državno tožilstvo v imum /j P O >11. XI. 1931 5 I n i n a p a t a n a T g o o \ n_j___kfat,__prilog. Cena irsako 33 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnem dolu vsaka drobna vrstica ali sredo, bpisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati UpravniStvu nje prostoi »Domolju' Ili 1 O 44 '0 Din. Izhaja i« v Ljubljani Naši novi poslanci Glasom dosedanjih uradnih obvestil jo bili pri nedeljskih volitvah izvoljeni v naši banovini sledeči kandidati za narodno poslance: Mesto Ljubljana: dr. Kramer Albert, minister v Ljubljani. Okraj Celje: Prekoršek Ivan, upravi-Iclj javne bolnišnice v Celju- Okraj Črnomelj in Metlika: Makar Danijel, posestnik in gostilničar v Metliki. Okraj Dol. Lendava: Hajdinjak Ant., posestnik v Odramcih. Okraj Gornjigrad: Pustoslemšek Raslo, novinar v Ljubljani. Okraj Kamnik: Cerar Anton, posestnik in gostilničar v Kamniku. Okraj Kočevje: Pucelj Janez, minister in posestnik v VeL Laščah. Okraj Konjice: GajSek Karel, notarski kandidat v Konjicah. Okraj Kranj: Barle Janko, župnik v Ljubljani. Okraj Krško: Drmelj Alojzij, posestnik in župan v Boštanju. Okraj Laško: Pavlič Alojzij, duhovnik in profesor v Celju. Okraj Litija: Mravlje Milan, geometer in posestnik v Ljubljani. Okraj Ljubljana-okoliea: Konian Alb., posestnik v Vižmarjih. Okraj Ljutomer: Zcinljič Jakob, posestnik in župan v Radencih. Okraj Logatec: Dr. Rape Stane, tajnik Zveze kulturnih društev v Ljubljani. Okraj Maribor - desni breg: Krejči Anton, tovarniški ravnatelj v Rušah. Okraj Mairibor - levi breg: dr- Pivko Ljudevit, prof. v Mariboru. Okraj Murska Sobota: Benko Josip, industrijec in župan v Murski Soboti. Okraj Novo mesto: Kline Anton, župan v Gornjem i>olju. Okraj Prevalje: ing. Pahernik Franc, posestnik v Vuhredu. Okraj Ptuj: Petovar Lovro, poštar v pokoju in posestnik v Tvanjkovcih. Okraj Radovljica: Mohorič Ivan, glavni tajnik zbornice za TOI v Ljubljani. Okraj Slovenjgradec: dr. Vošnjak Bogomil, poslanik v p. v Belgradu. Okraj Šmarje: Špindler Vekoslav, novinar v Mariboru. Izhodi iz kmetijske krize Glavni odbor Kmet. družbe v Ljubljani je v svoji seji dne 10. oktobra t- 1. ponovno obravnaval vprašanje gospodarske krize »ašega kmetijstva in upoštevaje nasvet gospoda bana, sklenil dodatno k svoji prejšnji vlogi, staviti banski upravi naslednje konkretne predloge, kako izboljšati položaj našega kmeta, katere posnemamo iz ^Kmetovalca'-. Gospodarska kriza je zajela vse okraje banovine občutno šele tedaj, ko so padle cene goveji živini, prašičem in vinu, ker šele potem so usahnili glavni viri dohodkov, iz katerih je kmet kril svoje ob: veze. Gospodarska kriza kmetijstva je tudi drugod. Tako je vlada upoštevala stanje kmetov v onih delih države, kjer tvori pšenica glavni vir kmetovih dohodkov. S posebnim zakonom je določila najnižjo ceno pšenici v notranjem prometu na 1.60 Din in prevzela obveznost doplačila za razliko med notranjo in zunanjo ceno. S tem korakom vlade je kmetovalcem v žitorodnih krajih pomagala. Nasprotno pa }e pri nas, kjer pšenica ne le, da ni glavni vir dohodkov, ampak je celo predmet uvo- za, kmetovalcev© stanje povečini še poslabšala. Dravska banovina uvaža iz južnih krajev naše države letno 2-500 do 3000 vagonov pšenice in 3500 do 4000 vagonov moke. Če preračunimo moko v pšenico, znaša skupni letni uvoz 6500 do 7000 vagonov pšenice. V Bratislavi stane jugoslovanska pšenica 65 čeških kron, kar odgovarja 108 Din naše valute. Vcznina do Bratislave stane približno 20 par. Za to pšenico doplačajo konsumenti v Dravski banovini na vsak kilogram najmanj 126 par, kar znese za prej omenjeno povprečno količino od 6500 vagonov letnih 81,900.000 Din. Od lega denarja dobi producent v žitorodnih pokrajinah okroglo 65 par od kilograma, ali 42,250.000 Din več, nego je stvarna vrednost pšenice. Ostanek od 39, 60O.OOU Din se izteka v žitni fond. Od tega denarja se pa za omiljenje kmetijske krizo v Dravski banovini ne porabi ničesar. Glavne panoge, iz katere črpa kmet Dravske banovine svoje dohodke, so: 1. živinoreja 2. prašičoreja, 3. vinogradništvo, 4. sadjarstvo, 5. gozdarstvo. Ugotovši to dejstvo, je glavni odbor predlagal sledeči način, kako bi se dalo pomoči naši kmetijski krizi. Iz doplačila na pšenico od 81,900.000 Din, naj se ustanovi fomd za omiljenje krize v Dravski banovini. Denar naj se naloži v vse denarne zavode v Ljubljani in Mariboru. Iz tega fonda naj se izplača: 1. Prodajlcu govedi, če je ta domače izreje ali če jo je kmetovalec redil vsaj 8 mesecev, na vsak kilogram žive teže po 0.80 Din; 2. prodajalcu prašičev, če so domačo izreje ali jih je kmetovalec redil najmanj 3 mesece, na vsak kilogram žive teže i Din; na mlade pujske, stare do 2 meseca, po 80 Din za komad; 3. vinogradnikom na vsak liter prodanega vina ali mošta'lastnega pridelka 0.50 Din;, pri prodaji grozdja najmanj 100 kg naenkrat za vsak kilogram po 0.25 Din. To so trije glavni konkretni predlogi, ki bi se dali izvesti kot nadomestilo za doplačilo na pšenici, ki jo porabi Dravska banovina. Nadalje je glavni odbor smatral za umestno, da predlaga kr. banski upravi še naslednje mero za omiljenje splošne gospodarske krize: 4. Omejiti je treba razliko med nakupno ceno živine in prodajno ceno mesa, t- j. čisti dobiček pri zakolu živine, da ne bodo mesarji imeli razloga pritiskati na cene živine. — Po raznih poskusnih klanjih, katerih podatke ima banska uprava sama, je ugotoviti to razliko. Po mnenju glavnega odbora, naj bi le-ta znašala od 100 do 130% m meso od nakupne cene živine. Poudarjati je tu, da so že mesarji sami na svoječasni anketi v Celju določili maksimalni ključ cd 130%, s katerim so si zagotovili pošten zaslužek. 5. Da bo ta ukrep mogoče izvajati, je. treba vpeljati strogo evidenco nakupnih cen živine pri živinorejcu kakor tudi prodajne cene mesa. Ta evidenca je dandanes lahko mogoča, ker mora itak vsak mesar, ki kolje živino, plačati cd nje prometni davek, ki se izračuni od nakupne cene. — Navzlic temu bi bilo uvesti obligatno pri-iavo predaje vsakega živineeta z navedbo cene in kupca. Morodajna pa mora biti vi)a cena, ki jo dobi za goved kmet, pa naj io proda direktno mesarju ali mese-tarju-prekupeevalcu. Nikakor pa no sme obveljati cena, ki jo plača mesar posredniku. j, 6. Mc il glavne vzroke padajočih cen •Iiv i ne je .smatrati tudi neprimerno visoko ra/vito mc^etarstvo. Delomrfni elementi, meti njimi žal tudi mnogo kmetskili po-ie::-litvomi predsednika. Prvič bodo volili predsednika republike le čld ii parlamenta. — Španija bo imela splošno volilno piavico, katera pripada državljanu od 23. leta naprej. Pos'aii.ska doba traja pet let. — Narod lahko prpd'oži parlamentu zakonske predloge, za kar je treba 15 odstotkov voliicev. Amer ha s llRzno. V Cle\e'i>ndu je nenadoma preminul Alojzij ŠKantler iz Gornje Šiške pri Ljubljani. — Dne 15. oktobra je umrl v Connellsvilie, Pa. 42 letni Janez Feren-čak. — Po večmesečni bolezni ^e odšel v Clevelandu na dru^i svet vdovec Frank Strojin iz Malega Lipovca. — Najstarejši frančiškan v Ameriki ie 88 letni Leona r d Reich, ki je prišel v Združene države pred 62 leti iz Nemčije. — V bolnišnici na Lau-rinu, Mich. je zapustil solzno dolino v starosti 71 let Frank Sedlar iz vasi Rodine pri Črnomlju. — V Foiest City Pa. je umrl Jernej Intiliar iz Bezuljka pri Cerknici. — V East Chicago Ind. je preminula Uršu'a Traven roj. Močriikar iz Gornjih Gamelj pod Šmarno goro. — V Clevelandu je umrl Tomaž Sterle iz Krvave peči pri Laščah. — V bolnišnici v Ann Harbour Mich. je umrla gdč. Švajger roj. Medved. — V De Pue 111. so pokopali Antona Šinkovca, doma iz fare Šmarjeta na Dolenjskem. Črni, rujavi, sivi modni plISl za plaice, jopice in obleke, ogri-njalke, pleti in kocke v največji izberi pri Janko Češnak-u Lingarjeva Ljubljana Stritarjeva Drobne novice Drn»a najmočnejša stranka na Bolgarskem so komunisti. V angleškem Londonu je umrl tajnik velike rudarske organizacije Cook. Civilni zakon je predložila parlamentu poljska vlada. Dijake obeh spolov od 11. do 21. leta bodo vsako leto zdravniško preiskali na Češkem. Pod državnim nadzorstvom meljejo mlini v Italiji. 350.0(10 abfvincntov je organiziranih na Irskem. Brez državne pomoči rdeči Dunaj 1, januarja 1932 ne bo mogel plačali plač svojim nameščencem. Resno >e ehalcl 80 letni praški nadškof dr. Kordač. Za državnega predsednika hoče kandidirali bivši španski ministrski predsednik Zamora. Znižati ct ne, mezde in olnres'ne mere hoče pod predsedstvom Hindenburga novi nemški gospodarski svet. »Neodvisna Indija je popolnoma nemogoča,« pravijo Angleži. Indijci trdijo drugače. Vedno bolj se širijo vesti o grozečem prevratu na Portugalskem. 