MHJSm LetO LXII. itfl. H6
V UiMlflil. v ponettUeb 1 lulllo 1SZ9.
Ceu Din 1
oLuiijfiDAi hahuu
Izhaja vsak dan popoldne, izvzenSi oedelje to praznike. — Inserati do 30 petit 4 Dio 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inscrati petit vrsta Din <t—. Popust po dogovoru. Inseratni   davek   posebcj.   .slovenski   Narod« u                            veto letno v Jugoslaviji 144-» Din, za Inozemstvo 300.— Din.   —   Rokopisi se m vračajo.   —   Nafe telefonske itevllke so: 3122, 3123. 3124, 3125 ta 3126.
Jugoslavija pozdravlja tretjega kraljevića
Radostna vtai o rojstvu tretjega kraljevića je bila sprejeta po vsej državi z največjim \   nsvdušenjem - Vlada pripravila obširen ukaz o amnestiji
Ljubljana, 1. julija Vest o rojstvu fretjega kraljevića na Bledu je radost-no odjeknila po vs© državi, zlasti pa med Slovenci, ki smatrajo najmlajsega kraljevića za svojega rojaka, ker se je rodil med njhni. Vest je zbudila tem večjo radost, ke/ je poročala, da sta mati in novorojino dete zdrava, kajti porod se je prig&koval sele v času okoH 5. t. m. Tretji praljevič je krepak deček. Niti v najožji okolici kraljice se ni pri-čakovalo, da bo do radostnega dogodka prišlo že tako zgodaj, zato je izzvalo tem vecje iznenađenje, da smo dobili novega kraljevića baš na Vidov dan. Rojstvu je prisostvoval samo zdravnik dr. Zdravkovič, ker so bili ostali dvor-ni zdravniki z dr. Koenom na čelu ob-veščeni, ruj pridejo na Bled šeie početkom tegu tedna. Ražen zdrnvnika dr. Zdravkoviča sta prisostvovali porodu babica Mileva Rajič in bolnišl:a sestra Josipira Janežič. Kraljica bo tuđi svoje tretje dete dojila sama.
Zaznamovanje novorojenčka
! V soboto dopoldne se je izvršilo na Bledu zaznamovanje tretjega kraljeve-ga sina. Obred je izvršil ljubljanski prota Dimitrije Janković v kraljičini spalni sobi v prisotnosti kraljice, njene matere rumunske kraljice Marije in princezinje Ileane. Protorej Janković je najprej či-tal molitev za mater, nato pa blagosio-vil dete in mu dal začasno ime Pavle. Zatem je blagoslovi! vodo, ki se bo šest tednov dodajala vodi, v kateri se bo vsak da.i kopal mladi kraljević. Ohred se je izvršil pred ikono, pred rfatero ie £orela sveca. Prota Jankovič je bi' v soboto pridržan na dvoru pri obadu, ki so se ga udeležili poleg dvorskih oficir-jcv tuđi adjutatnt rumunske kraljice potttovnik Cidenaki, hčerka bivšega iu-skega poslanika v Beogradu Kdč. llat-vi* in angleška vzgojiteljica presiolona-slednika Petra in kraljevića Tomislava. Prota g. Jankovič je po povratku z Bleda izjavil, da je kraljevski novoro-jenček jako lepo dete, veliko in močno, kakor da bi bilo staro že štiri mesece. Ima crne laske in kaže sličnost svojemu očetu Nj. Vel. kralju Aleksandru. Kraljica je bila zelo radostna, ker se ii je po božji Drevidnosti rodil že tretji sin. Po obredu zaznamovanja je došel v kraljičino sobo prestolonaslednik Peter, ki ga je g. protojerej poljubil in katere-mu je pokazal malo jttgoslovensko zastavico kot svoj prvi dar malemu bratu.
Blejci čestitafo
Bled, 1. julija. Vest o rojstvu tretjega kraljevića je z'budila zilasti na Bledu veliko radost. V soboto dopoldne so pri-Šla v dvorec »Suvobor« najprej čestitat blejska deklcta, bek) o'blečena, ki so pri-fiesle šopke nageljnov, rožmarina in ro-žerrkravta. Zatem so prišli čestitat za-stopniki vaši Mlina v narodnih nošah, takoj nato pa predstavniki blejske ob-čine z županom, ki so izročili nasled-njo čestitko:
»Predstavniki obeine Đleda izrazajo v smislu sklepa današnje svečane seje obairtskega sveta najiskrenejše in naj-pnsrčnejše čestitke Nj. Vel. kralju in kraljici povodom srečnega rojstva tret-jeara princa. — 2upan blejske občine Ivan Rus.«
V  kraljevskem dvoru »Suvoboru« pa je bila posebno radostno sprejeta čestitka gorenjske sokolske župe, ki jo je pi-nesla  Štafeta   16  tekačev iz Kranja na Bled 32 km daleč v 1 uri 45 minut.
V   dvorno  knjigo   so   v soboto  \es dan  vpisovali  čestitke  ne samo blejski ar>mačini, temveč tuđi tuji letoviščniki,
Dvorska pisarna je prenatrpana od veiikes:a števila čestitk, ki so prišle iz J^n krajev države ter iz inozemstva *n K še vedno prihajajo.
Kralj na Bledu         ;
Včeraj .r) poi 1(j dopoldne sta bila sprejeta Prtdsednik general Živković in ministe* pravde dr. Srskić v vili »buvobor« v Hvdijenci od kralja, ki je cospel na BJed kz Topole v soboto zve-ccr. Avdijenca je trajala do pol 12. dopoldne. Pri odhodu jz vile je predsed-n:k vlade izjavil, da je zdravstveno >tanje kraljice kakor tuđi novorojerč-ka /e!o devro. Včeraj dopoldne je bi! Ncstuvljen zapisnik o rojstvu krajevi-ča. hi so ga popisali Nj. Vel. kra;j kot oče,  general  Živković  kot predsednik
vlade in minister pravde dr. Srskić kot čuvar državnega pečata.
Na vprašanje, ali je že odloženo, kak^no ime bo dobil mladi kraljević, je izjavil predsednik vlade pri odhodu iz dvorca, da mu to se ni znano. Tuđi mu ni znano, ali bo dobil kako jugosloven-sko ime, kar pa se more zgoditi. V osta le<m je to stvar kuma, ki ima odločati. Minister pravde dr. Srskić je prista-vil, da bo o tem izdana posebna službena objava. Predsednik vlade general Živković in minister pravde sta se nato odpeljala na sprehod z avtomobi-loni. nakar sta obedovala v Park-ho-telu.
Kum vojvoda Yorški
Kakor se doznava, bo za kuma pri krstu naprosen sin angleškega kralja, vojvoda Yorški, ki bi ga zastopal an-gleški poslanik na našem dvoru Ke-nard. Ni pa izključeno, da priđe h krstu vojvoda Yorški osebno.
Kralj je sprejel včeraj popoldne po-novrio v avdijenci predsednika vlade generala Živkovića in ministra pravde dr. Srskića. ki sta proti večeru odpo-tovala nazaf v Beograd. Po avdijenci se je kralj odpeljal z avtomobilom na sprehod v spremstvu polkovnika A. Dini i tri je vica.
Padusten odziv po vsej Sloveniji
Ljubljana, 1. julija. Ljubljanskemu pre-bivalstvu in prebivatetvu vecjepa dela Slovenije je javilo radoetno vest z Bleda sobotno ^Jutroc v svoji drusri izdaji. A tuđi drugi kraji po zvedeli za njo žp v soboto, Var je T« 5« fT-oča!c praznično rado>.t prebival=.tv<t. Po mnogih krajih so pokali topici in zvonili zvonovi; vrlile eo ee zahvalne molitve v cer-kvah. V Ljubljani in Mariboru pa so ozna-njali radostno sporočilo o rojstvu ^eloven-ekega kraljevićac topovski etreli artiljerijskih popadk. Pov&od vihrajo državne in *s]f»v*»n-skp zastave, ki prifajo o tesnih vezeh, ki z ljubeznijo družijo prebivaletv^ Slovenije s kraljevskim   domom.
