CITATELJI! Prosimo, poglejte na številke poteg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. V teh časih splošnega poyiftanja cen, potrebuje list Vate sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
ClaM Matter
Ost slovenskih delavcev > Ameriki
t&th. 194t t tke F«rt Offtca t New lui N.
Act
m, ini.
No. 128 — Štev. 128 (Telephone: CHelsea 3-1242)
NEW YORK, TUESDAY, JUNE 30, 1942 — TOREK, 30. JUNIJA, 1942
VOLUME L. — LETNIK L.
ANGLEŽI IZGUBHJ MATRUH
SEDAJ JE ČAS, da priskočite vladi na pomoč s tem, da jo podpirate v njeni kampanji za prodajo war bonds.
TRI DNI IN NOCl SE JE BILA VELIKA BITKA ZA MATRUH V EGIPTU, SLEDNJIČ PA SE JE AN GLESKA ARMADA UMAKNILA IZ MESTA PRED MONECJŠIM SOVRAŽNIKOM.	FELDMARŠAL
ROMMEL JE RAZBIL UTRDBE, KI SO BRANILE MATRUH IN SEDAJ PRODIRA NARAVNOST PROTI ALEKSANDRUI, KJER JE GLAVNO VOJNO PRISTANIŠČE NA BLIŽNJEM IZTOKU.
Angleži so se umaknili do E1 Dabe, ki se nahaja samo 100 milj od Aleksandrije.
Rommel je komaj pred enim tednom zavzel Tobruk in je v tem Času še napredoval 210 milj do Matruha.
Lota 1940 je general sir Ar-chibald P. Wawell iprioel svojo pregnati Aivgleže iz Afrike in ofenzivo proti Ijibiji, Kot Sredozeniiskega morja. Na Kre-pravi poročilo Lz Iva ire, Au-' t.T čaka močno nemNka armada, gleži nUo imeli namena držati «1« ob ra«u vdari na Ciper :n v Matruha, Iker niso hoteli, da bi Sirijo.
Nemci mesto Oblagali, ga s leti-1 Kot pravi poročilo iz Lou-dnjič zavzeli in bi dobili zopet dona. je fekimarAal Rormnel JK) velik vojni plen, kot v Tobru-' slal močan oddelefe proti ju*u ku.	Iv puščavo v smeri proti B:r
Iz Kaire priiiaja poročilo, da | Fuadu, 80 milj južno ml Maso Ane leži za olbraiinbo Egipta prejeli večje število ameriških aeroplanov in vojakov tz Nove Zelandije. United Press tudi poroča, da je prišlo v Egipt več tisoč ameriških vojakov in velikanske zaloge vojaške opreme.
United Press prinaša poročilo, ki pravi, da so Nemci že dospeli do letališča pri Fnki, ki se nahaja okoli ;V) milj jugovzhodno od Matrulia.
t roba in proti oazi Siwa. To pa
imrleda, kot da namerava obiti	P. .
i-i	•	t*« medtem ko Kitajci nimajo ve
veliko močvirje Quattara De~, „.	J
Kitajci so1 pobili Japonce
Kitajsko vrhovno poveljstvo naznanja, da so imeli Ja: ponci v treh tednih v bojih pri Taihang gorovju nad 10,000 izgub in da je ostala armada slednjič zbežala.
To je sedaj prva večja zrnata po veliki zmagi nad .Ja»i>on-ei preteklo zimo pri Cangsi. V provinci Honan so prejšnji teden v krvavih bitlkah imeli .Japonci 5000 mrtvih in ranjenih. Tudi v Šansi provinci je bilo prejšnji teden uihitih «MH> Japoncev.
Japonoi se v ibojih posebno poslužujejo težke artilerije.
press ion in nato napasti Alefk-sandrijo od juga.
General Xeil Metbueu Ritchie s >vajo 8. armada po, umik t in samo wlknsa Nenu
Dva laška generala padla
Rimska radio postaja je naznanila, da sta v l>oiih v Libiji v petek bila uibita generala "Ettore BaKt»?*sar<» in Qui<k> Piacenza.
General Baldai^re je btt poveljnik 20. kora. ki olwroji iz Ariete oklopne divizije.
.*> zadrževati, kolikor Je pfttv tržaške eribljive infant eri.i-mouroče ter «e bo ponovil *o-i«ke divizije in enesra bataljo-vražniku v bran, kadar bo do-
1 >il t»h pomoč dovolj vojaštva.
General Riitohie se bo najbr-že vstavil na črti od KI Pa<l>e do Quattara D«pre?«ion
dno od I>ušuja pognali Ja-poivce v beg.
Kitajci poročajo, <ia so včeraj Japonci ob bregu Pojang jezera izkrcali 2000 vojakom-. < W> meji provinc Honang in San>n so sj Kitajci -zopet osvojili vse važne postojanke, med njimi tudi Linsijen, kjer je bilo ubitih 1000 Japoncev. Za-
Nemci vstavljeni pri Harkovu
Rusi so včeraj odbili vse nemške tančne nap ade pri Kursku, severno od Harkova, toda pri Sebastopolu so se nekoliko umaknili pred mnogo močnejšo nemško armado. Ruske vrhovno poveljstvo pravi, da so boji pri Ha rkovu in Sebastopolu skrajno vroči.
Nemci so pričeli močno ofenzivo pri K ursku v nedeljo in včeraj so se bili najhujši
boji, v katerih so Nemci imeli zelo težke izgube.
Pri Kursku so Nemci pričeli napade s tanki in strmoglavci ter je bil njihov napad usmerjen proti Voronežu ob vzhodnem bregu Doneča, sredi pota važne Moskva-Rostov železnice. Ako pridejo Nemci do Veroneža, tedaj se bodo mogli obrniti ali proti jugu na Kavkaz, ali pa proti severu proti Moskvi.
KONEC POSLOVNEGA
LETA 1942
^ >• 'Iff'
Za vlado Z< i roženih držav konča poslovno leto 1942 danes o jK)lno<*i. Leto je zaključeno s primanjkljajem *20 biljonov dolarjev in prebivalci morajo gle-
ojega orožja, kol >o strojnice nekaj motoriziranih vozril in nekaj bombni/kov. Prejšnji teden so Kitajci branili nek prelaz samo s tem, da so na sovražnika valili >kale.
V f'ekijansr provinci so Japonci požgali vas. Kisu j. Japonci pa ni*o mojrli več napredovati qiroti Kitajskimi postojankam v bližini, ker so bile planjave vsled dolgotrajnega deževja preplavljeno.""
Ob H a njpčo v - X a iu'a iur železnici so Kitajci IfiO milj zapa-j kov
lo uintih 1 Japoncev, /.a- f,ati v prjhodnjo leto, ki Ikj v jeU so tudi okoU 500 konj i"; znamenju visotkih da^ov.
Slika ffospodarskesra položa-
velike zaloge vojnih }>otreii-Vin. N'n tem krajn so >e boji pričeli 11. junija, ko so Japonci pričeli prodirati proti zapadli od Peipiiiff-Hankov železnica ter aa'sedli Liitšijen.
Kot pravi japoustko poroč>i-
ja je približno na-sle<inja :
Javni dol* *7(v>00,000,000 in ta dolx sc	najbrže •zvi-
sal na $13,000,000,000 tekom priliodnje«ra poslovnega leta. 'SHada i>o ]K>trošila nad lo, se bojna črta razteza od 560,000,000 in od tega samo 7.a Linšijena v Honanu do Taj-| vojno $26^000.000,000
haiks: i>os^)rja v Šaaisiju. V tem predelu imajo Japonci 12 divizij. toda najbrze ^o samo toliko polfeov, kajti ^druaro ^»orotilo omenja samo 20,000 voja-
Majnerji so se vroili na delo
John L. Lewis je 75,000 stavkajočim premoga rje m v ikom-panijskih rudnikih v We>*t Vir-giniji in Kentucky naročil, da .se takoj vrnejo na delo, ko ^o la>tniki rovov na priporočilo pred«e<h>ika Koosevelta pristali, da niajnerjem vrnejo $200,(MX), katero vsoto so maj-nerjem odtegnili za kazen, ker so zas-tavfkali v noveiribru lan-s!kesra leta.
Predsednik je lastnikom rovov svoje priporočilo sporočil po notranjem tajniku Ickesu
<ya feldamaršala Rontmela po-
v .	.n. t- • "klican v Ttaliio. Pozneje pa
erta ,)c dolga samo 40 mlij ini '"J1 r ' x i	t
i .	i . -i Me bil zor>ct poslan v Libijo
na jiuru-bo Bjepwn levo krilo' J^"«	.,
ca varovano od velikega močvirja, ^ozi katero Ttommelove okloone oiiviizije ne bodo mos^le prodirati in "tudi ne bo iebral »Kiti okoli močvirja, ker v onih krajih (prknanjkoje vode.
Ako bo Tlitchie še o pravem Času do'bil dovoli vojaštva in se •>o moaml postaviti v bran pred delto Nila, tedaj se bo poraz izpremenil v zmataro.
Priznati če mora. da je v veliki nevarnosti ves E«ipt. Nf i-vf»čie važnosti za Angleže pa ie Alelcsandrija, kajti če izjru-Iw1 to veliko vojno pristanišče, potem na vzhodnem kon^u Sre-dozemskeara morja n^ bodo imeli ndbenecra vojnesra tpristani-Sča. Malta. se je do zdaj tako trdno držala, se bo morala v "kratkem podati: njej pa .bodo sledili Crpcr. Sirija in Palestina. Tn Hitler bo stal pred vrafei. ki vodi jo do bosratili pe-tnolej^rih vrelcev.
NomH so se lotili velikanskega podjetja, ki ima namen
na Littroio oklopne divizije.
General Piacenza je bil prej i>oveIinik Ariete \divi-
ziie, toda je bil pa zahtevo J naznanja, da je nemška oklo-
pnioa Gneisenan v (pristanišču Ckiiniji, da so odstranjeni ž
NEMŠKA 0KL0PNICA NEPORABNA
Angleško -zračuo miuistivtvo"
kot poveljnik artilerijskega bata*iona Littorio drvizije.
Vprašan i e francoskih ladij v Aleksandriji
Prodiranje foldinaršala Er-wiiva Honmiela v Kgipt je dvignilo vprašanje, kaj bo s francoskimi bojnimi ladjami, ki so internirane v Aleksandriji v Egiptu.