115 dijakov so zaprli v angleškpn Londonu, ker so pripravljali komunistični preobrat. ' » Vojaška diktatura se pripravlja na' Madjarskem, v Avstriji pa nov fašistični puč. Znani ameriški milijonar Ford je odredil, da njegova posestva obdelujejo delavci in ne stioji. Strah pred brezposelnostjo! V Angliji sc sedaj najbolj zanimajo v kakšni obleki bo prišel Gandi pred kralja. Za 10 do 20 odstotkov hočejo znižali plače v Romuniji. P«'js!:i parlament je sprejel zakon, s katerim se železničarji lahko postavijo pod vojaško oblast. Strah pred štrajkom! 7 bolnikov je zgorelo, 30 pa jc bilo težko ranjenih pri požaiu v ameriškem Ontariu. Milijarde je zapravil državi bivši ma-djarski ministrski predsednik Bethlen. Ob mnndžurski reki Nonni se vrši med Ki.ajci in Japonci velika bitka. Grki demonstrirajo za svoje zatirane rojake na angleškem otoku Cipru. Najbrž brez uspeha! V Ameriko je odpotoval italijanski zunanji minister Grandi. Gospodarski polom grozi Madjarski, kjer so svobodni samo plemenitaši. V Železnikih nad Škofjo Loko je v soboto ponoči umrl g- Lovro špendal, usnjarski pomočnik in hišni posestnik. Rajnki je bil odločen katoličan in je v svojem življenju stalno posvečal vse svoje sile katoliški prosveti. Bil je povsod zelo spoštovan in priljubljen. N. v m. p ! d Sto let je minilo, odkar je umrl znani slovenski skladatelj dr. Gustav Ipavec. Mnoge njegove skladbe n. pr. »Kje so moje rožice«, »Slovenec sem« itd. se še danes pojejo z istimi čuv9tvi in navdušenjem kot v preteklosti- Sotoo uspeh negovanja las s so prelestni blesk; rahla polnota in naraDna O olj nos t las. S^ixCWC"n dobi SQ sedaj tudi o formiShampoon a. Motorna cerkev *v„ Prančiška v siški je dobila lep tlolp. S lom je krasila stavba v glavnem dovršena. Društveni dom v Tržiču so znatno povečali. V nedeljo bodo imeil veliko prosvetno prireditev. ii. Liane Trota, oigniii»l in ceruvuiu, \ /a-plazii iu naš dolgoletni naročnik je praznoval (10 letnico rojstva. Pokopališče italijanskih vojakov so v Ljubljani nedavno uredili, (krasili in blagoslovili. Naš rojak Jut« Mranior iz Kozjega in njegova zvesta družica sta v Dortmund-Evingu n:-\Vpstfalskem obhajala svojo zlato poroko. Zamora, bivši predsednik vlade, je kandidat za predsednika španske republike. Kakor znano je Zamora nastopil proti sprejetju onih členov ustave, ki so naperjeni proti verski svobodi. Ker jih je večina sprejela, je odstopil. Sedaj ga ista večina kandidira za predsednika republike. Ker je kandidaturo sprejel, jo gotovo, da bo izvoliefi. Kmetic. pristopajte v Kmet. zvezo! P! potrebujemo. Nato se je odpeljal v Staro Loko k svojemu prijatelju gesp. kanoniku Mraku. Skupno sla si nato ogledala prenovljeno stj.rodavno žnpno cerkev sv. Jakoba v Škof ji Loki. Iz Škofje Loke sta se odpeljala v idilične Reteče ob Soii, kjer jima je prijazni g. župnik Meifolj pripravil obed, h kojemu je v naglici povabi! še soriškega in žabniškega g. župnika in v tej prije'ni družbi prijateljev s« je g. nadškof ljubeznivo pogovoril in vsaj nekoliko razvedril. V cerkvi je nato g. župnik visoke. .iu goslu razkazal novo sijajno lestenč-nc irzsvetlia\o. Vsa družba se ie nato po-da n na i porabili pri nebotičniku samem 210 tjsoč kg, v že gotovem oddelku II. 70 tisoč kg in v oddelku III. 160 tisoč kg. Železo, zazidano v vseh treh stavbah, bi mogel peljati vlak, ki bi imel 44 vagonov. Betona so porabili samo pri nebotičniku 3200 ms in od tega je šlo v temelje 1200 m'. Gramoza so porabili 3700 m", cementa pa samo bore 1.240.000 kg ali 124 vagonov. Z delom so začeli 1. avgusta 1930 in končali srednji oddejek s 1. novembrom, tako da so se sn-lile stranke, s 5. novembrom pa oba cetala tako, da sta pod streho. Kako velikanska je stavba, dokazuje že dejstvo, da meri površina stropov v nebotičniku samem 5100 kvadr. metrov in da meri nebotičnik do vrha sedaj zabetonirane stavbe 13. nadstropja 56 m 60 cm. Vsega skupaj ima 13 nadstropij. V pritličju in v I. nadstropju bodo trgovski prostori, od I. do V. nadstropja pisarne, od VI. do IX. stanovanja, v X. nadstropju kavarna in v XI. kavarniški vrt. Vsa naslednja nadstropja, ki bodo vsa v steklu in jekleni konstrukciji, bodo porabljena za rezervar za vodo, za strojne naprave pri dvigalih in za razgledni stolp. Na sedaj dograjeno streho bo dograjen še železobetonski arhitektonski zaključek iz stebričev, ki bo segal še kakih 5—6 m visjt od sedanje strehe. d Pozor pred steklimi psi dravsko banovine! Pasja steklina se še vedno širi v dravski banovini; koncem preteklega meseca so se pojavili novi slučaji pri Sv. Pavlu pri Preboldu, okraj Celje, v Laškem in na Zidanem mostu, okraj Laško, v Le-skovcu, okraj Maribor d. b., na Selih, okr. Novo mesto, in pri Mihalovcih, okraj Ptuj. Paziti je treba, da ne pridejo zdravi psi in mačke v stik s steklimi, da se prepreči širjenje te ljudem in živalim zelo nevarne bolezni. d Pome za revne otroke. Nj. Vel, kraljica Mat se je takoj po svojem po-vratku na dvor pričela intenzivno brigati za siromašne otroke. Poleg velike pomoči, ki jo nudi otrokom potom šolske klinike, je sedaj sklenila, da večje število otrok še posebej obdari z zimsko obleka Otroci bodo predvsem izbrani iz najrev-ne,'ših slojev, ki se hranijo v nalašč za to ustanovljeni dvorni kuhinji. d Resne besede strokovnjaka. Znani strokovnjak v pomorskih vprašanjih dr, UruVal je objavil nekaj misli o ravnokar ko-ioani pomorski konferenci v Splitu. V i svcj'h izvajanjih opcearja na izredno težak po'coaj, kalerega preživlja naša mlada pomorska mornarica,, ter trdi, da obstoji velika nevarnost, da naša sredozemska trgovina zopet ne preide v roke Italiinnov in Grkov. Gbalni italijanski promet je zava-ro.fft, ker uživa veliko podjporo s strani države. Nujno pa je potiebno, da država denarno podpre pomo-stvo, ki obsega vse Sredozemlje. Kaj nam pomaga naše močno 1 rodovie, katero smo si s težko muko ustvarili, te pa ne bomo zdržali konktt-renče in če vsled brezdelja naša mornariška podjetja polčgcma propadaj-). d Cene svinj'ni. V Ljubljani in tu in lam drugol so se z novembrom nekoliko znižale cene svinjini. Prejšnji mesec so bile cene posameznih delov svinjine v vi-širi od 12 do 20 Din 9a kilojrram. Sedanja znižanje pa je potisnilo cene raznim delom svinjine na 12 do 18 Din. Kljub temu, da pozdravljamo to znižanje, smatramo še vodno, da ludi te cene še ne odgovarja« rirkupnim conam prašičev in upamo, da re bodo cene svinjini v kratkem se ponovno znižale. d Nekaj, kar naj občine ne pozabijo. Dne 6. novembra je priobčilo časopisje, da ie ministrstvo za gozdove in rudnike odobrilo vsem siromašnim občinam, ki obse-er io nsjmanj tretjino naše države, da ne bedo plačevale celotnih davkov in da jim bo država nudila denarno pomoč, ki gre v posameznih slučajih do 50.000 Din letno. Ta podpora se to dajala samo za graditev šol, bolnišnic, cerkve, občinskih potov, občinskih gozdov in za državne, kulturne, prosvetne in socialne ustanove itil- '7 istega kredita, v kolikor bo obstojala pn> računska možnost, se bo izplačeval tudi prispevek za popravljanje nadarbinskin zgradb, toda samo v slučaju, ako obstoja za to stvarna potreba. Občine, ki mislijo, da imajo pravico do gori imenovane ne-narne podpore, naj vložijo tozadevna vprašanja na okrajna načelstva, ki imajo dolžnost, prošnje natančno proučiti ter jih poslati banski upravi, ki jih bo poslala naprej na ministrstvo za gozdove in rudnike. Podpora se bo izplačevala banskim upr» ram, ki bodo odgovarja)« za uporabo tega denarja. Občine pa bodo imele izključno pravico, da ta denar upravlja jo po svojih potrebah. V slučaju, da bi občina to dobljeno podporo ne uporabila za svrhe, za katere je bila odobrena, bo prisiljena, da jo v celoti povrne ministrstvu za gozdove in rudnike. d Nori obrtni zakon je bil proglašen te dni. Obširneje o njem poroča »Slovenec« z dne 7. novembra 1931. d 1400 družin se je letos naselilo v Metohiji v Južni Srbiji. d 15.000 vagonov naše pšenice bo kupila Francija. d Minister Kumanudi in samouprave. Dne 4. novembra je imel minister za trgovino in industrijo Kumanudi v Belgradu predavanje o samoupravah. Rekel je med drugim sledeče: »Mi v Srbiji smo imeli samoupravo že davno pred svetovno vojno in imeli smo samoupravne organe tudi. v sedanji državi v povojni dobi, in sicer v obliki nekdanjih oblasti. Povojne oblasti 30 nekoMko zgrešile, ker so postale vse preveč birokratične ustanove. Kar se tiče sedanjih banovin, obstoja namen, opremiti jih z najširšo samoupravno oblastjo. Glede banskih svetov se je izjavil minister dr. Kumanudi, da se bodo spremenile v neke vrste krajevne parlamente. Za enkrat je vse to še v položaju razvoja, toda prepričan je, da bo v teku desetih let Jugoslavija izgledala popolnoma drugače kakor dandanes, ker ji bo samoupravna razdelitev omogočila vsakovrstni napredek. d Novo vojaško pokopališče francoskih vol&kov je te dni predala belgrajska občina belgrajski francoski župniji. Na pokopališču leži 280 mrtvih francoskih vojakov. d 24,160.000 Din je izrafunjan proračun Novega Sada za leto 1932.