Proglas Ijubljanskega župana
Ljubljanski župan dr. Dinko Puc je takoi v soboto zjutraj sporočil prebi-valstvu radostno \est o rojstvu tretje-Ka kraljevića z naslednjim proglasom:
Someščani!
Na slovenski zemlji, v srcu naše Gorenjske, se nam je rodil kraljevski sin. Pr-vikrat te to v zgodovini slovenskeza naroda in kraljevsko ćete, ki mu dancs puhti nasproti vsa naša Ijubezen in ves naš do-nos, je sin narodnega kralja Srbov, Hrva-tov in Slovencev in Njegove mile soproze, na^e lepe, mlade kraliice.
Sporočil sem takoj na Bled in v Beograd zagotovilo udanosti in liubezni mesta Ljubljane do naše dinastije in našo veliko radost, ki nam jo je prinesel ta zgodovin-ski  trenotek.
Pozivljam vse one someSčane. ki nimaio narodnih zastav na svojih hišah že radi včerajšnjegra Vidovega dne. da iih razobe-«ijo v počast našemu vidovdanskemu princu'.
B^jj nam čuvaj kralja, kraljico in njeno novo materinsko srečo, ves kralievski dom in zlasti tuđi nežnega princa, ki ie vznikel sredi naše slovenske  domovine!
V Ljubljani, dne 29. juniia  1929.
Dr. Dinko Pnc, V.  •/,-r.   4 ,            mestni župan.
\   •■.*'■«'.*•    Afnncstija     *   -r '.*•
—  Beograd, 1. julija. Minister pravde dr. Srskić je v vidovdanski     noči pred  svojim odhodom  na Bled prišel ob 2.30 po prejemu vesti o rojstvu tretjega   kraljevića v sv^oj kabinet, kjer je skupno z načelniki svojega ministrstva pripravi! obširen ukaz o napredovanju in odlikovanju raznih uradnikov in ukaz o arrmestiji, ki bosta v kratkem objavljena.
—  Beograd,  1. julija. Danes sta  se vrnila z Bleda v Beograd predsednik vlade  general    Živković    in    minister pravde dr. Srskić.    Takoj po niunem povratku se je vršilo na Topčidera po-svetovanje ministrov. Kakor se doznava, bo povodom rojstva tretjega kralie-viža podpisan ukaz o obsirni amnestiji.
Čestitke
—  Efcograd. 1. julija. Zunanii minister dr. Marinković je danes po posla-ništ\ili  obvestil vse  tuje  dvore o  rojstvu tretjega kraljevića.
—  Beograd,   1.  julija.   Tekom   zad-rjih treh dni je dvorna pisarna spreje-la ogromno ste vilo česti :k iz \seh krajev države kakor tuđi iz inozen<stva
povodom rojstva kraljevića Pavla. Fri-ćakuje se, da bo te dni odpotoval na IMed angleški poslanik Kenard, ki bo zastopal vojvodo Yorškega pri krstu novorojenega kraljevića.
Oprema za novoroienčka
—  Beograd,  1. julija  Danes  pcpol-dne bo seja beograiskega materinske-ga udruženja, na kateri se bo sklepalo a poklonit vi opreme   za   novorojenega kraljevića.
Izredna izdaja > Službenih novin<
—  Beograd, 1. julija »Službene No-\ine--   obja\liajo v  svoji  izredni   izdaji zapisnike, ki sta jih^ podpisala predsednik vlade general Živković in minister pravde   dr.  Srskić  o  rojstvru   tretjega kraljevića,   kakor   tuđi   zdravniško   poroci i o.
Zahvalne službe božje
Povodom srećnega rojstva najmloj-šega kraljevića so se vršile po vsej državi zahvalne službe božje. V Ljubljani se je vršila danes ob 10. v stolnid zahvalna služba božja z molitvami za kralja in kraljevsko rodbino. Slovesni Te Deum je opravil sam ^kaf dr. Jeglić ob asistenci številne duhovšćine. Službi božji so prisostvovali divizijonar ge-nenaral Sa\a Tripko\ić, veliki župan dr. Vodopivec. oblastni komisar Ur. Na tlačen, župan dr. Dinko Puc, vsi tu-kajsnji konzuli, zastopniki državnih uradov, korporacij in društev, polno-stiAilno so bili zaMuydin ćcls'tniki iju/v Ijanske garnizije, udeležilo pa se je službe božje tuđi številno občinstvo. — Zahvalna služba božja se je istočasno vršila tuđi v evangeljski cerkvi.
Proti izkoriščanju letoviščarjev
— Beograd, 1. juhja. Veliki župani v Splitu, Karlovcu in Dubrovniku so pre;e!i od vlade naredbo, naj izvedejo v vseh ko-pališčih in klimatskih krajih revizijo cen v hotelih in privatnih stanovaniih zaradi preprecenja izkoriščanja letoviščarjev. Revidirale se bodo cene živil kakor stano-vanj.
Mednarodni kongres trgovskih
zbomic
—  Beograd, 1. julija. Za II. mednarodn; kongres trgovskih zbornic, ki bo v Amsterdamu od 2 do 13. t. m., ie sestavliena de* legacija, kateri bo načeloval Vaša Jovano-v:ć.   Ljubljansko   zbornico   TOI   bosta   za-stopala njen predsednik Ivan Jelačin in tajnik Ivan Mohoroč. Na kongresu se bo raz-pravijalo o raznih trgovskih vprašanjih, o trgovski politiki itd.
Povratek   našega  poslanik«  v Sofijo
—   Beograd,   1.   julija.   Danes   odpotuje nazaj na svoje mesto v Sofijo naš poslanik Ljuba   Nešić.
Bolgarski emigranti se vračajo v domoTtno     •■■«■■■■*•-
—   Beograd,   1.  julija.  Ker  je  bolgarsko sobranje   sprejelo   zakon   o   amnestiji,  je večja  skupina   bolgarskih   emigrantov,  nastanjenih v okolici Sarajeva, odpotovala v svojo  domovino.
Sestanek vrbornega zakonodaj-nega sveta
—  Beograd, 1. julija. Danes popoldne se bo sestal vrhovni zakonodajnt svet po eno-mesečnem odmoru. Razpravljati bo začel o nacrtu civilnosodnesa postr.pka.
Kongres gledaliških igralcev
—   Beograd,  1. julija.  Jutri  bo otvorjen kongres   udruženja   srledaliških   igralcev   iz naše  države.   Udeiežnikj   so   4C  prispelj   iz vseh  krajev naše države in  iim je bil  pri-
rcjen   prisrčen   sprejem.
Silne poplave v Bolgarski
—   Sofija,   1. julija  Bolsariika  brzojavna acencija poroča, da so bile v okolici Sofije silne   poplave,   ki   so   povzroćile   ogromno škodo.   Mnoeo  ljudi  je ttidi utonilo.
Železniška nesreća
—  Leobea, 1. julija. V suboto se je med Prebichlom    in    Vordernbergom     prevrnil vlak. ki   ie v   12 vasronih  pelial  rudo.  Proza in vs: vagoni so bi!i  popolnoma denmliran'. KurjaĆ   lokomotive   Ivan   Mandelj   ie  bil ubit, strojevođja pa je dobil tcžTce opekline.
Odiseiada španskih leta'cev
Pogrešane španske prekooceanske letalce so resili Angleži. — Teden   dni   na   morskih valovih — Vsi ponesrečenci zdravi«
— Madrid, 1. julija. Po v^cli španskih cerkvah se vrše "slove&iie službe božje v zah\ a!o za resite v* mošrva špan^kevia prckuocean^keca letaU »Numantia«, ki ga je vodil major Franko. Kakor znano, je »NirmaiTtia« o-dle-tela 21. ju niša z Alipazarisa pri Caria-2enj na svoj prekooceanski polet. Njen prvi cilj so bili Azorsk: otok;. Poles inajorja FraiTka ^o se nahajali na letalu rudi mehanik Ruizald, ki je že sprem-ljal majorja Franka na njegovem poletu v Argentiirio, nadalje major •allec-ca in še en mehanik. Letalo je namera-valo po pristanku na Azorih odlereti nara\'nost proti Ne\v Yorku.