Vojno ibrodovje obstoji iz naslednjih ladij: oklopnica Lorraine, prvi škadron kri-ža^k, ki sestoji iz štirih 10,000 tonskih krizark Dugruaytronin, l,e Tourville, Stiffren in I>u-que-sne in najmanj šest pod-mornre. Posadka vseh ladij šteje 6000 niož.
Admiral Hiilippe Marie Ai'boyneu, bi je preprečil, da ni prišlo do sipo pada med njegovim in anarfeskim brodovjem oil> razsulu Francije, je vrhovni tpoveljnik vojnega brodovja svobodne Francije.
nje topovski stolpi in da je krov Ipoln lukenj, kii jih je velika ladja dobila od angleških lioj-n»h ladij in aeroplanov na svojem il>e$ni vz. Bresta skozi Ro-kavski preliv.
Fotografije ladje so vzeli zelo hitri angleški aeroplani ob Svetlem dnevu. Angleški mor-r.ari»5ki častniki so fotografije zelo skiibuo pregledali ter slednjič prišli do prepričanja, da je poškodovana tako, da tekom te vojne ne bo več porabna. j ^ b^ltjKU
Privatna poročila, ki so pri-1	-	.
šla v New York, pa pravijo, da Ko* l)raVl poraulo iz diplo-Nemci predel ju je jo Gtiefeenai.l«1^^ krogov, je vojna s
NAPAD NA WAKE
Amerišiki bon«bniki so na<pa-tili Wake otok na Pacifiku in je bilo poškodovanih več japonskih letališč- Vsi bombniki so se vrnili.
Wake otoik. ki se nahaja o-koli 2300 milj od Pearl Har bo rja, so sj Japonci osvojili n koli Božiča. Bombniki so v prvi vrsti iskali japonske bojne ladje, ki so se po iporazu pri M id w avtu zatekle na Wake.
Darki so prinesli v mezno na včerajšnji seji. Lewis iu
zastopniki družb s-o se pogajali že ve« te<lnov, pa brez uspeha. Majnerji so svoje • *T>očttni-ce" pričeli v pondeljek in so nameravali jpočivati do 6. jnli-ja.
Tuji delavci v Nemčiji niso dobri
Nemški ffospoUJarski iave-deaici so opozorili nemško vlado, da tuji delavci pojedo ve«', kot pa je vrlino njihovo delo. Yladi so svetovali, da naj ba pri izbiri tujih delavcev bolj previdna in natančna. Postavljena naj bi "bila posebna komisija, ki na.i bi izpraševala vsakega kJekiv-ca z ozirom na nj^ovo politično naziranje in njegovo t elcittio KposobnoKt.
Tnp delavci, med katerimi so vojni ujetniki iu dru-sri, ki so prišli ia raznih dežel v Nemčijo, napravijo komaj riO odsibotJkov idela, ki bi j sa morali napraviti.
PODMORNICE
NOVE VESTI O DR. MACEKU
London, 326. jim. (VPU) — Po vesteh iz Zagreba vsta-isi še vedno stmgo nadzu-ajo dj*. Vladimir j a Maeeka in v (njegovi »obi ostaja v»o noč po en oboroženi vstaški stražar. Nemški a«enti so se ne-presta<nega prigovarjanja že naveličali in »o s svojimi ponudbami prenehali. ('eprdjv je stanje dr. Maičekovega zdravja še vedno zelo resno in je njegova teža padia od 80 na 52 kg, je Idr. Maček o-hranil svoje dobro razpoloženje. Nedavno je dejal svo-
jim vstažkim čuvarjem: — '"Ljudje, zakaj le me naidzi-raite, ne bojte se 7.a mene rajši se bojte za same sebe.'
Berlinčani se čutijo varni
Po berlinskih kavarnah se Ijndje ftolaižiluo razgovarja-jo, <ia je bil med Angleži in Nemci sklenjen gentleman-ski dexgovor, Ida Nemci ne bodo bombardirali Londona. Angleži pa da ne hollo bom bardirali Berlina.
To poročilo je prinesel v Ktm-kholm nek nevtralen časnikar, ki je-dolgo let živel v Berlinu.
v matično ladjo za aeroplane.
Trije stolpi za 11-palčne to pove so bili od*t ranjen i.
(ineisenau. ki je sestrska la-
podmoraifi&mi m minami v Baltikn vstavila ^oro vse pa-rofertnistvo in da je edina zveza še samo med Flen^nurgom na .TIslandiji in Kodanjem.
zakladnico okoli 12,700,000,000 dolarjev.
"PiTinaŠjkljaj zna>a okro£lo $19,800,000.000 in je že 10. za-poredni le«tni primanjkljaj. Za prihodnje poslovno leto pa napovedujejo primanjkljaj 223,000,006.
^ Adolf Hitler ima dovolj oblek
Brzojavni pozdrav preoaea-i	'
nika jugoslovanske vlade' V Nemčiji sicer primanjkuje usnja in volne, toda Hitler Rusiji	j ima 100 oblek in uniform iz najboljšega blaga, 60 parov
London, 34. junija (JIC) - škornjev in čevljev in 35 klobukov in kap.
Dne 20. junija je bila v Lon-|. Hitler je dal napraviti gla-donii v dvorani Eiopress sve-j vo iz vofeka natančno po svoji eanost v čast obletnice angle-,glavi ter njegov klobučar na ško-r«ske-ifa zavcocništva. Sve- j nj^j pomerja novi klobuk ali čutnosti, tki je je udeležilo' Itapo, nato pa jih fotografirajo
5,000 oseb, je prwkedoval 51:ot' z vseh shrani iz Ohehiksforda, ki je pri otvoritvi prečital sletlečo brzojavko »predsednika jugoslovanske
vlade Slobodana Jovanoviča:	. ... , , T
**(<1> obletnici nemškega na-i ^ke, teko je bolj podoben Jo-pada na Sovjetsko Unijo. Jn-	Stalin« ah pa njegovenu
gosla-vija ort-čudnje herojizem ^-atran^. Hitler ,e je raejezil
~	*	, . >i , ,, f.Ml, ati>/\irn npoictoTA ITI
Toda uanetnik, ki je napra\il voščeno ^g-lavo, je napravil napako, da je napravil prevelike
•	. i' , • v. ' 4	i in odredil s^tropo preiskalo, ki povjeftske vojske ter polaga .	,
svoje upanje in zaupanje v nje- f mog a dognati, ako so bi-
*	' * angleško-ru >ko	napravljene pre-
velike. Toda Hitler je vsakemu v svojem spremstvu prepove-
dja oklopnice Sobarenhorst, .ie(Borlin	4ia *o angleške
bila iz Kiela prepeljana v Gdi-|	prišle v Baltik !>o
nijo 1. aprila, ali neikaj dni po	ledenem morju, po
zračnem napadu v Kielu dne Stalinovem kanalu, po Lado-25. februrja.	!	jezern v Finski zaliv.
Nemci so sicer zatrjevali, da
Poroka v vojaškem taboru
no borbo in v
zavezništvo, ki 1k> v sodelfrvn-n in z Združenimi državami u-	. . , „
resničilo novo človeško dn»bo dal nos,tl bl'kp pravice in svofoode."	j Včasih si Hitler tudi nata-
------—	<kne naočnike. Prvič se je ž nji-
Dobro jo je izkupil	j mi javno pokazal, ko .je v M o-
V Cliicajju je bila 21 let	s Cb^rlai^n lu
(Stara Mrs. < Wtnev Ander-j^^1'^^ ^ 52SSS ;son sama doma s svojim o-Cehoslova«ke. NataUml
so popolnoma v.tavili plovbo! ^H^r hi "	podpisal ali bral; fotograf i ra-
po Stalinovem kanaki, toda m-j ■ , J 'r T >(la Ml,s All ti še ž njnu m nikdar pustil. Pke .bojne ladje so -zadnje čase, ^ ^ ^ '^^ y ^. Hitler se oblači zelo pripro-l^nečale- svoje operacije na '	ronaria vdarila z	"repe" naravno^ so-
Baltiku in najbrže s pomočjo! \ ■» . 'Jt-A« «lo da se vraži oh]e*e samo' kailar anjrleškth podmornnc.	^ stricih. Naio ^ -ora, .na^; ^dar^rej.
! si jili je pa samo, kadar je kaj
Kot nam poro&a Lieut. Fr. Sakser, je bila v vojrtškem ta-borišču v Tallalhasse, Fla., 25.
junija zelo slovesna poroka, ko PH _ ... , ^ 2ViU11	lM) HMM
še je poročil kon>oral Carl N. je 'bila tonpedirana na Baltiknj	^ Caroline Mil-t",,e kakega diplomata. Popol-
r	!	4ruTiinni+nfl ladia. Ne- lJtt	* ai .	I______r^Kl^.nn nu» <mn
Capella z Miss Chrf>1 i n e j nemška transportna ladja. Ne- 1 .	' visoka samo( non,a P° modi
__'	a	. j n__* ---.n mnmariPV se	' • 1	"*	• ____.1_______fjotn mltrlar
vi navzočnosti ne kade, ker sam ne ikadi.
Rad ima dragocene preproge in v svoji pisarni v državni palači ima 15 dragocenih Gobelinov (družina Gobelin je v Iti. stoletju v Flandriji izdelovala najdragocenejše preproge. — Op. uredn.) Hitler ima rad živali in najljubši so mu oni Gobelini, na katerih je kak žre-bec, Skajti v njem vadi moč. Ima dva psa ovčarja, Kastorja in Wolfa, ki sta šla ž njim v njegov glavni stan na zapadni in na vzhodni fronti.
Hitler se tudi zelo zanima za ahitekturo. Ko te je leta 1939 vnanji minister Joachim von KiAibentrop vrnil iz Moskve, kjer je sklenil prijateljsko pogodbo z Krasijo, je prinesel tudi več sliik ruske arhitekture. Ko ga je Rslibentrop vprašal, ako mu naj posamezne stavbe razloži, mu je Hitler odvrnil: "Xe, ne! Pittite me s tean eno uro samejara. Hočem jih natančno pregledati: potem pa bova o tem govorila."
Ko se je Ritbbeiitrop po eni uri vrnil, mu je Hitler rekel:
Kreibs. Ženin in nevesta sta doma iz Gowande, N. Y. Poleg Miss Bora Gibson iz Tallahassee je bil za pričo sergeant Krnil J. Kaluža, ki je tu<ii doma iz Gowande. Mis.* Kreihs je bila pred poroko uslužSbena v odvetniški pisarni Wilbur and Weygand v Go wand i, Capella pa je tam imel svojo trgovino.