-3B. Novi Sad ima približno toliko prebivalcev kot Ljubljana. d 40 mil'tono? Din bo stal most. ki ga hočejo zgraditi čez Donavo med Bačko Pa-lanko in Ilokom- d Mestno hranilnico so ustanovili v Vršcu v Vojvodini. d Hladilnico za ribe namerava zgraditi mestna občina v Splitu. d Boj s podganami. V Zagrebu s:> pred kratkim otvorili novo klavnico, ki je res najmodernejše urejena. Zaradi tega so sevešda staro klavnico zaprli in je bil te dni zaklan v njej zadnji vol, ki so mu Zagrebčani dali ponosno ime »zgodovinski« vol. Z opustitvijo stare klavnice p« je tesno zvezano drugo vprašanjie — namreč vprašanje podgan. Po odredbi mestnega fizika so zaprli vse odvodne kanale in tako preprečili četveronožcem beg. V ta namen so natrosili v kanale zastrupljene hrane, naslednje dni pa bodo začeli s plinskimi bombami. Upajo, da jim podgane ne bodo delale prevelikih preglavic. d Zgodba o cekinih in tolarjih. Nenadna smrt 76 letnega Jožefa Čelana, ki je stanoval v Kraljevcih pri kočarju Sa-llerju, je povzročila v okolici Sv. Jurija ob ščavnici dokaj razburjenja. Ljudem je bilo znano, da je stari Čelan le iz predvojnih časov krčevito hranil precejšnjo množino cekinov in srebrnih tolarjev, katere je skrival na raznih krajih, boječ se, da bi mu jih kdo ne odnesel. V preteklih dnevih pa je starega Čelana nenadoma ne- kaj zgrabilo, da je odšel v Gornjo Radgono, kjer je v tamošnji posojilnici zamenjal svoje cekine, tolarje in svetle kro-nice za papirnate jurje, katere je skrbno shranil doma. Ko se je sedaj razvedelo o njegovi nenadni smrti, je ljudska govorica takoj spravila to v zvezo s skrivnostnim zločinom, katerega žrtev pa je postal Čelan, ker se je neznani morilec polakomnil njegovega zaklada, ko je zvedel za skrivališče, v katerem je bil denar shranjen« Sum je bil tembolj podkrepljen, ker niso denarja našli pri mrtvecu kljub vsemu iskanju. d Pri lenivosti črev, boleznih na jetrih in žolču, odebelelosti, protinu, kataru v želodcu in črevih, oteklini notranjosti debelega črevesa, obolenju zadnjega črevesa odstranja naravna »Franz-Josef« grenčica naglo vsako zastajanje v organih spodnjega dela telesa in to brez bolečin. Dolgoletne izkušnje v bolnicah dokazujejo, da raba »Frane-Jos«f« vode izborno urejuje delovanje črev. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. - d Približno 150.000 Din škode je napravil 2, novembra požar v hotelu Zaki 1 pod kolodvorom na Bledu. d Na Primskovem pri Kranju je gorelo. Užgalo se je pri posestniku Petru Rožniku, ki mu je pogorel hlev, vsa krma in drva. Sosedu Novaku je upepelil požar streho pri pedu. d Pogorela sta hiša in skedenj vdovi Antoniji Ravnik v Gornji vasi pri Boh. Beli. d Vojaški tovorni avto z 8 vojaki je padel oni dan kakih 6 metrov globoko v jarek, po kate.em se odteka veda ob ljubljanskem Trnovskem pristanu v Ljubljanico. Mrtev je bil 22 fctni redov Nikolič Ljubo iz Eelgrada. Štirje vojaki so dobili pri pcdcu težke, trije pa lažje poškodbe. d S svojim bratom je šel kopat pesek 23 letni Alojzij Majcen z Vrhka pri Tržišču. En voz sta že nakopala in brat ga je odpeljal domov. Ko se je j>a vrnil, da bi naložila še drugi voz, je našel Alojzija zasutega pod veliko plastjo peska in gramoza — mrtvega. d Z višine 15 m. V Novem Sadu se je pri gradbi neke velike palače zgodila huda nesreča. Arhitekt Handler je prišel zvečer ob pol 8, da pregleda dela na zgradbi. Našel je samo nočnega čuvaja, ki se mu je ponudil, da ga vodi po novi zgradbi, ker je bila slabo razsvetljena. Handler je to Miii. ki izdeluje diamante. Berlinski kemik dr. Ge-org Seuttner je baje iznašel način, kako «e izdelujejo umetni diamanti, ki niti po leži, niti po či-sloali barv ne zaostajajo za pravimi. SajtaopKejši lwukir sveta .lolin 1'icrpont .Morgan je"dopotoval v Evropo, da se na licu mcata prepriča. o gospodarskem stanju posameznih držav m o vzrokih svetovne denarne krize. (ia. ,liiM]iina Apneluva i/. Kandije. jt- praznovala' le dni svoj <(>. rojstni dan. Spoštovani lubihintki kliče ■Domoljub .'ki prihaja \ njeno hišo že odkar idinjii: na mnoga srečm in -dravii Ma! Minit rim rrrkveua arhitektura. Moderni ('nrkveni arhitekti dajejo prednost enostavni zunanjosti. Zvonik je postavljen ločeno od glavnega poslopja. Tak način je posebno v Nemčiji zelo razširjen. A. J. Cook, vodja angleških rudarjev, ki se je posebno izka7|.-li' v -Tokio i '- .1 1>: •• .'!r;ik<- padlih vojakov '.......- ■" ■ - "•jimi -ihivt r V J,-. ,. !/>:•!'i III jlil Strašna avtomobilska nesreča v Ljubljani. Vojaški lovorni avto, na katerem je bilo 8 vojakov, je strmoglavil z mosta. JJn vojak je mrtev, drugi so težje ali lažje ranjeni. «t«v. 45 •DOMOLJUB«, dne 11. novembra lUill. Stran t>f>1 »dklonil in šel sam na temno, še ne dogra- I no palačo. Kmalu nato je nočni čuvaj zaslišal strašen krik. Hitel jc na ulico in nagel tam ležati nezavestnega arhitekta, ki je .padel z drugega nadstropja, z višine 15 metrov. Čuvaj je hitro poklical ljudi in nudil ponesrečenemu arhitektu prvo pomoč, na kar so ga prepeljali v bolnišnico. d Vlak je povozil blagajnika železniške postaje Pragersko, 34 letnega Matevža Polanac. Mrtev. d V svojem stanovanju je zgorela 80-jetna vdova Zofija Huzak v Sr. Mitrovici. d Nesreča za nesrečo. Ljubljanska bolnišnica je sprejela sedem ponesrečencev. 28 letni poljski dninar Anton Leskovec iz Gorenje vasi 37 pri Gornjem Logatcu je napravijal drva za dom. Ko je peljal z vozom les iz gozda, se je voz prevrnil in padel Leskovcu na desno nogo ter mu jo zdrobil v členku. — 47 letna žena hiša rja Ana Kcščak iz vasi Zagrada pri Škocjanu na Dolenjskem je padla po stopnicah in si zlomila desno noga — V vasi Leskovcu pri Litiji se je pripetila težja nesreča. Donu v sc je vrnil cd vojakov 22 letni sin po-cinika Janez Dremelj. S sosedovim sinem, 27 letnim Alojzijem Dremljem sta zakurila ogenj. Pri tem sta oba hkrati padla v (2 en j in se močno opekla, po glavi in <>l,cii rokah. Jone/, Dremelj se sedaj zdravi \ ljubljanski garnizijski bolnišnici, Alojzij Dremelj pa v splošni bolnišnici. — Z ih maeega kozolcu je padel 32 letni posestnik Anton Turk iz Cerknice. Zlomil si je levi; reki.. — 25 letnega akademika. Frana Kometa je nekdo udaril s težko palico po glavi. Poškodba je težka, vendar ni nevarna. — 8 letni sin posestnika Jožef Peterca iz. Dobrunj je gledal, kako reže s-lamorez-nica slamo Vtaknil je levo roko v stroj, ki mu je odtrgal dva prsta. d Prevračala se je na goreči postelji. Oni dan je v svoji hiši na Ve). Cikavi pri Ni vem mestu zgorela v postelji 79 letna Katarina Strajnar, mati cestarja Iv. Straj-luirja. Njen sin je bil okrog 7 zvečer še pri njej. Ko je odšel, se je mati odpravila spal. Prižgano svečo je pustila goliti na skrinji poleg postelje in zaspala. Plamen sveče je pričel polagoma lizati odejo, ki je pričela tleti, zaradi česar se je vžgala še posteljna stranica. Postelja je pričela goreti pod starko, katero je že začel tudi dušiti dim. Prevračala se je na goreči postelji, pa si ni megla nič pomagali. Nazadnje sc je prekucnila po postelji po čez in tako ji je prišlo telo prav v ogenj. Uboga starka je pričela goreti pri živem telesu. Ožgana je prav do kosti po celi levi strani telesa, po obrazu in desni roki. Ko; je drugi dan okrog šestih zjutraj hotela iti sinova žena iz svoje hiše, ki stoji kakih sto korakov proč od materine hiše, v hlev mlest, je zagledala, da se skozi Uarno naložite svoj denar v ifzaiemni posojilnici u Uubljani, poleg hotela,Union'. Obrestovanje najugodneje. Posoitla proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d. okna materine hiše vali dim. Hitro je poklicala svojega moža in oba sta v težki slutnji hitela pogledat, kaj se je zgodilo. Vdrla sta v hišo in našla mater mrtvo, visečo s postelje, vso sežgano. Sin jo je prenesel v