Na podlagi r>croč:!a, ki 2a je rx^s.!al brezžiCmo s krova angleške vojne ladje major Frantko, ie razvidno, da je »Nu-mantia« zašla takoj po svojem startu v nočj od 21. na 22. jun/ij v zelo slabe vremenske pr'like ter se je morala boriti vso noč z dežjem in vetrovi. Ven-dar Da ie sreono preletela azors-ke otoke ter se nahajala 22. juniia že iužno-vzhcKlno od teh otokov. Ko so letalci ujrotovili svoj polo/aj in izmerili gw-grafsiko lego, so pristali na morie. da bi prštedili bencin.
Po daljšem odmioru so se z leta-lo-m zopet dvi^nili in nadaljevali ix>Iet v smeri proti Fayalu, ki 2a pa nišo mo-g;; doseći, ker jih je oviral premoćan veter. Ko je bilo letalo oddaljeno samo še 40 m:lj od luke, mu ie nenadoma po-šel bencin ter je moralo znova pris-tati na odiprtem morju. Komaj je letalo pristalo, je že postalo žrtev močnih ve-trov, ki so ga pričeli tirati v severoza-padni saneri tako, da je bik) že 23. iu-niia skoro 100 morskih 111 lj oidaijeno oJ Fa>ala. Nato so pričeli pihafi juži«o-
zapadni \ctro\i, ki so ^e k n.iiu pretvorili v silen vihar in g l ak, k\ se je kcTnaj '*/cvaio nj ix>vrši!il. proti  otoku  >     _   Mar;a.
Od 24. do 27. juniia so letalu sklur-ni trenutek raCunal. s smrt: i. Kcr >«» pu\ sem izgubili ubljst nad !« t--. ,111, ki so jia premetavali valovi po :;iili volji. Na nesrećo je odpovedala tud; radijsku odda.ina postaja. Na leta 1 u je nastopilo tuđi že pomanjkanje \<>de ter so trpeli letaLi veliko žejo.
Ko je bi! 29. junija r><*!(>/ 11 ruiholj obui>eii. so letalci na !c:a u V.:!]j«itu* za.pazili visoko nad seboj pluti po zraku ansleška ot)azo\alna tetala. V par hipih se jirn je posrečiio opozoriti naše ansleska letala, od katenh se ie eno takoj spustilo na tla pole« ponesrtčeno »Numantie« in n-udilo letaketn prvo po-m-oč. Drugo an^lcško Ittalo pa je od!c-telo proti anKle.ški letalski 'Tiatični K<d-h >Ai£lc«, ki je takoj odhiteU na ine-sto nesreće ter 29. junija ra Mi •• i 228 minut severne širine in 26 >,i.-;..!ij 14 minut zapadne dolžine resila prgrc-šano špansko letalo s špaitskimi letak i ter ga vzela  na  svoj krov.
Na »Numantiji« je motor še delonia funkcijoniral ter je bil glavni vzrok njene nesreče pomanjkanje bencina. Sninski letalci so kljub neprestanim naporom dobro razpoložer.i ir napovedujejo ponovitev svojega nrekoocean^kesja poleta. Vprašanje je Ie, če bo U polet španska vlada do\olila, ker bo najbrž« v kratkem izdala prepoved startanta iz !>panije proti Ameriki /a preko-ocean-ske polete, kakor ie to stonla po izgj-nutju Nungesserja in Collna franeosk* vlada.
Pred slovesno otvoritvijo angleškega parlamenta
Povratek kralja Juri'a v London.   —  Vsebina prestolnega govora ob slovesni otvoritvi parlamenta«  ,
— London, 1. julija. Mesto London je danes zavzelo svečano lice, ker se je krali Jurij po ]>etmesečni odsotn-osti zopet vrnil v buckinghamslfo palačo. Krali se jutri Št ne bo rnoge! udeležiti seje parlamenta. Prestolni govor bo prečita! lord kancelar Justice Sankey. Kakor poroča diDloma'ski sotruđnik »Daily Heralda« bo prestolni ^0-vor vseboval nastopne  glavne  tojke:  pri*
liodnje   ukrept;   za   pomiritev  C\ropc,   rit orožitveno   vprašanje,   ansleiko-ruske    >d-nošaje,   ploblem    brezposelnost:.    ratifikac .-k>    washingtonskega     dogovor*,    v praŠa« e izpraznitve     TJ> cr.ia,     pravice     strokovni.i organizacij in  jju.oiai  bombažne in železn# industri.se. Za siedo se pričakuje važna  iz» java  čuvarja  drža\n;h  pecatov  o  fiamcra-vanih ukrepih glede brezpose!!v>Mi.
Grška proti Voungovemu nacrtu
Izročitev note grške vlade v Londonu proti Youngoveaiu naćr .                        tu povraćanja vojnih dolgov.
— Atene, I. juJija. Prvi korak grske vlade proti ureditvi dolgov po Youngoven nacrtu se bo najbrže izvršil v Londonu da-ncs. Grski poslanik v Londonu je dobil nalog, naj obrazloži v posebni noti ameri-skemu poslaniku generalu Dawesu staiišCe svoje vlade. Ta nota bo opo/arjala na to. da  v  Youngoverm   nacrtu  za  Grčijo dolo*
ćena fc\ t>ta od 4M<*,3<ll).(Hil> /latih mark t% i/plačilo grikih \ojnih dolgov Ze<#injenira driavam. Angliji in Franciji. ne bo zado* stovglg. Grška vlada bo obrazložila svoje stališče tuđi reparacijtki komisiji v Parizu. Računati je, da se bu ministrski predicd« nik \>nifeio» osebno udeležil konferenc« vlad.     -
Težka letalska nesreća ■
Letalo titonilo v jezeru. — Štiri osebe mrtve, dve težko ranjeni.
— Lindau, 1. julija. Včeraj med 17. in 18. je moralo novo ietalo D 16?0, na katerem so bile poleg vodje poleta in pilota še štiri osebe. pristati na Bo-denskem jezeru, nekoliko metrov nad gladino pa se je prevrnilo. Začula se je  močna  detonacija,  najbrže  od eks-
plozije. Letalo je izginilo v jezeru. D\e osebi so še resili živi, vendar pa sta imeli zlomJjeni roki in nogi. ^ele kas-neje so našli trupla ponesrečencev. Spredn.ii del letala leži šc na dnu jezera. Bržkone je v njem tuđi še truplo pilota.
Švedski kralj je danes dospel v Rigo
— Rifa. 1. julija Švedski kralj je danes v spremstvu švedskega zunanje-ga ministra dr. Trvggerja dospel sem-kaj. Na kolodvoru so ga pozdravili državni predsednik SemgaK predsednik sejma, ministrski predsednik in župan mesta. Množica je kralja na notu v palačo predsednika viharno po/dra\ ljala.
Sorzna poročiia.
UrBLJANSKA BORZA Devize Amsterdam 22.87 bi., Berlin 13.56—13.59 (13 5950). Bruseli 79123 bi., B-Kiimpc^.a. 9.9.1Kft h1., C'arih t(/>4 4—H«7.4 (1095.9). Dunai 7.9905—801.05 (800.55)/ Lon* don 275^1—276.61 (276J1), Newyark 56J4
bi.,   Piriz   222.56   bi.   Praga    168.35—169Of» (168.66),    Trst   29b 95—298.95   (297.98).
Efekti: Celjska 170 d.. Ljubljanska kreditna 123 d.. Pra^tediona H5O d.. Kredit« ni 170 d. Vevče 125—1.10. Ru4e 275—3*5. Stavbnm 50 d., ^ešir 105 d
ZAGREBšKA  BORZA Devize:   Lnodon  275.Hl—27ft.6l,   Nem»
vork  56.74—56.94.  Pariz 221.96—223.96,  Mi.
lan    297.068—209.068,   Cunh    1094 4—1097.4.
Amsterdam     22.83—22.89.     Berlin     13.56.—
13.59,   Dunaj  799.05—80105.   Praga   168.36—
169.06.
Efekti: Vojna »koda 407 n.
INOZEMSKE BORZE. Curili: Londor 25.203T5. Newyork 519.75, Pariz 20.34375, Milan ?7.19«T5, Madrid 74 Berlin 123.8S25, Dunai 73.08, Beograd 9.1275. Praza 15.3825. Bric*re*a 3-«. Budimpau MM. Zoftt I&
Stran ?
