOZIV							PREGOVOR				PRITOK IRTISA NAS LETALSKI PREVOZNIK		
IZAKOVA ŽENA							VRSTA OBLAČILA AVT OZNAKA TORINA						
SOKRATOV TOŽILEC					STEKALlSCE					SPIS			
ZOLAJEV ROMAN					HUMORIST GASPERlC					SIAM			
Norveška jezera s čepom na dnu
Norveški energetski perpetuum mobile — Podnevi jezersko vodo odtakajo, po-—!29CI Pa črpajo nazaj — Vse naprave pod zemljo — Nepoškodovano okolje
las^?Lva^enom energija ne dela sivih	črede severnih jelenov v spremstvu
jim f Vernem ‘n Norveškem morju nomadskih Laponcev. Ko je vlada nattne ploščadi dajejo lepe vire sprožila svoj projekt za energetsko
me S’ reke’ ki Pritekajo iz. neiz- ............ '
rjo:"lb •edemških rezerv v gorati ve-votin oba'';.Pa jim dajejo ceneno SVp,|,0,,en®r8'j0- eno najcenejših na sede , ^evanja v našem smislu be-
nar ’ Z na?ega vidika gledano, zdeli javnost fantastični. Pa vendar nji-deh.,^eT Okoriščanja gorskih jezer buj! dobro ‘n zanesljivo, in je, širše mf^dro’Poslal neke vrste perpetuum obiie Po principu; jezero izrazniš, en„rJe energ>ja potrebna, ko pa imaš NaihJr Pr£;veF' §a zopet napolniš. način° JTZan'miv pri Praznjenju pa je Dov ,?era namreč ne praznijo s ko,1Slnsk,'m odtakanjem, ampak pre-takn '?as^Pv na dnu jezera, približno konA.. 0t 'zpraznimo doma kad po K°ncanem kopanju.
ie ohAl°i*a n' Gst0 nova, vsekakor pa „1,., .P. vanJa vreden celotni sistem ki sn „SCJ!lja Potenciala gorskih jezer. sever?3 ^orveženi izpeljali na planoti središ,-.7 c?dn° od obalnega naftnega naivp,-3 btavanger. Gre namreč za ki evroPski energetski projekt.
Zen fv °Sla' na zunaj skoraj neopa-tudi ie tako' gre največja zasluga sai L P°Št,evanJu ekoloških vidikov, imaJ MSla a-Prska diviina'iz katere 5 3(n °r,Veska možnost črpati kar vico if!rl!ljafde kWh ali skoraj polo-Pa n. 'k<)i kot JC kapaciteta Derda-rek.U um,kn gradbenih strojev tako nanr nesPremenjena. Vse vitalne reč	gelskega sislema so nam-
Cnte globoko pod zemljo.
ležeča i d metrov nad morjem večnim^ anola z vršaci, pokritimi z diiske ,|S?egom> nudila podobo nor-na u ‘dlle- Sem 50 zahajali le ribiči Prekn a /a okusnimi lososi, ki se drsti, deročih gorskih rek vračajo mirne vode gorskih jezer, pa
izkoriščanje te planote, je morala poslušati in upoštevati zahteve enih in drugih. Res, daje bilo pri gradnji samo na površju zgrajenih 125 kilometrov cest, 320 kilometrov daljnovodov, odstranjenih 6 milijonov kubičnih metrov skalovine in zabetoniranih 530 tisoč kubičnih metrov betona, toda vse to je bilo napravljeno z veliko mero občutka, kolikor je bilo možno, pa po opravljenih delih tudi odstranjeno. Sedaj tudi najbolj radikalni borci za okolje nimajo več večjih pripomb. Pri delih je sodelovalo 1.500 mož, ki so za projekt porabili 20 milijonov delovnih ur. Če bi kdo natančno sešteval opravljeno, bi verjetno že tukaj našel preseženo našo jugoslovnsko učinkovitost. Vendar se je za Norvežane pravo delo šele pričelo. V isto količino delovnih ur je treba namreč všteti tudi zahtevna in nevarna podzemeljska dela. Kajti do jezerske vode so se delavci prebijali globoko pod zemljo po tunelih, dolgih prav toliko, kot je cestna površju, torej celih 125 km. Samo pod Modrim jezerom, kije nastalo tako, da seje po zajezitvi odtokov spojilo osem na-
Življenje je brezobzirno, to je ena njegovih bistvenih lastnosti.
M. KMECL
V dobrem je kaj lahko biti dober, samo v stiski • boš spoznal junaka.
P. P. NJEGOŠ
Ko starši ničesar ne zahtevajo od mladih, jim onemogočajo odrasti.
C. LASCH
Narod, ki se je odločil za svobodo, ima že potrdilo zgo-
dOVine-	' B. PAHOR
ravnih jezer v deveto naj večje jezero na Norveškem, je osem odtočnih lukenj. Skozi te vode po tunelih z. velikansko močjo priteka na turbine v elektrarni Kvilldal, zaradi velikega padca pa potem isto vodo še enkrat izkoristi elektrarna Hylen, kije zgrajena precej nižje.
Pri izdelavi podzemeljskih tunelov sto in več metrov globoko pod jezersko gladino je najbolj kritična operacija odpiranje jezerskega dna. S tunelom premera približo 3 in pol metra se približajo dnu tako, da jih do jezerske vode loči le še kake štiri metre. Potem iz tunela odstranijo vse stroje, postavijo vanj železno zapornico, ki pozneje služi za reguliranje odtoka, plast med tunelom in jezerskim dnom pa odstranijo z ravno pravšnjo dozo dinamita.
V energetski objekt Ulla—Forre blizu mesta Stavanger je poleg 82 kvadratnih kilometrov velikega Modrega jezera vključenih še 30 manjših jezer in več gorskih rek. Vodne rezerve praznijo podnevi, ko je poraba elektrike največja in je tok najdražji, ponoči pa preko posebnih črpalnih sistemov s presežkom energije iz drugih virov pretakajo vodo nazaj v jezera. Tako vodna gladina občutno ne niha in krogotok je zaključen. Ob tem moramo povedati, da se na planoti še naprej pase kakih 3 tisoč severnih jelenov, pa tudi lososi, ki jih športni ribiči v sezoni tukaj nalovijo kaki dve toni, se neovirano vračajo na svoja drstišča. Pri tej vrsti gradnje energetskih objektov imajo Norvežani velike izkušnje, saj imajo po vsej deželi že okoli 500 jezer s čepom na dnu.
T. J.
Vir: Illustrerad vetenskap
Vesoljski odpad
Satelit komunalec
Z odpadki se ne dušimo samo na zemlji, tudi bližnje vesolje je že onesnaženo, kar dela velike preglavice načrtovalcem vesoljskih poletov. Samo v spodnji orbiti, manj kot 2 tisoč kilometrov od Zemlje, se giblje z veliko hitrostjo blizu 7 tisoč predmetov, ki jih je moč spremljati z radarjem, njihovo skupno težo pa ocenjujejo na 1.800 ton. Najbolj nevarni pa so predmeti, tako majhni, da jih z radarjem ni moč zaslediti. Srečanje vesoljske ladje ali astronavta s takim predmetom, čeprav majhnim komaj nekaj milimetrov, pa se zaradi njegove hitrosti, ki dosega tudi 13 km na sekundo, lahko usodno konča.
Problema sc je lotil inž Kumar Ramohalli iz ZDA. Iznašel je AS-POD, satelit komunalec, ki naj bi v vesolju pospravljal odpadke. Satelit naj bi izstrelili v spodnjo orbito, kjer je teh odpadkov največ, ga z zemlje usmerjali do odsluženih satelitov ali njihovih delov, potem pa bi začel samodejno pospravljati te predmete. S pomočjo leče, ki bi zbirala žarke s posebnega sistema ogledal, bi od blizu s koncentriranim žarkom razrezal satelit na manjše dele in ga z avtomatskimi rokami pospravil v svojo notranjost. Ko bi imel notranjost napolnjeno ali pa bi mu zmanjkalo energije, bi ga usmerili tako, da bi v zemeljski atmosferi zgorel, ali pa tako, da bi padel v morje na nenevarnem mestu. Problem z velikimi vesoljskimi odpadki je namreč ravno v tem, da se v medsebojnih trkih raztreščijo v majhne, neobvladljive delce ali pa, ko pridejo v atmosfero, ne zgorijo popolnoma in pri padcu na zemljo lahko povzročijo hude nevšečnosti. Prvi tak satelit naj bi izstrelili v vesolje leta 1991 ali 1992.
Bard se zopet predstavi
Francoski arheologi odkrili pomemben keltski kip — Našli upodobljenega keltskega barda
Kelti, ki so nekaj stoletij pred našim štetjem živeli skoraj še v vsej centralni Evropi, so za sabo pustili bore malo kamnitih kipov, zato je francoske arheologe prejšnje poletje toliko bolj razveselila najdba v bližini kraja Finistere v zahodni Bretaniji. V šest metrov globoki kotanji, kije verjetno nekdanjim prebivalcem služila kot prosor za opravljanje verskih obredov in daritev, so poleg črepinj italijanskih vinskih amfor našli tudi približno pol metra veliko kamnito figuro, ki predstavlja bradatega moškega, držečega na prsih lepo izdelan glasbeni inštrument, podoben harfi ali liri. Strune in lok glasbila so v kamnu zelo natančno izklesani. Okoli vratu ima figura izklesano sveče-niško ogrlico, ki jo je bilo dovoljeno nositi le posebej posvečenim posa-
Natančno izdelano glasbilo in ovratnica kažeta, da pol metra visoki kamniti kip predstavlja keltskega barda.
Koristna plesen
Na poljih manj škodljivih umetnih gnojil
Ravno sedaj, ko postajajo umetna gnojila vse dražja, mnogi pa opozarjajo tudi, da njihova pretirana uporaba močno škoduje okolju, prihaja iz Kanade spodbudna novica. Če se bodo pričakovanja uresničila, naj bi z novim odkritjem zmanjšali uporabo umetnih gnojil tudi do 90 odstotkov. Neki kanadski znanstvenik je namreč izoliral penicillium bilai, vrsto plesni, ki joje moč najti na sadju, in ugotovil,, da bi se dala njena lastnost — močno namreč povečuje topljivost fosfata — koristno uporabiti v poljedelstvu. Kmetijci raztrosijo po poljih desetkrat več fosfata, kot pa jih rastline lahko sprejmejo, kajti fosfat kaj hitro postane netopljiv. K temu pripomorejo nekateri metali, ki pajih plesnino presnavljanje zelo učinkovito veže in s tem povzroča, da se fosfat v vlagi hitreje topi.
Poskusi v Kanadi so tudi pokazali, da polja, ki so bila izpostavljena delovanju te plesni, rodijo bolje kot normalno tudi brez uporabe umetnih gnojil. Se obetajo torej kmetijcem in okolju boljši časi?
•	/ 'isti sodnik, ki pride v sodno dvorano in že vnaprej ve, koga bo obsodil, je pristranski. (Dr. Boštjan Zupančič)
•	Pravo je veda o sporu in pravniki so neke vrste zdravniki za medčloveška razmerja. (Dr. Boštjan Zupančič)
meznikom ali ob daritvi. Arheologom je bilo takoj jasno, da so naletali na edino do sedaj poznano originalno upodobitev keltskega barda, mistične osebnosti, poznane le iz zapisov antičnih pisateljev in iz ljudskih pripovedk.
Mlajši generaciji je gotovo poznan keltski bard Trubadurix iz serijskih stripov Asterix. Trubadurix je v risani seriji predstavljen kot komična pojava z neznosno vreščečim glasom, pred katerim so bežali, kadar je hotel preizkusiti svoje pevske sposobnosti, tako sovražniki kot njegovi lastni rojaki. V resnici je bil bard ljudski umetnik, kije imel poleg druida, sta-rokeltškega svečenika, zelo visok družbeni položaj. S svojim odličnim spominom je prenašal rodovno zgodovino na mlajše, upesnjeval je slavne podvige sodobnikov in sodeloval pri svečanih obredih. Še dans je bard sinonim za pesnika.
Ostanki italijanskih vinskih amfor na daritvenem najdišču pa pričajo še o nečem. Da so stari Kelti ob svojih obredih radi pokusili dobro vino in daje verjetno tudi bard pridno izpiral svoje grlo s to žlahtno pijačo, za boljši glas in da bi mu bile pesniške muze bolj naklonjene.
Motokrote
Motorizirani smetarji na pariških sprehajališčih
V središčih velikih mest ne žive samo ljudje. Kot ugotavljajo v New Yorku, Londonu, Parizu in še kje, je v mestih vse več domačih ljubljencev, od mačk do psov, posebno še v predelih, kjer žive bolj imoviti meščani. Največ težav imajo mesta s psi. Njihovi gospodarji vodijo živali na redne sprehode, ki pa so hkrati tudi priložnost, da se psi iztrebijo. Pasji dreki po pločnikih pa niso prav prijetna stvar.
Kjer je smetarjev in čistilcev dovolj, problem ni tako hud, čeprav se
Motorizirani čistilec »motocrotte« pobira pasje iztrebke po pariškem sprehajališču.
mnogi meščani jezijo na nečistočo pločnikov in parkov. Kjer pa tovrstne delovne sile ni dovolj, imajo resne težave. V Parizu so se jih lotili na svojevrsten način.
V boj s pasji iztrebki v središču mesta so posegli »motocrottes«. Gre za posebej prirejene motocikle, s katerimi pobirajo pasje dreke s sprehajališč, pločnikov in manj prometnih. ulic. Voznik—čistilec se vozi okoli, kjer pa opazi iztrebek, ga s posebno pripravo pobere in posesa v zbiralnik. Zdaj jih po Parizu vozi kakih sto.
Kakor je zadeva učinkovita in domiselna, pa je tudi draga. Tako draga, da si motorizirano čiščenje lahko privoščijo le v središču Pariza, medtem ko so predmestja francoskega babilona še naprej odvisna od navadnih »peš« čistilcev.
§uet u številkah
krajevni SAMOPRISPEVKI V SFRJ
BORUT KOS. v DEŽELI ISLAMSKE REVOLUCIJE
lž)
j^oprispevki (za enega se bodo te dneve odločali v novomeški °očini) so pomemben vir sredstev za številne naložbe. To obliko samopomoči poznamo že lep čas, posebno Slovenija je dolgo Prednjačila v sredstvih, zbranih s samoprispevki. V zadnjem času »e i *eb sredstev v naložbah pri has upada. Graf prikazuje z višino stolpcev, koliko samoprispevka v tisoč dinarjih pride na prebivalca Posamezne republike ali pokrajine, primerjalna krivulja pa kaže de-ež Prebivalstva teh enot v prebivalstvu SFRJ. Slovenija je kljub “Padanju v zadnjih letih še vedno med tistimi, kjer se s samoprispe-yki /.bero precejšnja sredstva.
NAS NOVI PODLISTEK
Pred desetimi leti se je v Iranu končalo obdobje absolutistične šahovske vladavine in z zmagovito revolucijo leta 1979 se je pod vodstvom ajatole Homeinija začelo novo obdobje, obdobje tako imenovane islamske republike. Čas vladavine šaha Reze Pahlavija za večino iranskega ljudstva ni bil najbolj srečno obdobje, čeprav je prav v tem času Iran skokovito premagoval zaostalost in se moderniziral na vseh področjih življenja in gospodarstva. Revolucija je prinesla globoke spremembe in ljudem vsilila trdo in ozko islamstvo. Kot je značilno za vse odrešujoče in svete revolucije, je tudi iranska prinesla trpljenje in propad. Iraško-iranska vojna, ki je rasla iz nestrpnosti oblastne ideologije, je vsekala Iranu globoko rano. Ob stotisočih nesmiselnih smrtih na fronti seje zamajalo tudi gospodarstvo, slepo zaupanje ljudstva v Homeinijevo revolu- Prijct b • , cijo pa se je tudi ze začelo krhati.	J
Življenje v Iranu, tej čudni staro-	* * ,
davni deželi, ki danes z nekaterimi svojimi dejanji, kot je nedavna obsodba britanskega pisatelja Rushdi-ja na smrt, zbuja ob ogorčenju tudi zanimanje, nam bo pomagal vsaj nekoliko bolj razumeti podlistek, ki se danes začenja na tej strani Dolenjskega lista. Napisal ga je koprski študent in popotnik, čigar ime Borut Kos ni pravo. Avtor si ga je nadel, da bi se zavaroval pred možnimi nasilji in si zagotovil možnost za nadaljnja potovanja v Iran. Kratkotrajno bivanje v deželi islamske revolucije gaje naučilo nezaupanja. Prepričan je, da so tudi pri nas razpredeni skrajni izrastki lovk grozljive homeinijevske hobotnice. Naj ima prav ali ne, spoštovali smo njegovo željo po anonimnosti.
Morda vsakdo ne bo verjel vsega, kar je naš potopisec napisal. Ni mogoče preveriti, kar je izrečenega v tem potopisu, vendar kljub temu lahko večini zapisanega verjamemo in z zanimanjem sledimo popotnikovim izkušnjam.
Kaj se dogaja danes v Iranu, ddvet let po revoluciji, izpeljani pod Homeinijevim vodstvom? Vemo, da je bila država v vojni z Irakom, da ima vpeljan islamski zakon, kaj več pa skoraj ne. Poročila, ki nam jih ponujajo sredstva javnega obveščanja, so skopa, o ljudeh, življenjskem standardu, običajih ter o njihovih pogledih ne zvemo kaj prida. Torej kaj storiti? Edini odgovor je — odpraviti se tja in na lastne oči videti ter spoznati deželo. In prav to me je zamikalo.
Jugoslovani na moje veliko presenečenje ne potrebujemo vstopne vize, medtem ko jo državljani večine drugih držav potrebujejo. Vizum je skoraj nemogoče dobiti, kajti na iranskih ambasadah je treba čakati tri mesece ali več za odgovor na prošnjo, ki pa so kot po pravilu vse odbite. Zato se nisem čudil popotnikom, ki so me gledali z zavistjo. Tudi meni se je zdelo čudno, da ne potrebujem vizuma za državo, ki je v povojnih krčih in se otepa tujcev kot nadležnih muh.
Ravno tedaj so bila aktualna vprašanja o vpletenosti naše države pri oskrbi Irana z orožjem, zato mishm, da je nek vzrok, pa naj je to politični ali ekonomski, za »dobre odnose« med Jugoslavijo in Iranom, posledica pa je odprava vizumov. Morda bi lahko naši mornarji povedali kaj zanimi-vega o čudnih tovorih za Irak in Iran. Pa pustimo diplomacijo in politiko.
Iz Evrope vodi glavna pot v Iran preko Dugubujazita v Turčiji, zanikrne, vendar izredno zanimive kurdske vasice. Z nekakšnim kombijem sem se iz Dugubujazita odpeljal proti iranski meji. Za sopotnike sem imel izključno Irance, ki so se vračali iz Turčije.
To je ena redkih držav, ki jo lahko obiščejo, pa še za to je težko dobiti potni list. Na srečo je bil med niimi tudi neki možak, ki je za silo obvladal angleško. Dal mi je nekaj nasvetov, kaj storiti na meji.
POTA
ii\ sm/
'It*
Dva poka za sedem življenj
Grozljiva prometna nesreča minulo sredo pri Čatežu — V razbiti pločevini ostalo ______sedem iznakaženih trupel — Letos na magistralki že 14 žrtev
DVORCE — Dva silovita poka, eden za drugim, sta se v sredo okoli 8.20 zlovešče zarezala v oblačno jutro. Kraj Dvorce, vsega kakih 500 metrov od odcepa za Brežice na Čatežu, bo ostal zapisan kot kraj ene najhujših prometnih nezgod v zadnjih letih. Celo ljudje, vajeni krutih in krvavih prizorov, s kakršnimi zna dolenjska magistrala vse pogosteje postreči, so si tega dopoldneva zatiskali oči. Preveč grozljivi so bili pogledi na sedem iznakaženih trupel.
■Imeli smo opravka s podobnimi proti Zagrebu. Pri Dvorcah je v dobro
; OBISK V ODKLENJENEM AVTOMOBILU 23-letni Andrej Sedlar iz Rodin seje 19. marca s svojim avtom pripeljal do črnomaljske kino dvorane in tam vozilo pustil na parkirišču. Med njegovo odsotnostjo je nekdo vstopil v nezaklenjeno vozilo in iz njega odnesel ročno svetilko. nekaj orodja, iztočil pa tudi 5 litrov goriva. Sedlar je oškodovan za 500 tisočakov.
OB RADIOKASETOFON — Neznani storilec je v noči na 20. marec vlomil v osebni avto Trebanjca Bruna Mirta, kije imel vozilo parkirano pred stanovanjsko hišo. Neznanec je iz avta odnesel radiokasetofon ter tako lastnika oškodoval za
500.000	din. Storilca še iščejo.
NEPREVIDNO ZAVIJAL
TRNJE — 25. marca ob 21.25 se je 47-letni Ivan Novak iz Mihalovca peljal z osebnim avtom po regionalni cesti med Brežicami in Čatežem, na križišču v Trnju pa pričel zavijati na levo proti Dobovi. Nasproti je takrat z osebnim avtom pripeljala 21-letna Marija Lopatič iz Brežic in trčila v Novakovo vozilo. V nezgodi so se poškodovali voznica Lopatičeva, njen mož Jože in dveletna hči Mateja, vse pa so odpeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 4 milijon din.
POBEGLI ZAPORNIK UJET
NOVO MESTO — Po treh mesecih brezuspešnega dela je novomeškim kriminalistom in miličnikom vendarle uspelo ob pomoči gozdarjev izslediti in prijeti 29-letnega Milana Novaka iz Velikega Gabra. Gre za znanega prestopnika, kije samo v času od leta 1978 do leta 1987 zagrešil nič več in nič manj kot 144 kaznivih dejanj, precej novih pa še od lanskega 20. decembra do minulega petka, ko je bil na begu iz KPD Dob in ko je bil v gozdu nad Dobravo pri Dobrniču vnovič prijet. Novico o Novakovem prijetju smo prejeli tik pred zaključkom redakcije, zato več o tem v naslednji številki Dolenjskega lista.
nezgodami, toda česa takega še nismo videli,« so vidno pretreseni govorili miličniki in reševalci. Najnovejšega modela mercedesa 300 D-turbo ni bilo prepoznati. voznik, kije še hip poprej sedel za krmilom, je po udarcu ostal s preklano glavo vkleščen na zadnjem sedežu. »Spomnim se le silovitega poka vozil, ki so letela po zraku. Potem je bilo vse tiho,« je zmedeno razlagal voznik tovornjaka s priklopnikom, 31-letni Elio Ma-toševič iz Umaga. Ob 25-letni Danieli Divič iz Sarajeva, ki je edina iz treh osebnih vozil po čudežnem naključju tragedijo preživela, druga neposredna priča dogodka. Takole je vse skupaj potekalo.
55-letni celovški poslovnež, lastnik firme Johann Eder, seje z mercedesom avstrijske registracije tisto jutro peljal
preglednem desnem ovinku na delu ceste s pretrgano belo črto pričel prehitevati tovornjak s priklopnikom puljske registracije, za krmilom katerega je-sedel Elio Matoševič. Dogodkov, ki so sledili zatem, je bilo ob precejšnji hitrosti — kazalci v razbitem mercedesu so se ustavili pri 140 kilometrih na uro — zagotovo krivo tudi mokro in spolzko cestišče. Eder se je zaradi lega po prehitevanju le počasi vračal na svoj vozni pas, takrat pa je nasproti z mercedesom slavonskobrodske registracije pripeljal 35-letni Josip Borič iz Starih Slatnikov. Mercedesa sta se nekie na sredi ceste oplazila, zaradi mokre in spolzke ceste pa sta pričela bočno drseti vsak v svoji smeri vožnje. V Ederjevo vozilo je hip zatem silovito treščil golf sarajevske registracije, ki gaje vozil 69-
Krivec je lahko le priča
Uspela pritožba Gorjancev — Podobnost ljubljanskega odloka z novomeškim
LJUBLJANA, NOVO MESTO
Že kar krepko v preteklost sega odločitev novomeških »Gorjancev«, da poprosijo ustavno sodišče Slovenije za mnenje o usta vnosti odloka o ureditvi prometa na območju ljubljanskih občin. Zato pa je odločitev sveža, z njo pa tudi razmišljanje, ali sklep sodišča nemara ne vetja tudi za podoben novomeški odlok.
Pri Tovornem prometu v Gorjancih so se spotaknili ob tisto določilo odtoka, ki pravi, da se z denarno kaznijo kaznuje organizacija združenega dela oziroma njena pravna oseba, če parkira tovorna motorna vozila in avtobuse izven javnih parkirnih površin. Po mnenju odgovornih t' Gorjancih je mestna skupščina s lem, ko je odgovornost za dejanje, ki ga lahko stori samo voznik motornega v» :da po lastni krivdi, predpisala pravni osebi, prekoračila pooblastila iz zveznega in republiškega zakona o varnosti cestnega prometa. Navsezadnje je res čudno, da bo za to, če je voznik avtobus parkiral na nepravem mestu, odgovarjal direktor in ne neposredni krivec. Usta vno sodišče je pri-
tožbi Gorjancev pritegnilo in sporno določilo odloka — to pa je danes že spremenjeno — proglasilo za nezakonito in neustavno. V Ljubljani so pač menili, da sporna določba ni določila posredne odgovornosti organizacije združenega dela za tak prekršek, sicer pa da sta pravna in odgovorna oseba za prekršek lahko odgovorni, če je seveda c predpisu tako določeno. In zakaj uvodoma omenjamo novomeški odlok'.’
Po svoji vsebini ni slednji prav nič manj spotakljiv, kot ljubljanski. Njegova določila so miličniki pač dolžni upoštevati in tako se dogajajo' stvari, ki z zdravim razumom nimajo dosti skupnega. Če bo namreč voznik avtobusa vozilo ustavil na mestu, ki za ustavljanje ni predvideno — to pa se, roko na srce. velikokrat dogaja — bo za njegovo uslugo potnikom »nagrajen« nekdo drug. Za prekršek voznika bo moral od-govajati bodisi prometnik bodisi kdo drug od nadrejenih. $oferpa bo v postopku sodeloval kol - priča. Če že ne o ustavnosti in zakonitosti takšnega določila, bi zagotovo veljalo kaj reči vsaj o njegovi smiselnosti.
B.B.
Kršitve doma v gostilnah
Nezgod pri delu manj, zato pa več požarov, prometnih prekrškov — Odvzetega nekaj orožja
KOČEVJE — Na območju občine Kočevje lani ni bilo nobenega kaznivega dejanja s političnim obeležjem, prav tako tudi ne predlani. Pač pa je postaja milice obravnavala en (predlani 2) prekršek s političnim obeležjem in še ta je bil storjen pod vplivom alkohola.
Sicer pa so miličniki obravnavali 5050 (488) prekrškov zoper javni red in mir in podali 412 (362) predlogov za uvedbo postopka. Do iztreznitve so pridržali 33 (67) občanov. Največ kršitev je bilo v gostinskih lokalih in pod vplivom alkohola. Tudi nezgod pri deluje bilo lani manj, 3 (9). Zgodile so se zaradi malomarnosti in nespoštovanja predpisov o varstvu pri delu. Zaradi okvare ventilatorja pa je na farmi Mlaka poginilo 4.250 piščancev.
V »razoroževalnih akcijah« so miličniki odvzeli občanom dve vojaški puški, lovsko puško, samokres, plinsko pištolo, tri cevi za puške, 12 nabojev, 4 detonatorje, meter vžigalne vrvice in dve šolski mini. Z orožjem je bilo storjeno eno kaznivo dejanje. Najdene pa so bile še 4 ročne bombe in 390 nabojev, vse še iz zadnje vojne.
S področja kriminalitete so obravnavali miličniki 330 (364) kaznivih dejanj, od tega 26 s področja gospodarskega kriminala. 65 (30) kaznivih dejanj so storili mladoletniki, nadaljnjih 20(21) pa otroci. Mladoletni kriminal narašča.
Požarov je bilo 30 (27), od tega 14 na družbenem sektoiju. Najpogosteje, 4-krat, je gorelo na LIK.
Zaradi prometnih prekrškov je bilo danih sodniku 900 (706) predlogov za kaznovanje. Izrečenih je bilo še 1859(1285)
Z AVTOM
IZSILJEVAL PREDNOST
NOVO MESTO — 29-lelni Marjan Koračin iz Novega mesta se je 20. marca ob 15.45 peljal z osebnim avtom iz Bršlji-na proti mestu. Ko je zavijal izpred upravne stavbe Pionirja na magistralno cesto, je izsilil prednost motoristu, 16-letnemu Damjanu P. iz Novega mesta. Slednji seje nezgodi sicer skušal izogniti, zapeljal je celo na levi vozni pas, vendar trčenja vendarle ni mogel preprečiti. Fanta je skupaj z motorjem odbilo ob rob ceste, kjer Damjan obležal hudo ranjen. Najprej so ga prepeljali v novomeško bolnišnico, od ,am pa v ljubljanski Klinični center.
mandatnih kazni. Prometnih nezgod je bilo 254 (229). V 27 prometnih nezgodah je bilo poškodovanih 34 (41) oseb. ena oseba (4) pa jc izgubila življenje. Glavni vzroki nezgod so neprimerna hitrost, neupoštevanje prednosti in slabe ceste, Lani so bile ceste zelo slabo vzdrževane, kar velja tudi za odsek magistralne ceste Jas-nice Mrtvice, kije bila prelita z asfaltom šele v drugi polovici leta, dela pa še vedno niso končana (talne označbe, bankine, avtobusne postaje). Kritičen je tudi odsek magistralne ceste Itas- Livold, kjer ni hodnika za pešce pa tudi osvetlitve ni. Prav na tem odseku je lani ena oseba izgubila življenje, predlani pa tri.
J. P.
OSUMLJEN
NAMESTNIK
GRADAC — V razgovoru z vodjem sektorja za zatiranje gospodarskega kriminala novomeške UNZ Cirilom Mirtičem o lanskih oblikah tovrstnega kriminala smo med tremi primeri grabeža omenili tudi trgovskega poslovodjo iz Gradca. Ker pa so se oči krajanov ob prebiranju teh vrstic zapičile v tamkajšnjega poslovodjo Pavleta Mušiča, moramo pojasniti, da je dejanja osumljen J. S., trgovec, ki je Mušiča nadomeščal v času njegove odsotnosti.
DOMA JE RAZGRAJAL Belokranjski miličniki so imeli 25. marca opravili z 52-letmm Osmanom Ključaninom iz Vinice. Možakarje doma razgrajal, oči mu jc zbistril šele počitek na postaji milice. Osmana že v kratkem čaka tudi pogovor pri sodniku za prekrške.
Črn sloves krških cest
Alkohol vse pogosteje seda za volan — Neizprosen boj maliganom in preveliki hitrosti
KRŠKO - Vedno slabše je slišati o krških cestah. Lani je bilo na območju UNZ Krško, ki poleg matične »pokriva« še sevniško in brežiško občino, 281 hudih prometnih nezgod (leto poprej 245), v katerih je 45 oseb izgubilo življenje, 168 osebje bilo lažje. 221 pa hudo ranjenih. Vse to so številke, ki Posavje postavljajo med prometno najbolj ogrožena območja v Sloveniji. Nobenega dvoma ni, daje potrebno dobršen del tega pripisati slabim in neustreznim cestam, v prvi vrsti magistralnima: listi, ki pelje med Ljubljano in Zagrebom ter cesti Drnovo Zidani most, A je bilo o obeh že toliko napisanega, še posebej o prvi, da o tem ne kaže izgubljati besed. zato pa velja spregovoriti o nečem drugem.
Zdi se, da je na posavskih cestah bolj kot kjerkoli drugje pogosto za volanom tudi alkohol. Le en podatek. Lani so posavski miličniki podali sodnikom za prekrške 4.490 predlogov za uvedbo postopka zaradi hujših kršitev voznikov, kar 1.056 je bilo tovrstnih vlog zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola. Zelo varljiv je ob tem pogled na tabelo, ki pravi, da so maligani kot neposredni vzrok pro-
metnih nezgod šele na 5. mestu pred njimi so neprimerna hitrost, izsiljevanje prednosti, vožnja po levi in nepravilno prehitevanje kajti med povzročitelji trčenj je bilo ugotovljeno znatno večje število vinjenih voznikov. Po nekaterih izračunih bi lakoholu posredno lahko pripisali krivdo ali sokrivdo kar za vsako tretjo prometno nezgodo. Prav alkoholu in prehitri vožnji so posavski miličniki v tem letu napovedali neizprosen boj, posebna pozornost pa bo posvečena še prometni varnosti otrok in mladoletnikov.
Po lanskih podatkih je bilo v Posavju kar 57 nesreč, v katerih so bili udeleženi otroci in mladoletniki, pri tem so 4 izgubili življenje, 61 pa jih je bilo huje ali laže ranjenih. Zaskrbljujoče pri vsem je to, da so več kot polovico kar 29 prometnih nezgod -povzročili odrasli in da so bili otroci žrtve njihove neprevidnosti in malomarnosti. To pa je številka, ki mora dati misliti, kajti doslej smo vse prevečkrat kar na pamet kot krivce razglašali otroško igro in razposajenost. Tisto o objestnosti mladih voznikov koles z motorji pa zaenkrat še drži.
B. B.
letni Dane Račič iz Sarajeva, v Boričev mercedes pa tovornjak, ki ga je Eder maloprej prehiteval. Kako silovit udarec je bil to, pove podatek, da je priklopnik mercedes potiskal pred seboj še dobrih 40 metrov. Posledice so bile strašne: na mestu so bili mrtvi voznik Eder, Borič in Račič, ob njih pa še Bo-ričeva sopotnika, 38-letni Mirko Vukovič in 31-letna Jasna Potoč-Romanič, oba iz Slavonskega Broda, ter 54-letna Račičeva žena Marija in 66-letni Marko Nikolič iz Zavidovičev. Kot rečeno, je četrta potnica, 25-letna Daniela Divič, nesrečo po čudnem naključju preživela. Hudo ranjeno — med drugim ima zlomljeni obe stegnenici — so prepeljali v brežiško bolnišnico.
Tem krutim dejstvom, dodajmo še to. da so žrtve iz razbite pločevine rešili šele krški poklicni gasilci, potem ko so vozila razrezali, ter daje bil promet zaradi tega zaprt do 12.30, obvoz pa je potekal med Čatežem in Mokricami. Vprašanj, ki jih postavlja takšna tragedija, je veliko, na mnoga ne bo nikoli odgovora. Tudi na tega ne, zakaj se Johann Eder, ki je imel za seboj celih 26 let vozniških izkušenj, po prehitevanju ni pravočasno vrnil na svoj vozni pas, zakaj za volanom ni sedel privezan. Pravzaprav je sredina tragedija dala le en zanesljiv odgovor: da bo prvo trimesečje na dolenjski magistrali postreglo z novim črnim rekordom. In to v letu, ki ga obeležuje tako obetaven naslov vseslovenske akcije »— 10 odstotkov«. Iztok Likar, komandir prometne postaje novomeške milice, pravi takole:
»Na delu ceste med Bičem in Brega-no smo imeli lani do 22. marca 6 smrtnih žrtev, letos jih je z zadnjo tragedijo že 14, od tega kar 11 na območju krške občine. Takšne morije ne pomnim. Na dolenjski magistrali tudi mercedesi ne morejo več varovati življenj.«
B. BUDJA
VLOM V CERKEV
CEROVEC — V času med 24. in 25. marcem je neznani storilec vlomil v podružnično cerkev sv. Jakoba na Cerovcu pri Smarjeti in izvnje odnesel več kipov. Župnijski urad Smarjeta je s tatvino oškodovan za okoli 2 milijona din, kriminalisti novomeške UNZ pa so pred novo težko nalogo.
, _ jIh_____________________________
V RAZBITINAH OSTALO SEDEM TRUPEL — Takšno podobo so po sil« jje trčenju minulo sredo v Dvorcah nudili trije avtomobili, v katerih je ugasnilo^ življenj. Na gornjem posnetku je mercedes slavonskobrodske registracije poten’' so ga krški poklicni gasilci že razrezali in je v njem ostalo še vsega eno *rUPj®’ sredini je sarajevski golf, v katerem so še trupla vseh treh ponesrečencev, med ko jim je edino preživelo potnico uspelo izvleči iz razbitin. Spodnji posnetek p* mercedes celovškega poslovneža Johanna Edra, krivca trčenja, ki gaje silovit n® rec z voznikovega vrgel na zadnji desni sedež. Sprva so mislili, daje truplo na13 jem sedežu zgolj sopotnik.
Zaplenjeni preko dve toni mesa
Toliko so ga lani zasegli veterinarski inšpektQrji samo v novomeški občini ______Kužne boleni vse večji problem — Črni zakoli in mučenja
Vse več pojavov kužnih bolezni, nepravilnosti in napake v prometu z živili, črni zakoli, lahkomiselnost lastnikov psov, to in še kaj bi lahko spravili v okvir dela dolenjskih veterinarskih inšpektorjev, za katere lani ni bilo počitka. Povejmo samo, da je bilo predvsem zaradi raznih kužnih bolezni v minulem letu izdanih kar 157 različnih odločb, daje bilo napisanih 91 predlogov sodnikom za prekrške, podane 4 ovadbe temeljnemu javnemu tožilcu, zaradi lažjih kršitev pa izrečenih še 134 mandatnih kazni.
krajih vse več primerov mučenja ž'va i O teh drugič kaj več.	g g ’
Levji delež tega seveda odpade na novomeško občino, kjer je bilo med drugim zaplenjenih tudi reci in piši 2283 kilogramov mesa, neprimernega za ljudsko prehrano. Sicer pa moramo med kršitelji omeniti številne lastnike psov. ki se niso zmenili za cepljenje proti steklini, za kar jih je doma čakalo vabilo sodnika za prekrške. Ker tovrstno
Eden mrtev in osem ranjenih v trčenju
GABERJE — Krške ceste pišejo te dni krvave rekorde, letos je na njih življenje izgubilo že 17 oseb. Zadnja med njimi je bil 21-letni Rafko Prosenik iz Sevnice.
V nedeljo zgodaj zjutraj jc bilo, kazalci na uri so kazali 3.15, ko seje Prosenik s svojim avtom P-126, v katerem so bili še 26-letni Janko Senica, 22-letni Ivan Sto-pinšek, oba iz Brežic, 18-letna Melita B. iz Kočerije in 16-letna Helena J. iz Loga, peljal z veseljačenja v krmeljskem disku. Zaradi prehitre vožnje pa je Prosenikov avto na blagem desnern ovinku v Gaberju, nasproti hiše Martina Salomona, zaneslo v levo, prav takrat pa je nasproti z golfom pripeljal njegov sosed iz Sevnice, 21-letni Aleš Božič. Baje je bil tudi slednji z družbo - v vozilu so bili še njegov brat Damjan, 24-letni Zlatko lelančič, 22-letna Nataša Pozderac in Boštjan Zupančič, vsi iz Sevnice namenjen v disko, iz katerega seje Prosenik vračal. Med vozili je prišlo do silovitega čelnega trženja, v katerem se je Prosenik tako hudo ranil, daje poškodbam kasneje v celjski bolnišnici podlegel, ranjeni pa so bili z izjemo Zupančiča tudi vsi ostali. Melita B.. Helena J. in Nataša Pozderac hudo, laže pa Stopinšek. Senica, oba Božiča in Jelančič.
KOLESAR RANJEN
DRNOVO 10-letni Peter J. iz Drnovega seje 25. marca ob 17.40 peljal na kolesu po lokalni cesti Drnovo Velika vas do križišča z magistralno cesto Krško Drnovo. Tam je neprevidno zapeljal na prednostno cesto v trenutku, ko jc po njej z osebnim avtom pripeljal 54-letni Ivan Brodarič iz Metlike. Slednji je sicer zaviral, vendar je kolesarja vseeno zadel in zbil po cesti.
cepljenje po Dolenjski poteka prav te dni, opozorilo inšpektorjev, da bodo tudi letos do pozabljivcev enako dosledni. ni odveč. In še ena ugotovitev: rejci domačih živali so še zmeraj premalo poučeni o zatiranju, širjenju in tudi nevarnostih vse številnejših kužnih bolezni. Slednje velja tudi za trebanjsko občino, kjer so največ preglavic in dela povzročale leptospiroza v konjerejskem obratu KG Slovenska vas, pri pitancih seje pojavljala trihofitipoza, da čebelje kuge in goveje tuberkuloze, kije preko trebanjskih meja prišla s koncem leta, ne omenjamo. Poglavje zase je seveda steklina. Veterinarski inšpektorji namreč začuda še zmeraj ugotavljajo lahkomiselnost krajanov, ki so o nevarnostih in razsežnostih te bolezni očitno še premalo obveščeni.
In za konec še pogled onstran Gorjancev. Črnomaljski problem številka ena je seveda klavnica, ki niti približno ne izpolnjuje pogojev za opravljanje svojega poslanstva, in nemara je tudi v tem iskati vzroke, daje v tej občini število črnih zakolov tako narastlo. Med kužnimi boleznimi je treba omeniti poleg stekline še levkozo pri govedih in seveda varozo, kije ne le zakrivila manjši pridelek medu, ampak tudi povzročila odmrtje velikega števila čebeljih družin. To slednje še kako velja tudi za metliško občino, za katero pa je značilna še ena, nič kaj razveseljiva posebnost: veterinarski inšpektorji obravnavajo v teh
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	Pred tatovi niti cisterne niso '
varne. Miroslav Sever iz. CoklovC*J* prejšnji teden obvestil sevniške n**1!, nike, da mu je izpod skednja izg|[” 900-litrska aluminijasta cisterna polivanje gnojevke. Skoraj zaneslj1 _ bi si upali trditi, da je razreza končala na odpadu, bolj zanimiv0-[ vprašanje, kako je cisterna dobila n ge. V žepu ali na plečih je zmikavt mogel odnesti.	, ,
•	Tisti, ki so v nedeljo popok1 čakali na obrok hrane iz. kuhinje g . tišča Na trgu v Novem mestu, so os1* lačni. Še sreča, da so odnesli ce kožo. Okoli 14.50 je namreč odpPV dala avtomatika, ki vklaplja in.lZv laplja grelce, potopljene v olje cvrtnikih. To pa je pomenilo ne le. je hrana v njih zoglenela, pač pa olje tudi vnelo. Požar je povzroča več kot 20 milijonov din škode. ^
J*'
ključ*18 * 20
• Da pa ne gori le olje, pač pa c ■ voda, se je pokazalo v Stopičah-Štangljevih je gospodinja vk*J pralni stroj in odšla na vrt. Spo®*. dansko veselje jo je minilo ob P&rj, na dim, ki se je valil iz kuhinje-možem sta bila dovolj prisebna, da najprej odvila varovalke, nato pa reč pralni stroj, od katerega je ostal0 neuporabno ogrodje pogasila. StfPlJ nosil oznako Gorenje PS 103- Za v lenjčane slaba reklama.
PREHITRA VOŽNJA IN UTRUJENOST — 28-letni Jahi Sinani iz Preševa se je 22. marca ob 6.35 peljal z osebnim avtom po magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom. Pri Prilipah je dohitel tovornjak, ki ga je vozil 29-letni Stanislav Kuntarič iz Slivja pri Krškem, vendar zaradi prevelike hitrosti ni utegnil pravi čas zavreli. Trčil je v zadnji del tovornjaka, pri čemer ga je odbilo na levo, kjer je vanj z osebnim avtom trčil 22-letni Mirko Pin-jušič iz Zagreba. Sinanijevo vozilo je po nezgodi odbilo na obcestni travnik. Voznik Sinani se je v nezgodi laže ranil huje pa njegov sopotnik, 23-letni Šali Aliti iz. Gnjilane, ki sc zdravi v novomeški bolniš-
nici. Materialne škode je za okoli 221,11 jonov din.	^
NEPREVIDNO PREHITEVAL ,j
20. marca ob 15.35 seje po metliški O bratstva in enotnosti z osebnim avtor*1 ,, lom peljal 59-lctni Matija Jakša iz Lj3^ jane. Na križišču s Cankarjevo cesto p ^ vinsko kletjo je vozilo ustavil ob Čr11^ sredi ceste, da bi zavil na levo pred v'3 , klet. Ko pa je pričel zavijati, je za nji"Lj kolesu z motorjem pripeljal Mehmcd Čehajič iz Metlike in avto P°j| prchitevati.y Jakše je motorista °Paj, tako daje Čehajič padel na tla 'nse!\f zaradi česar so ga prepeljali na zdravUe J v novomeško bolnišnico.