svojo ' išo, kjer so jo položili na mrtvaški ode.. d. V sunatoriju v Zagrebu je umrl veleindustrijalec Franc Golob, tovarnar na Viču. Neprespan biti je hudo, ASPIRIN pomagal bo. d V 70. letu svojega življenja je umrl oni dan v Zagrebu častni kanonik gosp. Kotlarski. Večni mir! d Njih dela gredo za njimi... V ljubljanski bolnišnici je umrl 32 letni ruski izseljenec inženir Pavel Barkov. — V Novem mestu je preminula diplomirana babica Josipina Furman. — V Grgarju pri Gorici je odšel v večnost pisatelj Dragotin Vodopivec. — V Ljubljani je poklical Gospod k sebi blago gospo Marijo Wagner, mater uglednih šolnikov Josipa in Rudolfa Wagnerja. — V Ljubljani je zapustila tolzno dolino ga. Mira Mesek roj. Bregant. ••- V Vojniku so pokopali g. Jakoba Po-žarja, poštnega kontrolorja v pokoju. — Na župnem pokopališču na Kopanju so položili v grob Marijo Kastelic roj. Mihelčič, gostilničarko v Predolah. — V Zapužah pri Ljubljani je odšla v večnost posestnica ga. Marija Žabjek roj. šušteršič. — V Celju je zapustila solzno dolino ga. Draga Palir, soproga elektromonterja. — V Domžalah so pokopali mesarja in cerkvenega ključarja g. Karla Flerina. — V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Anton Pečar, železničar v pokoju. — V Predolah je odšia po večno plačilo skrbna mati in gospodinja Marija Kastelic. — Umrlim večni mir, preostale tolaži Bog! _______ DAJTE OTROKOM >: Vrtca« ali »Angelčka«, oba nudita prav tečno hrano za naše male. Vrteče stane 15 Din, ; Angelček« 5 Din ua leto. d 568 tihotapcev s tolmkom. Redkokdaj se pripeti, da bi bila kaznilnica premajhna, oz. število kaznjencev preveliko. Ta neprijetna reč je doletela somborsko kaznilnico, v kateri bi moralo te dni nastopiti svojo kazen 568 tihotapcev s tobakom. Stvar ima to-le ozadje: V vaseh Te-lečka in Sivac, kjer prevladuje večinoma madjarski živelj, je pred leti silno cvetelo tihotapstvo s tobakom. Malone vsi prebivalci so se bavili s tem dobičkanesnim poslom. Finančna kontrola je imel« vedno polne roke dela in se je naposled odločila za velikopotezen pogrom proti tihotapcem, ki se ji je posrečil. V vasi Telečka je prijela 300' podjetnih tihotapcev, v Sivcu pa 268. Novosadska finančna direkcija jih je obsodila na denarne kazni, ki se v slučaju neiztirljivosti spremene v zapor. Te dni je potekel' rok za plačilo kazni in ker nobeden izmed obsojenih ni plačal, so jih pozvali, naj odsede zaporno kazen. 568 ljudi pa ni kar tako spraviti pod streho, čeprav po kaznilnicah ne gledajo bogvekaj na udobnost. In tako se je somborska kaznilnica oz. njena uprava znašla v nemili zadregi, kaiti v najbolj ugodnem slučaju (ugodnost slučaja- je tukaj meriti po na-trpanosti v posameznih celicah) bi ne spravila pod Streho niti pokr, ice vseh tihotapcev. V tej zadregi se je obrnila na novo-sadsko sodišče, naj bi ono vzelo v svoje okrilje nekaj kaznjencev. l'a so ugotoviji, da tudi s pomočjo novosadskega sodišča lio bo šlo. Naposled so sklenili, da bodo kaznjenci svojo kazen, ki znaša od 1 do 12 mesecev, odsedeli v skupinah. d Opozorilo vsem onim, ki trosijo različne, sumljive govorice, da prepoceni prodajam. Ako mislijo, da mi s tem škodujejo, jim povem baš obratno, da s tem samo meni koristijo. Vsakdo namreč ve, da se pri meni kupi dobro in poceni. Tudi zi naprej bom pazil na to, da bom čim ceneje prodajal, tako, da zadovoljim svoje odjemalce, ki so v veliki večini kmetje in delavci. Moje načelo je poceni in dobro blago. Trgovski dom Stermecki. Celje. d Ljudska samopomoč v Mariboru opozarja ccnjene čit atelje na današnji tozadevni inserat. d Odlikovan je z redom jugosl. krone 5. razr. mariborski veletrgovec g. Rud. Lorger. šef dobro znane razpošiljalnice glasbil Meinel in Herold v Mariboru Radio Priigram Radio Ljubljana od 12. do l!t. novembru. Vsali delavnik: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13 CaS, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet. Četrtek, 12. nov.: 18.30 Giuinasličiie vaje. 19 Italijanščina. 19.30 Srbohrvaščina. 20 Jugoslovanski večer (prenos iz Zagreba). 22. ('as, vesti. 22.15 Salonski kvintet. ^ Petek, 13. nov.: 11.30 Šolska ura: Moje potovanje v Ameriko. 18.30 Gospodinja in sodobno stanovanje. 19 Francoščina. 19.30 Kaj o-oiilnice. Zagreb,Starčevičev T"'o S-irajt/o. Aleksandrova ce-ta 101. Split, Ulica * ' uulia 22, Beograd, Poincaieova 2 fi' Stran 652 »nOMOi-iUH' otu svojega obraza prislužiti kak vinar za bodočnost. Zaradi slabega vremena smo morali delo kmalu pustiti in oditi proti svojim barakam, v katerih stanujemo in kjer imamo shranjeno vse svoje premoženje. Toda namesto naših skromnih stanovanj smo našli žalostno pogorišče. Bnrake so v naši odsotnosti do tal pogorele. Zgorela je. tudi naša obleka, orodje, dragocenosti in s krvavimi žulji prihranjeni denar. Škode imamo nad 5000 frankov. La1 ko si mislite, kako smo bili žalostni, ko smo gledali v kupu pepeln uničen sad našega dela in naših žuljev. — Srčne pozdrave pošiljamo iz daljne dežele vsem čitateljem »Domoljuba« 1 Joško in Franc Mulec iz Otoka jiri Stari m trgu in Alojzij Dfbotjak iz Babuega polja. 52 letni jubilej. (Sorica.) Franc Mark?lj iz Zgor. Sorice, roj. n 1. lo52„ je odložil 30. oktobra svojo ci rkovniško službo, ki jo j<- opravljal 52 let. Bil je zvest svojim pastirjem s';ozi vsa let i. Svoje posle je opravljal z veliko po-trpežljivostjo iu v splošno zadovoljnost ne samo ljudstva, ampak tudi višjih cerkvenih dostojanstvenikov. Zadnje leto je predv3om radi oslabelosti moral opustiti svojo službo. Dobili smo mladega 14 letni ga ccrkovnika. Staremu ccrUovniku vsa rast faranov za njegova zaslužna dela. V pokoju naj se mož, časti vreden, dobro počuti! Napredujemo! (Mavčiče.) .N ..i gasilci so si nabavili novo motorno brl-zgnlno, katero je. naš g. župnik slovesno blagoslovil. S tem smo naredili na polju gasilstva velik korak naprej. — Elektrika se nam od dveh strani približuje in ponu;«. Vendar se ljudje zaradi zelo težkih gmotnih razmer za enkrat še ne morejo od- i ločili, kaj naj bi storili. — V župni cerkvi je dal g. župnik krasno prenoviti lestence. Stroške so pokrili prostovoljni darovalci. Kadar se bodo še nove klopi pokazale v svitu električne luči, bomo veseli lahko vzkliknili: Gospod, ljubim lepoto Tvoje hiše in kraj, kjer prebiva Tvoje veličastvo. Za iiobraibo. (Šinkovturn.) Prostovoljno gasilno društvo priredi 15. novembra igro »Mlinar in njegova hči«. Vljudno vabljeni vsi prijatelji našega društva. — S 1. no- | deljo 15. novambra ob 3 nopoldn« lepo igro »Mati«. Na grobovih, (št. Jurij pod Kumom.) , I udi enotedenski bolezni je umrl posestnik iu občinski odbornik Franc Grošičar. Odkar je bil poročen, je nosil nebo pri procesijah in vsako Veliko noč je šel po sveta olja v Šmartno. Mnogokrat je bil krstni in birmanski boter. Vse gn je rado imelo in spoštovala V težki bolezni je strašno trpel. Hrane ni mogel uživali in je revež moral umreti prav za prav od lakote. Takih množic i že dolgo ni bilo pri kakem pogrebu. Domači gospod župnik sa jc pri odprtem grobu poslovil od moža-poštenjaka. Nobeno oko ni ostalo suho. Pevski zbor mu je za slovo zapel žalostinko. Vsem preostalim iiaše sožalje! — Kap je zadela Mihaela Poboljšaja z Malega Kuma, ravno ko se je naprav-Ijal k maši. O Vseh svetih so larani zopet lepo okrasili grobove na pokopališču. V8e je bilo lepo posnaženo in 8 peskom posuto. Za red na pokopališču posebno lepo skrbi naš g. organist. Le to nas je motilo, da sc nekateri' redki niti na tako resen dan niso mogli zdržati popivanja. V svoji pijanosti so potem še druge pri polio/nostih motili in s svojim vedenjem nanos! prrzn-ka skrunili. S tem so si dali kaj slabo spričevalo tlsli, ki so lo storili in tisti, ki so jim dali priliko, da so mogli to storiti. Novim. (št. Peter pri Novem mestu.) V nedeljo dne 22. novembra b.) v »Domu« po lilanijnh uprizorjena lepa igra v 5 dejanjih: »Mlinar in niegova hči«. Pridite v obilnem številu. — Umrli so v teku enega tedna: v Mačkovcu dobra kršHnska žena Poljak Alojzija, v št. Pelni hišar liitaj Anton in v Zagrebu gORtač Lekšo Janez. Vsi so bili že v letih. — Na zahvalno nedeljo dne 8. t. m. je bilo pri Sv. Juriju v Grče v ju za-hvaljenje. Toliko fantov in mož pravijo dn tam že dolgo let ni bilo kot letos. Prihodnjo nedeljo pa bo zahvaljenje v Zdinji vasi. — Hrastarjev pes iz Grčevja ni Radeščkovi 4 letni deklici odgriznil nosa, kot se je govorilo, temveč jo je sanm ranil. Deklica, je že popolnoma zdrava, le nek«) prask se še pozna. Psa je pregledal živinozdravnik in je zdrav. Konjač ga ni vzel. Lepo kulturno delo! (Metlika.) Na prednji steni konzumnega društva je bila »Slovenčeva« deska. 