»SEOVElsrSK!   N/ Ri   0«, dne l. jmUte 1$29.
btev   146
| Gregor Žerjav položen k vecnemu pocitku
Veičastna zadnja pot voditelja napredne Slovenije - Zastopniki iz vseb našik krajev so spremili dr. Žerjava h grobu -Pogreb je bi! žalna manifestacija, kaHne Ljubljana že doigo
ni videla
Lltfbliana.  1.  julija.
Na veličastni zadnji poti smo v aedeiio dopoldne spremili telesne ostanke dr. Gre-gorja 2erjava k večnemu počitku. Zastopa-na je bila na pogrebu vsa Slovenija !n po svojih mnogih predstavnikih tuđi obc usuli veji troimenegt naroda.
Že v soboto so prihajali mno*i odlični MStopniki in pokojnikovi prijatelji, ,z Zagreba se je prpcljal kraljev zastopnik, armijski komandant general goso. Svetis!av Marić, in priniteli so kropit svojega iskreno spoštovanega in visoko cenienega tova-riša mnogi bivši poslane!. A v nedeljo do-poldne so vlaki in avtobusi pripeljali z dežele premnoge deputacije, da so na mah oživele ljubljanske ulice. Vse ulice, vodečc proti Žvezdi, so bile živahno razgibane in obsežni prostori pred Kazino z drevoredi vred so se napolnili s pestrimi množicami te davno pred pričetkom obredov.
V viornem redu, kakor ga je pokojni ••nil in čuva! v vscm svojem Življenju, je potekla tuđi njegova zadnja pot. Točno po določenem razporedu se Ie izvršila žalna svečanost, ki je pač zato v desettisočih prisotnih množic, razvrščcnih v gostem špalirju po vseh ulicah, koder se je pomi-kal sprevod, učinkovala tem mogočneje, prešinjtjoč vsakogar s pijeteto in globokim spoStovanjem.
Slovo pred Kazino je bilo toplo in pd-srčno. Kakor mogočen koral je donela ža-lbstinka Matičarjev in kratka poslavila vidno ginienih govornikov dr. Puca. Splitčana dr. Grisogona in zastopnika ministrstva zt socijalno politiko insp. Velikovićt so izzva-lt najglobji vtis. V dolgem in pestrem spre* vodu, v katerem stio poleg Številnih dru-Mev iti organizacij ali vsaj njihovin delega« tov iz vseh predelov Slovenije vldeli vse zastopnike javnih uradov in korporacij ?, najvišjimi predstavniki kralja, vlade in vojske, je vzela od pokojnika ilovo vsa na-Sa domovina.
Nt Taboru, kjer so združeni pevski zbori z večno lepo narodno žalostinko »Vi-gred se povrne« še silno poglobili žalobno rt,-polože nje, so se od pokojnika poslovili obč. sv. Ivan Tavčar, glavni urednik listov konzorcija »Jutra« Stanko Virant. domačin Tabora g. Josip Turk in predsednik ZKD direktor gospod Jug. Toliko je ta sloves navezal naše prisotne množice, da so se navzlic določenemu razhodu glavnega sprevoda vrnili nazaj v mesto Ie redki — ogromna večina je šla do groba.
V svezi grob ob strani blagopokojne go-pe Milene in staršev je zdrzela težka, be« » Wa k°vinasta krsta. Srca so se trgala v ne-razni  bolesti,  ko  je  pokojnikov  naidražji prijtelj   dr.  Kramer    izpregovoril   poslednjo besedo.   Končano   je.  Skozi  solze  smo  ob njegovih besedah videli ugašati zario nek-daniih mladih let, ko je ena najbolj žilavih in   najdelavnejSih   generacii   slovenske   in-teligence   sanjala   zlate   ideale   iti   snova'a nacrte m bodoče veliko delo v ujedinjeni, svobodni domovini.
Tim in poboini smo se razhajali s po-koptlišča. Vzela je zemlja, kar je njenega — a k temu dragocenemu grobu sredi Liub-ljanskega polja se borno $e vsi vračali, po vero in tolažbo.
Številne deputacije na pogrebu
Deputacijje, ki s»o se poklonil« in udeieiik pogreba, so se vipisale v lita« kajdzo, razpoložeoo v stTanski (Karani. Vj>is*li *o s« ntslednii i* mr azili soiaije:
General   TriipJoavić   za.  <ka.vstoo  divizijo,   Pu-cekj  Ivtfl kot posluiski tovari*, dr. ZdoNkfc  za mestno  občino  BreŽire,   Dr.   2*rko  Midedić,  n«-Ulalk  min.  šiuna   i   rudnika   kaC  i«islandlk   manJ-starstva trn. swne i rudnike, Ing. Vmfco Stefgar taot  w»topn* ministra z*.  sume in  ruđtrftoe, hrsa Lončar  kot  zastoonik obiin« Trfit, Janko Sajo-vit i\ Naiodno črtaliMoo v KratOm, GLril Pire m mes«tno oblino Kiaraj,  nadali«  4ovar:& potoojfrtka dr.   Sedfra BudistvUcvić,  dr.  Htofco  Krizman hi SlA*  M. KOMTtović, SokoMt ŽHJpa Novo  nMtlo i« Sr4co1*Jcc    druitvo  v Novi«   m**u.   oNčiia Vi<&i4a   »ora,   ra   Sokolsko   dririkvo   Mirna   Pranc PeSek, za podruinico Vo«d™lM>ve diužSe  v Mirni Kendt;  za  Olasbeno  d-ruSrtvo,  Soboistoo  druStve, Po.v«TjeiMšrtvio Vodtrifcov« diruiJu va. za obož^va-<«4*e  pokojnika  \z Ko-čcvja   BoSdar Bfctriaoi, & Sok»!sfoo  driiit%'0    io    Piovefj«n14tvo  Vodnikove druide  Tce-bni«   I.   Nov^k,   za   Sokolsko   druttvo SrH*r*»c4   J.  Ofo&r&titl,  sa   o66ioo  in   povtfleai-Stvo  Vodniko-ve  drudft*  SodražSca  Bvssen  h-anc, za  Tva<ivHJiw-««ipT«lirto Trebnj«  Janlro   Vtoatflj,   sa CMĐ po<lTu<fin4ca Trebof« KavftttC Josip, ta 060-ž*v»4e!te  tttfcojnHu   ic   Lolkeca   Po«oira   i«   ta GMD   LoAti   IV>tok  Rms  Waa  tef Prt«  Wi«tl«. ZborfiKA   ta  TO I   v  LJubii*ni  po   rea«rXIn«at ta»n*iw     dr.   W<tn4iscber|ti,     Trpyvcko     đro&K-o M^rloujr za  Slo^oijo po svojem pfedsednikm  dr. Windisc#>einJu,   O«Tala    iiMln-sitriJaki-h   korporacij Beograd  po   S'vx>j<ni   podpr«dsedaiku   đr.  WS«wli-zdhtth;   sa   tntsieiio   obfiimo   Lol  Milan   Lmt,  za ©«5ti«  ^aJctk  rta«   Tavdar.    Sokolik«   dfiiitvo U««c-Kak«k   t«r   oboMa'ai«-lH   J**o*iika   i«   Ra-tcdcA m okotit*. za  »Zeoatfd ivM< M. M«rt«4atic; ra S«koMito  drulRvo.  t* NSZ  ta M oMfn«  Za-florje ob Savi Slavo Kaiar; zt Sokfite I. oa Ta* horu  dr.  Pvvlt  PtUotnik,  m drulte   s-v. C. m M.  in*. Janftm  Mi^mv&ek,  sa  naswe<kio  rosoo-darslto df«i«vo fi vodma«t*1 «|pfal V»4. fo^tiC zta  1CcMM>tcK   ta   »frađbo    NarođlMffa   doma   ▼ Hra»tatfca Letim  rMhftver, ta dfftkcaUo lum đi-r«Mef ZfofnfeM 2ma#o, m  MoMoov« prUtite-1|e Hn M Dnrfrfvo Sotoi Z&etttiki \l*Mtr*r D*m* iar,   st  potoMkovc   prijalctk   iz  2kor Drtfts tfn Latx»tac. VonOnt JtoCt to Ocmfet Vlntoo, za obBbo Cerfcntea f« <»4aNBJltov« »TllMeVe ftuw« WtriK Wl« Žuflm hi W«nc m Srb>Wn5 dro-m*t>  114   Imali*  dr.  M«kt  C*^Mi€ll  m  oR ta#rik ^ft4r*te, »a Mt<^te drait-vo Do* Jov'9
11^1». m m«<m dftftv« Biiiji m m«-
^ru'k.elj, Sokolsko društvo Tržič. za Kolo Ju-soslovenskih sester v Kracju laka Sabothy in Mirni Pire. za občino Do«bninje Ivan Bnicelj ia Ivaa Anii^, za o-bčLno Sroaxtno pri Lirtji OpUe-s'av Finoin^er, za Pev&ko druilvo »Zvoo« v $.martnu pri Litiji Adamič, za pev-ako diuitvo in Sako-la v Litiji Kunsrt«li, za Sokolsko druitvo v SeviKci I. KUdni-k in Ton« Vert**, za Sokolsko društvo Boiranj Dobo^sek to Dnne^, ft>-verjcniS^K^ \'o<*nikove druibe BoStaci. priia<e-!ii po'koinLka iz Dola-Hra&frnika Anlon Oous, Av-fu^t Dokn^ek, MiloS Zalisi in Drateler. za So. kolsko društvo Trbovlje in druitvo »Zvon« Tr-bo-vlje in*. Verbš'č, za prontovKAjno casđtao dru-Stvo   Trbovlk   II.  Vlovšek.