odbojka
...N' ZVEZNA LIGA, zahod, mori’ 18. KOLO: PIONIR—KAKANJ 3:0 (5.4, 3)
Pionir: Jovič, Peašinovič, Brulee, ^osm'na, Povšič, Travižan, Go-Smrke, Berger, Petkovič, Černač, n TVICA: 1. Jedinstvo Interplet P (50:10), 2. Pionir 32 (49:11), 3. Sa-p' 30 (45:13), 4. Ljubinje 28 itd. Pari prihodnjega kola: Reka— !°nir, Salonit —Jedinstvo Interplet. jubinje—Novi Zagreb itd.
»• ZVEZNA LIGA, zahod, žen-rci, 4' K°LO: PULJ—LIK* KO-L"JE3:0(10. 13. 10)
Kočevje: Klun, Uran, Turk, ni-u ^i’ Ibrahimovič, Hočevar. Drob-
7 ^,E8TVICA: 1. Jedinstvo Elir 26... ' Poreč 10, 8. Maglič 10. 9. LIK K«evjC 8, 10. Gradačac 4.
: a“ Prihodnjega kola: LIK Kočev-itd ^°Va ^or'ca- Maglič—Poreč,
Ppt?9L’ moSki- *8- KOLO: ŠEM-'• 3 5)~LIK KOČEVJE 3:1 (5, -
Kočevje: Levstik, Miklič, Po-V|C, Marmč, Obranovič, Ahac. Turk. St,uVICA; I Brezovica 34... 9. .Uvbar MTT ml 14, 10. LIK KO-IČ 1 ?’ 1 L Celje 4,12. Železar 2.
k«luvCdjePOtUJej° V prihodn-*em
rokomet
NAR-KRŠKO 25:26(11:13] Krško: Kuhar. Bernardič 1. Šerbec 2, Šebalj 4, Iskra 7, Begovič 6, Šiško, Žagar. Novak 2. Kekič 3, Voglar 1.
INLES
(11:10)
RIKO PRULE 27:18
Inles Riko: Lapajne, Mohar, Dejak 4, S. Mihelič,,Lesar. Tomšič 3tMate 9, Fajdiga 2. Žagar, Jurič 9. F. Šilc, J. Sile.
JADRAN—ČRNOMELJ preloženo
LESTVICA: 1 STT Rudar 24... 3. Inles Riko 17. 7. Krško 14. 1 L Črnomelj (tekma manj) 6.
Pari prihodnjega kola: Termogo-1—Inles Riko, Krško—Jadran, Črnomelj—Bakovci itd.
SRL, ženske, 14. KOLO: FUŽINAR -ISKRA 23:26(12:12)
Iskra: Žagar, Gorenc 6, Dolar 10, Kegljevič, Radovan 3, Pavlič, Gorše, Vide 3, Martinčič 2, Lužar. Gorišek 2, Kos.
POLANA—ITAS KOČEVJE 22:25 (10:12)
Itas Kočevje: Filipovič, Dragičevič 1, Klarič 1, Vuk 7, Križman 3, S. Jerič 4, M. Jerič 4, Bejtovič 5, Kersnič, Štefanišin.
OLIMPIJA—NOVO MESTO preloženo
LESTVICA: I. Mlinotest (tekma manj) 24, 2. Iskra 22, 5. Itas Kočevje 17,6. Novo mesto IMV (tekma manj) 13 itd.
Pari prihodnjega kola: Itas Kočevje—Olimpija, IMV Novo mesto— Fužinar, Iskra—Alples itd.
Napovedi Pionirju v prid
Zmaga s 3:0 na Reki bi verjetno že dokončno pomenila uvrstitev Pionirja v I. _____zvezno ligo — V soboto biti ali ne biti za odbojkarice Kočevja
Čeprav bo eno odločilnih srečanj za razplet prvenstva v zahodni skupini II. zvezne lige med Salonitom in Jedinstvom Interplet šele to soboto, se vendarle zdi, daje vse pravzaprav že odločeno. Kanalčani, edini tekmeci Pionirju in Interpletu v boju za prvi dve mesti, ki vodita v I. zvezno ligo, so si minuli vikend v dveh srečanjih (enega so odigrali že vnaprej) privoščili izgubo dveh setov, kar utegne odločiti prvenstvo.
lestvice. Navsezadnje so tam že zdaj, za njimi sta le še vrsti Celja in Železarja, vendar je na srečo kočevska zaloga točk tolikšna, da se jim izpada ni treba bati.
B. B.
Poglejmo ta račun nekolikanj podrobneje. Kot rečeno, bo v primeru, da Salonit doma opravi tako z Jedinstvom Interplet kot s Pionirjem v predzadnjem kolu, o prvih dveh mestih odločala razlika v setih. Ta pa je zaenkrat na strani Novomešča-nov. če si seveda tudi ob morebitnem porazu v Kanalu ne bodo privoščili nenadejane izgube kakšnega seta. Pionirjevci se tega zavedajo, v soboto so doma gladko s 3:0 ugnali Kakanj in upati je, da bodo enako gladko v soboto zmagali na Reki. S tem bi veliko večino dela že opravili, kajti potem jih poleg težkega gostovanja v Kanalu čakata le še dve srečanji doma. In sedaj še nekaj o sobotni tekmi s Kaknjem. Novomeščani so gostom v treh setih pustili vsega 12 točk, kar dovolj zgovorno priča o razmerju moči. poleg tega je treba doda-
SEZONA
MOTOCIKLIZMA SE PRIČENJA
NOVO MESTO, TREBNJE — Te dni se tudi za dolenjske motocikliste uradno pričenja letošnja tekmovalna sezona. Alojz Pavlič in Robert Hmeljak (oba AMD Novo mesto) ter Brane Rokavec (AMD Trebnje) bodo v nedeljo nastopili na dirki za evropsko prvenstvo v belgijskem Zlo-derju. Pavlič in Rokavec bosta vozila v kategoriji do 80 kubikov, medtem ko bo Hmeljak vozil v svojem razredu do 125
Na treh gostovanjih do točk
^sPešna bera dolenjskih ligašev v moški in ženski republiški rokometni ligi — ---Srečanji Jadran — Krško in Olimpija — IMV Novo mesto preloženi
"jihov'3^111 'asu so ribniški rokometaši vendarle pokazali igro, kije spominjala na
ek'Pop",^1^ ^ase- v srečanju 14. kola prvenstva L SRL so močno premagali pr3V	u ’ P,l,nembno zmago pa so dosegli tudi Krčani nad Fužinarjem, s čimer so
jo izpaJjra.V Vebko “slugo naredili Črnomaljcem, ki se niso odrekli upanju, da se reši-Kočevb 'Z '®e' Pud' v ženski ligi je vse minilo brez presenečenj, Šentjemejke in je (,j|a ^ so v gosteh dosegle novi zmagi, tekma med Olimpijo in Novim mestom pa
Gosth„i,SUl se Pomerila Fužinar in Krško. I i° ',adniJem JC k'*t0 zadnji vlak, da se reši-'*ork ;rtmesta’vendar priložnosti niso ' ni in C" ’■ Krčani so bili v fmišu bolj zbra-’ odnesli u precejšnjo mero športne sreče 'tleli na 0m,ov °rie točki. Gostitelji so • Korist t aCc pri .rezultatu 20:19 v svojo ar dve lepi priložnosti za povečan-
je vodstva, vendar ju niso izkoristili, kar je bilo zanje seveda usodno. Z domiselno in učinkovito igro pa so se tokrat izkazali in-lesovci. Še posebej zbrano so igrali v obrambi, kjer so gostom napravili pravo lekcijo, nič manj uspešni niso bili v napadu, kjer sta se še posebej izkazala Mate in Jurič. Dodajmo ob tem še, daje bil derbi začelja, med Jadranom in Črnomljem, preložen.
Jjspešna vrnitev Kranjca
^ soboto in nedeljo dve preizkušnji na Reki in v Pulju ^	~~ Kranjec v soboto 3., Fink v nedeljo 1.
ski vrine~ Medtem koobe član-tanw kolef nev novomeške Krke meri-jah j. a ležklh mednarodnih preizkušn-MarnU jfva ek‘Pa je na dirki okoli ____^ druga pa v Grčiji — so se starejši
dveh°*r n*"0’s,a banski vrsti tačas na ka|erih ! ■ mednarodnih dirkah, s Pteslr ■** ma*° nov'c- O ve smo le Mamk a |UU' Robif je dirki okoli šetan 3 d°sege! izreden uspeh, saj je v Se včp' z."1a.Ba', n*č manjši pa ni dosežek bil v 1rajsnit‘Ka mladinca Judeža, ki je najboV e,3pi dirke P° Gr«j' * 'n s tem Bonč« * Uvr5čeni Jugoslovan, celo pred Ono 'n ostalimi.
mačihn!Jn!ati'nc' P°merili na dveh do-V s Prei/kuSnjah.
dirka	~ 'a na Reki 2. memorialna
’°Pilo n£i, .^mbellija, na kateri je nas-d'ncisov(]M?r*^ kolesarjev. Mlajši mla-gi, v k,, ? 1 na 55 kilometrov dolgi pro-N»vomSkure"ci 60 kolesarjev pa so jenamS,ni d“cgl' velik uspeh; zmagal de druei x,angelj' medtem ko je bil Maj-
odJljna MnC! ?ari'lSlk mladincev, ki so Paj s kll°metrov dolgo progo sku-Kranj^t1' Se'«la je 3. mesto Igorja P° onera,.'1 muje bi*lo Prv> letošnji nastop _______(P noge, izreden dosežek. Žal so
č ZMAGA KURETA
delavski^r^Ll — V okviru sindikalnih t^mov „Šp0rtmh ‘8er je bilo pred dnevi razvrstii„'|e ' namiznem tenisu. V ekipni Pred Belnlm ?.kih Je zmagala OŠ Stari trg koi'kun>r,mi ,nslarešinami JLA, v ženski med n,^C'JC blla najboljša Iskra Semič, netom n -CZmk' pa Jurij Kure pred Sta-Drazmeričem (oba Stari trg).
kOLMAN OBČINSKI
tsEVNI(./RyAK
^evnice i,-	, . bK Milan Majcen iz
*an oroan:Pre i dncvi v d°mu TVD Parti-Sk° PrvenstT* Kv°Snje posamično članke«« šah, , ’ °W,ne v 5ahu. Nastopilo je Kolman t.: °V’ P,rvak P» je postal Lojze '• KoSin iV)ddal lc cn remi. Vrstni red: 5, 4jT 6’5‘očke, 2. Povalej 6,3. Šorli i" mesto c-5’ S Radcj3'6- Lazič 2.7.
ostali razočarali. Omenimo naj, da je Kranjec dosegel 3. mesto v konkurenci starejših mladincev, v skupni uvrstitvi je bil 11.
V nedeljo pa se je ekipa starejših mladincev udeležila preizkušnje v Pulju. T udi tokrat so na 125 kilometrov dolgo pot krenili skupaj s člani, najbolj pa seje izkazal Bogdan Fink. Med starejšimi mladinci je namreč zmagal, v skupni razvrstitvi pa
bil 10. Tudi ostali so tokrat vozili bolje, vendar so okvare naredile svoje, še zlasti sta si tako pokarila uvrstitvi Eržen in Žvar.
Prav nič novega pa ni prineslo sobotno kolo v ženski ligi. Boj za vrh je že zdavnaj odločen, bolj ali manj pa je jasen že tudi razplet pri dnu. Tako igrajo ekipe brez prave motivacije in temu primerne so igre.
V povprečnih srečanjih sta šentjernejska Iskra in kočevski Itas prišla do novih točk, vendar sta imela z na papirju precej slabšima nasprotnikoma kar obilo dela. Isk-rašice so v Slovenj Gradcu šele v drugem polčasu strle odpor borbenih gostiteljic in zdi se, daje zmagovalca odločila zgolj večja izkušenost Šentjernejčank. Podobno je bilo v Murski Soboti, kjer je bil rezultat med Polano in Istasom še tik pred koncem polčasa neodločen (10:10), v nadaljevanju pa so gostje zaigrale bolje in srečanje po pričakovanju odločile sebi v prid.
SEVNICAN KRAJNC 3. NA CONING MARATONU
SEVNICA — Trije sevniški atleti so v nedeljo, 19. marca, na Connig maratonu (poprej Yassa maraton) v Varaždinu zelo dobro zastopali barve Sevnice. Med več kot 600 tekmovalci sla se zlasti dobro odrezala v kategoriji pionirjev, ki so tekli na 1500 metrov dolgi progi, Albert Krajnc, ki je osvojil 3. mesto in Boris Gračner, ki je zasedel 6. mesto. Trener sevniških atletov in hkrati tekmovalec Pavle Drobne pa seje v Varaždinu pomeril s tekmeci na 21 km dolgi progi in osvojil solidno 7. mesto.
Zdesetkani na startu
V nedeljo start prvenstva v območni nogometni ligi — Za uvod derbi med Elanom in Belo krajino
NOVO MESTO — To nedeljo. 2. aprila, se pričenja tudi spomladanski del prvenstva v obeh območnih nogometnih ligah, kar je, vsaj zaenkrat, največji domet dolenjskih enajsteric. Igralci novomeškega Elana so — da nekolikanj osvežimo spomin — prvi del končali na 5. mestu s 14 točkami, Bela krajina pa, kateri so zaradi nepravilne registracije trenerja odvzeli 2 točki, na 7. mestu z 9 točkami. In že v prvem spomladanskem kolu to nedeljo bo na novomeškem stadionu Bratstva in enotnosti derbi prav teh dveh ekip. Novomeščani so bili po končanem jesenskem delu prvenstva optimistično razpoloženi, nekateri so napovedovali celo pohod na vrh in vstop v I. SNL. Trener Vlado Klinča-rovski danes razmišlja takole:
»Veliko sc jc spremenilo od takrat. Niti v sanjah si nisem mogel misliti, da nas bodo priprave tako zdesetkale. Kapetan ekipe Jože Pavlin je moral na operacijo in je zanj nadaljevanje prvenstva izgubljeno, poškodovana sja tudi Stojan Mesojedec in Jernej Žohar, zaradi bolečin v kolenu sta prvi del priprav spustila Kostrevc in Kroni, za nameček pa je te dni dobil mavčno oblogo še prvi vratar Brane Črv. Vsi našteti so igralci prve postave, in če k temu dodam še, daje Petre-tič prenehal igrati ter da se je drugi vratar Bayer ekipi priključil šele pred dnevi, potem so stvari jasne. Niti ene pripravljalne tekme nismo odigrali v
polni postavi, zategadelj je povsem realno pričakovati, da se bomo glede na vse povedano borili za mesta med 3. in 5.«
Vlado Klinčarovski je razočaran tudi nad možnostmi, kijih ima nogomet za delo v Novem mestu. Nekaj igralcev sploh nima' uporabnih nogometnih čevljev, za vadbo je v klubu na voljo vsega 6 uporabnih žog, s katerimi trenirajo štiri ekipe, da ne govorimo o igrišču, ki ga vsak dež naredi neuporabnega. Nič čudnega, če so trenerjeve ambicije po vsem tem tako splahnele, v bližnjem nedeljskem derbiju z Belo krajino bi bil zadovoljen že s točko. O borbi za vrh in vstop v enotno nogometno ligo torej zaenkrat v Novem mestu ni govora.
Zanimivo je ob vsem tem mnenje trenerja črnomaljskih nogometašev Staneta Movrina, ki pravi, da je bil trening novomeških igralcev za spomladanski del prvenstva zastavljen preveč profesionalno, kar sc tudi potrjuje, saj Elanov trener ta čas ne more računati kar na polovico ekipe. Dodajmo temu v ilustracijo še, da so nogometaši Olimpije, za katere vemo, kje tekmujejo in kdaj so že pričeli s prvenstvom, priprave pričeli kasneje od Novomcščanov. Sicer pa pustimo ugibanje in ocene, najboljši odgovor bo zagotovo dalo nedeljsko uvodno srečanje spomladanskega dela prvenstva.
M.GORENC
ti, daje trener Zadražnik tokrat dal priložnost predvsem mladim igralcem. Ti so ponujeno priložnost povsem upravičili in kakih 300 gledalcev v športni dvorani pod Marofom prepričali, da ob nekaj izkušenih starejših igralcih raste obetavna vrsta domačih odbojkarjev.
Prav tako vsega štiri kola pa so še do konca prvenstva v II. zvezni ženski ligi. Kočevke, ki se krčevito borijo za obstanek, so tokrat gostovale v Pulju in vnovič ostale praznih rok. Res škoda, da gostje niso izkoristile priložnosti, kajti Puljčanke so igrale precej oslabljene, tako da bodo morale rešitev iskati v naslednjih srečanjih. Bržkone bo del odločitve padel že to soboto, ko bodo Kočevke imele v gosteh vrsto Novogoričank. Le zmaga jih pelje iz nevarnih voda, morebiten poraz bi njihovo usodo verjetno že dokončno zapečatil.
Vsa sreča, daje tudi prvenstvo v I. republiški ligi pred koncem. Kočevski odbojkarji igrajo namreč slabo, njihova spomladanska bera je izredno pičla in bi ob tako slabi formi, kot jo kažejo v nekaj zadnjih srečanjih, kaj lahko prišli na dno
S KEGLJAŠKIH STEZ
• Regijska tekmovanja, na katerih se izločajo imena tistih ki bodo nastopili na republiških prvenstvih, se počasi bližajo h koncu. Ta čas se za naslov dolenjskih prvakov borijo moški pari. Prva tekma je bila na kegljišču v Kanižarici, kjer sta z odličnim nastopom tekmece presenetila Metličana Janko Popovič in Željko Goleš. Nabrala sta si velikansko prednost in zdi se, daje prvenstvo odločeno že pred finalnim nastopom, ki bo na kegljišču novomeškega Doma JLA. Poglejmo vrstni red: 1 Popovič—Goleš (Metlika) 1762, 2. Gričar—Tratar (Mercator) 1681,3. Klevišar—Fredi Popit (Rudar) 1680, 4. Stupar—Hutar (Metlika) 1677, 5. Modrinjak—Mržljak (Rudar) 1669, 6. Miklavčič—Bruner (Novo mesto) 1662 itd. Omenimo, da sta lanskoletna zmagovalca Maraž in Tkavc pristala šele na trinajstem mestu.
MARATON TREH SRC
RADENCI — V soboto, 22. aprila, bosta DTV Partizan in Turistično društvo Radenci pripravila 9. tradicionalno rekreativno prireditev pod naslovom Maraton treh src. Prireditev se bo pričela že ob 9. uri s sejo organizacijskega odbora, ob II. uri bodo prvi startali cicibani, zaključek prireditve pa bo ob 19. uri. Cicibani bodo tekli 500 metrov, pionirji 800, trimski tek bo dolg 10 kilometrov, mali maraton 21 in pravi maraton 42 kilometrov. Prijaviti seje moč na DTV Partizan Radenci, telefona (069) 73-040 in 73-541.
SPORTM KOMENTAR
Leto uresničenih želja
Novomeški športi z žogo dosegajo vsi zastavljene cilje — Želje na realnih tleh
Čeprav so mnogi precej skeptično gledali v pogumno zastavljene cilje nekaterih športnih panog v Novem mestu — v mislih imamo tokrat zgolj športe z žogo — je danes domala že jasno, da so želje skoraj v celoti tudi izpolnjene, pa najsi gre za odbojko, rokomet, košarko ali nogomet.
O tem, kako blizu so Pionirjevi odbojkarji zastavljenemu cilju, uvrstitvi v I. zvezno ligo, pišemo na drugem mestu, tukaj dodajmo le, da je izpolnjen tudi drugi, manj znan spisek želja. Dekleta, ki nastopajo v II. republiški ligi, so prepričljivo osvojile prvo mesto in si tako priborile vstop v I. republiško ligo, ob tem pa izgubile vsega dva niza. Na dlani je, da novomeška odbojka doživlja drugo pomlad, o kakršni si še pred letom ali dvema, še zlasti pa ne po tisti ponesrečeni odisejadi s trenerjem Jankovičem, nismo upali niti sanjati. Docela pa so svoje načrte uresničili tudi košarkarji. Ekipi No-volesa je uspelo obdržali se med najboljšimi republiškimi ligaši, ženska vrsta pa nabira dragocene izkušnje v II. SKL. kajti že čez leto
ali dve naj bi la ekipa znova potrkala na vrata prve republiške lige. Kar pa še posebej veseli: oba kluba sta uresničila napovedi o uvrstitvi pionirjev. pionirk, kadetov in kadetinj v republiški vrh. Po uhojenih poteh gre tudi rokomet. Dve ekipi dovolj uspešno nastopata v I. republiški ženski ligi (Iskra in IMV Novo mesto), Šentjemejčanke pa so izpolnile cilj po u vrstil vi ene v sam vrh. Zagotovo pa bi bili lahko cilji ženskega rokometa še nekaj višji, če bi ekipama uspelo najti skupen jezik in združiti moči. Žal ga verjetno ni. ki bi takšno željo iz že vsem dovolj znanih razlogov znal uresničiti Vse našteto kaže, da so bile letošnje želje sezidane na realnih tleh. In za novomeški šport bi bilo najbolje, če bo tako tudi v prihodnje. Kajti za športne apetite Dolenjske je verjetno dovolj, če imamo en šport z žogo, kise spogleduje z najboljšimi v državi ostali naj svoje mesto najdejo v nižjih in cenejših tekmovalnih sistemih ter predvsem i> poslanstvu, ki ga za zdravje in telesno kulturo mladih opravljajo.
B. B.
SOLSKI NAMIZNI TENIS
LJUBLJANA — Na namiznoteniškem tekmovanju šolskih športnih društev centralne regije — bilo je v četrtek, 23. marca, v Ljubljani —je med tekmovalci od 1. do 4. razreda zmagal Matjaž Retelj iz OS Šmihel in se seveda uvrstil na finalno republiško tekmovanje. V finale seje uvrstil tudi Mario Brumat (OŠ Bršljin), ki se je uvrstil med osmerico tekmovalcev od 5. do 8. razreda.
TEKMOVANJE
NOVO MESTO — Jutri, v petek, 31. marca, se bo ob 15. uri v novomeški športni dvorani pod Marofom pričelo tekmovanje v namiznem tenisu v okviru letošnjih 28. delavskih športnih iger novomeške občine. Prijave sprejema organizator na mestu tekmovanja do 14.40, ko bo tudi žrebanje parov. Ekipo sestavljata dva igralca, tekmovanje pa bo potekalo v moški in ženski konkurenci.
Slovenija
Moja dežela.
Vabljiva športna rekreacija
V AMD Sevnica, ki letos praznuje 35-letnico, skrbijo tudi za športno rekreacijo 470 članov
SEVNICA — Avto-molo društvo Sevnica, ki povezuje okrog 470 članov, je preteklo soboto na letnem občnem zboru predstavilo svoje uspešno delo. Čeravno sevniško AMD ne premore toliko denarja, da bi podpiralo kakšnega tekmovalca v avtomobilizmu ali motociklizmu, je vendarle mogoče reči, da Sevničani posvečajo precejšnjo pozornost ne le vzgoji članstva, poznavanju in spoštovanju cestnoprometnih predpisov, ampak tudi športno-rekrealivni vsebini. Pri organizaciji različnih akcij pridno pomagajo zlasti inštruktorji in seveda zatorej vodja avto šole Rezika Zakšek pri tem ne more in noče biti nobena izjema.
1
vlačen izlet s kolesi v neznano, ki ga običajno sklenemo z družabnimi igrami. Tako, kakor je vsako leto več članov na teh dveh akcijah, ki ju začinimo še s preizkusom znanja cestnoprometnih predpisov in spretnostno vožnjo, bi želeli porast števila tekmovalcev tudi na tekmovanju motornih koles. Moram povedati, da najboljše tekmovalce zmeraj prijetno presenetimo tudi s kakšno praktično nagrado, ki jih prispevajo sevniška podjetja. Dve leti smo bili organizatorji inštruktoriade, se pravi vseh inštruktorjev avto šol v Posavju. Letos bodo gostitelji tega športno-rekreativnega srečanja zadnji zmagovalci Brežičani.
Naš predsednik Franci Praznik si še vneto prizadeva, da bi pridobili čimveč podmladka, da bi morda tudi iz teh vrst čez čas vzgojili kakšnega tekmovalca za gokart, ki ga že premoremo. Zdaj delata z mladimi vozniki gokarta Anton Mikolič in Alojz Praznik,« je povedala Rezika Zakšek.
P. P.
KOČEVSKA
ŠPORTNA
RAZGLEDNICA
•	Resda so nogometaši Kočevja najavljali pohod na prvo mesto v ljubljanski medobčinski nogometni ligi, vendar se zdi, da jc bil to račun brez krčmarja. Že v prvem kolu na gostovanju v Mengšu je bilo srečanje prekinjeno pri rezultatu 2:1 za gostitelje. Kot vzrok prekinitve je sodnik navedel napad nanj s strani igralcev Kočevja. Brez dvoma čaka Kočevce primerna kazen in želja za višjo uvrstitvijo bo skoraj zanesljivo ostala neizpolnjena.
•	‘e sredi aprila se bo nadaljevalo prvenstvo v medobčinskih namiznoteniških ligah, kjer so Kočevci z vsega dvema točkama na predzadnjem mestu. Za igralce trenerja Maijana Oraž-ma bo pomlad torej še kako vroča, če želijo seveda obstati v ligi. V največjo oporo jim bo brez dvoma vrnitev najboljšega igralca Gregorja Komca iz JLA.
•	Franc Benčina, najboljši strelec z malokalibrskim orožjem v Kočevju, je pred kratkim postal tudi republiški prvak v tej disciplini. Kot sam pravi, za treninge ne porabi veliko časa. sicer bi bili njegovi rezultati verjetno še boljši.
•	Bo kočevskim politikom uspela revanša tukajšnjim direktoijem? Govor je o povratnem šahovskem dvoboju, ki bo na sporedu 31. marca ob 18. uri v hotelu Pugled. Rezultat prejšnjega dvoboja je bil 11,5:8,5 za direktorje. Kapetan direktorske ekipe je Dušan Popovič iz Melamina, politične pa Anton Turk (izvršni svet).
M. GLAVONJIČ
iHIH