Mladi par je odpotoval na kratko žen it o van j^k o potovanje, po vrnitvi pa se ibo nastanil V Tallahassee.
kaj vojakov in mornarjev se je rešilo na nek švedsiki otok
—r—J--;-
Nemci streljajo Grke
t Angleefka. radio postaja je naznanila, da je bilo na Kreti vstreljenih 6'J Grkov, ker so pomagali giterilsdrim četam; 40 fpa jih je bilo vstreljenih zaradi sabotaže.
Nemci so tudi po lovili mno-igo grških žena in otrok in so jih zaprli. •
Tifikai nad 4 čevlje in komaj -	.	. v.
M fantov težka iu pottnU
Obe ga neseta, kr-'^fW^ minLMra A -vavečega iz vete ran eno nad- rxlena.
stropje višje v stanovanje Kad pa ima blesteče ele«gan-Mrs. Andersonove in ga
dr-' tne vojaške uniforme svojih ge-žite štiri ure, da je vrnil j ueraloy. Okoli seibe ima tudi Anlilerson, ki je poklical po- ze]0 rad lepo oblečene ženske.
je nad vse zopern, zato nilkdar "Te slike mi Ikažejo, da je veliko sorodstvo med nemško in
lieijo.
INVESTIRAJTE V AMERIKO KITtJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS
Včasih celo s svinčnikom napravi riizlbe za novo žensko o/bleko.
Žensk ne more videti, da bi 1 kadile. Pa tudi mošiki v njego-
riwko dušo. Ako bi bil te ?like videl pred enim letom, bi to pogodbo že tedaj sklenil.
Ko sta se Hitler in Mussolini prvikrat sestala, «ta se prvi dan raagovarjala samo o arlii-tekituri, slikarstvu in drugih sli«nih stvareh. Hitler je namreč mislil: ako se z Mussolini jem razumevava v >tva-refti, se bova mogla tu^ii v politiki. _

"GLAS NABO D-A" — New
TUESDAY, JUNE 30, 1942
VRANOVUEN ISM
GLAS NARODA
(Toiflror nn pioplw
99
^Hfc Vseslovanski dan ar New Yorku
it; I. Lupah«. 8w. — Pi«« of a bor« officer*: ti« _ .NBW YORK. v. t.
(a Corporatl«a).
at tte
ISOr I
49 th Year
Utonliii,
Yoorly H
wto Uto Tel J* um m Aanriko la Kanado «•.—; m pol lata New York aa eeio let« «7^; aa pol lot« h celo lato IT — ; aa pol lat« P JO.
■aroda"
▼aakl du Iit:
aoboC, nedelj la prunlkor.
LJ30 ZAKRAJSEK ^Nadaljevanje.) Kakor oster nož pa so reza- a ni nastopajo za skupne inte-
*«UI NABODA," 11« WEST 1Mb STRUT, NEW lOBK. K. I.
CHelaea I—1141

NOVI RED V EVROPI
Po poročilih, ki prihajajo iz Evrope, si moremo saj deloma predstavljati, kake razmere vladajo po zasedenih deželah pod nemškim "novim redom" in prav nič ne moremo zavidati ljudem, ki so primoraui živeti po<l tem novim redom.
Oglejmo si «arao razmere v balkanskih državah.
RUMUNSKA—Prebivalci Bukarešte so tako nemir ni in razdraženi, <Ja je policija odredila, da morajo hiti potniki na pouliemih železnicah, ki žadijo sopotnike, vrženi iz voz iin izročeni policiji. Posebno razburljive ljudi pošiljajo v rumunska delavska taiborišea, da se-—olilade.
BOLGARSKA—Bolgarska polja so zaraldi pomanjkanja delavcev tako poraščena s plevelom, da je morala vlada razglasiti "plevelni teden", ko se morajo njive o-pleti. In na njive plet so poslani tudi mestni prebivalci, da pomagajo kmetom. Kdor iz mesta ne bi hotel sam prostovoljno iti delat na polje, bo k temu prisiljen.
HRVATSKA—Nemški list "Suedost Echo" priznava, da je na Hrvatskem popolnoma odpovedal sistem za racijoniranje raznih potrebščin. Gospodinje v Zagrebu nikakor ne morejo kupiti stvari, ki so podvržene racijo-niranju. Nekaterih živil ni mogoče dcfbiti nikjer drugje, kot na "črnem trgu" in za neizmerno visoko ceno.
GRČIJA—Vsi hoteli in stanovanjske hiše na Grškem so bile postavljene pod vojaško oblast. Kdor hoče dobiti v hottelu ali stanovanjski hiši kako sobo, mora dobiti posebno dovoljenje od vojaške oblasti.
Slednjič pa "Suedost Echo" naznanja, da letos Nemčija dd jugovzhodne Evrope ne more pričakovati ni-kakih živil.
Ljudje po zasedenih balkanskih državah ne verujejo več v veljavo nemške marke in kateregalkoli drugega -denarja, ki je v prometu. Zato pa ljiidje v veliki množini kupujejo poštne znamke. Ljudje, ki imajo kaj odveč blaga, ga tudi rajše zamenjajo za poštne znaimke, kot pa za nemške manke ali kak drug denar.
Ker so se boji v Rusiji zopet obnovili, je razumljivo, da Nemci prevažajo vojaštvo in orožje po balkanskih železnicah, kar pa ni posebno varno, kajti po vseli deželah je fdovolj saibotažnikov, ki skušajo Nemcem prizadeti kar največ škode.
Zato pa je Nemčija vse železnice kar najbolj zavarovala, da ne bi bili vojaški prevozi ovirami ali pa celo vstavljeni Na posebno važnih krajih so bile ob železnicah zadnje čase postavljene močne uti|d!be, ki imajo nalogo paziti na sabotažnike in guerilske čete, ki posebno rade napadajo železniške proge. Pri vtsaikem mostu ob železnici, pri vsaki železniški positaji in pred vsakim predorom stoji utildlba z močno vojaško stražo. Najprej so tako utrdili železniško progo iz Beograda do Sofije.
Vsaka utrjena stražnica ima mešamo gamizijo nemških, italjanskih in krajevnih kvizlinakih (izdajalskih) vojakov. Jugoslovanski Idelež v te utrdbe .je poslal general Nedič.
Poročila iz Balkana naznanjajo, da Nemci sedaj na isti način utrjujejo železnice, ki pet je jo na Grško in grška pristanišča.
K vsem tem poročilom pa prihajajo vesti, ki razmere na Balkanu kažejo v še mnogo slabši luči. Tako poročajo grški krogi iz Londona, da so bolgarski vojaki v treh vaseh v kirkiskem okraju pobili 130 grških mož, žena in otrok, ker bila povzročena nekatera sabotaižna klela v Macedoniji. V neki vasi so v cerkvi pomorili 57 mož, žena in otrok.
Grški viri pa dalje poročajo, da so grški sabotažniki razdejali več cest. ki peljejo iz Soluna proti severovzhodu.
Hitler je sicer pcjijarmil balkanske narode, toda po koril jih še ni. In nič ne bo čudno, če bo prišei njegov poraz ravno od te strani.
la gledalcu in poslušalcu srce dramatizacija dogodkov iz pro-tl-nazijekega gibanja na Ces-v Jugoslaviji in v Rusiji. r.saka beseda, vsaka kretnja je bila tako živa, tako narav-tia in stvarna, in zato tudi učinkovita in tako strašna, da »o ljudje ali stiskali pesti, ali pa iokali. Sabotaža po eešfcih fabrikah. Hevdriohov umor in pokolj ,v Lidicaih so bili predmeti dramatizacij iz Češke. .Zukletev, da se bo boril do zadnje kaplje krvi za osvoboditev s:voje dežele in vnicenje hitleriizma, je dala predmet za jugoslovanski del živih slik. — Trinajstletni ruski jimak-mn cenik Aleksij Šenko. ki je dol ge tedne ruski vojski nosil poročila o poSetjn in razmerah nazijske vojne, je po dramatizaciji stal pred občinstvom v dvorani kot velikanski in Sv dokaz neilomfijive odločnosti rwkega naroda, da se bo bcjrfl neustrašeno do popolne zmage.
Kakor je bil ostali del programa lep in pomenljiv, tako so bili posamezni prizori tefe živih slik razodetje in spoznanje s kakSno odločnostjo in neustrašeno? tj o ®e bore slovanski narodi proti svojim tiranom in za osvobojenje. Istočasno pa je m oral vsak udeležnik iz teh slik dobiti dosti nove odločno-tftoril vse, kar more pospešiti končno zmago Amerike in njenih zaveznikov, ki edina more prinesti odrešenje za njgove trpeče brate v .starem kraju.
IZadrija točka programa so bili govori. Prvi je bil govor predsednika Vseslovanske konference. ki je je vršila podnevi, Mr. Reznička, ki je resumiral delo in pomen konference. Njemu je sledil predsednik mestne zbornice in županov namestnik
Mr. Newfbold Morris, ki je v svojem govoru izrazil upanje, da bo tudi delovno ljudstvo sti in nove krepke volje, da bo imelo besedo pri sklepanju miru. Za njim je pa nastopil Mr. Clias. iPolletti. podgoverner države New York. Tudi ta je bil nepričakovano radikalen v svojih izjavah, karr dokazuje, da je tudi med rvišjLmi krogi pričel pihati dosti čistejši veter kot pa kdaj prej.
Konično bodi še pripotnenje-no, da je bil program festivala dosti boljši kot so ljudje pričakovali, zlasti za tako nisko vstopnino ko je 55 centov. Oni, ki ?e festivala niso udeležili bres pravega vzroka, so zamudili izredno veliko. Polete: te-®ra pa je bila ta prireditev nov dokaz, koliko se lahko doseže, če se majhne in šibke edinice dcfrwzijo ter z združenimi sila-
VABILO na
LET KI
PIKNIK
katerega priredi
Slov. Samostojno Podporno
DruStvo Moxham v SOBOTO, 4. JULIJA v Slovenskem Delavskem
Domu na Moxham Pričetek ob 2. uri popoldne do
12. zvečer. Vstopnina za ples samo 35c. Od 8. do 12, ure zvečer bo pa IGEAL FINI ORKESTER IZ JOHNSTOWNA
Torej STE VABJIjENI VSI iz te okolice, da posetite to priredbo, ki ne bo nikomur žai.
Člani tesra društva se morajo vsi vde%žiti, katere se ne bo vdeiežii, bo moral vseeno prispevati $1. v društveno blagajno, kot vam je že znano.