Nacfaljc  za  obinski svet  Krško dr.  Ro-mih, za napredne organizacije iz Kamnika dr. Karba, za oSkoltko druitAO Borovnica Drakslcr Fran in Pirntt Ivtn, za trnovtlto* st. jakobsko žensko C  M. podružnico Ma« rija Sičeva, za moško tnK>vsko*št. jakobiko C M. podružnico prof. Albcrt Sič. za po» krajinski    odbor   Jugoslovcnske    Matice   v Ljubljani Mahkota, za gasilno dtuštvo Bled Simon Pogačar, za Jugoslovansko gatilsko zvezo Josip Turk, za St. jakobsko napredno druStvo    Anton    Likozar,    gasilno   aruitvo Kamnik, gasilno društvo Tržič, za gasilsko župo kamniško Orar, za gasilsko župo No« vo mesto Fr. Rcitz, za državni konzervatorij  in  Glasbeno Matico v Ljubljani Matej Hubad, Jugoslovensko novin. udr. po svo* jem predsedniku Stanku Virantu, StareSin« stvo Jug. sokolskega saveza po bratu Kaj* zehj, za Ljubljanski velesejem Ivan BonaČ, za srbsko pravoslavno cerkveno občino ing. Otahal in £la Adamič, za gostilničarsko za» drugo v Ljubljani Fran Kavčič, za Narodno gledalište v Ljubljani M. Polič, za kvartet Glasbene   Matice    Završan    in    Skalar,   za Kmetijsko družbo za Slovenijo predsednik Ivo Sancin, ASK »Primorje« Sancin, ra So« kolsko  društvo  in podružnico JM  Gorenji Logatec  notar Tavzes,  Običa  Gorenji  Lo» gatec,    za   udruženje   gledaliSkih   igralcev, mestni   odbor  Ljubljana   in   za   udruženje gledaliških igralcev, centrala Beograd: Bet* teto,    Jerman,    Drenovec;    za   podružnico CMD Radeče in za oboževatelje pokojnika iz RadeČ Robert Lindtner, za Sokolsko dru* štvo Ježića CMD Ježića Ivo Kregar, za pri* jatelje pokojnika iz Koroške Bele in Javor* nika:  Joško  Svetlin  in  Anton  Strauss:   za prijatelje pokojnika in za Sokola iz Rajhen* burga Blaž Jeriček, Vodnikova družba Re* teče;    za   Kolo   Jugoslovenskih   sester   za Klub   Primork   in   za  primorske  emigrante Ma$a Gromova, za Sokolsko družtvo Stra* žilče  Jakob BajžeJj,  za Auto»klub Kralje» vine    SHS,    pododbor    Ljubljana.    Avgust Praprotnik, za Notarsko zbornico dr.  An* drej   Kurfar,  za  Sokolsko  društvo  St.  Jurij ob južni žel. Rongador Joško, za drž. žen. učiteljišče  direktor  dr.   Ivan   Orel,   za  pri* jatelje   pokojnika   iz  litijskega   sreza   Fran Lajovic,    Sokolsko   društvo   Št.    Vid    nad Ljubljano,   korporacija   Vodmat*Moste   Še* me. Sokolsko društvo Moste pri Ljubljani, za društvo obrtnikov Rudolf Saksida, Lov* ro   Pičman,   Ivan  Mihelčič   in   Ivan   Košak, za     Društvo   nižjih   mestnih   ushižbencev Oblak,   za   Narodno   odbrano   Celje   Ivan Prekoršek, za Celjski dom prof. Mravljak, za   J.   M.   podružnico  Celje   dr.   Hrašovec, za mestno občino Celje dr. Kalan, za Vod* nikovo    družbo    Rasto    Pustoslemiek,    za Akademijo. SK Slovan in LNP đr. Knaflič, CMD podružnica Celjcokolica, za Tiskov* no   Zadrugo  dr.   Fettich   in. prof-   Breznik, za Del nisko tiskamo prof. Breznik, za dru* srtva   Radogoj,   Domovina   in   Na$e   Srce-prof. Breznilc, za občino Bled dr. De Gle* ria,  za  prijatelje pokojnika  iz  Radovljice in   Gorij   Boris   Cerne,   Sokolsko   dTuitvo Bled, za  Aero*Khib »NaSa krila« v Ljub* ljani  dr. Stane  Rape,  za Kolo  jugoslovcn* skih   sester   Moste   Marica   Kuharjeva,   za advokatsko komoro dr. Žirovnik, za Zve* zo rezervnih oficirjev dr. Zirovnik, za na» predno   društvo  Dvorski  okraj  AI.  Potoč* nik, za finančno direkcijo vitja inapektorja Martin  9pindler in  Josip  Morctič, ti po* kojnikove prijatelje iz sreza Konjic© notar Ježek ter za ZDK v Mariboru: dr. Pivko, cfr. Kukovec in Siptndler.
Premnoge deputacije, ki to doapele ▼ nedeljo dopoldnc v Ljubijano dtloma % vla* ki, đeloma z avtobusi in vozovi, se ni»o mo* gle več vpiaati, ker se je doatop h katalal* in v »gornje kaiinske prostore zaprl točno ob pol 11.