J. BLAS
Rezika Zakšek
»Naš turistični avtomobilistični rally lmpolca-Studcnec. ki ga pripravljamo družno s prizadevnimi člani naše sekcije na Studencu, ima že lepo tradicijo in odmevnost. Za naše člane je zmeraj pri-
ŠAHOVSKO
TEKMOVANJE
KRIŽE Športno društvo iz Križ je v osnovni šoli Mali Slatnik minule dni pripravilo šahovsko tekmovanje pionirjev in pionirk. Med dekleti je zmagala Draganova pred Mikčcvo in Penco, pri fantih pa so se na prva tri mesta uvrstili Šuštaršič, Bajec in Tomažin.
•	Danes, 30. marca, začenja ob 18. uri Alpinistični odsek Novo mesto v prostorih društva na Novem trgu 4 z letnim delom alpinistične šole. Program šole zajema teoretični del predavanj, vaje pa bodo v plezalnem vrtcu Luknja pri Prečni. Vabljeni vsi, ki vas zanimata športno plezanje in alpinizem!
•	Zime je konec, z njo pa tudi zimskih vzponov, ki so bili letos res kvalitetni. Omenim* jih le nekaj: Mavrico v severni steni zadnje Mojstrovke, Dularjevo zajedo, Raz, Hornovo prvenstveno smer v Jalovcu, prvenstveno smer v Veliki Goličiči in nad Šitom glavi, Severni steber v Malem koritniškem Mangartu v Kamniških Alpah, Grintovčev steber ter Golobovo smer in Zmaja v severni steni Ojstrice. Poleg tega je bilo opravljenih nekaj pristopov na vrhove nad 2.000 metrov in vzponov v ledenih slapovih. Smeri so bile večidel V. in VI. težavnostne stopnje.
•	Lepo pa napredujejo tudi športni plezalci, ki vadijo v plezalnem vrtcu v Armeškem pri Brestanici, Luknji in tudi športnih smereh v Vipavi in Ospu. Tako je Dominik Krese preplezal Netopiija v Ospu, katerega ocena je VII.
•	Ker ima športno plezanje tudi pri nas veliko privržencev, naj omenimo še prvo dvoransko tekmo v plezanju v Jugoslaviji. Tekmovanje je štelo za državno prvenstvo, na katerem je nastopilo preko 50 plezalcev in 20 plezalk, predvsem iz Slovenije. Sicer pa o tem, kako je športno plezanje razvita v svetu, priča podatek, da bo na olimpiadi v Barceloni to demonstracijski šport, kasneje pa že redna olimpijska disciplina. Več o rezultatih v Zagrebu in pravilih športnega plezanja prihodnjič.
S. MOKOTAR
I TELEVIZIJSKI SPORED1
Iva _
S