Torej nasvudenje 4. JULIJA 1942, popoldne ali zvečer.
John Polantz, tajnik.
rese in ci'ljfe.
Nekaj važnih resolucij.
Ker so zaključki, izraženi v rezolucijaU najvažnejši dol vsakega Zborovanja, navajam tukaj one reaotecije, ki se mi »dijo najvažnejše in najznačilnejše. ' ' u - ""
Predsedniku Rooseveltu.
Mi ameriški Slovani, zbrani na ameriško-slovanski konferenci r Manhattan Center v nedeljo 21. junija, vam pošiljamo najtoplejše pozdrave in slovesno zavezo za našo podporo Vašega odličnega vodstva, ki ga izvajate v 'borbi za zrušitev konibinacije Berlin—Rim—Tokio, ter za obnovo svobode* in neodvisnosti na tem našem od vojne razoranem svetu.
Mi, nevorški Slovani, izraža mo veselje in navdušenje na Zgodav iraškem dogovoru, d opaženem med naišo vlado, Veliko Britanijo in Sovjetsko Rusijo gled*! druge fronte v Evropi v letu 1£42. kakor tudi glede načrta za vzdrževanje svetovnega miru in varnosti. Droga fronta — sedaj, je dobra norica za 750,000 Amerikancev slovanskega pokol jen j a v na-8em mestu, ker bo taka fronta zapečatila Hitlerjev polom, to &to.
Slovansko prebivalstvo New Yorka, -vsi Aimerikanci, tovarniški delavci, profesionisti, pod jetniki, ženske in mladina, se poslužujemo te prilike, da slovesno obljubljamo svojo podporo Vašemu apelu za popolno vojno prizadevanje za zrušitev osiaKa.
IPovsod bomo storili v«e, kar je v našžb močeh, da bo naša produkcija večja kot je ista naših sovražnikov. Po svojih najboljših močeh bomo pospeševali nakup vojnih' bondov, da se bo moglo kolesje naših tankov vrteti, da bodo naši zrakoplovi mogli letati in naS parniki pluti. Nalša slovaška mladina bo storila svojo dolžnost v oboroženih silah. Oni, ki ne morejo služiti v oborože ni vojski, bodo smatrali civilno obranrfoo za svojo prvo dolžnost. Ne utrudljivi bomo v svo-jenri prizadevanju pri razkrinkavanju petokolonktov in drugih elementov, ki hočejo ovirati vojno prizadevanje. Tudi bomo vse storili, da se izpolni Vaša ?aMeva o črm največji podpori vojnega reliefa naših zaveznikov. .
'Naprej do zrnate. ki je gotova pod Vašim odločnim in na-' vduSujioiSm vodstvom'!	'
Slovanskim narodom ▼ Evropi.
€tov*>rec za 750.000 Amerikancev slovanskega pokolenja v mestu New Yorku, oni, njihovi zastopniki, enodušno pošilja mo najtoplejše pozdrave ljudstvom Sovjetske Unije, Poljske, Čehoslovaške, in Jugoslavije, ki so si danes priborili občudovanja celega sveta z njihovim veličastnim odporom proti zavratnim navalom Hitlerjevih in M.*usso linijev ih po-'benfelih čet.
Mi smo z grozo videli, Kako »o bili zrušeni narodi drog za drugim. Mi vemo da se danes milijoni svobodoljubnih Slovar nov, zvesti svoji tradicijonaini borbi za svobodo, bore in umirajo za to, ker hočejo, da svoboda in neodvisnost zopet zavladata ter da zlobna zveza naz i-fašizma pogine. .
(Mi se zavedamo, da žrtve slovanskih ljudstev, d opri nesene v krvi, eolza'h in znoju, veliko koristijo vsemu svetu.
Naisa srca se dvigajo v občudovanju in - hvaležnosti do Timofšenka, do Braze Mohajlo-rviča, do poljskih, čeških, kar-pato-nuf^kih in bolgarskih u-pornikov, do poljskih in Seskih zrakoplovov, ter do junaških
Že pet let vise temni oblaki nad Kitajsko; na njeni zemlji se gode grozodejstva, kri teče v potokih . . . toda Kitajcem še ni omahnil duh, temveč se bore dalje in se bodo borili,
da jim zašije zarja novega življenja.
Vesti iz nacijskih in drugih virov
"Wiener Tageblatt":
"'V Hrvatski je bilo uvedeno obvezno delo za mlauino od osemnajstega leta dalje. Oddelke bodo razdelili v skupine po osem ^to mož."
14Pester Lloyd'*:
"Dne 2. maja je bila v Novem Sadu ustanovitvena sku-■p&Hna Občinskega sveta. Novi veliki župan Peter Fermbach iz Apatina je sprejel svoje dolžnosti."
"Deutsche Zeitung Kroatien":
"Pri uradnem obisku v vzhodni Bosni je zunanji minister v spremslvn poveljnika France t i ca obiskal vstaike orožni-ške oddelke. Potoval je do Drine, kjer je blizu planine Roma-nije na5el ostanike taborišča, ki je spominjalo na rdečo židovsko repiibliko. Danes pa drže planino Ronmnijo v oblasti jarki hrvatske vojske. Splošni vifcreek tega potovanja je bil; da je upor prebivalstva in eetniških sil v gozdnih pokrajinah vedno slabši in da so me je, čez katere uporniki dobivajo pomoč v ljudeh in inaterija-lu vedno ožje."
m
"Kaerntner Zeitung," 5.20.:
°Pri otvoritvi glasbene šole v Kranju je imel Gauleiter Reiner govor, v katerem je dejal:
"NemiJka pesem in veliki nemški glasbeni geniji morajo pritegniti prebivalstvo gornje Kranjsfce k nemški kulturi. Glasbeni konservatorij naj bo mirnim Kranjcem dokaz, da sem pripravljen braniti jih v vsakem ozira."
Govoreč o stanju "Gornje Kranjske," je Gauleiter obsodil dela sabotaže, "kriminalnih komunistov" in končal z naročilom, "Kranjcem," naj ohranijo v deželi mir in red." •
"Kaerntner Grenzruf"
poroča o življenju nemških izseljencev iz "province Lju-
bljana" (Kočevje), ki bivajo v tiiborLšču na Bledu. Njihovi otroci hodijo v nemško šolo na Ble^p in naučili so se prepevati neneške pe^mi. Odraslim uajejo oblasti propagandne knjige in letaike. Cesto prireje-jo prijateljske 'Večere /— Ka-emadrscUiaftsabende. Nekatere iz tega taborišča so že naselili v Goruji Štajerski iu v Raj-bu, kamor bodo za njimi odšli njihove rodbine. Vsi so že do-
zavarovalne blagajne v Kranju, je načelnik mestne uprave določil, da se v to področje pri-deli tudi zavarovanje članov gas i Lske čete.
*
"Pester Lloyd":
Minister Totli je poslal v&em političnim uradom in vsem policijskim postajam, za ekonomsko nadzorstvo v državi okrožnico. s katero zahteva, naj »e
bili svoje listine o nemškem« poroča pridelava in naj
d ržavljanstvu —Reiclibuerger-reeht.
m
"Kaerntner Grenzruf":
- Ker je v zasedenem ozemlju socialno zavarovanje delavcev spadalo v področje socionalne
-trogo drže kontrole ceik
"Zuericher Zeitung'':
S hrvatskim trijovskim ministrom na čelu je prispela v Milan delegacija hrvatskih trgovcev.
(Nadaljevanje na str.)
JERRY KOPRIVŠEK ln ojetov orkester as ploščah
Teredukm Polka
Na planin cab—valček ŠiT. M 575 In DCQUE8NE UNTVERSTI¥ TAMBUEICA — »t. M 571 Za toz. cenik in cene plofi£ m obrnite na: JOHN MARSiCH Inc. 463 Wert 42ud Street. New York

s, m
SLOVENSKA NAR0DFJ PODPORNA JEDN0TA
BRATSKA, DELAVSKA j I PODPORNA USTANOVA 1
1 m
Najboljši prijatelj
v nesreči vam je:
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 1 6. leta starosti.
ČLANSTVO: 60,000
PREMOŽENJE. $10,000,000.00 1
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ "	' Glavni stan:
2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, Qb
'^'f^illlillillillllii^llillilliiliiiili^f-/::!!!!^
•GLAS N A I ODA"-
TUESDAY, JUSTg 30, 1942
V 8TANOVL1JEN
USKOKI
Ko so Turki pridrii na Bal- iuiteke pokrajine, odvažali lju- jio iz kraja v kraj in iskali kan, so radi njihovega nasilja di, živino in vsakovrsten dra-- pripravni! paznikov, aliežaii mnogi ondotni prebi-'poceni plen. K-malu pa so se Istra je v 15. in 16. stoletju vakoi ter si iskali .uuraejeegs. jim bolj priljubili jate t i po iagubila v sled kuge in imnogili zavetja pri *o»edrti na severu morju v malih ltkriii ladjah, e dragih boltasni zelo veliko lju-in zapadu. na Hrvaškem, Ogr- katerimi so obiskovali dahna- di, tako da so bile cele pokra-.skeni. Štajerskem,. Kranjskem tinfckio obalo. Tako so priili jine neqib^judenu Avstliijsk^ in v Istri. Splošno po se me-!sLii>kt Ufckoki nr sloves, drznilh \Hada kakor tudi beneška re-novali ti ljudje Vlahi ali Mor- morskih roparjev,. ki so bili publika sta si mnogo prizade-laki, pa tudi Uskoki uii Prebe-'dtfleti frtraii vsem moniarjenv jvali, da privabita novih balvan Lenkovie. poveljnik Vo--Ueljencev. L»eta 1463 ae oonen-j jaške kiajiin; je spoznal v njih! jajo Cifci okoli Pazina, kot pod-spretno in bojevito obnuejno jožniki in. vojaki kneza Ivana posadko ki je bila vedno pripravljena za dnine narpade in lahko merila s tuiškimi "mar-tolozi" ali 4<mavharjLM
iPrrbližito oJb i^tem caeu kakor okoli Seuja s-o se naselili Uskoki tudi na Kranjskem o-koli Žužcmlberka in Marindoda. Tudi tukaj so odločevali vojaški nameni. A razlili so se so dalje po 1-tri, Notranjskem I11 Goriškem Krasu ,prav tja do fui-laniake ravnine.