Množica venccT
Venci v krasnib aranžmajih in vs*h mogooih komibiaadijah, kd so zires svedoiilc veliko sposobnost naščh \Ttaa/ie'>r, so prihajal: ob krsti v n«ail«taje«n ^^du, bodi U s trobojtrifcn ali firnim trakom:
1. Beftl-An<« (Dr. Kraim*). 2. Svojemu v«-daitd^u — Naro*Jno napredao Sdov«n®tvo, 3. Dr. Zerjava — Mdukleitarstvt) aocaMkie pottikt i Na. rodno* sđfavUja, 4. Dražemu bratu, airaou 10 bo-tru — zađod* pozdrav, 5. Slovenski Narod m Na< rodila  tisJoarna,  6. HecvofMtetmu Mtu  in vvmlra
—   LavrenČaC,  P«hani,  7.   Uabttenema   bratu   m »vaku  —  AMonz, Ka,   8.  Srv«4tnm vetftefrm  «j-\~A«iu  — uredritd   »Jwtra«t 9.  Svojemu  DoveA*-novittelju — Detaišfca tiikanii,  10. Svoiema «0-ustaffoviittliu,   ictiijain^«nn   no^vioanjai  —  »Jutro€t 11.   Svojeimi   vifrUđcermi   potooviielfn   —   nradni-U\o   unrave   »Juitrac,   12.   Svojemu   nr«ditidafrq
—   konzorcij   »Zsrada«, 13. Svo^eora predsedvJcit pcosrv««te  — Zv«ra  KvVtvrnih DntŠtev,  14.  I. K. in    A.    K..      15.    Unbitettu    Sk>vefj*ke    knJBce
—   TMOnvvM Ztdrnca. 16. DratMin uriM(«1la — Đtafco, CMtu (&r. fSnov«), 17. Htpombutmi fwi-M«»u  — Praiy*>tTi*,  18.   &v<6#t«m   uMaaMrittli« in pttćMćtAku — DroHvo zt flradbo dfn*tv«<i* domćtv,  19. Drafenw  prUatielja —  TV.  Ktlaoo^i (Celde).   20.   Drijenu  prifla*c4*ti — Rodlma   dr. B«ltideva.   21.   Svojemu   vHifctmu   pr>4««l#u   — Mestna obS«M  Kratvj. 22. V^Noemu driatviMlui — nairve^ni *lkrv*t&i\ žHfiniiarj1!, 23. ftijatelto  di-je^va   —   »{Vvrncvfoa«,   24.   fWoa   »   đroRuBe id««1« i« baivAMna tOninu — CMD. 26. Borcu xa naro<lf!« ideale — LMrtjamfci obflwaltt srvrtonral-ci.   26.   OdM6n«imi   ob£a«w     i«    podttaattlto   — M«stna  obima HaMiAtMJrt. 27. Pr«4oferenro o*e-tu  — Tantfa. NarfeM*. Borirt.
9M41 10: ». HtoocafenNiiii t>r»Ut^l*u — «r.
—   idcalneiiKi  borcu  za   ljudske   tnjijc,   50.  Ne-pozataemu   Grcsor>u   — j«$eniiki   pr^ateiii.  dl. r>at«nru Oreforu — Drugovi, 3£. DragecM pci-Jateiju   v   slovo   —   rodibiaa  dir.   retiohovi.   53. VeiiJocsMi   Ju«o*tov«nu   —   Rape,    34.  Vzoru   — rcMJtjdna dr. Kn. (dr. Knaflić), 35. AJuadenisii ko-\e&] — soustajKwitet>u,  36.  Ne po žabac mu te. a* rite    —    rodbina   Rrez&ar, 37.  Zadngi posdrav prijatelju   — dr.  Grafctovic,  3S.  Dražemu prij«i-t«Uu — Nuia ie Josip Breznik, 39. Sve*ma đo~ bremu   prija-tcl^  —  ro^bio*  Krap«ž,   40.  Svo->eniiU prijate#u — Napredno učitcljstvo, 41. S'.o-jemn  vtMlitelju  —  NapTedoi  Viian-;, 42.  (Planinski   veoec)  Bepifii«,  43.   Velik«nu   Ju^osfovena
—   2iro<v«JLi prijatelja.
IYi&ir>oč.i sezn«m t>a n-i popoln, ker je ireka-] venetiv biik) donesenih v Kazino š-e tfle r>red ik>-Brebo-m in jih k bilo tTeba takoj naložiti na 6rni voi. ki je bi! spremenje« v n sin orro-men  rožai  rrm.
Rudarji v slovo dr. žerjavu
Trbovlje. 39. jinija.
Umri je eden onih redkih mož, ki iih posije r,ooda narodu komaj vsakih IX) let. Bil je vzoren sin svojega naroda, rwž ple-menitega srca in Sirokega obzorja pri* pravljen na vse Žrtve za blagor svoft lju"b. ljene domovine m svojega naroda. Vikoli mu i? j bil izdajalec, tuđi takrat ne, ko je trpel po jecah, kjer si je nakooal tejb bo-Iczen, ki ga je spravila v prerani gr«l Kakor je bil neupdgljiv v narodnem ozln, tako je bil tuđi plemenit in dober kot čbvek. Nikoli ni Želei nič slabeza svojemu osbne-x.u ali politKinemu nasprotniku, vsea i-n vsakemu je bil veđno pripravljen poatgati v nesrefii ali stiski. Njegovo srce ni pana-lo sovraštva.
Slovenski narod je izgubil z njim eega n».>ajvečjih sinov. Kako težko ga boniopo-greSali vsi nižii sloji! Jugoslovensko 4tav-stvo je izgubilo enega svojfn največjfcza-govornikov in podpornikov, kaiti Orcor ifliv je bil delavstvu vedno dober s?to» valec. Sele zđaj, ko ga ni več med im:, se zavedamo, koga smo izgubili. Njo^vo delo in njegov duh bosta večno živela vsr-cih slovenskega naroda. Mnogo se je Žrvo-val za druge in mnogo dobrega je Strtt Ijudem, toda če kie, se je uresničil pri i»m pregovor, da je dobrota sirota. Njeg**o plemenito srce ie moralo često Cutiti, <bje e-nhvaležnost plačilo sveta.
Selerdaj ga borno poznali, ko ga ni *č med nami,.da bi nam osebno m pismfto svet<nrtl, ićaj storiti, da se rholjša »§ gmotni položaj. Slovenski rudari i žalimo ra dr. 2erjavom in kličemo sloventi zemlji, naj nam vrne njegove zemifc ostanke, da jih obsije solnee in da požea iz njih močno drevo. Slava njegovemu spx> minu! — Ivan Otntar.
Naš uvoz v maju
Generalna d*r<kc«ia ca«rin objavi »a t>o^a<ke • našem uvc&u v rm>u. V maju smo u-voetfi ISS^ll ton blaga v vrednoisti 701,204JI7 papuaa<tih al 63,984.324 rlatih Din. V ptrra»e<ri z majem Ia«* sfcega leta yt naš uvoz po t«<ž-i nazadoval a« 5152 teti aJa 3.20%, po vrextaosti ]e pa narast«! za 51^14.296 Din a!i  7.S7%.
V prvih petih mesecih telooč€s:a leta smo uvozili 570.389 ton blaga v vrednosti 3.064,129-354 papirnatih ali 293.573.215 rlatih Din. V primeri s prrvnng petimč m«seco lanake^a leta je naš uvo-z po teli m po vredne-s«! oacadov«!. Po teži >e na radova 1 x* 6366 ton ali 1.10%, po vTedno«t<i pa sa 150J26.032 Ddn »li 4.67%. Č« primerjamo te podatke s po4atlri o iavoeu, vidimo, da Je defitit mie trjovinsfee bilaec« v ma}a narast ej za 167.542.907 Din in da Je »aSal v prvih petlli me««cih tek«£e«a leta 606.290^69 Din, dočkn Je znaial Itiri v prvih petih nvesedh 999^57.419 Din.
—g Uradmi tefaj diaarja ▼ Juliju. Finanč-ni minifter je določil ttt julij na«leđnje u radne teža je dinarja: 1 napoleondor = 218, 1 zlata turika lira = 247, 1 angl#fiti funt --276.20, 1 dolar =* 56.60, 1 zlata nemlka marka = 13.60^ 1 poljski zlot = 6.40, 1 avatrij-•ki giling = ai belgijski belg = 7-W, 1 madlamki pengo =. 9.9^, 100 franr. frankov = 223, 100 »ria fran kov « 1096.70, 100 ita-lijanskih lir = 296JSO, 100 holand«kib goldi-narjev » 2286, 100 rumunskih lej#v = 34, 100 bolgartkih levov =41, 100 danak ih kron = 1516, 100 Ivedaldta kron — 1525, 10a nor-v#*kih kron = 1516, 100 petet = 800, 100 drahel = 74, 100 K« = 168.50. Ti U*aji t*-ljajd od 1. đo SI. Julija. Po njih •♦ pla«uj#jo tuđi pristaniške taka«.
—c PMhwM 4»te4W od lt. 4* 2t. jMila so zAaftaU 40,347.M7 Din. Od tega odpade na ca-riMmJoo v &M*rado «,426^47, v Za«r«bu O.*4f^7. v Stfitm Sada 7.4JTJ42, v UaMUi* 8.M1.4M, v DBfcrev«ilBU 3A9MO** v Stoopfeu \JMJ95 m v Split« 1.M6.4M Dfe. Od 1. }••»-aria d« ». Mfa M Mili« earinAi 45Vxl*n m*K).m Dm. V pr«raauM >t Mio 4oW»tw m ta dat Mt,S13.*»» Di».