11 mesecev je služila svojemu namenu. Nekega jutra pa so ljudje zagledali žalostno razdejanje, ki ga je izvršila na tej deski neotesanost, ki svoj onemogli ard znaša nad potrpežljivim lesom, ki ga ne zna in ne more opaliti po glavi. Lep napredek! NAZNANILA Prosvetno društvo v Borovnici »prizori v ne- vembrom zo jo pričela kmetijska nadaljevana Šola in gospodinjska šola. Kmetijsko nadaljevalno šolo obiskuje SO mež in fantov, gospodinjsko šolo pa 20 žena in deklet. Novice. (Dev. Mar. v Polju.) Prosveta »Polje« priredi za svoje člane v ponedeljek 16. t. m. ob 8 zvečer v Domu drugi prosvetni večer. Pride predavatelj iz Ljubljane. Vstop prost proti predložitvi članske izkaznice. Člani, pridite v obilnem številu. Med šolskimi otroci se je pojavila otroška bolezen davica ter je bil radi tega pretekli teden ukinjen šolski pouk. Dobri poznavalci menijo, da je to či8to posebne vrste bolezen. — Raznašalci nedeljskega »Slovenca« nas naprošajo za objavo, da istega nekaj nedelj ne bodo nosili po hišah, temveč ga bo dobiti vsako nedeljo po prvi sv. maši pred cerkvijo. Noviee. (Račna in Kopanj.) V Predolah je umrla 6. t. m. Marija Kastelic &d. Kamrova mama, zelo dobra in skrbna mati gospodinja. Preostalim naše iskreno sožalje. — Knjižnica prosvetnega društva na Kopanju je zadnji čas dobila mnogo lepih novih knjig iz zbirke Jugoslovanske knjigarne. Vabimo vse člane, zla-iti mladino, da se zdaj na zimo pridno poslužujejo knjiinice, ki jim bo nudila mnogo lepe zabave 5* Vsi vljudno vabljeni. Odbor. »Ki vse zlato, kar se svetile Učitelj: »Ni vse zlato, kar se svetil Povej mi za to kak primerit Tonček: »Vaše hlače, stospod učitelj.< Pravni nasveti Slulba pri »llnancl« U drugje. J. S. V. Ne mo. remo Vam povedati, kje bi mogli dobiti službo, ker nam ni»o znana nobena prazna mesta. Iz istega razloga ne moremo ne Vam, ne številnim drugim vprašalcem povedati, v kolikem Času bi bili spre-jeli kakor tudi ne glede Činov, plače itd. Državni službe se večinoma z javnimi objavami razpisujejo. V razpisu so navedeni tudi sprejemni pogoji. Pa. zite na takšne objave in tedaj prosite. Službeno razmerje jc urejeno z uradniškim in drugimi za. koni, ki jih pa na tem mestu ne moremo prepl-savati, ker so bili vsi objavljeni v »Službenem li. slu«, ki ga ima vsako županstvo. Ce se zanimate za državno službo, si oglejte zakon o uradnikih, ki j« objavljen v 25. kosu »Službenega lista« iz leta 1931, Nepotrjena kupttja. J. J. V. — Vaš sin, ki je že polnoleten, se Je t nekim posestnikom dogo-voril glede-nakupa posestva. Oba sta bila že skoraj edina glede vseh pogojev ln sta šla delat pismo k notarju. Pri notarju pa je prišlo do nesoglasja, tako da se pogodba ni napisala. Ker pa je bila m prodajalčevem posestvu tudi gostilna,-je prodajalec, predno je šel k notarju, javil finančni kontroli prodajo gostilne s posestvom. Sedaj je Vaj sin dobil od davkarije poziv, da ima plačati prenosnino in še trikratni iznos tega zneska za kazen. Vprašale, če je dolžan Vaš sin plačati takso, ker se j« sploh kupčija razdrla in če bi od Vas smoli Izterjati takso, ker je «in brez premoženja. — Ce kupčij glede posestva končno ni bila nud sinom in prodajalcem potrjena, potem sploh ni prišlo do prodajne pogodbe in sploh ni zapadla tatoa od tega pravnega posla, VaS sin naj se pritoži to-per plačilni nalog davčne uprave in v pritožbi i pojasni dejanski položaj. Ker je Vaš sin polnoleten, Vas ne more nihče siliti, da plačate morebitne takse namesto sina. Vkujižene piavlre. A. F. — Na Vaše ime ]e prepisana hiša. Kar pride izdatkov za hišo, pi plačujeta zet in hčer. Obema ste posodili večjo vsoto denarja za njuno obrt. Zet in hčer pa sta prišla v konkurz. Vprašate, kako bi prišli zopet do svojega denarja in če Imate pravico stanovanja r hiši? — Pojdite k sodišču ter prosite, da Vam po vpogledu zemljiške knjige povedo, kakšne pravice imate Vi v hiši. Če je hiša prepisana na Vaše Ime, potem ste lastnik hiše. V tej svoji pravici »te omejeni le. če je v korist drugih n. pr. zeta ali hčere vknjižena kakšna stanovanjska ali prevžitm pravica. — Dolg, ki sla ga napravila zel in hčer pri Vas. morate v konkurznem postopku prijaviti ravno tako, kakor tuji upniki. Ce in kakšno kritje bost* dobili, bo odločeno v konkurznem postopanju. Prevzem posestva. I. S., Sv. J. — Ste reje-nci pri nekem posestniku, s katerim niste nič v sorodstvu. Ker Vam hoče kruSni oče sedaj izrofiti posestvo, vprašate, koliko dpsetka brste morsli plačati? — Plačati boste morali državne in 1% banovinske takse od čiste vrednosti prevzetega posestva. Parcela bre« dovozne rente. M. G. M. — I"1 večjega travnika ste odkupili manjši del kot shf-bišče. Ta travnik pa nima neposredne zveze z ob; činsko potjo, pač pa leži med drugimi travniki, la so med sehoj zvezani le po pešpoti, po kalcri se ob košnji odvažajo tudi pridelki. Vprašate, fe smete to pešpot uporabljati za dovoz stavbnega mat:-rii.-'i. — (•? Vam mejaši to dovolijo, smete dosedanjo pešpot uporabljati tudi kot dovozno pot '■> gradbeni malerijal. Ce se pa z mejaši ne bi mogli sporazumeti, potem bi morali staviti pri sodi« predlog, da se Vašemu stavbišču določi z_isilna pol. Po zaslišanju izvedencev bi potem sodišče določilo najprikladnejšo zvezo Vašega stavbne« « občinsko potjo in bi prizadetim mejašem moral po cenitvi izvedencev plačati odškodnino za to po'- Prispevki «a nove testo. J. L. O. - Skozi vašo vas so zgradili banovinsko cesto, za katero do-do morali polovico prispevati vaščani 'sami. vprašate, če bo morala tudi vaša žena. ki ima v vam hiši gostilno. Na katere davke se bo naloži o V čevanje za ceslo? Ali je v trm slučaju mož M™* za ženo, če ona ne bo mogla plačati. — 'ri' zahtevate od nas. Glede gradbe navedene obstoji gotovo dogovor med banpvino in »• ' člno. Na katere davke ee bodo na'ožile dok«"« ml ne moremo vedeti, ker ima o tem sklepati Činski odbor. Ce se bodo naložile doklade na davke, ki jih plačuje Vaša žena n. pr. pridobnin«. trošarina itd., bo morala žena seveda tudi dok "»« plačati. Moi v tem slučaju ni dolžan plačevati » zeno. Doklade bo pa žena plačevala toliko cas". dokler bo plačevala davek, na katerega *> klade naložene. • Ra-ikolnikov: Matifeva froča Nekateri ljudje res ljubijo svoj dom bolj Itakor vse na svetu! Koiar'Matija je bil stHr zakrknjen samec. Z nikomur ni mnogo govoril. Ljudje so ga smatrali za čudaka. Najrajši je. sedel v svoji koii, ali pa v hosti na kakeiv štoru. Mirno je prečepel kar po več ur. Gledal je pred se, opazoval in se kemaj vidno smehljal s svojimi velikimi, sivimi očmi. Starec je bil ves zaljubljen v domače kraje. Tega ni nikomur povedal. Bpl se je, da bi ga ljudje ne rSZumeli in bi se mu smejali. Za-ženske se'starec'niti .v mladosti ni brigal. Edini spomin, ki mu je bil svet, je bil spomin na njegovo mater, ki ga je zapustila, ko je bil še skoro otrr>k. In potem se je moral boriti ža kruh. Kočo bi mu rad izpulil soSed. Trdii je, da stoji na,, njegovem svetu; Matija se. ni dal kar ugnati v kozji roj?. »Bcmo v'deli, kaj deje pravica! Ona bo rzsfdilak je dejal in sosed je odne':al. Pre-., ■Irašil se je sodnijskih stroškov. Pa še bolj se je zbal pravice, ker je vedel, da bo na Matijevi strani. Matija je pridno delal, samo, da si je pri-držat svo.o bp.jto, brez katere si ni mogel m;-sliti življenja. Vsaka stvar ga je spominjala na mladost in na njegovo mater. Brez teh spominov ni mogel živeti. Vse je pa bilo tesno združeno z njegovo kočo, ki je skrivala v sebi bogastvo domovinske ljubezni in ljubezni do matere. Pa je možakar postaral. Oči so mu nekam onešale in težko je že hodil. Čudil se je temu, p.nj ni pomislit, da je že nalojtil deveti križ. ko skoro vsi k že leže k večnemu počitku. | »Novo cesto bodo zgradili čez hrib. Prav | preko Matijevega sveta pojde ta cesta k je završalo v vasi. Vaška klepetu],ia Ciza, ki je pridno prenašala novice, jo je kar ubrala k Matiji, da mu pove žalostno novico. Jezna je bila nanj. Njena jeza je bila že stara, zelo stara. Tudi Ciza je bila nekdaj mlada deklica, pa nič posebno prikupiva in zala. Pa si je milila: »Tale št rama Matija me bo že vzei," saj',ga tako-nobena druga ne bo marala« In enkrat se mu Je takole od strani kar sama ponudila. •«, Matija jo je razumel. Zardel je kakor ku-han rak.in kar stekel v gmajno. . _ In 'Ciza mu tega ni nikoli odpustila. Zdaj mu je hitela povedat .novico o novi cesti, da se s tem nad starcem maščuje. Kdaj bi se bila že rada maščevala, pa nikoli ni našla prilike. Pač, lahko bi se že znosila nad njim in mu kaj -škodovala. Taka pa ona ni bila. Preveč bi jo pekla njena tenkočutna vest. Ko je Ciza prispela .k Mafiji, ie sedel v koči pred ognjiščem in slnnel v o jen j, kjer je kuhal kašo in krompir. »Pozdrpviien, Matija!