/O kranjskih Uskokih, njih življenju, šegah in navadi, nam ve nvnogo povedat zgo-na^eiilo'v Liki na"severni »tm^0^0 Valva-sor. Hvali jih,
ni Velebita, okoli Cetinja in'da ^ d(Am voiakl. toda «uro-
1 * ' " " MZato krotak in
gi, ker so u^koeili Turkom in prLbežali k Hrvatom in Slovencem. Po narodnosti so bili večinoma Sifbi. iz nekdanje kraljevine Srbske, in pravoslavno vere, deloma pa tudi katoliški Hrvati iz Dalmacije, Hercegovine in Slavonije. Ti so ■>e navadno imenovali Predavci ali Pridavei. Tu in tam pa na-hajaiiK) med Vlahi celo Rumu-ne onega plemena, ki je še dar t*e« naseljeno v manjših skupinah |k> Macedoniji in Albaniji tt.r se imenujejo Kucovla-he ali Zinzare.
Pive vlarske ali uskoške naselbine ®egajo nazaj v 13. stoletje. Takrat se jih je mnogo
Frankopana. Se starejše pa uto^nejo biti naselbine, ki se v severni Istri raztezajo po "Ci-eariji" od 3uz<jta d° Vepr'.n-ca. Hrvati jih imenujejo Vla-lii ČiribircL 'fo vsem soditi,
imamo v teh ČieTh ali Čiribir-cili zanimive ostanke maoedon-; skih RmtmmuTr ali Rnsovlahov, ki žive v manjših skupinah še danets po Macedoniji ali Alba-n. ji, katerih jt^zik je čudna mešanica \x. rujuimšcine,, oziroma stare latinščine in novogršči-ne. Istrski Oiči so se danes vsi poslovenili in pohrvatili. Svoj ciTibirski jezik govore se v vat seli Mnne in Žejane, vendaj* je precej hrvatskih, besedi prime-šanih v njih narečje. Le nji-
URAXXNA^ P0OTU&L 'DELAVSKEGA PRIZADEVANJA.
Napadi na prispevek delavstva k v ostium naporu je Paul V. AHaXutt. načelnik War Mac power komisije, označil v majski številki revije "The American Federutionist" JiiLi-očni-ku delavske organizacijo AFL kot "del kampanje, da se vzibu d i ttti.-ipjcstvo na p* dlagi zmede ti liesporazumijenjja*'
Koiursar MicNutt je poudaril da je <Ulavt»tvo podpiralo voj. no ts požrtvovalnost jo in odločnostjo, da je prot-tt/voljno odložilo pravico do stavke in da je .podal najsvetkjši primer edinosti.naših <lržavijanov. odkar ee je pripetil izdajalski napad na Pearl Hartwr.
Vzlic t emu — je na glas i L, — domu delavci lojalno prispevali k produkciji, morali -so 'prenašati napad zlobnih očitanj, kar je ravno ona vrsta napadov proti lojalnim držav ljanotn. ki so tolikokrat uspeli oslaibšati droge dežele na korist oso v inskih vlasti.
"Taka obdotževania, *T je rekel \fia2swut1. *'se sistematično razširjajo in ponavljajo širora dežele v nadi, da v^led neprestanega ponavljanja se bodo smatrali kot resnii&na
*4-Kaj. je resnica o teto obdol-žitvali ? Vzlifa vsemu Čistemu rekordu od
Klisa v Dalmaciji. Posebno;Vl m J rv31-
Klfcu so bili močna obramba,!dob<>r poveljnik oe opravi ni	.
ko je bil od vh strani obdan<*sar Pn*	C.m ^trozje pa hova^pefcejnspoui ii^na muce
od Turkov. Junaški poveljnik
ravna z njimi, temlbolj ga ljubijo. Brez ropanja in klanja ne mi UWko'ki vodil drzne pohode niortjo živet:. Zato včasitb v turške (bosanske) pokrajine^Skrivaj, včasih pa očitno hodi.io
m«drta Peter Krušič je s svojir
na rop v* turške pokrajine. O- del-tvo
(bosanske) pokrajine _ in jim napravil mnogo škode. Pri nekem napadu je bil pa poveljnik leta 1537 ubit in hraibra trdnjava se je morala vdati. Oluvnu <Vta L^koikov. okoli 600 po šti;vilu. se je tedaj preselila Ivane v vojaške namune, da v Senj, kjer jini je kmlj Per- je i»stvar?la stalna obmejna din and odkazal zemljiška in ob- straža, ki je morala biti vedno
domsko pokoljenje. Kakor njihovi macedonski predniki gojijo tudi Čiči ovčarstvo, najraje medteui. ko mrzijo polje
rož je jim je največje veselje in nn jdragocene k i nč.''
Doslej opisane uskoške na-selb'ne *>o bile večinoma osno-
l,TUbil plačo, a ko imi bodo služili v vojski proti TuHkom. Dobivali so na leto 20.000 cekinov. Vendar jim je bila ta vsota le malokrat izplačana, ker je vladala v kraljevi blagajni f-koro stalna *i£a. J\.er jim kraški svet okoli Senja ni nn-dil dovolj živeža, ki tudi sanwi niso imeli nmotro spretnosti in res< ^ja za poljedelstvo, so se vdali ropanju. Tzprra so napravi jali roparske pohode v
pvipi avl jena za isrvidno shiSbo in zavračanje turških napadov. V 15. in 16 stoletju pa opažam-o tudi veliko število cev z miroljubnim
Nekako ob istem času je prišel večji dotok Uskokov tud? po goriškem Krasu, kjer je med prebivalci <še danes najti priimkorr jxržno«lovattfck©ga izvora. Tako na primer Herkov, Danev, Mamšre. Stepaučie in drugi dokazujejo, da so njihovi predniki že imeli in varovali
___ svojo priimke. Tndi vas Opa-
priseljen- J ti^K ^ jo Spodnjekrasevci namenom,«'"^njejo Opacelo — Opat se
da si poiščejo varnejšega do-movja, nego so ga imeli po<j turško oblastjo. Takih priseljencev je bilo zlasti v Istri, in sicer se tu pojavi zanje ime "Čiči." Čič pomenja enako kakor Vlah. nomad ali čred-nik. kot «0 hodili « svojo živi-
= VA2NO za naročnike
lo. dokazuje, da je bilo nekdaj več ljudi južno-slovanskega izvora tam okeli. .
DEMONSTRACIJE PROTI NEMCEM V MEHIKI
Več tisoč Mehikancev je vprizorilo demonstracijo proti Nemčiji, Italiji in Jajwniski 11a velikem tr<*u tired prHiteedtoi&ko palačo.
po 56 ur na Leden, oni v ladjedelnicah so po 52 ur na ttden na delu in oni, ki gradi jo j parne lokomotive dciajo po ur na teden.**
{Komisar iUcNutt je izjavil, da nikdo, ki kaj zna o industriji. ne misli, da zakon o 40 urah qa kak način ovira popolno obratovanje kakega podjetja. Na drugi strani je polno dokazov, da »e ameriški delavci najpen-_ Pearl Umborj* ?»*> ^ skrajnosti, kjerkoli je sem se delavko obtožuje ne- imJ^tn^a organizirana za po-
polno railx> njihovih sil.
u 4 Organizirano delavstvo." ji izjavil Mr. itcNutt, "s posvetovanjem svojih ujedinjenih 6il vojnemu naporu je dokaza-> \\o svojo lojalnost in patrijoti-
lianja na dehi. dočkn je dežela izpostavljena napadom. Taka dbtc3ba je krivična.
*4 Odkar je delavstvo obljubilo vladi, da ne bo Strajkalo,
niti ena avtorizirana stavka ni!wt.nf	dvom.
bila napovedana. Tudi neuv-J
toriairane .->tarvke so bile tako 'Komisar MeNutt je tudi po-nnfke, da ni vredno o njih go-;karzal na prizadevanja delav-voriti. Za zadnje trt mesece !«tva. da prispeva k vojnemu War l^aibor Board poroča, da1 programu potom delavnosti iz-le Jest (itoti-uk enega odstotka ven dnevnega dela. "Duh, ki
L-a.-sa v vojni .produkciji se je iz-gnhiio vsled štmjkov. V deželi 60 milijonov delavcev tak riekurd se za praktične s vrhe lahko naziva perfektnim Dejanski kot, nekaj, kar človeška narava je v stanu dose&i, je naravnost občudovanja vreden oh vsaki okokiosti.'*
Mr. MeNutt je opozoril na iagnbo čivsa vslpd bolezni in neagode kot mnogo večjo nevarnost za produkcijo in mnogo bolj ivpravičen predmet Vsled teh dveh \-zrokov se skoraj 400 milijo-
prev< va naše dela^-stvo, si je
pridobil spoštovanje vseh onih. ki pravično sodijo o delavstvu'
FLIS.
NOBCTL
(Kdor hoče imeti lepe in zdrave nohte, naj jih umiva zjutraj in zvečer 6 krtačico za roke. To je najboljši način, da si ohranimo nohte čtjdne in zdrave. Kratki nohti ee ne umaie-jo tako hitro, kakor dolgi, in ne potlidbujejo posetme nt^e. Včasih pa je tkrbna nega noh-i tov vendar nujno potrebna, na1 printer, kadar so nohti trdi, j ako se lomijo in kadar se ne svetijo..
Nohte je treba večkrat pri-Stri-oi. Striženje nohtov -si prihranimo. ako nohte vsak dan sproti nekoliko popilimo. Na ta način ostanejo nohti vedno enako dolgi. S prišpičenini mavčevim kamnom odrgnemo •in porinemo raz nohte tudi v*»o trdo kožo, ki se nabira na nohtih in ob straneh nohtov. Ras-kave nohte pa odrgnemo s finim mavičervim prahom, ki *ano nm dodali nekoliko kapljic finega olivnega olja. Mazilo na-tmažemo na usnjene krpice, in odftgnemo nohte, ki se bodo lepo svetili.
Nohte 11a nogah strižemo ravno. Na ta način preprečimo, tla nohti ne rastejo v meso.
Noht pa, ki raste v meso, nanuiižemo trikrat na teden s taninovo rafl&ftpino, katero dobiš v lekarni. Čez tri tedne'bo dobil noht zopet lepo obliko.
PRAVILNO GNOJENJE PŠENICE.