KOUEDAJt.
Dta*t: Pofledtljek, 1. juli ja 192^; katoli-Sani: T^cbaM; prafvdglami: 18. juntja, r.#on-
t'j-
DA5AilllK  PftIRKDITVC.
Kim Satka: Tobogan.
Kia« Id#aJ: Fantom par like opere.
DUUINI LBKAt!!!. Dm*: Pieeoli, Dunajakt c«ata. Bakarttč, Sv. Jakete trg.                                          _
Kdv cslalnje, ta naprataje!
Praznila v znfuneiju nesreč, kanunbolov in
I    tragedu
Dt« xa«truplf«iiji i ocioToUaiino, eno t smrtnim  izidom. _
Karamboli in n#sr#č«.
Ljubljana, 1. julij*.
Prainiki ao bili v znamenju nesret, Me« vilnih karambolov med motocikl isti ki av* romobilisti,  tragedij   m  raznii nezgod.
V petek ao pripeljali r ljubljansko bolnico nezavestnega 241etnefa krojaike^a pomoćnik« Antona kovača, rodom a Ljub* nega na Stajcrskem. Fant je v Medfodah, kjer je bil uslužbe«, pil octovo kislipo. V bolnici se je »icer kmalu zavedel, toda njegovo stanje je bilo brezupoo. K.o »o ga vprašali, zakaj je pil octovo kislino, je de* jal, Ua je steklenico zamenjal, včeraj je pa priznal, da je »trup pil radi nesreč ne lju-bezni. Dekle, s katero je imel dclj časa iju* bavno razmerje, ga je zapustilo. Ne*re»čr* mladenič je snoči okoli 11. po groznih mu* kah umri.
Octovo kislino je vćeraj pil tuđi posesr. nik Anton Slcubic, star 40 let, doma iz Tre-beljevega na Dolenjskem. V naglici je za* menjal steklenici, ki sta stali na omtri :-bil je prepričan, da pije iganje. S precej težkimi notranjimi opeklinami so ga pre< peljali v bolnico. Mož je sicer zaenkrat iz« ven nevarnosti, vendar se je bati kompl » kacij.
Na Gorenjskem se je pripetilo več lai* jibi> in težjih prometnih nesreč, ena ćelo 9 smrtnim izidom. Matija Dežnian, 3blctni tesarski pomoćnik iz Ribnega pri Bledu, se je v soboto na cesti Lesce*Ble<l $ kole* som zalctcl v nekega avtomobilista. Pri karambolu je padel • kolesa in se precej poškođoval. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico.
še težja nesreća se je pripetila »noći na isti cesti. Poaesrnik Sartori \z Radovljke je hotel snoči tik pred odhodom brzovlaki v  Ljubljano na  cesti prehiteti   avtomobi'
Radi prenagle  in  neprevidne v6lf>!f  »« j«
zaletel v avtomobil. Karambol je b . uto« depoln. S«rtori je pad«l z motorja in pri« letel naravno»t na glavo ter neravc»ten ob# leial. Prepeljali so ga takoj * vlikotn v Lj-irhljano,   pa   je  fe   med   prevozom  umri.
Manjia motociklist^na nesreća se ie pupe jla tuđi v Medvodah; \ si po?«kodo\ ji;J ^0 -»stali v domač. oskrbi. Težja nesreU je d*lctela 37-letnega ključa\ nićarja Krani PirhO'ca iz Predtrga pn ftaduvlitci. Ptrho-\ec se je med \0Anj0 s koleNom zd.etel v na^prot drveči avtomobil. Pn karambolu si je zlonil levo nogo in so ta u»or*!i pre-pcljati  v ljubljansko  bolnico.
Davi je v Ljubl.iani tik pred Skoiijo po-vozil neprt\ idtn kolesar vdovo Med\ tko Prženovo. Lo^ro, ki je dobila precej re-»ie notranjc poSW>dbe, je rciilni a\to prepeljal v bolnico. — Xndrcj Malovašić. l^lctni dni-nar z Vrhnike, je med vožnjo Vrlinika-I.o-eatec radel ^ k>lesa in se pre^ej občutno poškodoval. Tuđi njega sd prepeljiii v bolnico.
V bolnico so te dni pripeHili JNletnefa posestnikovefa sina Josipa Simončiča i* OraJič pri Crnomlju, kateremu jt pri ^ire-lanju z možnarjem itboi predčasno ekv. plodiral in mu raztrgat ve» obraz ter tef-ko   poSkodoval   desno  o^o.
Današnja kronika ie bla suhoparna. N^ policiji je bilo prijavljenih par manjih tat-\ in in dva pobeja z domi, odnosno iz zavoda. Tako je z dorna pvbegnil I6-lctnt Slavko Tavčar, sin hišne rx*C!>tniwe. Fant ie za svojo starost primerno razvit, na sebi ima rjavo obleko in  sportno čepico.
Iz Lichtenturnovega 2*voda je p(ilxtnilt 9-Ietna Ru*a Drame, hčsrka stirinarice if Ljubljane.
Kako je vaška čarovnica izganjala hudica
Čarovnic« Anda Marić iz Foče je pekla blazneža na žerjtvid tako, da je nesrečnež v strašnih mukah umri
Pred okrožnim sodi$čem v Sarajevu se je vršila te dni senzacionalna obravnava. Gre za epilog nenavadnega dozodka. Na obtoženi klopi je sedela starka Anda Marić iz Foče, vaška čarovnica in svetnica, ki je »zdravila« neke*a slaboumneft. Zdravljenje je bilo tako temeljito — cvrla Sa je sa žerjavici in mu izganjaU hiMič* — da  je  siromak  v  strašnih  mukah  umri.
V nekem selu blizu Oštroga v Crni zoz\ je nenadoma obolel 19-letni mladenič Marko KuliĆ. Vsi znaki obolenja so kazali da se je fantu zmešalo. Roditelji, ki so bili ze-lo podvrženi vražam, so skuSali z rarnimi sredstvi ozdraviti sina. Ni mu pomajalo ne olje sv. Vasilija izpod Oštro«, ne razna zeliSča in mazila. Končno so ohupanj roditelji zvedeli, da živi v Poči v Bodni tarov-nica in svetnica Anda, o kateri je se! c!as» da z naivečjim uspenom zdravi bolnike. Sklenili $0 poslati sina k stari čarovnici. Marku se ie bolezen poslabšala in bil ie skrajni čas, da za ozdravilo. Nekega dne so bolnika, ki ie napadal vsakogar, kd^r se mu je približal, zvezali, posadili na k->-nja in odšli na pot. Marka sta sprenljaia peS njegov stric Rado, sestra Vasilija in sosed Dondić. Po nipornem potovanju so končno dospeli na dom starke Ande.
Anda je bolnika sprejela, za pozledab in "kontno uzotovila sledečo diaznozo:
-Sam vraj sa je obsedel. Siromak Je zblaznel. Zbltzne! pa je zato, ker je poho-dil dve slamnati bilki, ki mu iin je vri!* pod noge njegova teta.«
»Ozdravi ta, Anda, krsne ti slave, dobre
te homo najrradiri« je dejal  Markov stric.
-Danes je nedelja. Svet dan ie m rreh b4
bilo. če bi delala« je odzovorHa premetena
starka.
Dobro, je dejal stric ter odšel z nečaki-njo in sosedom v hlev, kjer so lesrli na sla-Tio. da se od doleeza in napornefa pota od--»očijejo. BUznež Marko je ostal pri star-:i Andi
Z golim trebuhom na žerjaTici
Stric, Markova sestra in sosed nišo dol-to ležali, zalcaj strahovito kričtnje, kl se i' razlegalo iz hiše, Jih je kmalu zdramilo. fciđovedni, kaj se je zgodilo, so odili v hi-5c, kjer so zagledali grozen p-rizor. Sredi sc^c je ležal na pločevrni, na ktteri je tle'a žerjavica, nesrečni Marko in se zviia! v groznih mukan. Trije krepki fantje so ga dr:ali za roke in noge tako. da se siromak ni nogel ganiti. Ležal je na trebuhu. a stara čarovnica ga je s tenko Šibico tepla po gOiem hrbtu. Ko je Markova sestra zagledala ta prizor, se i* od groze onesvestila.