PETEK, 31. III.
9.45	— 12.35 in 16.05 — 23.40 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.10	MOZAIK — TEDNIK
11.00	ŠTUDENTSKA BALADA, 3., zadnji del nadaljevanke
12.25 VIDEO STRANI 16.20 VIDEO STRANI
16.30	DNEVNIK 1
16.45	MOZAIK, ponovitev TEDNIKA 17.35 XII. TEKMOVANJE UČENCEV IN ŠTUDENTOV GLASBE JUGOSLAVIJE
18.10	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
ZVERINICE IZ REZIJE. 3. del
18.30	SAFARI, 6 del nadaljevanke ; 19.00 RISANKA
19.17 NAŠE AKCIJE
19.30	DNEVNIK 2
20.05 PODVODNA ODKRITJA, 3. del dok. serije
21.00	DETEKTIVA IZ MIAMIJA, 13. del nanizanke
21.50 DNEVNIK 3
22.00	PRED IZREKOM KAZNI, ameriški film
Obesiti ali osvoboditi okrutnega posiljevalca in morilca, je vprašanje, ki muči uglednega sodnika. Kljub temu da obtoženca bremenijo neizpodbitni dokazi, je sodnik v dilemi, ker ravnanje policije ni bilo neoporečno. Zaplet zaostrijo bližnje volitve. Ljudje, ki volijo sodnike, hočejo za trdovratne kriminalce strožje kazni.
23.30	VIDEO STRANI
sambel Franca Miheliča -r 19.30 Dnevnik - 20.05 Žarišče (aktualna oddaja) — 20.35 MPZ Obala Koper — 21.55 Skupščinska kronika — 22.15 En avtor, en film — 22.35 Satelitski progami
TV ZAGREB
DRUGI PROGRAM
17.00 Satelitski programi - 19.00 An-
8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Či u či — 9.00 TV v šoli — 12.45 Poročila
—	12.55 Prezrli ste, poglejte — 15.10 Poročila — 15.15 Nočni program (ponovitev)— I7J 5 Dnevnik 1 — 17.35Čiuči
—	18.05 Številke in črke — 18.25 Narodna glasba — 19.10 Vreme — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Detektiva iz Miamija
—	21.00 Jazz na ekranu — 21.30 Dnevnik 3 — 21.50 O sole mio (oddaja iz kulture) — 22.50 Nočni program (Dinastija; Jaz, Klavdij) — 0.50 Poročila
SOBOTA, 1. IV.
7.45	12.05 in 13.50	0.40 TELE-
TEKST
8.00 VIDEOSTRANI
8.10	OTROŠKA MATINEJA: RADOVEDNI TAČEK
8.20	LONČEK, KUHAJ!
8.25 SREČNI PRINC, 2. del
8.55	PO LOVČEVIH STOPINJAH
9.20	ES LIBRIS; KAKO SMO SE UČILI UMNESADJEREJE
10.20	SOZVEZDJE BELE MURVE 10.50 OTROCI GLASBE, ameriška zabavnoglasbena oddaja
11.15	MEDNARODNA OBZORJA, ponovitev
11.55	VIDEO STRANI 14.05 VIDEO STRANI
14.15	CIKLUS FILMOV CHARLIEJA CHAPLINA
NEZNANI CHAPLIH: MOJA NAJSREČNEJŠA LETA, 1. del angl. nadaljevanke
15.10	FESTIVAL CHARLIEJA CHAPLINA (ČB)
16.30	DNEVNIK 1
16.45	VRČEK SE RAZBIJE
17.00 KOŠARKA PARTIZAN:JUGO-PLAST1KA ali CIBONA:CZ
18.30	MLADINA: O POLITIČNOSTI IN IDEOLOGIJI MLADIH, 2. del dok. oddaje
19.05 RISANKA
19.20	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2 19.59 UTRIP
20.20	ŽREBANJE 3x3
20.30	KRI IN ORHIDEJE, 4.. zadnji del nadaljevanke
21.15 KRIŽ KRAŽ
22.45	DNEVNIK 3
DRUGI PROGRAM
16.00 Satelitski program — 18.10 Predstava za otroke — 19.00 Kako biti skupaj
—	19.30 Dnevnik — 20.15 Filmske uspešnice: Pobeg v zmago — (ameriški film)
—	22.05 Mali koncert zabavne glasbe — 22.20 Športna sobota — 22.40 Branko Čopič (dok. oddaja) — 23.35 Satelitski programi
TV ZAGREB
22.25 GOSPA Z BEVERLY HILISA, ameriški film
Gre za ameriško različico francoskega filma, resnično pripoved o pariški zvodnici. ki je z dekleti oskrbovala moške iz visoke družbe.
0.30 VIDEO STRANI
8.45 Poročila — 8.50 TV koledar — 9.00 Čarobna metla — 9.15 Kaj vse zmorem — 9.30 Vučedolski osvajalci,— 10.00 Istrsko orglarstvo — 10.30 Poročila — 10.35 Prezrli ste, poglejte — 13.20 Nebeške ptice (2. del nadaljevanke) — 14.30 Nikoli te ne bom pozabila (sovjetski mladinski film) — 16.00 Sedem TV dni — 17.00 Narodna glasba — 17.30 Grunto-včani (9. del nadaljevanke) — 18.30 Prisrčno vaši — 19.30 Dnevnik 2 — 20.15 Patton (ameriški film) — 22.00 Dnevnik 3 — 22.15 Nočni program (Dinastija; Sledge Hammer) — 0.15 Poročila
NEDELJA, 2. IV.
8.45	— 23.35 TELETEKST
9.00	POROČILA
9.10	VIDEOSTRANI
9.15	ŽIV ŽAV
10.15	SAFARI, 6. del nadaljevanke
10.45	KRI IN ORHIDEJE, ponovitev zadnjega dela nadaljevanke
11.30 POROČILA
11.40 DOMAČI ANSAMBLI: BRATJE IZ OPLOTNICE
12.10	KMETIJSKA ODDAJA
13.10	POBEG V ZMAGO, ponovitev ameriškega filma
15.00	POROČILA.
15.10	GLASBENA PARADA RADENCI 89
15.45	PRISLUHNIMO TIŠINI, ponovitev
16.30	DNEVNIK 1
16.45	GOSPA BOVARY. ameriški film
18.45	RISANKA 19.00 TV MERNIK
19.30	DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA
20.20GOSPOSKO ŽIVLJENJE STIPA ZVONAROVA. drama TV ZG 21.25 PODARIM-DOBIM, žrebanje 22.55 POROČILA 23.05 VIDEO STRANI
20.05 Cousteaujevo ponovno odkrivanje sveta (7. del) — 21.00 Skica za portret — 21.35 Reportaža z nogometne tekme Di-namo:Hajduk — 22.00 Športni pregled
TV ZAGREB
DRUGI PROGRAM
10.00 Danes za jutri — 13.00 Športno popoldne — 19.00 Da ne bi bolelo: Posvetovalnica za starše — 19.30 Dnevnik —
9.20 Poročila — 9.30 Otroška matineja
—	11.00 Kmetijska oddaja — 12.00 Izobraževalna oddaja — 13.00 Serijski film za mlade — 14.00 Nedeljsko popoldne — 16.30 Potopis — 17.00 Igrani film — 18.45 Risana serija — 19.10 Igre na srečo
—	19.30 Dnevnik — 20.00 Nebeške ptice (3. del nadaljevanke) — 21.00 Mama ima sto let (španski film) — 22.30 Dnevnik — 22.50 Nočni program — 0.50 Poročila
PONEDELJEK, 3. IV.
9.45	— 13.35 in 16.00 — 23.10 TELETEKST
10.10 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK UTRIP
ZRCALO TEDNA TV MERNIK DA NE BI BOLELO OČI KRITIKE OBLJUBA, ameriški film 13.25 VIDEO STRANI 16.15 VIDEO STRANI 16.30 DNEVNIK 1
16.45	MOZAIK, ponovitev
18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
RADOVEDNITAČEK SOZVEZDJE BELE MURVE
19.05	RISANKA 19.30 DNEVNIK 2
20.05	ZAROTA IN IZDAJA, 1. del drame TV BG
DRUGI PROGRAM
Prvi del drame se dogaja v času, ko sta Stalin in Molotov poslala pismo jugoslovanskemu partijskemu in državnemu vodstvu in ga obtožila, da se je oddaljilo od temeljne smeri socializma in boja za komunizem. V središču pozornosti so osebnosti našega najvišjega partijskega in državnega vodstva, pomembno vlogo ima tudi rusko veleposlaništvo v Beogradu. 21.40 OSMI DAN 22.20 DNEVNIK 3 22.35 OPERA MOBILE 23.00 VIDEO STRANI
i 6.30 Satelitski programi — 17.45 Po brezkončnosti sveta — 18.15 Svet športa ,— 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 Po sledeh napredka — 21.05 Ca-mel Trophy: Kanarski otoki — 21.35 Svet na zaslonu — 22.15 Videogodba
TV ZAGREB
8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Sedmi veter — 9.00 TV v šoli — 12.30 Poročila — 12.45 Prezrli ste, poglejte — 15.10 Poročila — 15.15 Nočni program
—	17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Izobraževalna oddaja — 18.05 Številke in črke — 18.25 Videokrog — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 TV drama — 21.00 Resna glasba — 21.50 Dnevnik 3
—	22.10 Nočni program — 0.10 Poročila
TOREK, 4. IV.
22.55
9.45	— 11.45 in 16.00 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI
10.10 MOZAIK — ŠOLSKA TV 11.35 VIDEOSTRANI 16.15 VIDEOSTRANI
16.30	DNEVNIK 1
16.45	MOZAIK, ponovitev
17.45	VIDEOSTRANI
17.50 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.20 DOBRO JE VEDETI
19.30	DNEVNIK 2
20.05 NASLEDNICA, 1. del angleške nadaljevanke
Gre za nadaljevanje priljubljene Boga-
tašinje Emme Harte. Osrednja osebnost te nadaljevanke je Emmina vnukinja Paula, kije bila vedno ljubljenka stare matere in njena dedinja. Paula je pokončna, vztrajna in lepa, v poslovnem življenju uspešna, v zasebnem pa ne preveč, dokler se kljub možu in naraščaju dokončno ne naveže na svojo staro simpatijo. Nadaljevanka ima štiri dele.
21.05 DINAR 21.50 DNEVNIK 3 22.00 JAZZ NA EKRANU 22.45 VIDEO STRANI
—	19.30 Dnevnik — 20.00 Žrebanje lota
-	20.05 Žarišče - 20.35 Človek, ki ste ga z užitkom sovražili (angleški film) in Pohlep (ameriški film)
TV ZAGREB
DRUGI PROGRAM
17.00 Satelitski programi — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Naša pesem
8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Otroški spored — 9.00 TV v šoli —• 12.30 Poročila — 12.45 Izobraževalna oddaja
—	15.10 Poročila— 15.15 Nočni program (ponovitev) —17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju
18.05 Številke in črke — 18.25 Znanost
—	19.10 Risanka— 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Žrebanje lota — 20.05 Trda kot kamen (kanadski film) — 21.40 Dnevnik 3 — 22.00 Kontaktni magazin — 23.30 Poročila
SREDA, 5. IV.
23.20
9.45	— 12.10 in 16.00 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI 10.10 MOZAIK:
OSMI DAN
SVET NA ZASLONU
CAMEL TROPHY, ponovitev
12.00	VIDEOSTRANI
16.15	VIDEOSTRANI
16.30	DNEVNIK 1
16.45	MOZAIK, ponovitev
18.15	VIDEOSTRANI
18.20	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.20	DOBRO JE VEDETI
19.30	DNEVNIK 2
20.05 FILM TEDNA: KOMISARKA, sovjetski film
Film Komisarka je bil 20 let v »bunkerju«', na lanskem berlinskem festivalu pa je dobil srebrnega medveda in nagrado katoliške in evangeličanske žirije. Ta mojstrovina predstavlja izsek iz državljanske vojne po oktobrski revoluciji iz čisto novega, posebnega zornega kota. Glavna junakinja, komisarka Klavdija, je stroga, pogumna vojakinja z malo ali nič ženske privlačnosti. Vendar jo nosečnost spremeni, še posebej, ko spozna revno židovsko družino, pri kateri si uredi zatočišče za porod. Komisarkin otrok je simbol življenja, ki mu ona ni kos. Njena vrnitev v vojaško enoto, ko otroka pusti pri židovski družini, je svojevrsten izraz kapitulacije.
21.50 DNEVNIK 3
22.10	SVET POROČA
23.10	VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
17.00 Satelitski program — 18.30 Studio Maribor — 19.00 Rojstvo človeka (1. del oddaje o Turčiji) — 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 Športna sreda — 22.35 Satelitski programi
TV ZAGREB
8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30
Super babica — 9.00 TV v šoli — 12.30 ‘ 5 Sol
Poročila — 12.45 Šolska TV — 15.10 Poročiia — 15.15 Nočni program (ponovitev) — 16.45 Izobraževalna oddaja — 17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Super babica — 18.05 Številke in črke — 18.25 Dokumentarni program — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Filmski večer — 22.30 Dnevnik 3 — 22.50 Nočni program — 0.50 Poročila
ČETRTEK, 6. IV,
9.45 — 11.50 in 16.00 —
TELETEKST
10.00 VIDEO STRANI
10.10 MOZAIK - ŠOLSKA TV
11.40 VIDEO STRANI
23.45
16.15 VIDEOSTRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK, ponovitev
18.20	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.20	DOBRO JE VEDETI
19.30 DNEVNIK 2 20.05 TEDNIK
21.00 KAJNOV NASMEH, I. del francoske nadaljevanke
Nadaljevanka se odvija v letih 1930— 1950, obravnava pa večno temo o bratih
sovražnikih in ima šest delov.
21.55 DNEVNIK 3
22.05 V ŽRELU ŽIVLJENJA, jugosl. film
22.35 VIDEO STRANI
grajski TV program — 19.00 Čas, ki živi — 19.30 Dnevnik — 20.05 Žarišče — 20.35 Mali koncert — 20.45 Mostovi — 21.15 Oči kritike — 21.45 Pogledi (oddaja o kulturi) — 22.50 Satelitski programi
DRUGI PROGRAM
17.00 Satelitski programi — 18.00 Beo-
TV ZAGREB
ročila — 12.45 Izobraževalna oddaja' 15.10 Poročila — 15.15 Nočni prog«® (ponovitev) — 17.15 Dnevniki—j'-Poletavček — 18.05 Številke in 18.25 Zakonska pravila— 19.10Risan^ — 19.30 Dnevnik — 20.00 Politični««:
gazin — 21.05 Videoklub
22.0;
8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Poletavček — 9.00 TV v šoli — 12.30 Po-
Dnevnik 3 — 22.30 Nočni program-0.30 Poročila
L16 fai.
čESir
Novice^ Minute s klasiko, 17.00 Tema, 17.30 Želeli ste, poslušajte! 18.00 Kro-■nika, 18.30 Biba, TV spored danes.
SOBOTA:
8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Izbor pesmi tedna, 10.30 Novice, 10.45 Na sončni in
Vsakemu svoj radiooddajnik?
Ribnica in Kočevje načrtujeta po svoje
RIBNICA, KOČEVJE — Kočevarji si žele močno regionalno postajo, ki bi pokrivala širši prostor, med njim seveda tudi ribniško občino, ki bi imela sodobno opremo in bi bila tudi nekakšna konkurenca novomeškem Studiu D. Ribničani pa pravijo, naj bi imeli dva studia: v Kočevju in Ribnici, ki pa bi oddajala na isti valovni dolžini. Ribniški odbor že pripravlja dokumentacijo. Lokacija naj bi bila v mladinskem domu ali v domu TVD Partizan. Ureditev naj bi veljala skupaj z opremo okoli 50.000 DEM. Zaposleni pri ribniškem radiu bi se vključili v bodočo delovno organizacijo, ki bo združevala še knjižnico in muzej.
Kaže. da imajo v Ribnici in Kočevju dovolj denarja za ti investiciji (hkrati pa ga nimajo za skromno sofinanciranje Dolenjskega lista). Nihče tudi še ni resno razmislil o tem, da ne bi kazalo Studiu D v Novem mestu konkurirati, ampak morda sodelovati kar z njim, saj se njegove oddaje odlično slišijo po kočevski in ribniški občini.
M. GLAVONJIČ
Znameniti baron
je mnogim nepoznan
Ob 300-letnici Slave vojvodine Kranjske
Ob 300-letnici tiskanja Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske pošiljam s tem zapisom skromen spominček na omenjeni zgodovinski dogodek.
Med Hrvati je slišati ponosne izjave, da je bil njihov rojak Pavao Ritter Vitezovič najbližji Valvasorjev sodelavec in daje več let z njim živel in v Bogenšperku delal topografijo za Slavo. Posebno so hvaležni Vitezoviču, ker je pomagal, da je Zagreb tedaj prišel do znamenite Valvasorjeve knjižnice. Učeni in bogati baron Valvazor se je s pripravo in tiskanjem veličastnega dela Slava vojvodine Kranjske toliko zadolžil, daje moral razprodati vse svoje bogato imetje in tako tudi priljubljeno in dragoceno knjižnico. Ko je učeni in pametni Vitezovič ocenil, za kolikšno kulturno vrednost gre, je nagovoril tedanjega škofa Mikuliča, daje kupil omenjeno knjižnico. Takoso okrog 10.000 dragocenih knjig preselili z Valvasorjevega Bogenšperka v Zagreb in to mesto je tedaj po zaslugi Valvasorja in Vitezoviča postalo hrvaško kulturno središče.
Za sedaj toliko. Želel pa Bi, da bi se Valvasorja ob proslavi 300-letnice Slave spomnil tudi Dolenjski list, saj je znameniti človek mnogim Dolenjcem neznan, čeprav je živel in delal na Dolenjskem.
KAREL JAKŠE
senčni strani Gorjancev, 11.00 Lestvica novosti, 12.30 Pionirska oddaja. 13.30 Čestitke in želje naših poslušalcev, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Strižemo zastonj, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes.
ČETRTEK:
8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna,
10.30	Novice, 11.00 Studio D včeraj, danes, jutri, 12.00 Predstavitev Dolenjskega lista, 12.30 Novice, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Vse manj je dobrih gostiln, 18.00 Kronika,
18.30	Biba, TV spored danes.
PONEDELJEK:
8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Strižemo zastonj — ponovitev oddaje, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Lestvica narod-no-zabavne glasbe, 17.10 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes.
PETEK:
8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna,
10.30	Novice, 11.00 Želeli ste, poslušajte,
12.30	Novice, 13.30 Športna oddaja,
14.30	Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30
TOREK:
8.00	Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 12.30 Novice, 13.30 Pogovarjamo se z... 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Minute s klasiko,
17.00	Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes.
SREDA:
8.00	Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D. Pesem tedna,
10.30	Novice, 11.00 Prispevki iz gospodarstva, 12.30 Novice, 13.30 Glasbena ura, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna,
16.30	Novice, Čestitke in želje naših poslušalcev, 17.00 Strokovnjak v studiu,
18.00	Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes.
J|
ti/roeUaAjtvo'
bdkv
SADILI SMO TOPOLE
Učenci smo se 2. marca udeležili delovne akcije v Vrbini, kjer smo sadili topole. Topole smo ovijali, da jih ne bi obžrle srne. Pri sajenju topolov smo zdržali do konca, čeprav smo bili utrujeni, in se je izplačalo. Žaslužili smo 1.710.000 din. ki nam bodo prišli prav za končni izlet.
DANICA STRGAR OŠ Artiče
IZPOD PERES ROMSKIH PISCEV
»Najraj bi ov najbarede, najbarvalede. Spremenin bi Žabnjako do najhederede mesto,<< je napisal Andelko Brajdič iz 6. c osnovne šole XII. SNOUB Novo mesto v šolskem glasilu Zoro mengero vešoro — Iz naših logov. Njegovi prijatelji so ga najbrž razumeli. Za vse tiste, ki romskega jezika ne poznajo najbolje, pa povejmo, da je Andelko rekel tole: »Najraje bi bil velikan, najbogatejši. Spremenil bi Žabjek v najboljše mesto.« V glasilu Zoro mengero vešoro, ki je časopis romskih učencev na omenjeni šoli, je sicer še veliko spisov in risbic.
ZGLEDNO DELO
Uslužbenec v novomeški lekarni, doma iz Trebnjega, si zasluži javno
pohvalo. Želela bi še več takih ljudi, sposobnih za službo, v kateri delajo. Omenjeni lekarniški delavec je prijazen in vljuden in je pripravljen vsakemu pomagati z nasvetom. Za zgled bi si ga lahko vzeli najrazličnejši trgovci. Tej pohvali dodajam svoje lepe želje za mnogo sreče in zdravja ob 8. marcu, ki so namenjene vsem prijateljicam.
ANA DRAŠLER Uršna sela 23a
DANAŠNJI ŠOLARJI
Mislim, da je današnji šolar preobremenjen z natrpano učno snovjo. Verjetno bi bilo potrebno, da bi delavci Zavoda za šolstvo še enkrat obdelali programe, izpustili odvečno snov in dodali tisto, kije potrebna. Pri kemiji na primer uporabljamo učbenik, iz katerega so se učili že moji starši. Zagotovo je kemija v tem času kaj napredovala, zato bi morali napredku prirediti tudi ubčenik. Pri nemškem jeziku uporabljamo srbohrvaški učbenik, ki je zelo obsežen, zato lahko v njem predelamo le najpomembnejše. Mogoče bi bilo tudi dobro, da bi materin jezik imeli na urniku vsak dan kot ga imajo po nekaterih državah.
MATJAŽ MIŠIČ, 8. r.
OŠ dr. Antona Debeljaka Loški potok
REVIJA PEVSKIH ZBOROV
V Mokronogu smo imeli revijo pevskih zborov občine Trebnje. Nastopili so otroški in mladinski zbori iz vseh central-
nih šol občine in dva zbora glasbene šole. Tudi pevci OŠ Šentrupert so po daljšem času zopet nastopili v zboru, ki ga vodi Marjana Ogrinc. Zapeli so tri pesmi. Revijo so zaključili pevci iz pobratene občine Velika Gorica. Polna dvorana mokro-noškega kulturnega doma je dokaz, da tudi odrasli radi prisluhnejo petju mladih.
BISERKA ŠKARJA, 6. r.
OŠ dr. Pavla Lunačka, Šen
entrupert
Radio Sevnica
(
\
NEDELJA:
8.00 Začetek programa, 8.15 Pesem tedna, 8.30 Kmetijska oddaja, 9.30 Kronika, obvestila, 11.00 Mali oglasi. 12.30 Čestitke in želje naših poslušalcev
ČETRTEK, 30. 3.	.
17.00	— Uvod in napoved spored8 17.15 — Aktualno
17.50 — Izobraževalna oddaja
18.10 — Vse v enem košu
18.25 — Glasbena oddaja	J
19.00	— Vključitev v skupni preg«1" dijskih postaj Slovenije
[
1
niti
SOBOTA, 1.4.	.
17.00	— Uvod in napoved sporeda
17.10	— Uganke iz domače občine
18.00	— Glasbena uganka
18.10	— Ugibanje kraja	.
19.00	— Vključitev v skupni prog««
dijskih postaj Slovenije	rj
Vi
NEDELJA, 2.4.	. Mi
10.30	— Uvod in napoved sporeda	^
10.50	— Kmetijska panorama
11g
11.30	— Vesti za drobno gospodam	se
11.50	— Aktualno	I'1
12.15 — ZVN	PO
13.00	— Nedeljski poročevalec	Že
13.30	— Čestitke naših poslušalce	^
fot
SREDA, 5.4.	. Vr
17.00	— Uvod in napoved sporeda
17.05 — Informativna kronika	-j	*
17.20 - Tematska sreda (Naši kraj	Le
ljudje)	:	Ve
18.25 — Glasbena oddaja .	JO,
19.00	— Vključitev v skupni Pr°8 ja lokalnih radijskih postaj Slovenije
VSI ZA: DENAR	Ji
ALI SRCE?	j	ča
Tehnika seje razvijala, prihajali	a
zdravniki, medicinske sestre, nove ce, drugi novorojenčki, hiša, y ^
*
jevajo, pa je ostala ista. Sto let j™3 a;j( Se more nuditi možnosti za sodode^jj, ^
bivanja in dela. Tako je v naši por	ta|; v0
ci. Od vseh nas je odvisno, ali rUjL dj fot drugače. Resje, da so težki časi,
ni denarja. Toda ali je tudi res, da	jj
Pnnavliamo tarnamo. Stoka»» JU
srca? Ponavljamo, tarnamo, Sltj,v"22ajhn8 . je nataliteta Slovencev nizka, Pr jj T
je nataiiteia Slovencev “rl	«A :
za obstanek. Naredimo kaj! Ah . j|(> Ul bi radi imeli porodnišnico na r. nei Tli veka, hočemo preveč? Zdi se m • ^of' la, Mogoče, čez nekaj let, bomo jaz golJ, rj<, sošolke na mestu zdajšnjih mami —t ^
z grozo v očeh gledale podgane, se „ p, „ le po sobah in čakale toplo v _
j, «
odločitvi imata pomembno vlogo^ 8 p? človeško razumevanje. Le k	C
VANJA WŽ»«.;
. VA OŠ MirnaPf *
SLABE DELOVNE RAZMERE NASOLI.
Naša gospodinjska učilnica?« |0vaj tega imena. Nahaja se ravno P0".An0u i nico, zato smo deležni velikega razbijanja nad našimi glavami. 1	^
sam štedilnik, okoli katerega se p Jar vsi, ki hočemo kaj skuhati a dati v lonec. Tovarišica se trudi« o* istr pouku sodelovali vsi kljub Prost agl)' ski in slabi opremi. Za samoprisp aj: sujemo ravno o pravem času. yP[iu|iiii bodo naši starši in ostali občani prisoj, našim težavam in prav zaradi nase
mi
ne
ske šole glasovali »ZA«. pgjviC, ^ OŠ XILSNOUB Novo
DRAGI STARAJ;, novomeščan-
Naša šola je bila zgrajena pred	^(‘
380 učencev, zdaj pa jo obis„vJ0zii°' učencev. Učenci štirih razredov s
Šmihel, zato vas prosimo, d* J:vašil1 »ZA«. Glasujte tako, da bodo im |ep naši otroci boljše pogoje za učenj
prihodnost.
ANA ŠEPlC'
6'
TREMA IN PRIZNA^
Nestrpni smo sredi ry*arc*. ^ovin* pomemben obisk; na šolo je pr|5la rka Radia Ljubljana, urednica . od Mladinski in pionirski tednik, ‘ J• Zelo prijetno presenečeni smo r ^ lu daje ženska čisto preprosta in, kj* |^0) je zdelo še boljše, prava klepetulj naš novinarski krožek gostji P rgjf svoje delo, se je okrog mize kar f) vednežev. Poiskali smo mirnejši P^ tp v miru posneli nekaj naših zapis0 :(l>. mišljanj. Ker takega dela še msm rep smo imeli pred mikrofonom j Ja«f treme. Bili smo ponosni, ko nam J d,l,p.™,ie»«&AK M
LUCIJA SOI ,)
OŠ Savovi
KRAJEVNI PRAZNI* V GLOBOKEM w ,
Ob letošnjem kulturnem _ , našem kraju smo bili priča p mu koncertu pihalne godbe '^,0pe svečani seji, na kateri so med dr delili tudi krajevna priznanja, '^j^lovk nemu programu, v kateremsnr!0f li tudi učenci OŠ Globoko. Js'0""^# bila v prostorih naše šole tudi razs ^ in skulptur Jožice Komadina, k'J ^ (j|<r mladost preživela pri starih starši bokem.	, .-ng1
JASMINA Sggj*
DOLENJSKI LIST
St. 13 (2067) 30. marca
«
BiH'
FanfhodkUPa^ dobro zrezirana reklamna igra.
vj nnah°dl P° .mestu gor in dol, se kdaj pa kdaj posta-Mim„°?r!i0 in zre zamišljeno v globino pod seboj, se ti iHdoc''k's'ne morejo kaj, da se ne bi sklonili in valrum 02,rl' čez °9rajo, se zgrozijo. Skok v deroče
f, samne ret<e 9loboko spodaj bi bil s te višine pravi SebQmor Zato radovedno postanejo in čakajo, kaj ji rno«?t^OCiil0 s fantom v kopalkah, stoječim na ogra-Podvink’k' oaitno namerava storiti ta vratolomni žete v f ° Jeradvodenost na višku, je treba pobrati (tovori a-nt ni sam- Njegovi agenti se približajo ra-fo^em. »Bi radi videli, kako bo skočil? Bi radi
^end; 1'"
f* Č°"
n^r se interes kaj hitro ohladi, ko zvejo za ce-,prg® nočete fotografirati, plačajte tri milijone.«
tiar ?’ 'Ul Ud nama most in skakalec nista niti malo *ara’riie*prav sva Pnšla sem v Mostar pravzaprav le iramnir^3' Hote|a sva na lastne oči videti sloviti * ti most, ki se iz turških časov, tam od sredine
^jeTeke*N® St°let*a'v ele9antnem loku proži preko
severiake ^eretve-ln hotela sva videti in poslikati, trn- skohiti,6 b'to bi'° mogoče, skakalce, ki si drznejo uit vod0 vz m°stia v, kot pravijo, 29 metrov nižje ležečo
,i fotoarafendar 'ma vsaka stvar svoje meje. Cena za f1" ničra7lran)e se nama zdi pretirana. Fantje nimajo Juonciamevna)a za bratstvo in edinstvo in to, da sva
W rtrv? ^ana. Pokažfiin na fntnanarat in \/Qnta ip
PesnL°Vana' p°kažejo na fotoaparat in vsota je ^ in čakamen)cna: ”Tn milijone.« Midva pa vztrajava
T in čaifčii S,na: ”1 ri milijone.« Midva pa vztrajava
Vi Misliva ^a' bo ze našel fric’ ki bo t0 Piačal,« s 0y la, arn Ir?se Popraviva, da bova skok ne samo vide-
i am ■ H' 'M' civiva, oa Dova skok ne samo viae-1,1 r'stov aa *UCli foto9rafirala. In res, nekaj nemških tu-Parato i fapl?te v diskusijo o ceni, kažejo na fotoa-stopj vkončno izvlečejo denarnice. Sedaj fant ne
stopj vp- uncno izvlečejo denarnice. Sedaj fant ne re v ?PuC na °9rai° samo za reklamo, srepo se zaz-Fotonr=«nf valove Pocl seb°j in se požene v globino, v re|<j p, aParati škrtnejo. Fant za trenutek izgine razidei ° pa 'zplava nekaj metrov niže. Turisti se
razidp p 10133 lzP'ava nekaj metrov niže. Turisti se nazai n P° ulicah starega mesta, fant se povzpne midva « most in vse skupaj se prične znova. Tudi ^mški a-Zadovo^na' Konbno sva dobila nekaj na
VhrM,P0^0V0 POLJE POSTAJA VRT
Orl i 0 k*eretve sva prišla preko Popovega polkom in rans^e °bale sva se odlepila nad Dubrov-. SpHa se P° sledi starega čirota, čigar kolovoz je 'ignila^ Jasno videti v hercegovskem kamenju,
rskih 'a-no Kot miza’vse naokoli pa veriga belih min; Čr,šacev> ki se strmo spuščajo proti plodni
Burnik 6tic9°[a;najvišje je po9orle BJe'ašice, so urn|k| tisočletja odnašali Dlodno zemlio in io
5 naikr® i ravnici' Ni čudno torej, da je to polje ai ni n J P odnih v Jugoslaviji. Zadnja leta, ko sc reke Thi' k0masacij° zemliišč’ regulacijo stru-
ro nn-sk,j° v nekoliko višji legi. Polje ima rpm Hn-a nikov' kamor izginja tekoča voda, ob avnin 6V)U pa le"'' bruhajo vodo na dan in šir-set in Sx sPremeni v eno samo, ponekod tudi ■m metrov globoko jezero. Kot je prišla, ahn?Lda ,udi hitro odteče.
'ičpii ,otfi naravne sile, so leta 1980 na tem pol-dnbrZ vel|kim projektom, podprtim s štirimi mili-arjev posojila, ki ga je dala mednarodna ba-
Ostanki trdnjavskega obzidja v Gabeli dajejo sicer mogočen vtis, vendar so to »le« ostanki stare beneške in turške utrdbe, pod katero, tako trdijo arheologi, je le živa skala, ne pa ostanki stare Troje, kot je domneval mehiški zgodovinar Roberto Salinas Priče.
Bogomilski nagrobniki, tako imenovani stečki kamni, so posebnost, vredna ogleda. Precej jih je gladkih, v Radimlji pa jih je skoraj polovica tudi okrašenih. Nosijo upodobljene ljudi, ptice, živali, viteške turnirje in lovske prizore, najbolj pogost motiv pa je vinska trta v obliki križa.
nka za obnovo in razvoj, ter tako pridobili 900 ha plodne zemlje. Odstraniti so morali veliko kamnitih pregrad, ki so jih v stoletjih postavili prebivalci tega čudnega polja, zgraditi namakalne naprave in urediti rečno strugo tako, da voda v času suše ne bi izginjala v številnih ponikalnicah, v času deževja pa ne prestopala bregov. Sedaj je prvi del zaključen, preostane pa še urejanje spodnjega dela polja, kjer je še kakih 1500 ha zemljišč. Tudi tu bodo s komasacijo in agromelioracijo uredili polja, ki bodo dajala prebivalcem te dežele precej več, kot pa so jim v preteklosti. Kajti rdeča hercegovska zemlja je nenavadno plodna in podnebje je tudi nekaj posebnega. Tukaj uspeva najboljši virginijski tobak v Evropi, vse vrste sadja, trt, povrtnin, od poljščin pa koruza, pšenica in krompir. Glede na bližino obale je dober izkupiček tako rekoč zagotovljen.
Ko sva se vozila po tej lepi dolini, je bil ravno čas trgatve. Presenetilo pa naju je, da sva v naseljih videla veliko zapuščenih hiš. Je mar prišel sem napredek prepozno in številnih izseljencev, ki so prej zapustili ta kraj, nemočni v boju z naravo in odmaknjeni od sveta, ne bo več nazaj? Dokaz nekdanjega bogatega življenja v teh krajih so številna pokopališča. Videla sva jih ob vsakem naselju, pa tudi zunaj njih. Najino pozornost so zbujali zlasti veliki, grobnicam podobni kamni, goli, nekateri pa tudi z lepo vklesanimi ornamenti. Nekaj časa sva ugibala, kaj naj bi to bilo, potem pa naju je le spreletelo spoznanje. Seveda, bogomili! Ravno pravi čas, kajti skoraj bi zapeljala mimo enega najlepših bogomilskih pokopališč v Jugoslaviji. Čisto nepričakovano sva ga zagledala na levi strani ceste.
MED BELIMI STEČKIMI KAMNI
Radimlja. V soncu se bleščijo beli kamni raznovrstnih oblik in velikosti, postavljeni brez vsakega pravega reda. Pokopališče skrivnostne verske ločine bogomilov. Zraven je restavracija, ki nudi prijetno senco in jedi na žaru. Informacij pa bolj malo. Natakarje vedel povedati leto, kar sva že sama vedela: daje to staro pokopališče že zdavnaj opuščeno in kar precej poznano. T o sva videla pozneje, ko sva se sama odpravila med te čudne kamne. V visoko travo so številne noge obiskovalcev vteptale stezice, saj, kot kaže, za to kulturno dediščino nihče ne skrbi. Sodelavci beograjske televizije so malo prej pobrali svoje naprave. Očitno so snemali kadre za kakšno kulturnozgodovinsko oddajo. Tako sva med belimi kamni ostala sama.
Kdo so bili pravzaprav bogomili? Zgodovinski podatki pravijo, da je ta verska ločina nastala v desetem stoletju v Bolgariji, nato pa se je, stalno preganjana, širila v nedostopne kraje Makedonije, Bosne in Flercegovine, kjer je ostala najdlje pri življenju. Preganjali so jih bizantinski cesarji, pa tudi papežu vdani kralji in knezi z balkanskega polotoka. Uradni cerkvi so bili vsekakor močan trn v peti, sicer jih ne bi tako zagrizeno preganjala. Kajti bogomili so priznavali le novi testament, pa še tega so tolmačili po svoje, starega pa so zavračali. Po njihovem je vsa materija, pa tudi človek, satanovo delo, naloga pravega kristjana pa je, da to materijo premaga, da je vzdržen do žensk, mesa in vina, ne sme rojevati otrok in ne imeti osebne lastnine. Seveda je bilo to strogo načelo prihranjeno le za najbolj posvečene, ostali verniki so se ga le delno držali, po smrti pa so prejeli krst, ki jih je odvezal zemeljskih grehov. Fevdalcem, cerkvenim in posvetnim, je šlo zelo na živce tudi njihovo nepriznavanje cerkvenega reda, posesti in plačevanje desetine. Prav vneto preganja-
nje bogomilov s krščanske strani je olajšalo delo Turkom, ko sc zasedali Bosno in Hercegovino, saj se je veliko prebivalcev raje odločilo za Turke kot pa za kristjane, ki so tako strogo ravnali z njimi. V oddaljenih hribovskih krajih se je bogomilstvo ohranilo vse do sredine devetnajstega stoletja.
Bogomili so bili proti cerkvenemu sijaju in proti cerkveni umetnosti, zato se je za njimi ohranilo le malo. Uničevali so cerkve, ikone, kipe in razpela, saj sojih smatrali za pregrešne idole. Edino, kar je ostalo za njimi, so nagrobni spomeniki, pa še ti so povečini goli, zlasti tisti starejši. Na mlajših je opaziti razne v kamne vklesane podobe, ki nekaj povedo o načinu njihovega življenja in verovanja. V Jugoslaviji, največ pa v Bosni in Hercegovini, so našteli vsega skupaj približno 59.500 nagrobnih kamnov. Prav v Radimlji so kamni najbolj zanimivi, saj jih je bolj ali manj okrašenih skoraj polovica. Pravijo, da so bili okrašeni nagrobniki postavljeni le bolj znamenitim osebam. Med sprehodom po tem opuščenem pokopališču sva opazila vklesane podobe oseb, živali, različnih rastlin, največ pa je bilo upodobljenih trtnih vitic, tudi v obliki križa, saj so imeli bogomili Kristusa za čisto trto, iz katere se rojevajo grozdi, pravi učenci in verniki. Le s težavo sva se ločila od teh pomnikov zanimive, a davno izginule verske ločine in se pri Počitelju spustila v dolino reke Neretve.
NA PRIZORIŠČU TROJANSKE VONJE?
Neretva, zibelka starodavne kulture? Južno od Mostarja se kmalu soteska razpre v veliko, plodno ravnino s sredozemskim podnebjem, ki se razteza vse do razvejenega rečnega ustja, kjer se vode te ponosne in divje hčerke gora srečujejo s slanimi vodami Jadranskega morja. Zadnjih dvajset kilometrov reke je plovnih tudi za večje ladje, vse do rečnega pristanišča Metkovič. So semkaj priplule grške bojne ladje, da bi kaznovale Trojance za lepo Heleno?
Preveč lepo se vse skupaj sliši, da bi bilo lahko res. Pa vendar naju radovednost premaga. Tukaj v bližini je Gabela, za katero mehiški hotelir in filolog Roberto Salinas Priče trdi, da stoji na slavnih ruševinah nekdanje T roje. T a njegova predpostavka je v znanstvenih krogih zbudila kaj malo zanimanja, saj je znano, da so pravi temelji tega antičnega mesta že zdavnaj odkriti v Mali Aziji, Priče pa razen svojih študij in razlaganj Homerjeve pesnitve o Iliadi ni ponudil še nobenega preprečljivega dokaza, zato pa je njegovo misel z naklonjenostjo sprejelo domače turistično društvo v Čapljini, ki je videlo v tem lepo priložnost za razširitev dejavnosti. T udi jugoslovansko časopisje se je na dolgo in na široko razpisalo o tem. Zavijeva torej preko mostu na drugo stran Neretve in po nekajkratnem povpraševanju le najdeva Gabelo. Vasica na rahli vzpetini je kaj malo primerna za množični turizem. Se midva z avtodomom komaj prikrmariva po ozkih uličicah med hišami do brežička ob vasi, kamor naju usmerijo domačini. Kažipota namreč ni nobenega. Zapeljeva skozi nizko poraščeno grmovje in ze sva pri trdnjavskih ruševinah, pod katerimi naj bi se skrivali ostanki nekdanje Troje.
Na travniku med ruševinami se mirno pase nekaj krav, nič sluteč o kaki antični znamenitosti, ob ruševinah pa poseda vaška mladina in si sončno popoldne krati s prepevanjem pesmi, ob spremljavi kitare in ob požirkih domačega vina. Ker meniva, da bi bile krave bolj slab informator, najprej usmeriva korak k mladincem. Prijazno nama povedo, da se
£	V ****.*£%£