Slišali ste, da ni dobro pšenici gnojiti s hlevskim gnojem. pač pa, da dajo umetna rnojila več in boljše zrnjei Radi bi vedeli kaj je na tem resnice? Hlevski gnoj ni za pše-i*ekx k«*r pospešuje ra6t plevela in po njem žito rado poleže. Zato ga ni priporočljivo rabiti. Pšenica najboljše uspeva. po detelji in okapavinah; koruzi, pesi, krompirju, fižolu itd. Umetno gnojijo trosimo jezeri, ko smo njivo zorali. Na .to jo prebra-namo. da se umetno gnojivo zmeSa doljro z zemljo Tu 'potein ilele pc«ejemo pšenico. Na ta način se pridelek pšenice znatno poveča..
SUŠENJE 0Z&PELJ
•Kazen v modernih ali pre- vpdstevarnja. nosnnih sušilnicah, »e lahko si jo čošplje tudi v aušilnicah za 110 v dni iaguiblja vsako leto.
Pol«( naaloTt je raeridno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva fferltka pomeni mesec, druga daa ln tretja p« leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela In atro&ko*. Ves prosimo, da skniate naročnino pratotaabo poravnati. Pofiljlte naročnino nararnoai nam (H Jo pa plačajrir naaeAo sastopnttt VaBenr krajo all	fimnei
MstofolkoT. kojlb Itaena so tlakam a fttnilMl črkami, ker s* npravi-(H-nI obiskati tuti droge naselbin«, kjer J« kaj aaftih rojakov aaa»-
ijeolb Zastopa.k to Vin l
TAUrOKNU:
Sso lTranrlsco, Jaeab
OOLOKA1H>:
Pnehlo. Peter Cufla. Wsiseobnrg, M. J. Kajak
potrdilo aa plačaoo naročnino
INDIANA: Indianapolis:
rmnh ZnpaatčM-
ILLINOIS: Cbloago. i Oloero, i.
BavčU
raMao {Cbleago, OIMra In lUlno)a» J bi let. Jennl- Bamblcb U »altP. T. Spvllek
MascoutaJi, Martin Dole'ic
North (Akno la Waokecaa. Mas*. WirM UAKXLAND:
KltauUler. Jr. MICHIOAN: Detroit. L. MINNESOTA :
Cblaholm, J. Lokaalck my, Joa. J. PmM Rveletb. Loots OooBa ..Gilbert, Lomls Vaaosf Bibbing. John Povis MONTANA:
Roundnp. U M. Panlaa Wssboe. Lb Champa
Omaha. P. Smtarteh V*W TORK: Brooklyn. Ai Oowaada. Karl -Little Falls
Worcester, Peter OHIO:
Cleveland, Anton Bohek
linger, Ja«ob Retolk. Jo»- UtapaJ* Ulrard. Anton Nagods l^oraln, Lonia Balsat. John Tovagatown. Antoa ClkaU
USKON:
Oregon Cltr. J. Kobiar
rSNNBYLTAMlA: Beaponfer, John Jov niter Oonemovgk. t. Bret eve« Coverdsle In okollcsL, Jos. Psternel Export« Louis SupaatH finvU, Jerry Ukora Vorest City. Itfstk Bsals rr Blodnlkar Qreenaborg, r rank Novak Homer Olty. W. Ferencbak '
Imperial, Vence Palcicb
Jobastovra. Jato Paimii
Crayn. Aat. TaoielJ i.naeme. Frank Baitoeh	f
Midway. Jouj Žnst	N
Pittsburgh ta okolica, Pklllg Praia-Steeltoa. A. Hren Turtle Greek, Pr. Sehlfrsr West Newton, Jcas^h Jovaa
WISCONSIN. Mllwaokea, Weat Aliis, Fr. Sheboygan, Joaep]
Bock Bprings, Laals D^j^ondrlUs. Joa Boltao
H. katera js areje!.
I tea Zaalapalks togla
hrnulj in pa v peči in v pečicah štedilnikov. V tamšnih pečeh se s tisi jo čeaplje najboljše, če postavimo v peci posebne leae. Ker so peči dovolj -visoke bi se j moralo staviti v peči žetazna 'btojala. da ostane med lesaani 20 oni prostora. Ka leee naložijo češplje. ČeSplje, določene za sušenje, morajo biti popolnoma zrele, čim detj jih postimo na drciveeit, tem lažje jih sušimo in tem boljši izdelek dobimo. Preden jih začnemo sušiti, jfh razberemo, da so enako zrele in iste debelosti skupaj. Tako dobimo enako suh in debel izdelek. Pred sušenjem se pedji odstranijo.
Č^šplje postavimo eno tik druge na. lese. in sicer v, dveh plflfebeh. Pri sušenju moramo imeti toplomer V zawtjtku nag toplota v sušilnici ali v peči manjša kei -sicer češplje razpo-kajo. Sele potem ko se je začela koža čeSpolj grbaočiti, se toplomer lahko poviša. Po 3 urah sušenja prest uiviuuo zgornje in spodnje lese tako. da-pridejo zigomje spodaj in spodnje navzgor. Po nadaljnjih 3 urah sušenja vzamemo lese i*, sušilnice ali [peči in jih razložimo na sonca,, ob slabem vremenu ali ponoči pa pod kako šupo,, da se sušijo na zraku 6 ur.
{Ko sjE; ta,partija čespelj suši na zraku, postavimo v peč ali snšrlnico drqge lese, naložene e, čeSpTjami, katere snžir
*'L<jujdja, ki napadajo de--lavoc.'' nadaljeval je, "tudi poskušajo ustvariti med ljud-1 stivom nesfporazamljenje glede I 40-urnega tedna. Baei je pred-1 »ednik Roosevelt nagla-sil, dal zakon nikakor ne prepoveduje dela čez 40 ur na teden, se to vendarle more vedno ponavljati, tako da bp vsakdo to etvar ra®um*4.
iRrvič, zakon ne prepoveduje daljšega delavnega tedna, mar več le zaihteva večjo urno mezdo, ko-je delavec že delal štirideset ar.
^Hrugic. vsakdo bi moral Knati, da organizirano delavstvo ni nikoli zavzelo staliaae proti daljšemu delavskemu tednu, ko je« nastala potreba na.jvelčje mogoče prodtrkoije.
'"'De.fStrvo je. da milijoni ljudi ta Čas delajo mnogo več kot 40 ur na teden a popolnim odo-breniem svojih unij. Takore-koČ vsi delaivci v industriji »trojnih orodij delajo dejanski
im§jiK 6 nr, postavimo fcfee na
zraku., stavimo ponovno v su-
Bilnico. kjejc.ae fv nad^jnjjh 6 urah popolnoma .posuse.
Mod sušenjem, posebno v teku zadnjih 6 ur, moramo češ-plje na lesah-večkrat premešati-. Kdaj so češplje suhe, se pozna .po tem, da ne pokajo, če jih več skupaj ftisnemo v pest.
Suhe čefiplje razprostretmo takoj po sušenju na podu ali na mr na isti način, kakor poprej zračnem podstrešju kjer ge še omenjeno. Ko fsmo te v peči 4 do 5 dni so§a]o na Traka, Sele
pofctim jih spravimo v vroče v
zrak a one, ki so se snSTle na zaboje, v skrinje ali v kašoe, ki
<so 'v si.i.h i h in zračnih, • prostorih..
PONUDBA ZA POLOVIČNO CENO
Zadnja popolnoma novr. izdaja slovite prve pc-četniske vrtnarske "bi-bKje" —
Garden
Encyclopedia
V2 Price Offer!
The Latest Brand-New Edition of the Famous Original Amateur Gardeners' "Bible"
Garden Encyclopedia
i J98
Formerly
$4.00 £ Now only
The Complete Guide for Your War
Garden •
PREJ $4.
Sedaj samo
$j.98

V ANGLEŠČINI
v UCNMN trpežni platneni
VEZAVI
SKORO 1400 STRANI — 750 SLIK
Popolni voditelj za vas vojni vrt.
Popolne vsaka bfwda, vsaka stran, \sakm slika — mnogo NOVE snovi novih Ilustracij! Nikdar prej. in naj-brir nikdar pozneje — za tako nizko
ceno!
EDINA VRTNARSKA ENCIKLO PBM4A ZA DOMAČO POTREBA i Nif visokih besed — vse je jasno, raz-lofoo, vporabno.
PVEIY word, poQ«, pictw* cam-
El pl»t»—with much NEW material, NEW illastratieml N«v«r befor. -p«rl»api iwxr again — at tba law pričal T h« only Garden Encyclopedia pwportd vxprmty for tli« amateur'* No h*avy technical talk— ev»rythil»g k dear, explicit, triable. Amwort any garden question quickly, Ntariy 1400 pa^M, 750 picture*.
Over 500,000 Copies Sold at Higher Prices!
Hero in a single book it EVERYTHING YOU NEED TO KNOW ABOUT ANY-THING YOU WANT TO GROW I 10,000 articles femisfc every detail of Information about planning, plant. In®, fertilising and caring ter your gardes. New featuree include Soil-hu Gardening, new methods of de> ttrmyinp peel I, Wild Mower Gardening, New flower A rr on pern & ft ft I AI-ph a belica I arrangement of subjects •noble« you to find what you want quickly. Prepared for ad U. S. dt MOtMi soft, mqmm olid fMtHcdi by American txportt. Edited by L L D. Seymour, B.S.A. Pratsod by Qwdin ing tiiHiui itiM. Thm Pfci/odo/pfcis quirmr't garden editor colled tftit "the Cordon Book complete, all tkat nest gardeners wilt ever need or wont for what they have or dreom ofl" Order this omoiing bargain now.
i _______1)1» it
NEW GARDEN ENCYCLOPEDIA, by t L D. Seymour, B.SJL, mt ItJB each. □ t enclose gajrme« Q Seed C.O.».


Tukaj je v eni sani knjigi VSE. KAR VAM JE TREBA VEDBM O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! 10.000 Uankov vam podrobno pojasni vse o vrtnarstvu, o saditvi ln šolanja. • gnojenja in ookrbi vrta. Najnovejše pa je VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE; nova metofe za uničevanje Skodljiveev, gojenje div-jih restlte,. nove oestarine cvetlic! —
Abecedno kazalo vam pove takoj, kar želite. Prirejeno za vsako ponebje v Združenih državah, za vsako zemljo in vsako sezono.
To knjigo je uredil E. L. D SEYMOUR, B. S. Ah poznana oseba ▼ vrtnarstvu, ki ga cenijo vrtnarski izvedenci.
Odgovori na vsako vprašanje o vrtu
POŠLJITE ^^r^GO SE PANES.^KEg JE ZA LOGA^ OMEJENA l — N.VHOClTE LAHKO PRT:
Knjigarni1 Slovenic PublishingC o.