« je prjnzno poki-mala starka. >Tudi ti! Kaj te je privedlo k meni?« j? Zagodel starec. »I. ali ne smem priti malo pogledat? Veš! Novico imam zate. Vem, da je boš vesel. Čez hrib bodo gradili novo cesto in sicer prav čez tvoj svet. Tale ko>a pojde stran. Kar pobrili jo bedo kakor veter. Za tebe je to dobro! Dobil boš mn-go denarja in sezidat si boš lahko hišico v vasi!« je hitela Cizara. Hotela je nadaljevati. Pa se je ozrla v starca in umolknila. Matijn je sedel nii nasproti. Njegove oči so gore'e iz očesnic. Lice mu je bilo mrtvaško j Modo. Ustn;ce so mu trepetale, ko je komaj I slišno zašepetal: »Baba! Ti lažeš! Seme satanovo, kdo "t« je poslal, da me mučiš?« Ciza je .vzkipela: »Kakšno satanovo seme sem jaz? Zdaj mi je pa dovolj! Dobro sem ti bolela. Pa kar pojibin. Le drugje ppizveduj o rovi ce ti « Vstala je in hotela skozi vrata. - V Mttijevem očesu Je zableatela debela solza. Z drhtečim glasom je ustavil žensko: »Ne jezi se nad nien«oj! Odpusti mi! Tvoja novica me je preveč presunila!« Starca mu je pogledala v sivo, nagubano licp. — In zdaj se ji je mahoma zasmilil. Tako skrušen in beeten je sedel pred njo. Zakaj s« je vtaknila vmes? Centu je šla gasit, kjer je ni peklo? Zasramovala se je sama pred seboj. Nekam poirta mu je odvrnila: »Matija! Res trdijo, da pojde tod cesta. Se župan sam je priznal, da je res. Zdaj mi je žal, da sem ti povedala. Za žalovanje je še vedno dovolj časa! Pa se nikar ne razburjaj preveč! . Plačali ti bedo. Se boš že potolažil!« Dvignila se je. Matija je sedel na stolu nepremično. Tiha groza se ie zrcalila v njegovih očeh. »Pa srečno. Matija! Ne jezi se nad menoj!« je pripomnila Ciza. Starec je molčal. Ciza je bila že zdavnaj v vasi, ko je Matija še vedno sedel na svojem stolu. Pred njegovo dušo so se vrstile podobe njegovega življenja, njegove mladosti in spomini na ljubljeno mater. Zdelo se mu je, da so vsi spomini zaprti v to njegovo milo, dobro, leseno kočo, ki ga je varovala vse njegovo dolgo življenje. In zdaj naj pusti, da jo podero, da jo porušijo in speljejo cesto, mrtvo, belo cesto, ki vodi v tuji, sovražni svet, katerega se je on, samotar, vedno bal. Ne, nikoli ne! Oblekel je nedeljsko kamižolo. Zaklenil je 59 BAZNO O, te šenrke. God žene je bil pred vrati in tis'o leto je im^la ona posebne želje. Toda njen mož, ki ji je prva leta zmiraj ustregel, ie prstal zadnje čase zelo eluh. »Ti, mož,« mu reče neki večer, ko je udobno sedel v riaslo-niaču, »rada bi ti pre-čitala neko pismo, ki sem aa dobila, če hočeš. Roš poslušal?« — »Prosim, prosim!« pritrdi on radovedno: — »Ali obljubili mi, moraš,« pravi žena. ».da ne povprašaš, kdo je • Risat pismo, dokler ga ' ne prečitam in- da me j tudi potlei ne boš mu- I ctl z vprašanji.« — »No, | nai bo! Beri!« odgovori mož radovedno. — 'Preljuba moia,« začne zetta čitati, »dan in noč mislim nate", kjerkoli "od i m, mi. plava tvoj-onraz pred očmi. Jaz Kar ne morem prav jjneu, da me lju-tas...« _ »Kai?« za-VT>ne mož, »kdo vra-sa. « _ »Tiho! Saj »t obljubil, da boš molja! do konca!« — »To-d«-..« — »Nič! Molči Mina Ba.šfts?tova Heman. Ner.iAko spisal Paul Kelier, prevela Marija Kmetova Tedaj je Lojze neka,i zamrmral in ne da bi kemi segel v roko, je iel z njima. Vstopil' so v gostilno boljše vrste in Mina je na ročila steklenico najboljšega vina. Lojze se ni da pregovoriti, da bi si slekel suknjo; klobuk si je po ležil na kolena. Videti mu je bilo, da mu je na vs< moč zoprno v tej družbi in da hoče proč od njiju Bržkone bi bil v tem hipu ra.iži sedel v ječi, ko 1 tem prostoru, kjer so bili dostojni, lepo oblečen ljudje. Na dušik je izpil svoj kozarec vina. Pa ga j< kar streslo. Pivcem žganja ne diši vino, tudi če j< naijfcoljee; zdi se jim zoprno in kislo. Ježe je začel govoriti. Opisal je posestvo, ki s ga je ogledal. Dva dni je bil ondi in je vse pre gledal. Izvrstna prilika za nakup! Lojze ima toliki denarja, da primanjkuje le deset tisoSakov, ki jil pa na to pccestvo izlahka dobi kjerkoli. Jože je po vedal, kje je omenjeno* posesvo; dvajset milj o< Loke. Kaj ugodnejšega, je še pripomnil Jože, pa Lojze ne bi mogel dobiti. Lojze se je namrgodil. »Dvajset milj od Loke — dobroi In tako me nita, da se me iznebita!« »Lojze,« je rekla Mina, »saj si sam dejal, da a noben denar ne bi šel več v Loko! Še veš, to si m rekel tisto noč, ko so maiti umrli.« »Sem rekel, sem!« se fe razjezil. »V Loko? \ tisto gnezdo, kjer razen krčmarja Vogelnika m nit enega pametnega človeka? Naka — nikoli — rajši spet v tisto škatlo!« Molče in potrta sta sedela Mina in Jože. Lojze je govoril dalje, govoril tako, da so začeli nekateri gestje sosednih miz vleči besede na uho. »In tisti gnoj — tisto posestvo v dvajset-milj-skem gnezdu? Če je tako pripravno, zakaj si ga pa i ti, Jo-Ze, sam ne kupiš? Saj si se hotel že zdavnaj postaviti na lastne noge? He?« »Star sem,« je klavrno dejal Ježe; »nisem rao-1 gcl več z Bcštjanovine. Star konj naj nikar ne gre iz domačega hleva; s'cer pride v slabe roke.« j Lojzetov obraz je izražal ves čas roganje in nesramno izzivanje. Oči so mu sovražno zbadale. it »Je bil tudi zame nekoč tak čas, ko nisem hotel i z Bcštjanovine! A prišel sem v ječo, ki ni oddaljena ? dvajset, ampak dvajset tisoč milj od sveta! To je 3 šele ljubko posestvice, to, Jože! To bi moral ti kdaj pregledati!« i Mina je sedela, ko okamenela. Jože je pomirjevalno in iskreno dejal: 3 »Ljubi moj, tega pač nisva midva z Mino za-l krivilai« Tedaj je Lojze udaril i>o mizi, da so zažvenke-1 tali kozarci. Gostje so planili pokoncu, neki natakar a je priliitel. Pomiril se je in spet odšel s pripombo: »Prosim lepo!« Tedaj je siknil Lojze: »Nočem tvojega gnezda in tvojega posestva! Vsega tega kupa gnoja nočem več! Izselil se bom ii i te preklete države prisilnih deLavnic; v Ameriko 1 pojdem! Tu bi kmalu vsak konjski mešetar, vsak sejimar tudi na dvajset milj stran od Loke zvedel sa f tisto oslarijo. A jlaz imam svoj denar — upam, d« i ie vse v redu izračuiiaiiol V Ameriko gremt Jaz 4* kočo in obšel vas preko polja. Vstopil je na zadnjem koncu iz vrta v županovo hišo. »O, Matija! Kaj pa tebe prinaša? Komaj te že poznani, čeprav si najstarejši fant v naši fari!« ga pozdravi oče župan. »Take so moje skrbi in težave. Ciza mi je -ekln, da bodo gradili cesto preko mojega sveta. Jaz hiše ne dam, pa je ne dam! Boril se nom za svojo pravico do konca!« Matija! Ne razburjaj se! Tu gre za splošni blagor. Če hišico daš ali ne, podrli jo bodo. Cesta bo šla tam čez. Tako je sklenjeno in nihče ti ne more pomagati!« »Vi mi lahko pomagate. Pomagajte mi, oče župan! Bog vam bo poplačal! Ne zapustite mene -tarča! Rešite mi mojo kožo! Brez nje ne bom mogel živeti! plane iz starca. Župan jo v zadregi. Tolažiti ga skuša: Mnogo denarja ti bodo odšteli, Matija! Drugega ti ne morem reči. Povem ti pa, da sem se potegoval za te, ker sem vedel? da ti bo hudo. Pa ni nič pomagalo. Matija jo vstal. Težko je bropel. Divje je zamahnil s pestjo iu odšel skozi vrata. Odslej je ostal Matija vedno v svoji koči. Le kako minulo je včasih odšel, da si jo pre-skrbel kaj malega za jesti. Ponoči je stražil oborožen s sekiro pri vratih. Čakal je, da pridejo in mu porušijo bajto. Nikogar ni bilo. Ljudje so že skoro pozabili na cesto. Matija se je tolažil, da mu bedo kočo pustili. Pa se je zgodilo drugače. Neki dan so prišli delavci in pričeli sekati les pod hribom. .Matija je takoj zvedel zanje. Pele so sekire in njemu se je zdelo, da ne pojo samo drevju, temveč tudi njegovi bajti mrtvaško pesem. Ni se ganil iz hiše. Zdaj je že stradal. Hal se je zapustiti kočo. Vse njegove misli so bile pri nji. Zazdelo se mu je, du odslej živi le samo še za njo. Da mora živeti, le da jo bo branil. Neko noč je pa obležal mrtev. Zadel ga je mrtvoud. . Naslednji dan so prispeli na hrib mze-njerji. Zmajali so z glavami. Nekaj so se menda zmotili. Mere se niso ujemale. Cesta je bila zgrajena skoro zn streljaj nižje od Matijeve koče. A kaj je to pomagalo ubogemu starcu, ki je tedaj že ležal pod rušo!... Franjo Neubauer: Nekaj Štemburievih Svet ob noč pozabija kraj, krijoč ostanke te.: Teh Gregorčičevih verzov se spomnim večkrat, kadar pomislim na rajnega prijatelja Stemburja. Dal nam je bogastvo svoje neizčrpne šegavosti in šaljivosti. Pa se ga spomnimo morda še takrat, ko prestopimo prag gostilne, kjer nas je zabaval neštetokrat. Ko je zbolel, sem veduo mislil, da mi bo povedal še nekaj svojih najboljših, najbolj originalnih, da jih zapišem in otmem pozablje-nosii. Odlašal sem — žalibog! Ko sem ga pa obiskal zadnjikrat, je bil že preslab. Naj zapišem le par njegovih šal. Morda kdaj še kdo drugi izmed njegovih številnih prijateljev pošlje kakšen prispevek. 