----*
Fant se je za dober denar pognal z znamenitega mostu v 29 metrov nižje tekočo reko. Najin fotoaparat ga je »nabodel« na stolp džamije, ki pa je daleč v ozadju.
tudi njim zdi misel o Troji zelo zanimiva. Če ne zaradi drugega, že zaradi tega, ker bi turistični živžav hitro pripomogel k spreminjanju pretežno kmečkega kraja, kjer je sicer težko dobiti zaposlitev. Pred leti je prišlo sem več radovednežev, tudi strokovnjakov, pa so malo pobrskali in zopet odšli. T udi smerokaze so imeli postavljene, pa jih nekateri zlobneži kaj hitro odstranijo. Pravijo, da je v vasi sicer še precej zgodovinskih najdišč. Kjerkoli kopljejo za nove zgradbe, naletijo na stare temelje. Potem pridejo arheologi, pa zopet nič. Kaže, da je tudi mladina tukaj že pričela dvomiti, da se bodo uresničile sanje, ki jim jih je vcepil Priče s svojo teorijo o Troji. Pravzaprav pa je pričel dvomiti celo Priče sam. Na tem mestu kjer so razvaline turške in beneške trdnjave — priznati je treba, da so tudi te prav mogočne in vse spoštovanje zbujajoče — naj bi po njegovih novejših domnevah bilo antično mesto llios, prava T roja pa naj bi bila na drugi strani Neretve, v Ošaničih blizu Stolca.
Skozi grmovje in mimo krav, na katerih prijaznost pa ne staviva preveč, se povzpneva na mogočen trdnjavski zid in občudujeva lep razgled po dolini Neretve. Kar pravšnje mesto za trdnjavo. Tako so mislili Turki in Benečani. Če so tako mislili tudi stari Grki, pa prepustimo sodbam in domišljiji strokovnjakov. Ko se pozneje peljeva po cesti proti ustju reke, naju med visokim drevjem preseneti nenavaden prizor — izza grmovlja se prikaže velikanska ladja, ki pluje proti toku. Ne, ni ladja antičnih Grkov, čisto navadna tovornjača je, namenjena v pristanišče Metkovič.
kot svaYrdl?)avske9a obzidja se ne sprehajajo množice turistov, Hih ostai^i?e,a na an*ičnih krajih v Grčiji, ampak se na domnevna renir^* • stare T roje pase krava, ki se preveč očitno zanima e turiste. Naju je rešilo mogočno trdnjavsko obzidje.
I 6*0
Gabelski mladinci imajo svoje »žurke« kar na ostankih stare trdnjave. Sanje, da se bo njihov kraj kdaj lahko okoristil z ostanki pradavne Troje, so že padle v vodo, Gabela pa vendarle ni več tako anonimna, kot je bila pred senzacionalno razglasitvijo domnev Mehičana Pricea.
■112067) 30. marca 1989
Med grmičjem in krošnjami dreves ob reki se nenadoma pokaže tudi ta nenavaden prizor: tovornjača, na poti v rečno pristanišče Metkovič. Kakih 20 km navzgor je Neretva plovna. Zagotovo so tukaj pluli tudi Benečani in Turki. Kaj pa Agamemnon s svojo vojsko?
DOLENJSKI UST
15
Milan Markelj Tone Jakše
Z avtodomom IM V na jug Evrope
'OD STEČKIH
’ kamnov do domnevne
. troje
SVET
OSNOVNE ŠOLE MIRANA JARCA ČRNOMELJ
razpisuje prosta dela in naloge
RAVNATELJA ŠOLE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom o združenem delu, izpolnjevati še pogoje po zakonu o osnovni
strokovnem'zpatJman| 5 let delovnih izkušenJ P° opravljenem Mandat traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v roku 15 dni na OŠ Mirana Jarca Črnomelj — razpisna komisija.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni.
156 13
A
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE W LJUBLJANA
K sodelovanju vabimo delavke, ki bi opravljale delo po pogodbi v manjšem počitniškem domu v Piranu:
1.	KUHARICE
za vodenje dela v kuhinji, kuhanje in delitev hrane
2.	KUHINJSKE POMOČNICE - SERVIRKE
za pomoč pri delu v kuhinji, prodajo pijač in serviranje hrane
3.	POMOŽNE DELAVKE
za opravljanje pomožnih kuharskih del, pranje in pospravljanje sob in drugih prostorov
Prednost pri sklenitvi pogodbe imajo delavke z izkušnjami pri podobnih delih in nalogah.
Delo traja od 1. junija do 15. septembra 1989.
Pisne prijave z opisom delovnih izkušenj sprejemamo 8 dni po objavi na naslov:
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26, kadrovski oddelek.
157 13
i
AVTO MOTO DRUŠTVO NOVO MESTO
organizira
tečaj
za voznike inštruktorje
A, B, C kategorije ter predavatelje cestnoprometnih predpisov za območje Doienjske in Posavske regije
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	da imajo srednješolsko izobrazbo,
2.	da imajo najmanj 3 leta vozniško dovoljenje ustrezne kategorije,
3.	da v zadnjih treh letih niso bili kaznovani za kaznivo dejanje ogrožanja prometa ter da jim v zadnjih dveh letih ni bilo odvzeto vozniško dovoljenje zaradi vožnje pod vplivom alkohola,
4 da so zdravstveno sposobni.
Prijave naj kandidati oddajo pri matičnem AMD v svoji občini v
10 dneh po objavi v Dolenjskem listu.
163/13
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL TOZD ADRIA NOVO MESTO
VABI K SODELOVANJU
mlade, sposobne in ambiciozne komercialiste za prodajo prikolic ADRIA in proizvodov ostalega programa.
Pogoji:
—	visoka ali višja šola komercialne ali tehnične smeri
—	najmanj 2 leti izkušenj na komercialnem področju
—	izpit B kategorije
—	sposobnost opravljanja terenskega dela
—	2-mesečna poskusna doba
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh na naslov: Kadrovska služba IMV, Zagrebška 20, Novo mesto.
154/13
QC|
agrotehnika - gruda
Delovna organizacija AGROTEHNIKA — GRUDA proizvodnja, notranja in zunanja trgovina, servisi, n. sol. o., Ljubljana, Titova 38—40
delovna skupnost skupnih služb Ljubljana > Titova 38—40
išče pogodbene sodelavce:
KUHINJSKE POMOČNICE,
TOČAJKO IN SOBARICE
za sezonsko delo v počitniškem domu v Portorožu, Med vrtovi 2.
Stanovanje in hrana sta zagotovljena v počitniškem domu.
Prijave sprejema kadrovska služba, Ljubljana, Titova 38, do 10. aprila 1989
153/13
—	Skupščina občine Trebnje
—	Medobčinska gospodarska zbornica
—	Občinska raziskovalna skupnost
—	Občinska turistična zveza Trebnje
—	Obrtno združenje Trebnje
—	SOZ UNITEHNA Trebnje
razpisujejo
NATEČAJ
za izvirne (inovativne) ideje in spominke v občini Trebnje
i.
Namen natečaja je spodbuditi čim širši krog občanov za oblikovanje in izdelavo izdelkov domače in umetne obrti, ki bi služili kot turistični spominki.
II.
Natečaja se lahko udeležijo posamezniki, turistična društva, izdelovalci domače in umetne obrti, obrtniki, kmetje, OZD, obrtne zadruge, pionirske šolske zadruge, aktivi zadružnikov in vsi ostali, ki bi lahko s svojimi predlogi prispevali k boljši ponudbi spominkov.
III.
Poleg izdelkov domače in umetne obrti so turistični spominki lahko tudi razglednice (stare in nove), lepaki, nalepke, priponke, kopije starih zemljevidov, kopije muzejskih predmetov, maskote, jedilni listi in spominki kulinaričnega značaja, izdelki industrije v primerni opremi in ambalaži, diapozitivi, filmi in videokasete, predmeti s širokega področja premične in nepremične kulturne dediščine, grbi, zastavice, izdelki iz stekla, gline in keramike, voska, volne, platna, šibja, lesa, slame in drugi.
Spominki in ideje naj temeljijo na značilnostih trebanjskega turističnega območja in morajo biti zasnovani tako, da bo možna tehnična izvedba v vseh manjših serijah.
IV.
Komisija bo ocenila prispele izdelke in ideje ter podelila naslednje nagrade:
1)	1.000.000 din
2)	600.000 din
3)	300.000 din
Strokovna komisija si pridržuje pravico, da razpisanih nagrad ne podeli, če bo ocenila, da prispeli izdelki in ideje ne odgovarjajo natečajnim pogojem.
V.
Udeleženci natečaja morajo idejne osnutke s podrobnim opisom predložiti najkasneje do 15. 5. 1989 na naslov Skupščina občine Trebnje, Goliev trg 5.
Rezultati natečaja bodo objavljeni v istih glasilih kot razpis natečaja.
159/13
KREMEN
x Industrija in rudniki nekovin NOVO MESTO
Po določilih statuta delovne organizacije in po sklepu DS razpisna komisija
razpisuje dela in naloge:
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA DO
Kandidati morajo izpolnjevati poleg pogojev, ki so določeni z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki še naslednje:
— dcumajo visokošolsko izobrazbo smeri sorodne dejavnosti
—	da imajo 5 let delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delovnih nalogah,
—	da predložijo razvojni program DO.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave s potrebnimi dokazili najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Industrija in rudniki nekovin KREMEN, Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 9 — razpisni komisiji. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku prijavnega roka.
155/13
VARTEKS DO TRGOVSKA MREŽA
Poslovalnica Novo mesto Cesta komandanta Staneta 13
objavlja
prosta dela in naloge
PRODAJALCA
Pogoji:
V. stopnja strokovne izobrazbe, 2 leti delovnih izkušenj Poskusno delo traja 3 mesece. Prošnje sprejema'poslovalnica Varteksa v Novem mestu do vključno 10. aprila 1989.	K
UPRAVNI ORGANI ODPIRAJO VRATA OBČANOM
Z namenom, da bi strankam omogočili učinkovitejše uresničevanje njihovih pravic in pravnih koristi ter izvrševanje obveznosti v upravnem postopku, je izvršni svet občinske skupščine Novo mesto določil nov delovni čas občinskih upravnih organov. Le-ti bodo od 3. aprila 1989 dalje s strankami poslovali vsak ponedeljek in sredo od 7.30 do 17.00 ure, v torek in petek pa od 7.30 do 15.00 ure. Seveda bodo ■■občinska« vrata za posamezne nujne primere odprta tudi v četrtek. Delovni čas krajevnih uradov ostaja nespremenjen.
Navedene spremembe v delovnem času občinskih upravnih organov so eden izmed ukrepov, s katerimi želi izvršni svet upravo prilagoditi željam in potrebam strank. O drugih ukrepih (skrajšanje časa za pridobitev lokacijske dokumentacije, opravljanje lokacijskih in drugih ogledov ter geodetskih storitev tudi v popoldanskem času ipd.) bo izvršni svet občane obvestil v Dolenjskem listu. Izvršni svet bo rad prisluhnil tudi vsem pobudam občanov za izboljšanje dela občinskih upravnih organov. Občani lahko svoje predloge s tem v zvezi naslavljajo direktno na izvršni svet ali pa jih puste v za to pripravljenih skrinjicah pri izhodih iz poslovnih prostorov občinskih upravnih organov.
Izvršni svet
SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO
ISKRA - INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO LJUBLJANA, n.sub.o.
TOZD TOVARNA ENERGETSKE ELEKTRONIKE NOVO MESTO, o.sub.o.
68001 Novo mesto, Velika Cikava 22
objavljamo prosta dela in naloge:
VODJA ODDELKA NABAVE
Za opravljanje teh nalog je potrebna visoka izobrazba ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj na področju poslovanja, proizvodnje ali priprave proizvodnje.
Od kandidata zahtevamo aktivno obvladanje enega tujega jezika (po možnosti angleškega), zunanjetrgovinsko registracijo in vozniški izpit B kategorije.
Vaše prijave pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRA, Energetska elektronika, Novo mesto, Bršljin 63, kadrovski oddelek. Telefon (068) 21 -050.
158/13
KRKA, tovarna zdravil, n. sol. o., Novo mesto
KRKA
KOMISIJA ZA CENITEV IN ODPRODAJO
razpisuje
javni licitaciji,
na katerih želi odprodati naslednja sredstva:
a)	V Zdravilišču Šmarješke Toplice: počitniško prikolico ADRIA, glasbeno skrinjo, registrske blagajne, večje število vrtnih stolov in miz in drugo.
Licitacija bo v torek, 4. 4. 1989, ob 14.30 v Šmarjeških Toplicah, pri bazenu.
b)	V Vinski kleti na Bajnofu (Trška gora):
več transportnih sodov (160—3001), traktorsko krožno brano, traktorski kultivator.
Licitacija bo v sredo, 5.4.1989, ob 14.30 pri Vinski kleti na Trški gori (Bajnot).
c)	v Zdravilišču Dolenjske Toplice, kjer želi odprodati:
postelje, jogije, stole in drugo.
Licitacija bo v petek, 7.4.89 ob 14.30 uri v Dolenjskih Toplicah-Informacije na tel. 22-441, int. 416, Boris Rožič
1
UK
kun
:S0)i
m,
J«C|
ion ki 'slik 'uz\ lik 4ei in, 194 <to6
»a.
-'e/o
kai
\'o
ksi
sfei
Ko,
ga
raz
M
M
sen
Pii,
nei
'O\0
kt
emona dolenjka
68000 novo mesto, glavni trg št. 28
1»)
Razpisna komisija delovnega sveta
DO Emona Dolenjka Novo mesto
v skladu z določili statuta razpisuje dela in naloge
direktorja delovne organizacije
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomsko-organizacijske ali pravne smeri ali izkazano delovno zmožnost, to je potrebna znanja in sposobnosti, ki jih kandidat izkaže:
—	z uspešnim vodenjem organizacij združenega dela ali obsežnejših organizacijskih enot na enakih ali podobnih področjih,
—	z dokazili o opravljenem ustreznem funkcionalnem usposabljanju:
2.	da ima pet let ustreznih delovnih izkušeni Drl odaovornih poslovodnih delih;
3.	da ima aktiven odnos do razvijanja samoupravne socialistične ureditve ter odgovoren odnos do sodelavcev in gospodarjenja z družbenimi sredstvi.
Delavski svet
delovne skupnosti skupnih služb
razpisuje dela in naloge s posebnimi pravicami in odgovornostmi:
1.	vodje splošno kadrovskega oddelka
2.	vodje gospodarsko finančnega oddelka
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati Se
naslednje:
pod 1. da imajo:
visoko ali višjo šolsko izobrazbo pravne ali upravne smori. — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi pravicami in odgovornostmi,
—	organizacijske sposobnosti,
—	splošne družbene kvalitete;
pod 2.:
—	višjo ali srednjo šolsko izobrazbo ekonomsko finančne smeri,
—	3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi pravicami in odgovornostmi,
—	organizacijske sposobnosti,
—	splošne družbene kvalitete.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: DO Emona Dolenjska, 68000 Novo mesto, Glavni trg 23
Slo
ke,
%
Piš,
slo
spl
■skl
►a i
le*
la
so
sej etn % JU K, Ato
do
>ki
sle
od
[set
rsi
hr
su
'K
Up
^a
ka
Us
na
fi(
se
*!(
Št. 13 (2067) 30. marca 198-
«1 1
DOLENJSKI UST
ja m
NAROČILNICA
Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov
^iirnek in ime: ____________________
^*ca in hišna št.: __________________
°^na številka in kraj.: ____________
*■' °sebne izkaznice:_______________