^	York, N.^Vr
21^ West 18tK Street
N
C w
1
1!
"0 148 NARODA"*- Htm T«
TUESDAY. JUNE 30, 1942
T8TANOTUm Iftt
TRUE RODOVI
BERMUDSKO OTOČJE
Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: ENGELBERT GANGL
Marko je vstal in stopil naprej. Prvi za njim je šel Uija, drugi k> .se raavi>tili ob njem in za njiini. (Hušeč krik se je razkigal po vasi.
•'Vsi so zopet pijani," je dejal Jože ženi. Ravno sta nedela pii večerji.
Kričanj« je prihajalo bliže in bliže. Jože je,stopil k oknu iu poigledal po cesti. Videl je, kako ee gnete proti njegovi i j tši kričeč« množica. Koraki so bili negotovi, oprijemali so m' možje dru igthu-gega, da nie»o x«x«(pa3i v |>rah aii v obcestni jarek. Klici n\oškiili v o bili divji in zamolkli, ženske bo vi ideale, izmed splošnega 'hrupa je odjeknil zdaj in zdaj cvileč glas harmonike. .
iNatanko je razločil Ježe Ilijin iglae:
"Zdaj buano lopova! Ali ima v?»ak svoj kamenTT"
"Da, da!" je hrmelo po resti iSklanjale so se Črne postave k tlom, roke so grabile po kamenju.
Jožo je naglo zbežal do hišnifh vrat iu jih za<pa'hniL S t-tene snel dva nabasana saiinoki esa in «se naslonil ob zid pri oknu. l^enka je trepetaia in se ni mo^la od strahu premakniti z mesta. Jože ;,o je odvedel v drugo sobo, ki je bila zadaj proti dvorišču in ?e je potem postavil na prejfenje mesto.
Zunaj je Šumelo in vrišalo.
''He! Kje je tvoje gowptistvo, oderuh!" je zaivpil Uija.
"Oderuh, lopov!" je divjala množica. .
"Zdaj pridi, če imaš kaj pogaana!" je kričal Uija, "ali ti naj napravimo pot?"
V tem hipu so zažvenketale *-ipe v -oknih. Debel kamen je priletel in padel na sredo sobe. Jože je stal mirno jn napel petelina na Baauokresu.
"Zdaj. zdaj," je rovd PreliČ.
Oglasilo >e je bučno kričanje. Kamenje se je vsipalo ^kozi razbita okna v sobo. Jože se je sklonil k tlom, se priplazil do okna in -sprožil f-amokre*. Mogočno se je razlegal i-trel nad glavami. Presenečena množica je utihnila, razklenile ho se roke, kamenje ;c popadalo na oesto..
Na oknu se je pojavil Jožež. Zakričal je na ves glas.
"Poberite .se mi, divjaki, sicer vas postrelim kot (mačke!Mi
Iztegnil je roko. Drugi strel je odplaval v noč; iz njega gozda je jejknilo..
Ljudje so se oprijemali glav. Nagrbili so hrbte in tiaiča-?i glave med ramena. Ženske so boj tiče zacville: "Bežimo!"
IBemnud^ko otočje obsega ka-kili 360 samotnih otokov v gredi Atlantskega oceana. PaJinik iz New Yorka do Bernmdov vazi 36 ur. Otočje je precej okronano, saj ima le malo zemlje iibkaj skalovja ter koral-niih pečin ter ne merijo več kakor 50 kvadr. milj. Zato pa ima to otočje invenitno strateško stališče ter »o dobro križišče ladijskega prometa ter posta jalošče čezooean^kli letalskih zvez. Polt (g tega se lahko reče, da imajo ti otoki zelo milo podnebje. Zemlja pa kolikor je imajo, je prav dobra in sila rodc\'itna. Xa teh otokilh prebiva kak li 30.000 ljudi..
Nekega dne je angleška ladja phila. iz Anglije v Ameriko. Vihar je pa ladjo vngel ob p-cieine neznanega otoka, ki pa je bil z gozdom porasel. Tako so Angleži baje spoznali ta otok, na katerem so ustanovili kolonijo, ki je leta 1615 dobila od angl«^ flkega kralja posebne predipra-R-ice. Otočje pa so imenovali po tistem, ki ga je bil prvi odkril, imenovali so ga Bermrude. Na teh otokiih =o začeli naseljevati delavne ljudi, ki jih je tamkaj manjkalo. Prvi gover-uer je bil kapitan Daniel Tucker, ki ie poskrbel, da je prišlo na otok dovolj naseljencev, kateri £o začeli obdelovati »em Ijo. trebfti gozdove, saditi fige. banane, sladkorni trs. Zlasti pa se je ta mož brigal, da
na omau izmed 360 otokov pa j€) imela nalogo braniti nje in angleško pose«t. Amerik anci pa so bili v boju z Anglijo. In vendar »o Bennndanci Aaneriki prodaJi smodnik
Tedanjega guvernerja je to tako bolelo, da je umni. Njegov naslednk pa je bil bolj bister mož, ki je Benniudancem na-avotoval, naj se bolj drže An glije, ker bodo od nje imeli dovolj kruiha. Svetoval jim je, naj * svojimi ladjami plenijo ameriške ladje ter pomagajo Angliji, ki je blokirala Ameri ko..
Vrli Bemrodanci so takoj ra ziimeli pametni nasvet .ter takoj šli na delo. Postali so gu-» sarji, ki so plentli aprilske ladje. Talcrat je bilo na teb otokilh veselo življenje — pijača. plesi, in zabave, ker je bilo denarja in blaga dovolj. Ber-mudanslvi kapitani so bili pravi mojstri svoje »troke. ki so kopičili Ibosrastvo na otokih. Tako so leta 1818 Bermudanei imeli že 200 ladij. mtfd kateri-m: j?h je najmanj 10 bilo takih. katere so vneli Aimerikan-cem. .
■Ko je bilo vojne konec, je na Bermudifli postalo spet dolgočasno. L«ju(dje niso bili več vajeni obdelovati zemljo ter i>o sanjali o slavniii časih junaštva. Tako sosedevali na o-bali ter prežali na ladje, katere je viharno morje vrglo ob oba-
"Ali je kdo zadet? Ali je kdo mrtev?" so zaklicali litikateri.
Iztreznili so se opojen« možgani. V noge je šinila arve-zost. ljudje so začeli bežati. Tudi Uija je tekel za njimi.
" Zajci, plašne opice, vrag v ar* vzemi!" je kričal za beže-
"«iimi.	\
Nekaj trtjnutkov1 pozneje je bilo na vasi mirno in tiho. Jože je stopil s svečo iz hiše. Vse polno kamenja je ležalo po tleh šipe so bile pobite. .	—
Lenka j*» trepetala od strahu; naval pijane tolpe je odtrgal staro mater s klečalnika i«pre doltarčka, da je vk*a pla&na pribežala k >-inu.
•"Stran. Jože. stran." je prosila Lenka. .
Jože je bil videti mit en. .	—
"Počakajmo jutra.' je dejal. "<|>otem bo ktmalu vse v redu.
Drugo jutro agodai se ie odpravil Jože k sodni ji v Metli- . ko. Kmaiu potem sta kopala z njim proti Zavinkovc.m j dotlej pa so morali bndko o-dvu orožnika z nasajenima bajonetoma. Ljudje, prejšnji dan kusatj gospodstvo kompamje; opiti do neumnosti. s.o se tega dne zigodaj odpravili na delo, da si potolažijo in umire vest. 1 Gori po cesti proti Zavinkov-c em se je vsak liip nekaj zabliskalo *v jutranjem solncu. Za— klanjali «o si ljudje oči z rokami in gledali in ugibal^ kaj pomeni to svetlikanje. Ob-la jih je groza, strah ie prešinil -roa,, ki so bila sinoči ipolna bojevitosti.
"Orožniki!" se je jrfasilo ipo vasi.
Poskrili so se ljudje, trepetajoč so čakali, kdaj se zasvetijo l»ajoneti pred liVšo.
Orožnika sla si ogledala Zaviuščatovo h Šo- Potem sta krenila po vasi. Nj>ju stroge in iwne oči so gledale na vse ,-trani in nekoga iskale. Posta'la «ta pred gostilno, kjer je preij&nji dan popival U ja. Kiden orožnikov je šel po vrtu na
ivortšre,* kamor so držali a vežo. Ko jp Sel mimo
ne ibi na teh otokih .manjkalo	Take ladje ^ potern krat
lTudi. Zato je m edel prisilne koumlo opieniii ter si plen raz-zemtve. Zdi se pa. da stroga delUi Toda tak{^ plena je disciplina m ugajala, ker je W)o_ niglo Zflt(} s0 ^ IeU nmo-o na^eljeurev skusalo po- 1818 obrnil; k Ajneriki ter
zanjo Vroz li blago la Zahodne Indije, kar je tiajalo do leta 1822. Takra-t pa je parnik končal tudi to romantično življenje m Beirmudanc-i bili sj>et
(begniti. Toda le malo jih je bilo, ki so se sreično rešili v Ameriko ali Evropo, ker so navadno ostali v morju. Strogost te otoške uprave je bila vedno v<(6ja. (fcneniti je namreč tne-ba, da je otočje bilo last posebne zasebne družbe, ki ie od kralja dobila le predprafrice, da sme otočje kultrvirati te# njegovo bogastvo izkoriščati. Naravno, da so guvernerji čim strožje ravnali z ljudmi. Naravno pa je tudi, do so se ljudje hoteli iznebiti take vlade. Berniudanci so se kmalu začeli puntati, toda še le leta 1687 so se osamosvojili od koinpani-'je ter postali samoupravna de-iželica britanskega .mperija. | Dotlej pa
od jutra do večera so morali delati na tobačnih poljih, ker
reveži. Ker ni«o hoteli in znali obdelovati zemlje, bo pletli ko-ša/e in preproge da so se pre-življidi. J^Led tem je angleška
mornarica, na otočju napravila sn'oje ntrjeuo opor©6e. Ko je izbndinila v Ameriki državljanska vojna, so bili Beimra-danci spet na nogah. L. 1865 so njihove ladjice začele voziti pi ernop za južne države, katere so bile blokirane od severnilh držav.. M*sta St. George in Hamilton so postala središče
obojestranske spijonaže, trgovine in razkošja. Kjo pa je sever premagal jug, ko je bila državljanska vojna v Ameriki končana, je bilo teli časov na-
NOVA IZDAJA
Dobri Atlas
je nujno potreben
...fnravno v
HAMMONDOVEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad.