1. Trije fantje hvalijo vsak svoje dekle. Prvi pravi: Moja je kakor jagoda, da bi jo bilo škoda pozobati. Drugi: Moja pa kakor pirh, da bi ga bil^škoda dati za žegen. Tretji: Moja je pa rdeča kakor nov pipcc, da bi bilo škoda ž njim rezati. 2. Kmetic, ki je imel velik rešpel;'. pred Stemburjem, reče: Vi gospod Stembur, ki vse veste, povejte, ali so tudi ha mesecu ljudje? »I, seveda so,« odgovori Stembur. »Koliko pa jih je?« vpraša kmetic. Stembur nato: »Dobrega pol milijonu./ Kmetič se silno začudi in vzklikne: j Jej, za božjo voljo, toliko?! Ali mora biti tam griri drenj, kedar je zadnji krajec!« 3. Pred hišo stoji silen debeluh. Mirna prideta dva Ribničana. Vprašata debelega, trebušnega moža: »Kako je kaj, oče?« »I, slabo, slabo,« odgovori debeluh. Nato se odreže prvi Ribničan: »I, kaj |>n slabo, ko imate tak trebuh, da bi notri lahko prenočil.« Drugi Ribničan pa pristavi: si, kaj prenočil?! K6so bi lahko klepal, pa ne bi n|{ zadel.« 4. Na neko razstavo pripelje Kočevar prav lepega bika. Pristopi Ribničan in vpraša: »Čigav pa je ta bik?« Kočevar odgovori: »Ta bika naša purger-majster. — Kočevar je hotel povedati, da je to županov bik. Nato vzklikne Ribničan: »No, to morale biti prava leleta, če imate bika za ptir«er-majstra!« 5. Kmetič je vabil Štemburja na poroko svoje hčere: .'Vejo, g. Stembur, enkrat so mojega konja zdravili,« reče kmetič. No, pa pridite s tislini konjem pon;e,t odgovori Stembui. Ja, ne morem, go.plačo po tarifi za naj- in poslušaj k In ona nadaljuje: Kako jih ljubim tiste čudovite oči...« — TristotUač milijonov,« poskoči mož ves divji. A žena se ne da zmotiti: Preljuba, komaj čakam ure, da te spet vidim. Piši mi vsaj par vrstic, kdaj smem priti, sicer skoprnint od ... — Kaj pa to pomeni?-" kriči mož, rdeč od ieze kot kuhan rak. Kdo je listi norec, ki se ti upu tako pisati? Pri tej priči ga hočem videti!« — >Tn norec si li,<; se zasmeje ona, to so tvoja prva pisma, ki si mi iih pisal.< — Mož sede zopet, vzame časopis v roke in molči. — »Ti,« pravi kar nenadoma, »kaj si že zadnjič rekla, da bi rada imela za svoj god?" Modri Mihec. Učitelj v drugem razredu: Kako je tvojemu očetu ime, Mihec?-: Min«« nekaj časa premišljuje, nato se modro odreže: Mojemu očetu io i"10 ata!« . „ ,. V vasi Minori. Italija, je že več stoletij navada, da prižgejo o« šestih v oknih svojih hiš stanovalci vsak četrtek zvečer poseln® svečke v nočast Presv. Hešnjega Telesa. »VindiSar im« irišno telečjo glavo, pa ti jo naj posodit« Kmetič pa odguvori Jisto mirno: »Tisto pa njim privoščim, vem, da 'majo radi telečje možgane.« Stenibur se je tiho ,brn:I in je od žel. Zdaj naj uživa večno srečo, saj vem, da »e je »v raj prižal.lkakor poje 2upnnci& Karitas POSMRTNINSKO ZAVAROVANJU. Za praktično izvajanje dejanske ljubezni do bližnjega imamo veliko organizacijo: Karitativno ivezo v Ljubljani. V njej so združena vsa katoliška dobrodelna društva in ustanove. Karilativna »veza jih v njih delovanjn in stremljenju podpira. Po možnosti ustanavlja Karitativna zveza tudi svoje lastne ustanove. Ena najvažnejših ustanov je gotovo posmrtninsko zavarovanje »Karitasc, ki ima namen posameznikom ob smrti svojcev olajšati gmotne težave. »Karitast je začela poslovati šele pred kratkem. Število članov se hitro veča. Vse, kmete, delavce, duhovnike, uradnike, profesorje, trgovca, obrtnike itd, prav vse združuje ena misel : ljubi arvojega bližnjega, kakor samega sebe in pomagaj mu, saj tako pomagaš tudi sebi. To zavarovanje je v vseh škofijah Avstrije in Nemčije zelo lepo razvito (u. pr.: v graški škofiji šteje zavarovanje 5 Karitas t po treh letih obstoja 58.000 članov). ' Karitas-: nudi svojim zavarovancem popolno varnost. Največja slovenska zavarovalnica, »Vzajemna zavarovalnica* v Ljubljani, je prevzela jamstvo za vsako posamezno zavarovanje. Poudarj-mo, da posmrtninsko zavarovanje >Karitas< nima nič skupnega z različnimi s ar no-pomočmi. Pri >Karilas< si zavarovanec v zečetku izbere mesečni prispevek. Najmanjši je B Din. največji je 75 Din. Ta prispevek estane stalno enak, ker ni odvisen od števila smrtnih slučajev. Sprejemnimi znaša samo 10 Din. Mnogi še ne vede, da sprejema »Karitas« v tavarovanje le zdrave osebe do 80. leta starosti. Kot solidno podjetje nevarno bolnih oseb sploh ne moro sprejeti v zavarovanje. Do 44 let stare osebe se morejo zavarovati tudi tako, da plačujejo premije le 20 let. V slučaju smrti zaradi nezgode se takoj izplača dvojna zavarovana vsota. Po treh letih plačevanja se zavarovanje lahko vsak čas odkupi ali spremeni v plačevanja prosto z znižano zavarovano vsoto. Posmrtninsko zavarovanje »Karitas«- bo tudi dajalo posojila v višini odkupne vrednosti police. To bo zavarovancem izredno dobrodošlo v slučnju bolezni ali drugih stiskah. V slučaju smrti zavarovane vsote odbije posojeni znesek. Družinam z otroci nudi to zavarovanje še posebne ugodnosti. Ni potrebno, da je zavarovanec in plačnik ena m ista oseba, ali da sta si v sorodstvu. Brezpogojno potrebno pa je, da se zavarovanec na i»o-nudbi lastnoročno podpiše. Zaradi pojasnil in prijav se obrnite.na zastopnike ali na posmrtninsko zavarovanje »Karitasc, Ljubljana, Masarykova cesla št. 12 (palača »Vzajemne zavarovalnice?). Ro aki! Slovenci! V Zagrebu služi nešteto slovenskih deklet. Kot služkinje jih Hrvait zelo čislajo. V velikem mestu pa so mlada dekleta prepuščena sebi samim, izpostavljena velikim nevarnostim, posebno' če nimajo službe. Zato "marsikatera žalostno zaide in pade, da je sebi in drugim v nadlego, vsem Slovencem pa v sramoto. Mnogo jih je le Življenje žalostno končalo. Po večjih mestih so povsod društva in zavetišča za dekleta, Zagreb pa nima še ničesar takega. Zato se je ustanovilo društvo »Naš d o me, ki si je postavilo nalogo, da preskrbi zavetišče ali dom za slovenska dekleta v Zagrebu. Od 1. novembra 1831 se nahajajo društveni prostori v Trenkovi ulici št. 18, pritličje. Udje društva so: 1. Ustanovni, ki darujejo društvu vsaj 1000 dinarjev; 2. podporni, ki plačajo na leto po 50 Din ali več; 3. redni, ki plačajo vsak mesec po 5 dinarjev. Ustanovni in podporni član lahko post?.ne vsak, redni udje so samo dekleta. Cenjeni in dragi naši rojakil Prosimo, da tudi Vi podpirate to človekoljubno in prepotrebno delo! Postanite član tega društva in podpirajte ga j>o svojih najboljših močeh, — da bo kmalu Btal iN a š do m-', dom slovenskih deklet v Zagrebu. V Zagrebu, dne 1. novembra 1981. Pripravljalni odbor. Nekaj , za Vas! Zabavajte se /. glasbo,, ki je najcenejše ra:ve rilo! Zahtevajte brezplačni, ilustrirani cenik, katerega Vam takoj pošlje Trgovski dom STERMECKI CELJE St. 19 Enovrstna ročna harmonika 265 Din, dvovrstna 378 Din, trovrstna 970 Din, dalje velika izbra ustnih harmonik po 5, 8-50, 10 Din, violin 142, 315, 545 Din, gitar 240, 270 Din, bisernic 156, mandolin, tamburic, citer, flavt, klarinetov in drugih glasbi1. Na zalogi tudi gramofoni in gramofonske plošče. Ona: >2e spet greš v gostilno. Vedi, da je treba prihodnji teden plačati stanovanje.« On: »O, nič ne mara j, do takrat se že vrnem.« 60 Pri strojenju asnjš »e rabijo tudi luui sledeče stvari: rumenjak jajca, kava, sol. sladkor, moka, sirup, kri ielatina in milo. John Daniels, živeč v P.yers, Texas, ie nedavno za stavo použil 5 ducatov praženih iaic in to samo v 25 minutah. . Takle plug je pa že ■;kaj. Največji plrg na svetu je v Bakersncldu ! v Kaliforniji v Severni } AmcrikL Ugotovlj.n je ' bil leta 1873, je sti»r skoraj 60 let in ga še vedro rabijo. Plužita dva moža, vleče ga vprega 18 volov — vs->k pet- vol ima svo- j j??a gonjača. Brazde, ki" j pit reže orjaiki plug, .o ' * in pol metra široke in : •ričetrt metra gleboke. Komuniste so pojedli. ' '' Iiolandske Nove Oui-— otok blizu Avstralije j t došlo poro- ' [»o o žalostnem koncu, i fifa je storilo sto ko-m.inistov. Bili so zaprti , V. "eki ječi, od koder se ! I'.m je posrečilo pobeg- i "'li. Na begu pa jih jt "dela bridka usoda. Vel° i'h ie ljiidožrsloo M"me Paptmncev ob Ka-V8'ga reki in iih - po- Loljče poljske delavce^. In ros jo je dobival. Tako mu pa tudi »vrhovni poveljnik« Jože ni ničesar fptegledal, >češ,« je dejal, »Boštjanovi niti pare zaman ne izdajo; kdor hoie imeti prvovrstno plačo, mora tudi prvovrstno delati.