sta pismo podpisala (ati sta ga tudi sestavila?) »za izdavača« Milovan Čurčič in »za suizdavača« Vlajko Krivokapič, ki je bil več let urednik slovenske izdaje Komunista. Ali ta novinar in urednik slovenskega časopisa ni znal slovenščine? Neznanja tovarišu Krivokapiču ne očitamo, njegovega dela ne poznamo. Pismo, ki zbuja jezo po vsej Sloveniji, pa izpričuje malomarnost, neprizadevnost, preveliko samozaupanje. Sodelavci Komunista iz Ljubljane bi besedilo gotovo dobro prevedli, če bi jih za to poprosili. Za vsako delo je treba poiskati pravega človeka, če hočemo, da bo dobro opravljeno.
X
jfeopozfVo« odklanjamo
Javljamo 379. izjavo Jezikovnega razsodišča
iiKoTrCa ^el0sJe bila v slovenski izda-SeTn '0 obiav,ienafotografija rek-^So uredništvičasopi-poUijnt, U^st 'n Ponpublik iz Beograda Utcijnn. S:0]!€nskim partijskim organi-W y am ‘n drugim »naročila i-, nietnponujata »tematsko iz-% in kterij.e na “dekvaten način, v 'Vtoiu eSet*‘’ za°bjeta uloga KPJ v tikanja 'ev,olucionarnega delovnega itdfij, JuSoslaviji v obdobju med m ttl0lelOmimi »mami, njeno mesto 1941 V Menjanju narodne ustaje hiane ra/V0JU socialistične revolucije C 'H Možbo pakiramo in pošil-Ha g ,zaJniranim zaščitnim škatlamio Don'° 'ma v v‘du niena cena ie Pave tHiarn® 2 ozirom na stroške pri-anja, distribucije in drugo.«
Ho^‘nska konferenca SZDL iz Ust ZUmesla Pravi, kot piše Komu-iloL.7 ,akšnosporočilo vposmeh tNavičifoU'ieZ'ku' ‘n zatoPričakuje
koimlLj<redn‘?,vo slovenske izdaje j>a	a sepridružuje kritiki »takšne-
'a2sodj<°-Vneka skrpucala«. Jezikovno delovne C6Je dobil°. večpisem, v katerih ! 'tžaio orkan‘zac‘je ‘n posamezniki iz-tem j SV0Je ogorčenje: »Prepričana PišeB r'7r ZaS‘UŽi krepko besedo,«
neneh„ ' ” 'pa kre za otopelost zaradi •«,0V yga ,ponavljanja takih proble-J kr’tu* s ovenski jezik je .dovolj do-™ take vrste prevod.
sfoiien?i,mno Pismo tako, kot je, ne žali ker je n eka jezika, temveč Slovence, ti vje!??n°,V tekakšnijugoslov
... J	ki rp nibiar
ZASTRUPLJENO OZRAČJE V KRŠKEM SOP — Preteklo sredo ob 13. uri popoldne je prišlo v SOP Krško do večjih zastrupitev ozračja, požara v lakirnici in rušenja objektov. Takoj so priskočile na pomoč enote civilne zaščite za RBK zaščito, tehnično reševanje, prvo medicinsko pomoč ter protipožarno zaščito. Ker je prišlo do večjega požara, so na pomoč priskočili še gasilci PGE. Seveda v tem primeru ni šlo za pravo nesrečo, marveč za vajo, v kateri so vse enote uporabile specialno opremo za delovanje v posebnih pogojih. Ob koncu vaje sta se sestala tudi štaba CZ v SOP in občini in vajo ocenila kot dobro, čeprav so se pojavile tudi nekatere napake, ki pa jih bodo odpravili. To je bil tudi namen vaje. (Foto: J. Simčič)
■PV""
H v je?iL , neKaKsnijugoslovansci-pčSe j ’ kl se nikjer ne govori in ne tiovenir-rie bUžje srbohrvaščini kot \ sploh n mi' Brfz znanja srbohrvaščine
ik‘podi^8°Če razumeti’ kaJ beograj->arju j Jl Ponujata. Izložba je po Slo-,(klien ovenskega knjižnega jezika zas-1(1 PnkPr°S,0r lr8°vin. obrtnih delavnic Jo „ Prodajnih predmetov. Ker pa k‘stojj J^ifaPtsaH- da se »izložba (...) CH« m H -l panoa formata 50 x 30 "to tudij J? ne b° tisto, kar imenujeta, km ‘zJozbeno okno, ampak razsta-tčičevvrt.*ied,° ‘zl°žba sloveni Jura-KediTkohrvatsko-s,°venskislovar. d°bre	rabo predloga od, ki je na
krat n t Slrani besedila uporabljen pe-dovenir e.nkra' tako, kot je pravilno v od 40 nnZ* sesl°j'od izložbe, po ceni ■ Sestoji rW	P° cen'od bb 000 din, se
Stanovi in ■ panoa — zgodovina od brvaških 7 do danes. Precej je srbo-Suizdavač\d ineopozivo, izdavač. ivorbg in'bl>0^0Sla s,a neslovenska “Porahti sk anjanje besed, ki jih sicer • ^loa 7° 'ud' Slovenci (komitela, btžeio a.anesk na negotovo znanje ***£? <poia,Je!e ‘n pošiljati, tanje “ ‘n vstanavljanja), nepoz-BeL,n0J7; 'n Še bi lahko naštevali. SeS‘av L»e,neka Pisma kaže. da tvkolik,, ' s!ovenščino slabo poznajo, pa J°, čemur se ne čudimo, saj
ENA NOGA VEČ — Pri Patetovih v Dolenjem Kamenju 18 imajo picka s tremi nogami. Zoblje kot vsi drugi piščanci, hodi kot ostale puhaste živalce, ki jih imajo Patetovi v kumiku, le noga, ki mu rastle izpod bodočega repa, mu je nekako odveč. Piščanec seje izvalil na Senovem, kupili pa so ga v trgovini kmetijske zadruge v Novem mestu. (Foto: M. Luzar)
R1FLE V LABODU — Ob tednu slovenskega filma v Novem mestu so se predstavili tudi avtoiji novega dela Kavama Astoria — režiser Jože Pogačnik, organizatorica snemanj Dragica Petrovič in glavni igralec Janez Hočevar, ki ga poznamo pod imenom Rifle. Ob tej priložnosti so obiskali tudi labod in si ogledali proizvodnjo. (Foto: Lidija Jež)
Očka je mrtev, več ne skrbi, njegov prostor pri mizi prazen sloji.
Marsikaj kupiš za čisto zlato, očka zanj kupil nihče ne bo.
ZAHVALA

V 35. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustil dragi mož, ati, sin, brat
in stric
BRANISLAV BARAČ
iz Stranske vasi 31 pri Novem mestu
>en° zahvalo smo dolžni vsem svojcem, prijateljem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, : rekl' sožalje, darovali vence in cvetje in podarili denar v sklad za drage medicinske instrumente. Zahvalju-J i”10 * za zdravljenje, nego in skrb v času bolezni Zdravstvenemu domu. internemu oddelku splošne bolniške Novo mesto, onkološkemu institutu B oddelka v Ljubljani, interni kliniki medicinske fakultete ter kiru-sta,-U oddelku medicinske fakultete v Beogradu. Hvala KUD Ruperč vrh, vsem govornikom. Domu reJsih občanov in Iskri energetska elektronika za organizacijo pogreba.
Neutolažljivi; žena Bernarda, hčerkici Maja in Nina, oče Dušan, mama Zora, brata Mirko in Pero z
družinama in ostalo sorodstvo
Novo mesto, Virovitica, Beograd
Premalo in preveč delovne sjle
Ko je ponudba večja od povpraševanja
ČRNOMELJ — V Gostinstvu Bela krajina so imeli še pred časom velike težave, saj niso mogli dobiti ne dovolj natakarjev ne kuharjev. Vse pa kaže, da bodo kmalu imeli drugačne probleme: da se bodo težko znebili navala ljudi, ki bi bili v delovni organizaciji pripravljeni poprijeti za vsakršno delo. Prav v zadnjem času prihaja na njiho v našlo i> veliko prošenj za zaposlitev, na žalost pa gre v glavnem za nekvalificirane delavce.
Vendar je upanje teh ljudi, ki so še ne tako dolgo- nazaj lahko poslušali tarnanje odgovornih v Gostinstvu, da bi z odprtimi rokami sprejeli vsakega, ki bi bil pripravljen delati pri njih, bore majhno, kar se tiče zaposlitve, zlasti še, zato, ker so v omenjeni delovni organizaciji postali previdni pri zaposlovanju. Izkušnje so jih namreč izučile, da preveč širokogrudno zaposlovanje, h kakršnemu so se morali zateči, ko je bilo povpraševanje po gostinskih delavcih večje kot ponudba, lahko pripelje skoraj do katastrofe. V lanskem letu je šlo namreč v tem kolektivu od 23 kuharic na porodniški dopust 12 ali 52 odst. Če bi se kaj takšnega zgodilo na primer v tekstilni tovarni, kjer so v glavnem zaposlene ženske, bi bilo najmanj, kar bi storili, da bi ukinili eno izmeno. Tudi v Gostinstvu so prav zaradi tega marsikdaj z veliko težavo organizirali delo. In še danes morajo biti včasih pravi akrobati, da jim uspe uskladiti delovni čas, kajti od 86 zaposlenih je 12 delavk še vedno na porodniški, 4 kuharji pa so pri vojakih.
Toda čeprav je tistih, ki niso le na plačilnem seznamu, ampak zares delajo, v Gostinstvu še premalo, se ne boje za kader. Ne nazadnje bo tudi porodniških dopustov in vojaškega roka enkrat konec, prišli bodo štipendisti, vedno več pa je tudi tistih, ki prihajajo k njim iz privatnih gostiln. Očitno je delovni čas v družbenem sektorju veliko bolj milosten kot pri zasebnikih.
M. BEZEK-JAKŠE
DOMAČE TRNJE
•	Kakšen paradoks: pri nas gnoj vse bolj pridobiva na ceni!
•	Mednarodni denarni sklad nas spominja na Rt dobre nade.
•	Ne glasujte proti svoji vesti! Kasneje bo vroče, peklo vas bo.
D. STARČEVIČ
IMV NOVO MESTO TOZD ADRIA OBRAT MIRNA
VABI K SODELOVANJU
tekstilne konfekcionarje
Pogoji:
—	končana šola tekstilne konfekcijske smeri IV. stopnje
—	6 mesecev delovnih izkušenj
—	poskusno delo
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: IMV Novo mesto, TOZD ADRIA, Tovarna opreme Mirna.
165/13
Specializirano podjetje za industrijsko opremo Krško
TOZD IKON
KOSTANJEVICA NA KRKI Krška cesta 6
RAZPISUJE
po določilih statuta in sklepa delavskega sveta TOZD IKON
invididualnega poslovodnega organa
—	vodjo TOZD
POGOJI:
—	višješolska ali srednješolska izobrazba strojne ali ekonomske smeri in 3 oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj, ki so dokazane z delovnimi uspehi, doseženi z uspešnim opravljanjem del in nalog na tem ali podobnem delovnem področju
—	da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti
—	da aktivno obvlada en svetovni jezik
Poleg navedenih pogojev mora kandidat izpolnjevati tudi pogoj iz družbenega dogovora o izvajanjih kadrovske politike občine Krško.
Mandat traja 4 leta.
Nudimo možnost stanovanja!
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa v časopisu. Prijave z oznako »za razpisno komisijo« sprejema SOP KRŠKO TOZD IKON , 68311 Kostanjevica na Krki, Krška c. 6.
Prijave naj vsebujejo: pisno prijavo z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazila o izpolnjevanju pogojev.
SOP KRŠKO TOZD IKON KOSTANJEVICA NA KRKI
				r		T-71
				ikL		J <1
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO
objavlja
začasno ureditev javnega prometa na območju gradbišča Novi trg v Novem mestu:
1.	Dostop s službenimi vozili do pošte, Doma JLA in do občinske stavbe Novi trg 6 bo možen po začasnem priključku iz Ljubljanske ceste skozi park.
2.	Ukinjena so vsa javna parkirišča na območju gradbišča.
3.	Na območju gradbišča bo na Ljubljanski cesti in Cesti komandanta Staneta hitrost prometa omejena na 40 km/uro.
4.	Začasni prehod za pešce bo urejen ob stavbi pošte z južne strani in ob stavbi Novi trg 6. Namesto skozi drevored bo prehod za pešce po pločniku na nasprotni strani Ceste komandanta Staneta (kot je razvidno iz skice).
5.	Po preselitvi avtobusne postaje bomo gradbišče razširili do obstoječe ceste pred hotelom Metropol.
6. Začasna ureditev javnega prometa velja od ponedeljka, " 3. 4. 1989, dalje.
"dolenjski list
17
V TFM TFI1NII 1IAQ 7ANIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI * Itm Itunu VHO LHmmH PRODAM-KUPIM-POSEST-ŽENITNE ponudbe-razno-obvestila-preklici-čestitke-zahvale

tedenski koledar
Četrtek, 30. marca — Bogoljub Petek, 31. marca — Beno Sobota, 1. aprila — Hugo Nedelja, 2. aprila — Franc Ponedeljek, 3. aprila — Rihard Torek, 4. aprila — Izidor Sreda, 5. aprila — Vincenc
uri) ameriška kriminalka Igra v podzemlju.
MIRNA PEČ: 7.4. ameriški akcijski film Rocky.
LUNINE MENE 30. marca ob 11.21
zadnji krajec
kino
BREŽICE: 1.4. (ob 20. uri) italijanska komedija Monte Carlo. 2.4. (ob 18. in 20. uri) ameriška akcijska komedija Trije amigosi. 4. 4. in 5. 4. (ob 20. uri) jugoslovanski film Dom za obešanje.
ČRNOMELJ: 30. 3. (ob 20. uri) ameriška drama Nisem neumna. 31.3. /ob 20. uri) italijanski ljubezenski film Izkušnje ljubke vdove.
KRŠKO: 30: 3. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Smrtonosna misija in (ob 20. uri) ameriška kriminalka Najavljeni zločin. 1.4. (ob 18. uri) ameriški akcijski Rambo maščevalec II. 2. 4. (ob 18. uri) Rambo maščevalec II. 4.4. (ob 20.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 30. 3. (ob 18. uri m ob 20.15) sovjetska drama Slovo. 31. 3. (ob 16. uri) ameriški pustolovski film Rambo maščevalec II in (ob 18. in 20. uri) velika rock predstava, am. glasbeni film U 2 Rattle Hum. 1.4. (ob 16., 18. in 20. uri)U2- Rattle Hum. 2.4. (ob 16. uri) ameriška grozljivka Terminator in (ob 18. in 20. uri) U 2 — Rattle Hum. 3.4. (ob 19.30) gostuje pihalni orkester Novoles-Straža.
NOVO MESTO - DOM JLA: 31. 3. (ob 17. in 19. uri) do 1.4. ameriška ljubezenska drama Usodna privlačnost.
SEVNICA: 30. 3. in 31. 3. (ob 19. uri) ameriški film Berlinska afera. 1.4. in 2.4. (ob 20. uri) ameriški film Dune, puščavski planet.
TREBNJE: 30. 3. (ob 17. uri) ameriška risanka Dobrosrčni medvedki. 31. 3. (ob 19. uri) kanadska socialna drama Živalski vrt ponoči. 1.4. (ob 19. uri) in 2. 4. (ob 18.30) ameriška komedija Duh porno zvezde.