VSEBINA ATLASA
je tobak nosil m*ogo doteka	koBe<... enkrat so
kompanij , niso smeli graditi jfc^^i doiiveU .lavne tiho-svojdi ladij, blago za svojo po- t ke ^ ko ^ bila namre^ r»bo pa so smeli kupovati zgolj tisto, ki so ga pripeljale na otoke ladje dmSbe Kajpada so morali to blago plačevati dva ali celo trikrat dražje.
Končno so, kakor povedano,
v Ameriki uvedena prohrbici-ja. Bermtudi eo postali sredice trgovine z alkoholom. Ko je zdaj tega konec, so morali prebivalci poseči po lopati ter po postali vrtnarji, ki izvažajo
NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI
Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu.
Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu.
Zastave vodilnih držav—y polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotogTafij iz vseh
krajev sveta.
NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem.
Zpfnljepisai svetovalni odbor Jo izbral Izned rti tisoč slik saipo najbolj*« barvan« sliko— U zbirka je tako popolna, da Jo ca vsakega neobhodno potrebna telma vojno -In po vojnL
Vključeni m nanaslcdnji zemljevidi: — iret, Evropa (dane*), osrednja Evropa (ob Izbruhu vojne). Angie£ko otočje. Francija, Nemčija. Italija, Švica, Holandska, Belgija. Švedska. Norveftka. Danska. Cnija sovjetskih soeja-I i stičnih republik. Bolgarska. Kanonska, Jugoslavija. Urška. Albanija. Azija, Turčija, Sirija Lebanon. Arabija. Vzhodno Indijsko otočje In Malajski polotok. Indija. Bonna. Kitajska, Japonska. Pacifik »Južna Amerika (severni de!), •fuina Amerika (j(lini M). Afrika. Sereroa Amerika. Kanada Zrfrniene drfave. Mehika. O-srednja .\merika in Zapadna Indija.
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja
Ta atlas, ki sam sebe popravlja, [mi namen pe&iti marsikatera nasprotujoča ei frpraSanJa. ki nastanejo r raznih razgovora. Strani so skla^šče svetovnega tnanjo in podajajo raz-MŽDoet zemlje, prvine sončnega sostavs, pokrajine in globočino oceanov in Jjzer, dolgost najdaljših rek In prekopov, povr&ino poglavitnih otokov in visokost svetovnih gora. Tu so odgovori na mnoga današnja r prana uja.
SEDAJ
40
centov
PO POŠTI V UBADU — 36 CENTOV
48 VELIKIH STRANI

Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 WEST I8th STREET	NEW YORK. N. T.
Ia ti sita i z kuTliiir.fe, dnigri je stopil na I blagostanje Takrat je bilo na okna, s^a je »a^al Ilija, ki je sedel otorjil kakill 6000 ljudi, ki SO
leta 1687 dobili svobodo, da eojv Ainuerlko 7,a pol milijona done idiieli ?HJiii brigati za svoje ilarjHV cvetja, in zelenjave na
/.a mizo oh zganja. Klavrno nam je visela glarva. A ko 5e 4Bi|fkdal svetlo orožje, sra je obl^el straib. ki pra je Miskoma -Iv^tiil pokonci. \Skot*iI iaza mize, zbežal na vežo in hotel -(koži vrata na dv^ri^, da uide. A na pragu mu zastavil pot orožnik, ki jra P'ej Uija ni videl.
imenu izakona!" -o c^lani Iliji od obeli strani. Ilija ogleda. N kjer ni bilo iaihoda. Pri vratih v kotu je ležal kup polen. Preliw «e je sklonil tja in zaj^rab 1 poleno. Visoko ga zaviiiti in zakriei: (<Ment: ne 'bo nihee zapirai!"
Ali komaj .«e zave. ga »graibijo 'Štiri n*očne roke, mu izvijejo poleno iz rok in nataknejo nanje verigro.
nija je zaf3krupal z zobmi, z vpo silo je napel roke, a veriga je brla premočna. .
8 povešeno glavo ie stopal Američan pred orožnikoma, ki Ma ^a tirala ipred sodnijo. Obhodili noptv zatpor in v povrnitev stroškov. Po*aprli pa so tiidi tiste, ki jih je Pre-liž izdal za glavne sokrivce. . • v
Xa Lenko sta vplivala strah in razburjenost tako, da je morala obležati. Dobila ie hčerko, slabotno, drobno dete. ki
je umrlo za nekaj dni.
* * »
Kakor po hudi nevihti, ki je napravila neizmerno škodo, nino vedeli ljudje, kako -e naj ra-zarledaio in razmislijo. Žene so tarnale doma, mo«ki ^o kleli po ječali; tisti pa. ki so r^tali nekaznovani, so hvalili srečno usodo,, da jim ni nakopala nezgode na vrat. .
Sovraštvo se je obrnilo zdaj proti Iliji in proti Zavin-šcaku. Prvega so kleli,, ker jih je s pijačo prelepil tako, da jim ie ^varpBpil tr«zen preudarek, da s»o slepo drvili za njim, mu žrtvovati ča*. žene in deklleta.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
bili po večini dobri in pošteni knnetje. Ko so dobili prostost, ■so Ah la-hko odločili, ali naj še narpivj obdelujejo zemljo ali .pa gTedo ven na morje, ki je ki-]»elo ob njiihov'Kh otočkih. Izvolili «o si morje. Zgradili eo malo brodovje, začeli so loviti krte. vodili čo promet med Zahodno Indijo in Ameriiko do Nove Pundlandije, na Aoiigle-«ko pa so vodili sladkor m rum. Tat o fio kimalu zašlo veli_ kot ^pr^tni Špediterji Atlantskega oceana.
Takrat je nastala vojna med uporno Ameriko in Anglijo. S t«pedic:jo ni zdaj bilo nobenega zaslužka več. Jesti pa je bilo trefba. Zato <so se obrnili na Ameriko po živež. Toda tu kaj ga jim niso hoteli dati, eeš, da živeža ne prodajajo za denar, marveč za smodnik. Bem-mudanci niso bili v zadregi. Sli so in iz angleške trdnjave na »vojem otoku v temni noči odnesli 100 sodčkov smodnika katerega so odpeljali v Ameriko. Tako so dobili žrvež. Ber mudanci so bili angleški pod-ložniki, trdnjava St Goonge
leto. Poleg tega pa »o se za te otoke zabeli -zanimati turisti, ki so v njiii pudčali svoj denar. Davkov otoki skoraj ne poznajo. carina je nifdenkostna. Sedaj teče tamkaj 35 milj dolga železniška proga, avtomcrtlli pa so strogo prepovedani. Le pi iioteli in kra<ane vile vstajajo tam. kjer turisti lahko poslušajo junaške zgodbe o slav nih prednik ill sedanjih Ber mudcev.
Pred časom je Amerika na Bemludih pK*stavila veliko letalsko oporišče. Ali se je usoda tega otočja obrnila? — In kam?
da se udari sedaj in udari z vso silo ter da se tako nazi-fašisti iztrebijo s površja zemlje.
Med tem, ko bcete vi nadalje«'al i -svojo borbo, bomo irti storili svojo dolžnost v fafori-kah in na poljih Amerike ter na. široko razrešenih naših' bojnih frontah.
[ iStedili ne bomo z denarjem J in ne z žrtvaan". Naiša skupna prizadevanja bodo pospešila j iporaz nazijskega barbai-iasma. j (Mi ne bomo mirovali, dokler j zmaga ne prinese svobodo vsem. .
dovane.
Končno resno meroda^ntl kroge, da najdejo primeren način., da bo nemški
narod o vsem tem popolnoma poživljamo poučen, da
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Molitven i ki
▼ krasni vezavi importir&ne iz atarega kraja...
VSESLOVANSKI DAN V NEW TORKU.
(Nadaljevanje na 2. str.)
O nazijskih grozodejstvih.
Brutalnost nazijske vojne mašine zahteva nei>ro\jne žrtve od onih dežel, ki so j.li okupirali cisii^eni okiiftneži. To uboj-Ptvo rn divjaštivo je bilo v naj--jafsnejlai k»či pokazano celemn Evertru z ekjsaksuci.jo več stotin pogtinmih Čehov kot posledica atentata na krvnika Rein hareft Hevdriclia. Poročila od j vlad v pregnanstvu in enako od ruske vlade so že več kot enkrat govorila svetu o zverim-sflclh gTOBodejlstviih liiitlerjev-cev.
Konferenca new'j'orakih Slovanov izraža svojo giroeo in
Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SRCE — (it. S»)
z 3% inter — 224 strani r belem celolida
Cena 75 centov
KVIŠKirSBCE—štv. 415
2)4 X 3% Infer — 224 strani 75
četnikov, ki se bore v jujgoslo- najviejcje ogoučenje prjoti bru-van^kiili gorah. Vaš združeni talni moriji v okupiranih dele-nastop v oferamiho svobode* in za (rešitev iz snžnjoeti odušev-Tja celi svet.
Danes se naš gla^ pridružuje Rooseveltovemu. ChtirchiKo-veraia in Molatovenra za drago
lah K v rope in drugod. Zato pričakujemo, da vlade za vezni-Hkiht narodov pod vzamejo primerne korake, da l»odo brutalni morilci po zaisluženjti kaznovani. kakor tudi da bodo priesa
fronto t Evropi v i 1942 to je ^dete druižine primerilo o(®ko^
RAJSKI GLASOVI — (M. M) 2% z 4 ! nim — 2S5 itraat Tftevii St. Krile* Pa«
Cena fl£t
[RAJSKI GLASOVI—St. 415)
2% X 4 in Cev — 235 strani Trte?« St. Kriicv Pa«
ILN
i NEBESA NAŠ DOM — (M. 415) S% z 4tt infer — 384 Infer
75«
SKRBI ZA DUŠO (it. 468) 3 x infer—512 strani
Cena $1.75
NEBESA NAŠ DOM—(M. 415) x 4 Vi Infer—384 strani
Cena 75e
(Ker se nam je posrečilo dobit! te molitrenlke po ceio nizki ceni. Jib tudi moremo prodajati po aorl o-znafeni ceni. Zaloga pa ui posebno velika, zato Jih naroČite Čimprej, da Vam bomo m0(11 I njimi post reCi.
Angleški moUtvsnikl:
(ZA MLADINO) KEY OF HEAVEN
fino vsaano .............. M
w osnj« reaana ........* .IB
CATHOLIC POCKET MANUAL t fino a soje resano......L—
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.