Koliko nas je in kakšna je naša socialna podoba?
Nedavna zelo uspešna seja Skupščine skup-nosti socialnega skrbstva naše občine je podrob-no analizirala dosedanji razvoj socialnega skrbstva, pri čemer je bilo precej govora tuui o osnovnih značilnostih demografskih gibanj. Prav zato želimo v tem članku nameniti nekaj besed več o tem vprašanju. Številčne podatke povzemamo iz predložene analize o kateri bo razpravljala tudi skupščina skupnosti socialnega varstva in pozneje tudi (tako bomo predlagali) vsi trije zbori občinske skupščne.
Problematika s področje socialnega skrbstva je v večini občin skoraj enaka vendar to ne velja
v celoti za našo. Specifično zanjo je njen terito-rij ter značaj mestne - podeželske občine.
Pomemben podatek za družbeno ekonomsko razvitost občine je nedvomno struktura prebi-valstva in njegova zaposlenost.
Ob koncu minulega leta je bilo v naši občini zaposlenih
-  v gospodarstvu - 11.259 prebivalcev
-  v negospodarstvu - 5.571 prebivalcev
Od skupnega števila prebivalcev v naši občini, ki znaša ob koncu minulega leta 74.027 je našlo v občini zaposlitev v družbenem sektorju le 17.335 oseb oziroma 23,4 odstotkov. Ta števil-ka nam pove, da je naša občina gospodarsko še precej : razvita. Tako je moralo iskati zaposlitev na območjih drugih občin kar 19.170 občanov oziroma 25,9 odstotkov od skupnega števila prebivalstva v letu 1978.
Klasifikacijska struktura prebivalstva po ge-neracijskih skupinah je bila ob koncu leta 1978 naslednja:
od    0- 6  let               7.555    oziroma   10,2%
Od    7-14  Iet               9.142    oziroma   12,3%
od  15-19  let               5.240    oziroma    7,1%
od  20-24  let               6.140    oziroma    8,2%-
od 25-59 let             35.800   oziroma 48,4%
od 60-      let              10.185   oziroma 13,8%
Po demografskih podatkih je torej v naši občini že 13,8 odstotkov oseb starih nad 60 let. Živ-ljenska doba v skladu z repuoliškim povprečjem je v naši občini daljša, saj znaša za žensko že 72 let in za moškega 68 let.
Smrtnost je v upadanju, nizka pa je fertilnost (rodnost žena), kar je tipično za stare narode. Na podlagi teh ugotovitev sodi naša občina med stare, predvsem pa glede na republiško pov-prečje starih oseb nad 60 let, ki je že ob popisu prebivalstva leta 1971 znašala 14,8 odstotkov.
Stara populacija prebivalstva je posebno izra-zito zastopana še vedno na podeželskem delu občine, kjer so zastopane naslednje kategorije:
ostareli kmetje, preužitkarji, bivši dninarjiin dninarke.hlapci, dekle, skratka: v bivšem druž-benem sistemu nezavarovani delavci, ki so na starost ostali brez potrebnih sredstev za preživ-ljanje.
Podobno je z ostarelimi kmeti, ki so na starost ostali sami na kmetijah. Glede na močan pojav migracijskih procesov v preteklosti, kakor tudi na socializacijo vasi, je mlada delovna sila mno-žično zapuščala kmetije in se odseljevala v me-sto in industrijska središča, kjer se je zaposlila.
Otroci svojih staršev v večini primerov mate-rialno ne podpirajo ali pa so celo pozabili nanje. Ostareli kmetje pa seveda zemlje ne morejo več obdelovati. Ker jim ta brez delovne sile ne more koristiti oziroma jim zagotavljati sredstva za preživljanje. Tako je skupnosti socialnega skrbstva in strokovni socialni službi ostala dedi-ščina preteklosti, ki jo tako po strokovni kot po maerialni plati močno bremeni.
Naša občina ima tudi značaj mestne občine. Tako je v njej prisotna tudi problematika s področja socialnega skrbstva, ki je tipična za večja mesta. Pri tem mislimo predvsem na pojav mladinske kriminalitete, ki v naši občini v zad-njih letih kaže na upadanje, kar je zasiuga po-sebnega prizadevanja strokovne socialne službe ter drugih institucij, ki se ukvarjajo s to proble-matiko. Nadalje se v zadnjem času pojavljajo primeri narkomanije med mladino, da ne govo-rimo o pojavu alkoholizma, ki je v naši občini -na žalost - zelo močan. Podatki namreč kažejo, da iz leta v leto raste število registriranih alko-holno zasvojenih oseb.
O tej in drugi problematiki socialnega skrbstva pa še drugič kaj več.
SLAVO KOBE