stanovanja
GARSONJERO ali enosobno stanovanje vzame v naje.n mlad par. Tel. 25-■180. (P13-23MO)
V NOVEM MESTU vzamem v najem anovanje v bloku. Ponudbe po tel. 21-19. (1273-ST-I2)
otorna vozila
GOLF diesel. 1985, registriran do apri-1990, dobro ohranjen, višnjeve barve, idam ali zamenjam z doplačilom za vejši tip. Tel. (068) 51-164. (1314-V-13)
GOLF JGL, letnik 1982, prodam. Ra-ovič. Drča 7, Šentjernej. (1313-M V-l 3) Z 101, letnik 1978, prodam. Karel učič, Slomškova 7, Brežice. (P13-14MO) VW 1200, letnik 1971, karamboliran. rodam. Ljubo Kovač, Kolodvorska 3, črško (zvečer). (P13-16MO)
JUGO 45 L, letnik 1985, prodam. Pe-ler Fišter, Mokronog 32, tel. 49-248. (PI3-5MO)
JUGO 1,1 GX, registriran marca 1988. prodam. Tel. (068) 52-808. (P13-6MO) R 4 GTL, letnik 1987, prodam. Darko Potokar, Semič 44 G, Semič. (P 13-7MO) MOTOR MZ ETZ 250, letnik 1984, prodam. Tel. (068) 51-878, do 14. ure. (PI3-11MO)
MOPED 14 M, letnik 1987, nujno prodam. Branko Lužar, Gorenja vas 19, 68220 Šmarješke T oplice. (1289-M V-13) 126 P; letnik 1977, karamboliran, re-tistriran do decembra 1988, prodam. Intonacije: Hotel Metropol, Selman Zijad, el. 22-226, soba 223. (1293-MV-13)
R 4 prodam po delih. Tel. 42-242. I292-MV-I3)
126 P, letnik 1987, ugodno prodam. ■1. 25-382. (1302-MV-I3)
PRODAM 126 pGL, letnik 1L 1987 in OLF diesel, letnik 1983. Telefon 84-455. LADO SAMARO 1300 prodam, let-k 1987, odlično ohranjeno. Poklukar ane, Kristanova 49, Novo mesto. Tel. opoldne 28-006, popoldne 24-369.
GOLF diesel, S paket, letnik december 1984, prevoženih 56.000 km, prodam. Anica Lekan, Češnjice pri Zagradcu 20, telefon (061) 756-166 (od 15. do 16. ure).
PRODAM Jugo Koral 55, star 8 mesecev. Tel. (068) 51-638. P13-89 MO) Jugo 45 A, letnik 1987vprodam. Drago Papež, Pod gozdom 6, Črnomelj. Tel.: 52-576. (1406-MV-13)
GOLF DIESEL S PAKET, letnik 1985/6, 56.000 km, bele barve, ugodno prodam. Tel. (0608) 62-903. (Pl3-57 MO)
JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Marjan Kuželj, Boršt 5,68263 Cerklje ob Krki. (P13-55 MO)
APN 6, star dve leti, ugodno prodam za polovično ceno. Edvard Tršavec, Zdolska cesta 18 a, Krško. (P13-54 MO)
GOLF DIESEL, S paket, letnik 1985, prodam. Tel. 26-849. (1357-MV-l3) APN 6, letnik 1986, prodam. Tomaž Stopar, Orehovec 10, Kostanjevica na Krki. (I363-MV-13)
Z 750, letnik 1987, registriran do marca 1990, nujno prodam. Amalija Vidmar, Sadinja vas 18, Dvor pri Žužemberku. (1361 -M V-13)
Z 101, letnik 1977, prodam._ Brane Škufca, Mačkovec 17, Dvor pri Žužemberku. (1361-MV-13)
R 4, letnik 1978, in seno prodam. Derganc, Loke, Straža, tel. 84-771. (1361-MV-13)
AVTO ZAPOROŽEC prodam po delih. Prodam tudi ojačevalec lesli 150 W DBS, kiiperbusch za etažno centralno, nov, nerabljen. Zvone Uhernik, Dobrava 85, Otočec. (I358-MV-13)
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1986, dobro ohranjeno, prodam. Tel. 24-093, popoldne. (1371-MV-13)
GOLF DIESEL S PAKET, letni k 1985, prodam. Ivan Pureber, Košenice 66, Novo mesto, tel. 27-466. (1373-MV-13)
R 4, letnik 1982, prodam. Beg, Gor. Sušice 7, tel. 65-144. (1373-MV-13)
Z 128, letnik 1988, prevoženih 1500 km, in R 18, letnik 1986, ugodno prodam. Tel. (068) 84-655. (I376-MV-13)
R 4, letnik 1979, 82.000 km, prodam. Tel. 25-783. (1375-MV-l 3)
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1986, prevoženih 23.000 km. garažirano, prodam. Tel. 21 -350. (1386-MV-l3)
IS SCIROCCO, letnik 1979, zastavo 750, letnik 1979, in MZ 250. letnik 1977, prodam. Franc Plaveč, Malkovec 2, 68295 Tržišče. (1344-MV-13)
126 P, letnik 1987, prodam. Tel. 27-818. (I345-MV-13)
126 PGL, letnik 1986, prodam. Tel. 84-870. (I342-MV-13)
126 PGL, star 8 mesecev, prevoženih
5.000	km, prodam. Brigita Kavšček, Vel. Bučna vas 41/A, Novo mesto. (1340-MV-13)
KATRCO, zelo dobro ohranjeno, letnik 1984, prevoženih 54.000 km. garažirano, prodam. Tel. 51-086 vsak dan med 19. in 21. uro. (1334-MV-13)
JUGO 45 A, letnik 1987, prevoženih
9.000	km, prodam. Ivan Golob, Šmihel-ska 17, Novo mesto, tel. 27-600. (1368-MV-13)
LADO RIVO 1500, staro 1,5 let. prodam za 37.000.000 din. Tel. dopoldne 21 -737 int. 14, popoldne 25-100. (1332-MV-13)
Z 101 confort, letnik lv982, prodam. Mrgole, Bela Cerkev 10, Šmarješke Toplice. (1330-M V-13)
GOLF DIESEL, letnik 1984, prodam ali menjam za cenejše vozilo. Tel. 84-358. (1369-MV-13)
DOLENJSKI LIST
Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Štefanič.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 2.000 din, naročnina za 1. polletje 40.000 din; za delovne in družbene organizacije 200.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 35.000 din, na prvi ali zadnji strani 70.000 din; za razpise, licitacije ipd. 45.000 din. Mali oglasi do deset besed 25.000 din, vsaka nadaljnja beseda 2.500 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
ZASTAVO 621, vozno z B-kategorijo, prodam. Tel. 26-129. (1341-MV-13)
R 4, letnik 1984 in karambolirano šasijo in karoserijo za R 4, prodam. Franc Lužar. Mačkovec 36, Novo mesto. (1341 -M V-l 3)
JUGO 55, letnik junij 1984, prodam. Tel. 26-802. (ček-MV-13)
126 PGL, star 5 mesecev, ugodno prodam ali zamenjam za motokultivator. Tel. 27-792. (1326-MV-13)
JUGO 45, letnik 1985, prodam ali menjam za 126 P. Prodam tudi BCS 127. Cena ugodna. Jože Bibič, Pišece 74, 68255 Pišece. (Pl 1-34 MO)
FORD ESKORT, letnik 1972, prodam. Anton Gorenc, Dol. Brezovica 18, Šentjernej. (1370-MV-13)
LADO RIVO 1500, staro 9 mesecev, prodam za 47 M. Tel. dopoldne 26-080. (Pl3-38 MO)
Z 750, letnik 1983, prodam. Cena po dogovoru. Prodam tudi 4 t sena in električni bojler (1001). Marjan Praznik, Pristavica 4, Šentjernej. (Pl 3-40 MO)
ASCONO 1,2 S, letnik 1977/12, prodam. Tel. (0608) 32-032. (P13-45 MO)
LADO 1200, letnik 1984 — november. prodam. Štefan Bobnar, Suhor 11, Dolenjske Toplice, tel. 65-508. (PI3-47 MO)
OPEL KADET 1,3, letnik 1985/11, prodam. Tel.(0608) 33-659. (P13-48MO) LADO 1300 S rdeče barve, letnik 1987, ugodno prodam. Tel. 52-145 int. 260, dopoldne. (P13-49 MO)
126 PGL, star 15 mesecev, 6.000 km, prodam. Tel. 26-252. (Pl3-50 MO) ZETOR 25 s koso ter JUGO 45, letnik 1984, prodam. Pavlič, Loka 15, Šentjernej. (P 13-51 MO)
CITROEN GS, letnik 1980, karamboliran, prodam cel ali po delih. Tel. (068) 24-909. (Pl3-52 MO)
ZASTAVO 101, letnik 1986, prodam. Jože Ambrožič, Dol. Kamence 88, Novo mesto. (1377-MV-l3)
126 P, letnik 1980, in 126 P, letnik
1983,	prodam. Cena ugodna. Igor Lenčič, Tomažja vas 38, 68275 Škocjan. (1389-MV-13)
126 PGL, letnik oktober 1987, prodam. Jožica Rozman, Šranga 4. Mirna Peč. (1387-MV-13)
ŠKODO 105 L. letnik avgust 1986, ugodno prodam. Tel. (061) 483-297 po 14. uri. (1390-MV-13)
Z 128, letnik 1984, dobro ohranjeno, prodam. Jože Vovko, Velike Poljane 10, Škocjan. (1391-MV-13)
126 P, december 1981, in VISO RE ugodno prodam. Tomaž Barborič, Mačkovec 9, Novo mesto. (1394-MV-l3)
Z 128, april 1986,30.000 km, prodam. Tel. (068) 27-751. (1395-MV-13)
Z 101 (jugo 1,1 GX), letnik 1987, in nov motor APN 6S prodam. Ivan Šušteršič, Gor. Lakovnice 6, Novo mesto.
(1396-MV-13)
Z 101 C, letnik 1981, in Z 850 prodam. Tel. 44-939. (I40I-MV-I3)
SAAB 96, vozen, registriran, prodam. Tel. 56-361. Zlatko Gregorič, Semič. (1402-MV-13)
KARAMBOLIRAN R 4, letnik 1988, prodam. Ogled popoldne od 16. ure dalje. Pod Trško goro 59, Novo mesto, tel. 25-503. (P13-85MO)
VISO 11 RE, letnik 1986, in DYA-NO, registrirano do marca 1990, prodam. Tel. 84-846. (P13-86MO)
RENAULT 5 SL, star eno leto, prodam. Tel. (068) 24-979. (I381-MV-13) JUGO 45 A,letnik 1986, prodam.Tel. 24-651. (1382-MV-13)
GOLF JGL DIESEL, S paket, letnik
1984,	rdeče barve, prodam. Dušan Kovačič, Groblje 4, Novo mesto. (1383-M V-13)
126 P, letnik 1986, prodam. Tel. 22-388. (1385-MV-13)
OPEL CORSA, star tri leta, prodam. Jože Luzar, Škocjan 72. (1379-MV-13) GOLF JX DIESEL, september 1986, prodam. Tel. 23-979. (P13-69MO) LADO KARAVAN, rdeče barve, staro 7 mesecev, prodam. Tel. 44-704. (Pl 3-71 MO)
OPEL REKORD diesel, letnik 1973, prodam ali menjam za manjše vozilo. Tel. (0608)77-169. (P13-72MO)
Z 101 mediteran, letnik 1979, prodam. Tel. 47-286. (P13-73MO)
LADO STANDARD, letnik 1976, registrirana do konca leta, v dobrem stanju, prodam. Branko Hribar, Rudarska 21. Senovo, tel. 79-852. (P13-75MO)
GOLF JGL, letnik 1981, prodam. Tel. 42-086. (Pl3-76MO)
R 4 GTL, letnik 1981,81.000 km, ohranjen, prodam. Tel. (0608) 31-646. (P13-77MO)
LADO SAMARO 1300, april 1987, garažirano, prodam za 55 M. Tel. (068) 51-135 po 15. uri. (P13-80MO)
JUGO, letnik 1986/87, plug za TV, prodam. Savšek, tel. 49-596. (P 13-81 MO) OPEL KADET LS, letnik avgust 198,6, zelo dobro ohranjen, prodam. Janko Petan, Globoko 58, Globoko. (P13-61MO)
Z 101 GTL 55, letnik 1986, prva registracija januarja 1987, prodam. Čigonja, Ragovska 9, Novo mesto, tel. 26-329. (P13-62MO)
OPEL KADET, letnik 1978/79, prodam. Tel. 84-637. (P13-63MO)
TOMOS M 14 in spalnico Brest, staro 6 mesecev, prodam. Tel. 52-343. (Pl3-64MO)
VISO KLUB, letnik 1982, in 126 P, letnik 1984, prodam. Tel. 26-581. (1364-MV-13)
R 4, letnik 1976, registriran, prodam. Tel. 26-322. (1365-MV-13)
Z 126 P, letnik 1984, in kovinsko cisterno za kurilno olje (2500 1), prodam. Tel. 49-107 ali 49-137. (P13-59MO) VESPO 125 in JEEP (vilas) prodam. Jože Benkič, Šmarješke Toplice 174. (I404-MV-I3)
Z 1(11 GT 55, letnik december 1983, ugodno prodam. Tel. 24-026. (Pl3-88MO)
JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Jože Bevc, Dol. Dobrava 10, Trebnje. (1325-MV-l 3)
Z 101 GT, letnik 1985, in 100 komadov kostanjevih stebričkov za vinograd prodam Miha Božič, Velike Brusnice 99 a. (1324-MV-l 3)
ŠKODO 100 L, registrirano do januarja 1990, prodam. Tel. 65-261, popoldne. (1323-MV-13)
126 P, letnik 1981, prodam. Tel. 25-263, popoldne. (1349-MV-13)
ŠKODO 1200 L, letnik 1980, prodam. Franc Krašovec, Stara Bučka 13, Škocjan. (1351-MV-13)
R 4 GTL, letnik 1986, prodam. Tel. (0608) 88-821. Miroslav Markovič, Krmelj 94. (1352-MV-13)
JUGO 45 AX, temno rdeč, star eno leto in 5 mesecev, prodam. Tel. (068) 27-335 vsak dan po 15. uri razen sobote in nedelje. (1355-MV-13)
LADO 1300, letnik avgust 1983, prodam. Tel. 23-686 int. 205, dopoldne. J. Radman, Zaluka 54 a, Ribnik. (1354-MV-13)
JAWO 350, neregistrirano, prodam. Tel. 20-425. (1356-MV-13)
PRODAM ZASTAVO 128, letnik 1986. Markovič, V Brezov log 43.
JUGO 55, letnik 1985, prodam. Mojca Ambrožič, Lutrško selo 38, Otočec. (P13-25MO)
JUGO KORAL 55, star 8 mesecev, prodam za 3,6 M. Tel. (0608) 81-818. (PI3-28MO)
Z 128, letnik 1989, prodam. Stane Vodopivec, Ostrog 30, Šentjernej. (P13-29MO)
Z 101 GTL, letnik 1983, prevoženih 49.000 km, prodam. Tel. (0608) 32-218. (P13-30MO)
LADO 1200, letnik 1987, prodam. Tel. 44-268. (P13-31MO)
Z 128, december 1986, nujno prodam. Petan. Potok 47, Straža. (P13-36MO)
prodam
SUHE HRASTOVE PLOHE (1 m3)
prodam. Kranjc, Hinje 36, 68362 Hinje. (1309-PR-13)
FREZAR, namenski, dvovretenski, kombiniran (frezar + krožna žaga) za izdelovanje modelno zaščitene lesene igrače prodam. Informacije zvečer na tel. (061) 552-483. (Pl3-20MO)
KORUZO v storžih in seno prodam. Slavko Pene, Veliki Slatnik 24, Novo mesto. (1312-PR-13)
BARVNI TELEVIZOR, ekran 51, prodam. Tel. 25-382. (1302-PR-13) APARAT za avtogeno varjenje (komplet) ter zastavo 101, letnik 1976, prodam. Petrinčič, Gor. Prekopa 26, Kostanjevica. J 1304-PR-13)
VEČ ton kvalitetnega sena, prevetro-valno sušeno, prodam po ugodni ceni. Anton Kržič, Hrastovica 7, Mokronog, tel. (068) 49-705. (1288-PR-13)
PRODAM 600 — 700 kg pocinkane žice 04 mm — MEHKA 40'/ ceneje od maloprodajne cene. Informacije na tel. (064) 84-489. (1300-PR-13) PRODAMO betonski mešalec, dve trajnožareči peči, deske, smrekove in hrastove. Rihard Zamida, Občice 9, Dolenjske Toplice. (1315-PR-13)
PRODAM barvni televizor, kombinezon in škornje za motor, otroški voziček ter posteljico z jogijem. Tel. 23-672. (PI3-22MO)
NOV TRAJNO ŽAREČI KOTEL za
centralno ogrevanje TVT SPECI A L TR-F.26 Stadler, z bojlerjem, prodam 20'/ ceneje. Tel. 21-922, popoldne. (1333-PR-13)
GUME za traktor TV in plinsko napravo za avto prodam. Bratkovič, Apne-nik 2, Šentjernej. (1331-PR-13)
DOBRO VINO z Malkovca prodam. Tel. 25-575. (1335-PR-13)
VEČJO KOLIČINO hlevskega gnoja prodam. Tel. 76-178. (1328-PR-I3) PRODAM hrastove deske 4 cm, suhe, prvega razreda. Tel. (068) 25-846.
(1347-MV-l 3)
ČRNO-BELI prenosni TV, ekran 36 cm, prodam. Jože Srpčič, Gor. Skopice 37, 68262 Krška vas. (P13-65 MO) ENDURO GILERO RX 200-87, dodatno opremljeno, ugodno prodam. Tel. (068) 24-022 ali (068) 21-836. (ček-PR-13)
TV COLOR Iskra azur in otroško obleko št. 12, za obhajilo, prodam. Tel. 27-135. (Pl3-82 MO)
PEČ za centralno kurjavo, novo in nerabljeno. prodam. Franc Medle, Dolnji Suhadol 17, Brusnice. (I403-PR-I3) PRODAM SONY stereo cassette deck TC-FX 35, dolby B—C NR. Tel. 25-226 zvečer.
JUGO 45, letnik 1986. in AUDI 80, letnik 1974, prodam. Bogdan Kic, Muha-ber 2. Novo mesto. (I370-MV-13)
VIDEOREKORDER prodam. Tel 23-230. (1399-PK-13)
SENO prodam. Telefon 25-398, popoldne. (1400-PR-13)
PRIKOLICO za osebni avto prodam po ugodni ceni. Informacije na tel. 45-244. (1378-PR-I3)
PRODAM suhe hrastove plohe 4 cm. Dušan Kovačič, Groblje 4, Novo mesto. (1383-PR-13)
PRODAM dobro ohranjeno otroško posteljico z jogijem, oranžne barve, nahrbtnik za nošenje otroka, nov, in hojico. Tel. 24-946. (P13-68 MO)
PRALNI STROJ Candy B 404. nov, ugodno prodam. Tel. 24-085. (Pl3-60 MO)
SADIKE CIPRES »tuja«, primerne tudi za živo mejo, poceni prodam. Tel. 76-067. (1366-PR-I3)
KOZOLEC (šopar), star 10 let, 3000 kg koruze, diatonično harmoniko CFB prodam. Toni Rangus, Dol. Vrhpolje 15, Šentjernej. (Pl3-58 MO) LESNOOBDELOVALN1 STROJ domače izdelave, 6 osnovnih operacij, dolžina obdelovalne mize 160 cm, prodam. Cena po dogovoru. Milan Fabjan, Sadež 26, Črnomelj. (P13-56 MO) KUHINJO MARLES prodam Tel.
jene strešne opeke poceni prodam. Tel. 23-910. (1338-PR-13)
VEČ VRST akvarijskih rib prodam. Tel. 26-420. (1350-PR-13)
3000 KOSOV malo rabljene strešne opeke ugodno prodam. Janez Strah, Kamni Potok 13, Trebnje, tel. 45-125. (P 13-34 MO)
INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ RIMOLDI (overlog), ugodno prodam. Informacije vsak dan. Predanič, Loče 18, Dobova. (Pl 3-39 MO)
STREŠNO OPEKO Dobruška vas ugodno prodam. Tel. 47-363. (Pl3-42 MO)
ČREDO OVAC romanovsko solčavske pasme prodam. Tel. 85-959. (Pl3-44 MO)
DVOSED ugodno prodam. Tel. 23-964. (Pl3-46 MO)
ELEKTROMOTOR, pregorjen, 5,2 KW, 1400vrtljajev, prodam. Tel. 84-870. (1342-PR-13)
kupim
SALONITKE, najraje rabljene, takoj kupim. Tel. (068) 25-330. (ček-KU-13) BETONSKI MEŠALEC kupim. Tel. 23-763. (1346-KU-13)
HIŠO v Novem mestu ali proti Šmarje-ti ali Kostanjevici kupim. Tel. 22-288, zvečer. (P13-26MO)
posest
VIKEND in (mlad) vinograd na žici (2000 m3) v Pavlovi vasi 75, Pišece pri Brežicah, na sončni legi, ugodno prodam. Franc Pikelc, Čelešnikova 6,61215 Medvode. (1279-PO-13)
ZEMLJIŠČE (26 a) z vseljivo hišo, delavnico (90 m2) ob cesti ob robu vasi. primerno za turizem oziroma gostinstvo ali obrt ali kmetijo, z gozdom 9 ha, nekaj travnika, vinogradom (35 a) in zidanico, prodam. Informacije na telefon (068) 65-356 ali po 23. aprilu 9949712155927 Nemčija. Rihard Zamida, Občice 9, Dol. Toplice. (1298-PO-l 3)
GOZD (55 arov) ob asfaltni cesti blizu Trebnjega, k. o. Lukovek, prodam. Cena po dogovoru. Ponudbe na naslov: Marija Hlebec, Šišenska 41, Ljubljana. (P13-15MO)
HIŠA, letnik 1958, nizko podkletena, enodružinska, 10 a vrta, stavbna parcela, v centru Petrovč, naprodaj. Tel. (0608) 79-187 od 18. do 20. ure. (P13-8MO) ZELO UGODNO prodam vikend v okolici Črnomlja v smeri Tušev Dol — Naklo pri Rodinah, končana III, gradbena faza, z 800 m2 zemljišča. Vsa dokumentacija urejena. Pojasnila in informacije na tel. (061) 320-973. (P13-9MO) KMETIJSKO ZEMLJIŠČE v izmeri 4686 m2 prodam v Ribnici. Ponudbe pod šifro: »NOVE NJIVE«. (P13-10MO) PARCELO (40 arov), tretjina vinograd, prodam. Prodam tudi rabljeno ostrešje. Pinterič, Sromlje 11, tel. (0608) 77-023. (1308-PO-I3)
GOZD, 29335 m2, in travnik, 5790 m2, na Gomili pri Mirni prodam! Cena po dogovoru. Tel. (061) 772-392. (Pl 3-78MO) DVESTANOVANJSKO HIŠO v Sevnici prodam. Možnost preureditve v enostanovanjsko hišo ali hišo s poslovnim prostorom. Informacije vsak dan od 9. do 15. ure na telefon (061) 217-320. (P13-67MO)
V LESKOVCU pri Krškem prodam novo nedokončano hišo. Tel. (068) 27-744, po 16. uri. (1384-PO-13)
HIŠO v srdišču Sevnice, primerno tudi za obrt, prodam. Tel. (0608) 81-424 ali (0608) 82-205. (P13-84MO)
NOVO HIŠO v Črnomlju prodam. Ponudbe pod šifro: »PRILOŽNOST«. (1392-PO-13)
VIKEND v bližini Trebnjega prodam. Cena po dogovoru. Prodam tudi Z 101 GTL, letnik 1986. Informacije na telefon 47-237. (1398-PO-13)
NJIVO, parcelna št. 1204, in junca prodam. Alojz Šutar, Orešje II, Šmarješke Toplice. (1322-PO-13)
POSESTVO: hišo 90 m2, travnik (89 arov), njive (126 arov), gozd (4 ha) v Sloveniji, v okolici Sevnice, prodam. Tel. (041) 155-205. (1329-PO-13)
GOZD (1,2 ha) na Javorovici nad Šentjernejem prodam. Informacije na tel. (061) 667-107, popoldne. (P13-27MO) ZAZIDLJIVO PARCELO (23 arov), vinograd, sadovnjak, njivo, na Doblički Gori nad Črnomljem prodam. Tel. 52-333. (P13-35MO)
STANOVANJSKO HIŠO, novo, v okolici Trebelnega prodam. Naslov v upravi lista. (PI3-41MO)
kmetijski stroji
TRAKTOR Tigrone 740. brezhiben, prodam. Roko Šoštar, Slapno 41, 47280 Ozalj, tel. (047) 76-077. (1294-KS-13) NOVO zagonsko prikolico za Goldoni (14 KM, kolesa 15col) prodam 25'/ ceneje. Tel. (0608) 79-116. (1295-KS-13) TRAKTOR Univerzal 445 in rotacijsko kosilnico SIP BRK 165 prodam. Miklič, Gor. Kamence 9, Novo mesto. (1301 -KS-13)
PLUG BATUJE, enobrazdni (10 col) in varnostni lok, nov, za vse traktorje, prodam. Jože Pacek, Gorenja vas 26, Leskovec, tel. 33-008. (1317-KS-l3)
PRESTAVLJIV traktorski plug in telico prodam. Staniša, Vinja vas 34, Novo mesto. (1353-KS-13)
TRAKTOR ZETOR 5245 ugodno prodam. Tel. (068) 76-262. (1348-KS-13)
NOV SADILEC KROMPIRJA prodam s popustom. Tel. 45-100. (Pl 3-70MO)
VOZIČEK za BCS kosilnico prodam. >Če
65-647, popoldne. (P13-78 MO) 7C,<
KAVČ, dva fotelja in 550 kosov rabl-
Slavko Čelič, Koroška vas 5, Novo mesto. (PI3-74MO)
TRAKTOR IMT 539, star 3 leta, s koso, prodam. Grčar, Biška vas 16, Novo mesto. (P13-79MO)
OBRAČALNIK MARATON 220 ter dvobrazdni plug 8 col, primeren za kamnita področja, prodam. Rafael Zupan,
Gorenja vas 13. Šmarješke Topli® (1359-KS-13)	':13
FREZO HONDA 600, vsi pnklj** prikolica ter vrtno kosilnico, vse*co0l!'piv prodam. Tel. 65-086 ali 65-178. (> 43MO)
PRIKOLICO za traktor, eng dvojna kolesa z ravnim prodam. Tel. (061) 785-125. (P13fj™ JEŽASTE BRANE za TV 31. .
1,5 m, prodam. Karel Gabrič, C. tira'1 Zorko 43, Senovo. (P13-33MO) TRAKTOR IMT 540, letnik U
• •Uljnv/n uri* •'■"'l — *—	124*
zelo dobrem stanju in gume, nove, ■ 28 Sava I, prodam. Alojz Kirn, Dob[a^,
15, 6831*0 'Šentjernej, tel. 42-53' (1355-KS-l 3)
razno
ŽENSKO za pospravljanje stanovi
2-krat na teden iščem. Dr. Špringen ^ V,..,,,;.,, 1A M,,. ,. m,*un tel. Z2'2
herojev 10, Novo mesto. (1318-RA-13)
NOVO! Izposojam videokasete^1®
novejšimi filmi. Izposojam ali Pr?p U di igre za računalnik Comodore64i na kasetah ali disketah. Vinka U Prešernova 4, Krško (pri podmora (P13-J8MO)
IŠČEM varstvo za dva
otroka
okolica Šmihela. Kocjan, K Pori1 ■ Novo mesto. tel. 26-191. (1310-RA-.1-

Novo mesto, tel. 26-191. (
LJUBITELJEM žtvalt P^:
majhne psičke. Tel. 44-75U. (r i-j ^
»ajnnepsicKe. m. 44-/ju.v*
IŠČEM varstvo za dveinpolletnerv nčko in enoletnega fantka v stanov bloku v ulici Slavka Gruma v
mestu za čas od 7. ure zjutraj do ' z popoldne, od maja 1989 dalje. Za® ^ mlajša upokojenka. Dobro P'a govoru. Informacije na telefon (ček-RA-13)
službo dobi
prodaj*
HONORARNO DELO - . ■ ti.
artiklov, prvič pri nas. Obvezen voz in vsaj občasno prosti časjdopo ^ Prednost imajo ženske. Tel. »o-/
15. do 17. ure. (1397-SD-13) )j HONORARNO zaposlim ima veselje do avtomehanične	|
Naslov v upravi lista. (1320-SLh - L|jtt| AKVIZITERJI, POZOR- ^ dobro zaslužiti, pokličite po te ■ 858-389! (PI3-24MO)
ZA PRODAJO zdravilnih zeli«21 4j akviziterje. Pokličite na tel. (068)	1
v petek med 17. in 19. uro in pon med 17. in 19. uro. (1157-SD-l U KV MIZARJA sprejmem taKPK'5| zarstvo NOVAK. tel. (061) ° l (1339-SD-13)	. ka|U'i
DEKLE za delo v gostinskem	[
Krškem takoj zaposlim. InlormaCJl	j
lefonu (0608) 62-873. (P13-19MV"^

službo išče
SPREJMEM kakršnokoli dejo 1
domu. Ponudbe pod šifro: »Vt3 j (ček-SI-13)	^
obvestila
OBVEŠČAMO stranke, da Se mamo naročila za 4-tedenske P1 ^ bele, rjave, grahaste. Jablan peč. (1371-OB-13)
avto*n*tel
ŽETONE za biljarde m avto"1^ izdelujem. Tel. (041) 412-z (P13-83MO)
IZDELUJEMO vse vrste la^fjf!
ILULLUJr-lVIU VbC Viatv - - ^r
poda in obloge iz naročnikovega le. zarstvo KRAJNC, Košenice 65 a. mesto. (I3I6-OB-13) SPREJEMAMO prednaročila ^ menske živali — polarne in srebrn -j. Pokličite na tel. (063) 31 -269 (sluzi*145 roma nas osebno obiščite v Tabo Slane Žilnik. (Pl 3-53MO)
ELEKTRIČNE OMARICE-11
nanje in notranje, kompletno1>P j jene, prodam 30'/ ceneje. Tel. I
213-244. (1307-OB-13)
PO UGODNI ceni napeljuj«"1 > elektriko, popravljam male 8 L I dinjske stroje Gorenje, Elma. j Dušan Zupančič, Kettejev dre'
5, Novo mesto, tel. 22-409, vsa ji. od 15. do 19. ure. sobota od 8. u ure. (1362-OB-I3)
NESNICE, mlade jarkice P*^ hisex, rjave, iz kooperacijske (j,
navajene na domačo hrano (°P jj, jena vsa potrebna cepljenja), P ,j|a jamo po dnevnih cenah, Na ^ | sprejema in daje vse informacije ^ j PROSF.NIK, Bratov GerjeviC -Dobova, tel. (0608) 67-(P11-45MO)
OBVEŠČAM stranke, da b111" j5V aprila prodajal tri tedne stare beleP ij. ee. Rjave jarkice pa bodo v Pr0T i,njf-aprila. Jože Jeršin. Račje Selo, tel. 44-389. (Pl2-87MO)
SFRVIS ZAMRZOVALNIKOV^
Po več letih delovanja smo u8,’l,t!)j|iu daje izolacija v vašem zamrzoval ^ dotrajana. Prične puščati, od zun j deni in rosi. Mi vam jo obnovim^ še garancijo dobite. Prihranite - 7 elektrike. Trajnost podaljšamo do 10 let. Kilometrine ne zar navamo!
Cenik storitev:
3451	450.000 din
300 I — 450.000 din 220 I 395.000 din 410 I — 370.000 din 310 1	340.000 din
210 1	315.000 din
345 I (z dodatno steno)
Minila je zima in lu je pomlad, že spet smo med mami, kjer zastal je tvoj trudni korak.
Mama, kako te pogrešamo!
V SPOMIN
28. marca je minilo žalostno leto. odkar nas je nepričakovano zapustila dobra žena, mama, hčerka, stara mama in sestra
TONČKA
GORIŠEK
iz Dol. Brezovice, Šentjernej
lskrena hvala grob.
vsem. ki seje spominjate in ji prinašate cvetje in sveče na
V SPOMIN
1. aprila bo minilo žalostno leto, odkar meje zapustil ljubi mož
JOŽE ŠTIRN
s Škrjanč 8, Mirna
Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki vam spomin nanj ni zbledel.
Žalujoča žena Ivanka
V SPOMIN
31. marca mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi sin, mož, oče, brat in stric
LOJZE
ŽUPEVEC
Žabja vas 16
Hvala vsem, ki se ga še spominjate
Vsi njegovi
Vsi njeni
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo.
V SPOMIN
3.	aprila bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila ljuba mama
FRANCKA JEVNIKAR
iz Mokronoga
Hvala vsem, ki jo hranite v srcu in lepem spominu.
Bolečino in trpljenje si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal.
ZAHVALA
V 74. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, ata, stari ata, brat in stric
IVAN
GLUŠIČ
iz Sp. Mladetič 5
Iskreno se zahvaljujemo osebju pljučnega oddelka bolnišnice Novo mesto ter zdravniku Groboljšku za lajšanje bolečin, vsem sorodnikom, znancem, kolektivu Metalne Krmelj za izrečeno sožalje in podarjene vence. Posebna hvala sosedom Jontezovim in govorniku Jamšku za poslovilne besede. Prisrčna hvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred ter vsem. ki ste pokojnika spremili k zadnjemu počitku!
Vsi njeni
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama
ELIZABETA ŠTEFANIČ
iz Orehovca pri Kostanjevici
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in vaščanom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, za izraženo sožalje, darovane vencejn cvetje ter denarno pomoč. Posebna zahvala družinama Kraševec in Stokar, Novolesu-tozd Lipa Kostanjevica. papirni galanteriji Statut iz Gorice za podarjene vence, gospodu župniku za lepo opravljeni obred ter vsem za številno in spoštljivo slovo od pokojnice. Se enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: mož Janez, sin Ivan z družino, hčerka Marjana z družino ter ostalo sorodstvo
Skrb. delo in trpljenje — tvoje je bilo življenje. Bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
V 97. letu nas je zapustila naša draga mama in stara mama
MARIJA KERIN
roj. Mirt
iz Apnenika pri Velikem Trnu
Hkreno se zahvaljujemo sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje in rVu,rJeno cvetje ter vsem, ki sojo pospremili na zadnji poti. Hvala gos-u župniku za opravljen obred.
žalujoči: sin Ivan, hčerke: Terezija, Alojzija, Marija, Štefka in Ema z družinami
ZAHVALA
V 61. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mama, stara mama in teta
VALERIJA PIRH
Loke 1, Straža
boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijatel-so? i'n va^anonl, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli var • darovali cvetje in pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Zah-alJUJem0 sc tudi Opekarni Zalog, KZ Krka DSSS, Rajku Krenu za l>Vala!a-Ile ^esC(^e 'n 8- župniku za lepi obred. Vsem še enkrat iskrena
Vsi njeni
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 65. letu zapustil naš ljubljeni mož, oče, dedek, brat, svak in nečak
AVGUŠTIN
ŠTEFANIČ
s Primostka št. 13
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Naša zahvala tudi osebju ZD Metlika, TDB Novo mesto, M-KZ Črnomelj, DP Metlika, gasilskemu društvu Primostek in Dobravice, ZB in društvu upokojencev Gradac. Posebej se zahvaljujemo sosedu Jožetu Mucu za poslovilne besede, pevcem za pesmi slovesa in gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
m j
ZAHVALA
V 68. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče in stari oče, brat, stric in tast
FRANC
ZUPANČIČ
iz Črnomlja
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za nesebično pomoč, kakor tudi vsem gasilcem, godbi na pihala, ZZB Črnomelj, društvu upokojencev, članu organizacije medvojnega VOS-a, vsem drugim govornikom in zastavonošem ter tov. Enici Škof. Zahvaljujemo se tudi DO GOK TOZD Komunala, Iskri Črnomelj in INTEGRAL TOZD promet in delavnice.
Žalujoči: žena Ema, hčerka Alenka z družino, sin Stane z ženo, sestra Angelca z družino in ostalo sorodstvo
Veliko si garal, veliko si bolan prestal, nihče si mislil ni, da nas tako hitro boš zapustil ti.
ZAHVALA
V neozdravljivi bolezni nas je v 48. letu zapustil naš dragi oče, mož, stric in brat
JOŽE URBANČIČ
iz Zafare 10 pri Žužemberku
^kreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v teh žalostnih urah m°čno stali ob strani in nam globoko iz src izrekli sožalje. Posebna zahvalavDO Novoles-tozd TSP za pomoč Pfl organizaciji pogreba, za prelepi govor in darovano cvetje, DO Iskra Žužemberk za darovano cvetje in l^moč, pevcem ter župniku pa za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste pokojnega še zadnjikrat obiskali in P°spremili na njivo počitka.
Žalujoči: žena Pepca, sin Jože, mama, brat Stane in Alojz z družino ter ostalo sorodstvo
	ZAHVALA
>1 •* % <#»***%,■ ' f iw k	V 84. letu starosti nas je zapustila draga mama, sestra, stara mama, tašča, prababica in teta JOŽEFA
	MEŽAN
	iz Dolge vasi pri Kočevju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, kolektivu DSSS GG Kočevje za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebna zahvala Domu starejših občanov Kočevje in strežnemu osebju za skrb in nego med boleznijo. Lepa hvala tudi nonetu ROG iz Željn in gospodu župniku za opravljen obred.	
	Žalujoči: vsi njeni
1 *
V ZEMUO IN DOM VLOŽILA STA VELIKO TRUDA.
ZATO NAJ VAMA BO PRAV LAHKA GRUDA.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragih staršev
ANTONA in JOŽEFE KOVAČIČ
z Velikega Cirnika pri Šentjanžu
se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagati in darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo TOZD Metalna Krmelj, Lekarni Kranj ter duhovnikoma za opravljeni obred.
Žalujoči: sin Zvonko, hčerki Marinka in Olga z družinama
A v srcu mojem veselja ni, ker tebe, sinko, ni
Zaman le iščejo oči, zaman te kličem: »Sinko, kje si?«
ZAHVALA
V 40. letu je tragično preminil dragi sin, brat in stric
JOŽKO
VEHAR
iz Smolenje vasi 5
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, posebno sosedom Saškovim, Brulčevim in Vranišičevim za pomoč. Hvala vsem, ki ste mu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo UKC — opeklinski oddelek, celotnemu osebju za nego in skrb ter patru za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: mama Marija, brat Marjan z družino, sestra Zdenka s sinom Davidom in ostalo sorodstvo