« Včasih si je dejal Tone, da bi bil bolje storil, če bi se bil udinjal za drugovrstnega poljskega delavca. Vendar ni opešal, jc jedel za tri in bil velik in močan. Pred Novakom Je stal vrček, ki je bil še last rajnega očeta, do vrha napolnjen s pivom. Tome ga je prijel, se priklonil in dejal: »V veliko veselje mi je, da smem napiti vam, ki ste bili častitljivi vzgojitelj moje pretekle mladosti!« Žejen je bil, izpil je pol v reko, ga spet postavil pred Novaka in rekel: »Na zdravje! in je že odkorakal nazaj k svojemu vozu snopja. Mina ga je hotela pokarati, a Novak je dejal: »Ostanek mi bq zdaj še enkrat bolje teknil. Že zdavnaj je moj tovariš. Neskončno rad imam tega fanta!« »Vem,« je rekla Mina; ;edino Toneta sem rešila zase v svojih bitkah. Vse drugo je izgubljeno ali mrtvo.« Novak je resno zavrnil: ;>Mina, takole pa vi ne snete govoriti; to ni po vaše. Nikoli niste jadikovali. In tudi tes ni, kar pravite. Mati so vam umrli. Bernard je umrl, Lojze — kaj morete za to? Povsod ste storili svojo dolžnost. Pomislite samo na kovača, ki je že propadal, pa je zdaj tak isvrsten človek; in še pomislite na vse druge v vasi, ki ste jim pomagali z besedami in dejanj}. Pomislite na krasno zmago, s katero ste si iz vrst .takih ozkosrčnih nasprotnikov pridobili toliko prijateljev. Ali ni to zmaga? In — in kaj ni — kaj ni to nekaj vzvišenega in svetega, da ste uslvaiili nebesa dojenčku, ki ie brez matere?« »To ni zasluga,« je rekla Mina; »to je milost!« Novaka je obšlo neizmerno razburjenje, nenadoma je prijel Mino za roko in vzkliknil: »Minai, prosim vas, bodite moja žena!« Planila je pokoncu. Lica so ji bila brezbarvna; ramena in glava so ji podrhtevale; sunkovito je izrekla: »Gospod Novak — goepod Novak — kako morete — kaj takega!« »Ali Vas je tako prestrašilo — ali celo užalilo?« »Pojdite, gospod Novak! Pojdite!« Brž je odhitela in ga samega pustila- Tedaj je počasi odšel z vrta skozi vratca, ki so držala na cesto. Po vasi je šel glas: »Mina Boštjanova je bolna. Že tri dni leži, bržkone ima ,špansko'. Španska pa je mladim ljudem nevarna. Zelo šk »ia bi bilo, če bi je ne bilo več! Zdravnika pa ne mara!« Teden dni je trajalo. Novaku se je zdel ta teden ko en sam veliki petek. So tedni, ki sestojijo iz samih velikih petkov; sumilf postov, iz žalosti in smrtnih muk; in celo — vse življenje more biti en sam veliki petek! — c Sedmega dne je Mina Boštjanova vendarle prišla iz sobe. Sedela je spodaj v veliki sobi; bleda je bila, vendar mirna. Tišina je bila v sobi. Nekaij muh se je brenčaje zaletavajo ob vroče šipe,1 ura je tiktakala v lenobno soparioo, maček se je bil prav za prav namenil, da pojde miši lovit, a je bil rajši lačen, ko da bi delal v tej vročini in je dremal poleg psa, ki je bjl še bolj len ko on. Vsepovsod je bil mir. A v to poletno tišino .iti. soparno vzdušje je stopil Novak in prinesel 'velik nemir s seboj. V vprašanju, kako da ji ie, je bila velika skrb zanja Klparslvo-poaslotnrstvo Stane Vidmar LJubljano O »11 u s o r o ii a 1) r o i j o it. 8» LJUDSKA SAMOPOMOČ T Mariboru, Aleksandrova cesta 14, telefon inter-urban St. 21-31 — podporno društvo za slučaj smrti in doživetja — sprejema vse zdrave osebe » starosti od 1. do 90. leta, in sicer v naslednje do danes obstoječe oddelke: Odd. A (A/I. A/II, AIII, A IV) po 1000 Din podpore, odd. B (B'L BII. B/III, B/IV) po 2000 Din podpore, odd. C (Č l, C II, C III, C/IV) po 4000 Din podpore, odd. D (D I, D/II, DHI, D/IV) po 10.000 Din podpore, odd. F. po 20.000 Din podpore. — V oddelke A, B, C, D, E se sprejmejo vse osebe od 1. do 50. leta I 2 lelno čakalno dobo. v ostale oddelke vse osebe od 51. do 90. leta s 4 letno čakalno dobo. Komur gmotne razmere dopuščajo, lahko pristopi tudi v več teh oddelkov do največ 54.000 oz. 51.000 Dm. Poleti enkratne majhne vpisne pristojbine, ki znata od 18 Din do največ 150 Din, se plača za \ sak Sfprtni slučaj v odd. A po 50 par, v odd. B po 1 »in, v odd. C po 2 Din, v odd. D po 5 Din in v odd. E po 10 Din na posmrtninah. Mladoletni od 1. do 16. leta lahko pristopijo v oddelek A in A/I pu 1000 Din podpore za slučaj smrti in doživetja; to se pravi, ako doživijo 21. leto, se jim izplača na roko po 1000, ozir. do največ 2000 Din podpore, isiotako v slučaju poprejšnje smrti njihovim star-Hm. Za odd. D in D/1'je potrebno v dvomljivih slučajih zdravniško spričevalo, za odd. E pa vedno. Ljudska samopomoč šteje danes že skoraj 30.000 članov in ie izplačala tekom prvih 4 let že nad 2,500.000 Din na podporah. Ako še niste član Ljudske samopo.aoči, zahtevajte takoj brezobvezno in zasloni pristopno izjavo. Poverjeniki se sprejmejo za vsak kraj Slovenije! i. mm L; ubrana, nesinl trg is rva rlialo Dežniki Na veliko rstaniivstcno ms Telefon 2202 VDOVEC-OBRTNIK srednje starosti s par otročiči, trezen, iniren, skrben z 200.000 Din prihranka /eli poročili dekle ali vdovo plemenitega srca. Denar postranska stvar. Resne ponudbe s sliko na upravo lista (Slov.-Dom.) pod št. 13003. tajnost zajamčena. | UrUldiDiDO, gramofone iti ploščo kupite pri M. Wac!iter. Noro mesto PREKLICI Podpisana Minka Kralj iz Beričevega, prekli-cujem s tem vse obdolžitve, ki sem jih izrekla o Stanetu Koviču iz Sel, kot neresnične ter jih obžalujem. Kralj Minka. Kmetje, oklenite se Kmet. zveze! •DOMOLJUB . dno U. novembra 1031 ■ n Duhovne >'>i<- onudite dobro, močno vino, žganje s ceno in jakostjo na upravo Domoljuba pod > Dobro vino št 13120. Ilrtnra za mizarsko UtiCnCB 0brt sprejmem takoj, - Henrik Bitenc. strojno mizarstvo, Viž-inarje 77, Št. Vid nad Ljubljano. Kupim hlšorbZjl okolici Ljubljane ali Novega mesta. Plačam takoj. Ponudbe z na-tančenim opisom in ceno prosim na urravo Domoljuba št. 13.291. Sodna dpniba posestva Martina Berili ua, Cvibel 2 se vrši dne 18. t. m. ob 9. uri dop. v sodniji Žužemberk soba 3. Obenem se proda tudi posestvo v Kebercah št. f, občina Vodična vas. -Davi sem nevedonia pogoltnil srajfni gumb.< No, zdaj vsaj veš, kje ga imaš. (Mi Ure, zlatnino in srebrnino kupite porcni in dobro pri tvrdki H. SUTTNER Liubliana 1 Prešernova ulica II, 4 Razpošilja se na vsa krajo Europe, Arao-rike, Afrike, Azije in Avstralije. Lastna protokolirao« lovarna ur v Švici. Ure v vseh cenah od Din.44'— naprej, št. 120 Kovinast« anker ura Din 44 -, s sekundnim kazal-——- cem Din 78'—. St. 121. Ista z radijem Din 58'—, s sekundnim k». zalcem Din 94'-. St. 125. Budilna ura 16 cm visoka Din 49 -, z radijem Din 76'—. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik zastonj in poštnine prosto od H. SUTTNER, UUBURNR1 lOOO Din plačam ako Vam »Radio Balzam- ne odstrani: kurjih oč«, bradavic, trde kože, bul itd. Prosim ie 1 loniek R. B. Z učinkom sem zelo zadovoljen. Spoštovanjem: Demetrius Glumac, kotlarstvo, Maribor, Aleksandrova 33. Zahtevajte povsod samo: Radio Balzam. Po pošti: 1 lonček 10 Din (predplačilo), na povzetje 18 Din, dva 28, t'i 38 Din — poilje: R. Cotič, Ljubljana VII, Kamniška ulic« št. Ida. BREZPOSELNI POZOR! Deika, zdravega, močnega, v starosti 14—15 let, poštenih krščanskih kmetekih staršev, kateri bi imel veselje do kovaške obrti, sprejmem v popolno oskrbo takoj! Klemene Franc, kovač (lufinal za sekire, lopale, temeže itd., Šmarca, p. Kamnik. BRINJE IN FIGE" dobite najceneje in najboljše kakovosti pri Fraa Pogačnik, Ljubljana, Dunajska 67, nasproti milni«. Glasbila za vse! Violin«.....od I>;» Jf- Gltare.....sd Oln lg- Trompet« .... od Dla «•,~ iUrmoMe ■ ■ • od Dts W -KromalMae In Uavlrsk« harmonike, laaj-laatrnnuntl. Zahtevajte breipačnt CENIK • i najraje laajceaej »a »ilprtm«« Itrtt« »claaMl J«*a»lavljt MEINEL & HEROLD tovarn« glasbil in harmonik prod. podr. MARIBOR št. 107 BrsspUton pouk t artranju. NarodtU T cmU"- ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA Brzojavni »»gWjBAWtA D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesla 10) Telefon 5t. 2057, 2470, 2979 Vloge nad Din 500.000.000 Kapital in rezer. nad Din 16,000.000 Izvršufe vse bančne posle naflculantneje Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržličlh v tu« In Inozemstvu Izdajatelj: Dr. Vrane Kulore«, Urednik: Jože Koslček. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Coi.