§iyi»te



m

dll
'' > j; $s s"š J s
4^
MN
»
Več udobja v Termah na Čatežu
KAMILA VOLČANŠEK
Akademska slikarka Kamila Volčanšek živi kot svobodna umetnica v Ljubljani, vendar je v srcu ostala Brežičanka in ni pretrgala vezi z domom, s prijatelji iz otroštva in gimnazijskih let. Talent je podelovala po očetu, ki je bil tudi slikar. Ona sama je začutila željo po likovnem ustvarjanju kot gimnazijka.
Toda to je bilo premalo, zato je prišla na sprejemni izpit za akademijo nepripravljena. Do takrat ni slikala ne portreta ne človeške figure in doživela je svoj prvi poraz. Odnehala kljub vsemu ni. Poskusila je vnovič in uspelo ji je. Pogum za drugo preizkušnjo jije vlil slikar Kostja Gatnik, ki je takrat končeval študij in poslal njen živl-
J jenjski sopotnik.
-M
S
v
H
*
*
Kamila je še pred diplomo ilustrirala Cicibana. Tedaj so pri Mladinski knjigi zaslutili njeno nadarjenost in smisel za umetniško ilustracijo in je niso več izpustili iz oči. Tako je v zadnjih dveh desetletjih ilustrirala nad dvajset knjig, večinoma pravljic. Z izvirnim upodabljanjem pravljičnega sveta se je prebila prav na vrh tovrstnega ustvarjanja pri nas. Knjigo doživlja kot celoto in z ilustracijo poskuša povedati bralcu več kot besedilo. Pri delu je slikarka zelo temeljita in studioz-na. Ilustracijo da iz rok šele potem, ko je sama zadovoljna z njo
Nepopolnih izdelkov ne mara in tudi klišejev ne, zato nikoli ne slika z »levo« roko. Če bi delata tako, si zagotovo ne bi ustvarila zaupanja, ki ga danes uživa pri založbah. Povzpela se je tako visoko, da si knjige, kijih ilustrira, lahko sama izbira.
Slikarko so od nekdaj navduševale pravljice in pri branju teh je vedno uživala. Njena domišljija tedaj razprostre svoja krila, vendar jo zna o pravem času obrzdali, da zadrži povezavo z besedilom. Pravljico, ki jo ilustrira, prebere tudi po stokrat, ob tem pa do podrobnosti naštudira dobo in geografsko okolje, v katero je postavljena. Iz tisočerih vtisov nato izoblikuje svoj umetniški koncept, s katerim se zna približati otroškemu doživljanju. Domišljijski svet slika mavričnih barvah, polnem radosti nad življenjem. Njene barve so vesele in samosvoje v kombinacijah, ki jih prejšnje čase nismo bili vajeni.
Slikarka se je z velikim uspehom lotila tudi svoje prve gledališke scene in • kostumografije. Ustvarila ju je za balet o Turjaški Rozamundi, ki so nam ga predvajali na ljubljanski televiziji. Zasnovala je nad 60 kostumov, za katere je dobila veliko pohval in za scenografijo prav tako. Prešernovo romanco je fantazijsko prepesnila v likovni jezik tudi v knjigi Turjaška Rozamunda in jo tako približala otrokom. Knjiga z značilno simbiozo modernega in preteklega v ilustraciji sodi med njene uspešnice.
V Brežicah Kamila prav zdaj drugič razstavlja. Po petih letih je občinstvo domačega mesta prijetno presenetila z novostmi in čeprav jih nekateri poznajo iz knjig, je pogled na izvirne slike nekaj povsem drugega. Barve drugače žarijo kot v tisku. Sicer pa misli slikarka, da jo Brežičani najbrž slabo poznajo, če sodi po lem, da zelo poredko zasledi svoje knjige v izložbi tamkajšnje knjigarne.
J. TEPPEY
J
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
*4
4
\
J
5
4
4
4
4
4
\
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
*
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
*4
4
4
4
4
4
Hotel Zdraviliški dom so prenovili — Podvojen devizni izkupiček?
ČATEŠKE TOPLICE — V zdravilišču vsako leto več naredijo za kakovost, za prijetnejše počutje gostov, saj je to edini način, s katerim lahko privabijo predvsem več tujcev. Prihajajočo sezono so dočakali s prenovljenim hotelom Zdraviliški dom. Odprli so ga v soboto, 25. marca.
Prej kot v poldrugem mesecu so na novo uredili prenočitveni del s 106 ležišči v 59 sobah, s klubskim prostorom in recepcijo. V pritličju so izboljšali tudi bolnišnični oddelek z nepokretne bolnike ter pripadajočo zdravniško ordinacijo.
Za to prenovo so Terme plačale Lesnini in njenim kooperantom 1,6 milijarde dinarjev. Kolektiv je k temu pris-
peval 150 milijonov dinarjev v delu in materialu. Zob časa načenja tudi gostinski in zdravstveni del doma. Ta dva bosta na vrsti za prenovo prihodnje leto. Zdraviliški dom je potreben osvežitve, saj stoji že od 1965. leta. Gostje bodo poslej deležni v njem nekaj več udobja, kar velja še posebej za bolnike, ki so vezani na posteljo in voziček. Dnevi jim bodo ob spremljanju televizijskega programa hitreje minevali. V sobah so zdaj tudi telefoni, da gostje niso več odrezani od sveta.
notranji bazen, predtem pa so prenovili in dogradili filtrsko postajo za zunanje bazene. Prvi gostje prihajajo ta čas v novo naselje počitniških hišic, ki jih Pionir gradi za trg. V njih bo 216 apartmajev, v novem kampu prve kategorije pa je prostora za 800 turistov.
Prenovljeni Zdraviliški dom nameravajo napolniti pretežno s tujimi gosti in tako nadoknaditi 50-odstotni izpad pacientov, katerim omogočajo bivanje v Toplicah zdravstvene skupnosti.
J.T.
PRESTAVLJENA
PRIREDITEV
NOVO MESTO Pisali smo že o kulturnoglasbeni prireditvi »Boš videl, kaj dela Dolenje«, ki je bila najavljena za 15. april in na kateri naj bi nastopili številni znani ljudski godci, pevci in ansambli. Organizacijski odbor pri Dolenjski turistični zvezi pa nas je obvestil, da prireditve zaradi tehničnih razlogov to pomlad ne more izpeljati in jo bo izpeljal bržčas zadnjo soboto v oktobru. Za tolažbo ljubiteljem tovrstne glasbe pa naj dodamo, da bosta v soboto. 8. aprila, v restavrciji hotela Otočec nastopila priljubljeni kranjski ansambel Rž in imenitni pevec in citraš iz Logarske doline Karli Gradišnik, (dv)
Terme prenavljajo objekte z lastnimi sredstvi in namenjajo za to velike vsote denarja. Konec minulega leta so sanirali
SALAMIADA V KANDIJI
NOVO MESTO Po uspešni sev-niški salamiadi bo podobna tovrstna prireditev še 6. in 7. aprila v novomeškem hotelu Kandija. Zato naprošajo organizatorji vse interesente, izdelovalce trajnih mesnih izdelkov, naj te prineso do četrtka, 6. aprila, do 15. ure v recepcijo hotela Kandija, Zagrebška 2. Vsak izdelek naj bo zavit, v zaprti kuverti pa naj pustijo svoj priimek, ime in naslov. Komisija bo izdelke ocenila v četrtek zvečer, v petek zvečer pa bo razglasitev rezultatov.
HIŠICE V STILU KMEČKIH DOMOV IZ OBSOTELJA — Pogled na dokončani del počitniškega naselja, ki ga Pionir Novo mesto gradi za prodajo na območju čateških Term. (foto: J. Teppey)
NEIZKORIŠČENO
JEZERO
KOČEVJE, RUDNIK — Že precej let je, odkar je dobilo Kočevje na dnevnem kopu nekdanjega rudnika rjavega premoga jezero. Narejenih je bilo že nekaj načrtov, kako bi ga izkoristili za turistično-rekreativne namene, predvsem pa, kako bi uredili njegovo obrežje in okolico ter kakšne objekte naj bi tu postavili. Narejenega pa še vedno ni nič, ker je takratnemu nosilcu razvoja območja Jezera, podjetju Oprema, začela trda presti in mu je zmanjkalo denarja. Zaradi draginje, predvsem v obmorskih letoviščih in drugih turističnih krajih, pa tudi zaradi vedno dražjega bencina itd. bi prišli našim občanom zelo prav turistično-rekreativni objekti v občini, predvsem pa še ob bližnjem rudniškem jezeru. Če teh ni zmožna urediti nobena družbena organizacija, naj bi ureditev prepustili podjetnemu zasebniku ali celo več zasebnikom, morda kar po načelu akcije »Iščemo dobrega gospodarja«.
V. DRAGOŠ
Kadice naravni spomenik
Ena največjih naravnih znamenitosti Slovenije

RAZTEGLJIVE RIBIŠKE CENE
KOČEVJE Naša stabilizacijska prizadevanja so nas pripeljala tako daleč, da celo ribiči letos prvič nimajo več enakih cen za ribolovne dovolilnice v vsem letošnjem letu. Tako bo ribič, ki bo kupil letno ribolovno dovolilnico za Kolpo, do 31. marca plačal zanjo 45.000 din, med 1. aprilom in 31. majem bo treba za dovolilnico odšteti 65.000 din, po I juniju pa celo 85.000 din.
KADILCE PIPE VABIJO V ZAGREB
ZAGREB — Prvi jugoslovanski klub kadilcev pipe »Zagreb« je letos gostitelj šestega odprtega prvenstva Jugoslavije v dolgem kajenju. Minulo leto je bilo tekmovanje v Mokricah. Organizatorji so bili zelo veseli odziva 20 kadilcev iz Dolenjske in Posavja, zato se tudi tokrat priporočajo za udeležbo. Prvenstvo bo 16. aprila v hotelu Panorama v Zagrebu. Pričelo se bo ob 10.30. Prijave sprejemajo v hotelu isti dan do desete ure. Sodelujejo lahko polnoletni jugoslovanski državljani in tujci obeh spolov. Prvenstvo ima sedem disciplin. Pokroviteljica prvenstva je firma Pierre Cardin-Astra Zagreb. Vse obiskovalce prvenstva vabijo organizatorji na degustacijo tobaka, znamke Pierre Cardin. Do zdaj je napovedalo udeležbo 17 mest iz Jugoslavije in Nemčije. Gledalci in tekmovalci si bodo lahko ogledali tudi razstavo izdelovalcev pip, tobaka in pribora za kajenje iz Jugoslavije, Italije, Francije in Švice.
Krško jedro počasi oživlja
V butiku Napoleon — Hrvati bolj sledijo trgu
SEJEM MALIH ŽIVALI
KRŠKO »Krčani hodijo veliko nakupovat v Zagreb, zato sem menil, da je prav, če jim ponudim podobno izbiro po konkurenčni ceni,« pravi Ivan Bu-dič. kije decembra lani skupaj z Vesno Barta v prenovljenem jedru Krškega odprl zasebno trgovino z mešanim blagom, imenovano butik Napoleon. V sodobno urejenem lokalu je moč dobiti izdelke usnjene galanterije, domače in umetne obrti, tekstila in pletenin, jean-sa, kozmetike in modnih okraskov ter dodatkov. Tekstil izdeluje Vesna, ostalo pa nabavlja Ivan od obrtnikov, največ s hrvaške strani, saj pravi, da se tam hitreje prilagajajo zahtevam tržišča in mode.
Z lokacijo sta zadovoljna, vendar pa ne brez pripomb. Ivan pravi, daje moral na trgu precej časa poskrbeti kar sam za red in čistočo. Sedaj je sicer bolje, še vedno pa ostaja problem dostopnosti. V bližini jedra ni parkirišč, kar moti obiskovalce. Tudi avtobusno postajališče je precej oddaljeno in na to bodo morali tisti, ki skrbijo za poživitev jedra, vsekakor pomisliti. »Tudi trgovine, ki so v družbeni lasti, bi morale prilagoditi svoj delovni čas kupcem, se pravi, da bi bile odprte popoldne in zvečer,« meni Ivan. Njun butik je sedaj odprt od 8.30 do 19. ure, od petnajstega maja naprej
pa bo zaradi tujih turistov odprt od 12. ure do osmih zvečer. »Šele ko bodo zasedeni vsi lokali in bo postalo bolj dostopno, bo mestno jedro polno zaživelo.«
TJ.
RIBNICA V ribniški občini je v javni razpravi osnutek odloka o razglasitvi soteske Kadice za naravni spomenik. Soteska je nad Sodražico ob no-vospeljani cesti levo od vasi Podklanec in tudi levo od ceste Sodražica Nova vas, gledano od smeri Sodražice, na vzhodnem robu Bloške planote in na nadmorski višini od okoli 600 do okoli 800 m.
Kadice so bile že v stari Jugoslaviji priljubljena izletniška točka. Slikovita dolina ima alpski značaj, v njej pa rastejo tudi nekatere posebne rastline. Skozi sotesko teče potok Mateča voda, pa tudi drugi krak soteske izpod Betonovega ima svoj potok. Na svoji strmi in kratki poti sta oba potoka izdolbla v kamnita tla mnoge okrogle vdolbine, podobne kadem, od tod tudi ime Kadice. Zaradi delovanja erozije pa so v pobočjih nad sotesko nastale dolomitne igle, in sicer tako, da je manj odporne kamenine v okolici odnesla voda. Najbolj znana taka igla je zaradi svoje značilne oblike dobila ime Škofek, pravijo pa ji tudi Mateča deklica.
Zaradi teh in drugih značilnosti sodi soteska Kadice med najpomembnejše naravne znamenitosti Slovenije, in ne le občine Ribnica. Ohraniti jo je treba tudi poznim rodovom. Pravzaprav je njena sreča tudi. daje bila ta soteska v povojnem obdobju malo znana in redko obiskana, zaradi česar je ostala povsem neoskrunjena.
J. PRIMC
Konjiček Ivana Mike-tiča iz Jakovine
JAKOVINI PRI PRELOKI -Jakovini, zaselek z le štirimi stan vanjskimi hišami na pečini na Kolpo, bi bili gotovo pov«*" običajna belokranjska vasica,« bi v njih živel Ivan Miketič. Ta»u' letni mož. ji je dal svojevrsten peča ■ Kot sam pove, je na svojem o rišču postavil kar 18 stavb; ™ ^ gospodarska poslopja, brunarice celo kapelico. Veliko tega je zgra povsem sam.	.. .
Na prvi pogled je Miketiče« domačija kot pravljičen svet. »sej v lesu, ograjeno, pobarvano. >> J raje delam iz lesa, čeprav sem v sv jem življenju opravljal dela v . obrtnikov. Bil sem tesar, sodar, m zar, zidar, kovač, žgal sem apno, sem se celo brivca. Da pa sem naučil vseh teh del, je bila zasluzn predvsem mati. ki me je ve.° ' kadar je prišel v vas kakšen mojsm ■ podila, naj grem gledat, kako d^ Učil sem se zelo hitro in taKo kmalu začel tudi na našem dvon poslavljati poslopja. Sam sem PC . zidno opeko. Po različen mate ■ barvo, okenska stekla sem hodi pe v Karlovec. Vse. kar sem nar _ » > sem delal z dobro voljo. PreP™* sem. da drugače ne bi uspel." P ' zgovorni Ivan. Ob tem pristavi, ima v glavi še veliko načrtov, moči mu več ne dopuščajo to kot nekdaj.	M. B.-J-
*

;“vedl
fifi
' sklep; -ovar treh j ali oi >ej<
' °[gan Jietn $klen
Jjtat
družb
"ajka
studio V #
TOP LESTVICA DOLENJSKEGA LISTA

Top leslv icosestavljajo v uredništvu radia Glas Ljubljane in teleteksta ljubljanske televizi je. Po valovih Studia D jo lahko slišite vsako soboto oh 11. uri. preberete pa vsak četna Dolenjskem listu.
1.	(3) The livingvears	MIKE & THE MF.CHANICS
2.	(5) Moja punca ima črno muco JANI KOVAČIČ & JE BF.NT
3.	(I) Dirtv boulevard LOU REF.D
4.	(7) What I am E. BRICKELL & NF.W BOHFMIANS
5.	(X) Krug sreče F.KATF.RINA VELIKA
6.	(2) After the war GARV MOORE
7.	(9) Paradisc citv GUN AND ROSF.S
8.	(4) lt's onlv love . S!MPLY RED
9.	(	| Rain and steam and speed THE MEN THEY COULDNT HANO
K). (6) The me rev seal - NICK CAVF &. THE BAND SEEDS
Met
5
:em
P
Mo
ha j,
s
Kij:
^vali
s*-«
£
studio
Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista


m
ill.
Um
B
na
I AURIČU z Jesenic. Lestvica P“
NOVO MESTO V nedeljo, 2. aprila, bo od 9. do 12. ure pred novomeško športno dvorano sejem malih živali. Vabljeni kupci in prodajalci.
Halo, tukaj Dolenjski list!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 19. in 20. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.
ZBERITE POGUM! — Mnogo mladih fantov in deklet ima tiho željo postati maneken. Po lanskoletnem tečaju v Novem mestu je bilo to nekaterim že omogočeno, organizatorji pa vedo, da je na Dolenjskem še veliko mladih talentov, zato ponovno vabijo vse, ki imajo veselje do mode, glasbe, ritma in vsega lepega, da pridejo v nedeljo, 2. aprila, ob 14. uri v dom JLA v Novem mestu na avdicijo. Pogojev namenoma ne objavljajo, pridite vsi, ki si to želite. Izbrane bodo na tečaju vodili: Jože Vidrih — fante ter Janja Kumer in Nataša Ameršek — dekleta in otroke, sodelovanje pa je že obljubila tudi prva dama slovenskih manekenk Nina Gazibara. Organizatorji avdicije in tečaja iz. novomeškega doma JLA in Reklam studia vabijo: »Zberite pogum, svet mode morda pričakuje ravno vas! Na sliki: Izmed najboljših z. lanskoletnega tečaja so v metliški Beti za revije na Istrski obali izbrali (z leve) Zdenko Kirn, Metko Štamfelj, Natašo Ameršek, Janjo Kumer in Igorja Brulca in z njihovimi solidnimi nastopi uspešno prodali kolekcijo pomlad poletje 89. (Foto: M. K.)
Žreb je nagrado Studia D la leden dodelil CIRILU je takšna:
1.	(2) Vračam se COF
2.	(I) l.ep spomin DOLENJCI
3.	(4) Ob Krki zeleni ANSAMBEL I. PUGLJA
4.	(6) Stisni se k meni FANTJE Z VSEH VETROV
5.1	) Vinec rumeno, čislo in sladko ANSAMBEL M. STEGUJA
ti. (8) Fotograf R/
7.	(3) Srečujmo se! MEDIJSKI ODMEVI
8.	(9) Pesem/a vaju LOJTRCA
9.	(8) Dolenjski muzikant HENČEK
10.	(	) Zapojmo vsi RUBINI
Predlog /a prihodnji leden: Veseljak KARI I GRADIŠNIK
VWWVVWVWV^yWWWVNAyWWV-AA/W,>A/WVW‘/^^

na
na
na
na
«
Glasujem za: Moj naslov:
AAAAAAZWVAA/VWWWW^yWWWW
Kupone pošiljajte na naslov: Studio D. p.p. 103, 68000 Novo mesto
Ivan Budič
ŠE JE ČAS, da naročite ENODNEVNE PIŠČANCE, bele, rjave in grahaste. Naročila sprejemamo vsak dan na naslov: VALILNICA HUMEK, Irča vas 18, Novo mesto, tel (068) 24-496.

:erija<

ATE, KDO PA PRI NAS SE DELA?
Mali sedi pred televizijskim sprejemnikom in tečnari:
Ate, poglej miting.
— Vidim, ja.
Kaj pa kričijo?
Hočemo orožje! Zahtevamo spremembe! Preidite od besed k dejanjem! Pa še.
Veliko ljudi je na trgu. kajne?
Nekaj stolisoč.
So že dolgo tu?
Osemnajst ur.
Ate, zdaj kažejo pa sestanek.
O čem sc pogovarjajo strici?
O izhodu iz krize.
Kaj je to kriza?
Težko stanje. Najlažje boš razumel, če lipovem, da ni denarja. Dinarčkov nimajo niti delavci niti država.
A ha. to je revščina.
Nekaj takšnega.
Poglej, la množica ljudi pa proslavlja.
Odkrili so spomenik naši slavni preteklosti, pa sc malo ve-
selijo.
Nuj manj slojih je, kajne?
Slabo ocenjuješ množico. Stavim. da jih je šestdeset tisoč.
Toliko? Glej, glej, spel sestanek.
Da ne bos spraševal: govorijo o mednacionalnih odnosih, ki so se zelo poslabšali.
Od kod pa so vsi ti ljudje?
Iz vseli republik in pokrajin.
Pa bo po tem pogovoru kaj boljše?
V najboljšem primeru lahk° pričakuješ nov sestanek.
Nekaj mi je čudnega, Ote-Reci.	J
Sestanki, mitingi, prosla1’: seje, kongresi, konference, sho"' protestna zborovanju, simpoziji Kar veliko s! naštel tegf , Pa ves, kaj me zanima? ba v tej državi sploh dela.
TONI GA
ŠPERlt