>Za boga. kaj pa počeniaš?« ie vprasal str;: Ando.
»^a vidiš, da izgtnjam hudičt i* n>ega.<
»Pusti ga pri miru. Ce bi hotel, bi Uhko s?ir doma hudiča izgnal.« Toda stara ča-roviica, ki se je očividno nasla'ala na mukah nesrečnega blazneža. n^ hotela odne-htti Končno se je stric ojunacU ptnni] ie Čarcvnico in njene pomagače v stran in pobiti ubogega nečaka, ki ie imel ves opečen trebuh.
Toda, čarovnica Ie ni odnehala. Naročita je stricu, naj polo*i nečaka v oosteljo, na« to pt odJla v Točo po takozvano »sveto mast*. Bil je navaden vazelin. s katerirn ie namatala Marka po trebuhu. Siromak u so se  r*> trebuhu  izpustili  gnojni  mehurčki.
»Kij je to?« ie vpralal Markov stric.
»E. to je dobro, vidil skozi te mehurčks zapuiča   hudić  njegovo  telo,  je  dejala  čri-
rovnica.
Ponoći se je Markn  nekoliko umiril, dru» go iutro  je  pa   A"-^                        -.1^,  na
grt v blilnie     '                                  br> po-
polnoma ozdravil. Kr^modia ie seveda od-klonil sprejem nesrečnega Marka, kontno se mu je pa zismilil in zđravilgt Je sede^j dni. Ker se pa bolnikovo stanje !e ni jrbolj. šalo, je poslal Marka v bolnico v Toćfv k]er je siromak kmilu umri.
Čarovnica pred sodišcem
»Ali si kriv*?« je v*ra*i: sodmk ta-rovnico.
»Nisem. gospod sodnik. Nlsem ga pra-žila, kakor ste rekli, marveč sem ga samo Tiamazala s sveto mtstjo.c
»Kako ie to, 4a si rdravili \i*4\?t
»To je moja tajna, slavno »ođišče. Nt-koč so se odprla nebesa, prikazah so st mi ange!i in od tedaj z božjo milostjo m s pomočjo sv. Jovana zdravim ljudi. LJud^e pravijo,  da sem svetnica.«
»Tiho, copernica. Ko bol sedeli v luknji, te bo božja milost že zapustila.«
SodiSče je zastiSalo priče ter Luko Pav-'.ovića, Stjepana RtSeviča in Nikolo Oago-viča, ki $0 nesrečnega Mirka držali nad žerjavico. Vsi trije so seveda krivdo zani-kali. Sodilče je obsod'lo čarovnico na šest tednov, njene pomagače pa vsaktga na tri ttćnt težke ječe. Državni prtvdnk ie rsdi prenizke kazni vložil priziv.
Skavtizem za odrasle
V torek zveCer s^ je vri .a v društveni sobi ljubljansk h skavtov mala a prisrčna in velepomembna s\ečanost. Prva »kupina old-skavtov je polagala obJiubo. S tem ie izvršen važen korak naprei v razvoju slovenskega skavtizma.
Skavtizem je bil sprva ustanovljen samo za mladrno. Doiedanje delovanj« tekom 21 let pa je pokazalo potrebo, razsi-rlti organizacijo tuđi na ođraslt. Saj ni čudo! Marsikdo iztned odraslih ie lavidil rrlad no, ki je Uvela v zlati prošlosti sredi narave in marsikdo si jt t%\t] pr:.družiti st j; v bortn za vzviiene ideale. Nalet se i« iz'nod z ustanovitvijo old-skavtov (pohrlimo v :n posestrinV 2upa skavtov v Sloveniji je izdelala že spomiadi !. 1W8. po-iebna pravila za old-skavte. ktmor Uhko ^itopajo odris'i od 21. leta starosti dalje. Celotna misel it potem počivala dokler ni đ^zoreli. Pred d\ema mesecemt Pt Jt bil ustano^-ni sestanek old-skavtov. k: deluje-:d popolnoma ločeno od mladine. Lttos »t Že udeleže taborenja pn Omiiliu na otoku
Zaenkrat stt te osnoviit dvt kluba. Kkbi so ločeni po spolu; po pravilih jt str i!o članov enega kluba 6 do 30.
'..jubliana je prva v nali državi, ki je ustanovila old-skavte, tato frt prvim čla-noir tem večja čast. Prebili so ied in upa-mo» da bo Stevilo olđ-skivtov v Ljubljini in tjd. v drurh kraiih v kratkih prtc#i vtlUo.                                                  X
\                 ---------------                  X
Naprtdtk.
Stan zostpod pr:<de slučljno nt P1*** katr ^lešeio modeme pJtse. Ko *« *j£{ okrot njegt ml*da pttstlki v m^1 plesti obleici, se obrne k sos^"- T2r^ - To vun je ntpredk' Prtd « itti ano morali tajce re« opf*^fftl v đ.tm-skih konaliK* skori u4cnj;ce v pkrtu.
Kupijte pri hrdkah, ki inseri-raja v „Slovenskem Narodu"f
Stev   146
»SLOVENSKI   NKRO D«. dne 1. juliia \9».
Stran 9
Dnevne vesti.
—   Odlitta gost ha Bl*4u.  Dan«« prispe na Bled znameniti učtnjak, ginekolog prof. dr. 0 * t r č i 1. Tujina ga poina n# »*mo kot wianstvenika   in    temeljitega    strokovnjaka •▼oj« #troke,   'temveč tuđi kot človeka,    ki sdruiuje  v  »ebi   vee lastnotfi, odgovarjajoče najvišim zahtevam etike in kulture. Sprem-Ijft ga soproga Ema, žena izrednega duha  in pl«m#nit#ga   srca.     ki   po*večuj>   vse   ivaje moči socijalno-kuJturnemu delu. Oba ita velika prijatelja Slovanov, posebno Jugoalove-nov.     KliČemo  jima  najprkrdnejii:    dobro-dotla!
—  Iz nas« vojske. V rezervo ie preveden  vthotm   poročnik   Peter   Besednjik.
—   Nat«ča)I  za   docente.   Rektorat   uni-vttzt v Beogradu razpisuje natečaj za docenta   za  pediatrijo,   za  splošno   *atologijo fn pataloško anatomijo, za kirurgijo, za fi-tiologijo in za dva docenta za ijterno medicino. Prošnje je  treba vložiti do  10. av-rusta.
—  Nail uspeh! na razstav/ v Barceloni
Vsi barcelonski listi pišejo c>širno o na>e:n p^vfi'orif na veliki medna Jiini razsta\i m a* iiražajo o njem zelo ponva no Poset raSega paviljona »e od *'i do dnt več-:. Največji barcelonski list »El dia Grafico« Je posveti] eno zadnjih Številk Jugoslaviji in piše zelo obSirno o našem tujskem prometu. Naš tiskovni a,*5e v Barceloni Stani si *v Vinaver je priredil te dnj v Barceloni predavanje o n*ogah tiska kot najvjž-fieiSera kulturne«« faktorja in ie zavračal ftekatere netočne vesti, ki so se Dojavile v Spanskem tisku 3 naši državi.
—  0 sređn]ei»Ukem lakonu, ki bi bfl moral biti po igjsvah glavne uprave profe*or-*kega društva i* podpisan in objavljen z 19. majem t. 1. #e sliši   iz profesorskih  kroeov, da j# »a pniodnje 6ol. leto Ie padel v vodo. Sedaj sf glavna uprava baje fc> beli glavo, kako naj sagovarja svoj neuspeb  pred glavno skupi&'no profet, drufctva v Bečkereku, ki »* ima vršiti 6. in 7. juli ja in bo potekla $*>-tovo  jako iivahno.    Ali   bi  ne   bil  ze  velik u«p#h, ?• *>i «« plate irbolj*ale narno kvali-fifiranim profeiorjem, to ee pravi arednješol-*kim u^iieljem e popolno akadem. izobrazbo in *  profesorskim  izpitom? Nam se zđi, da bi  na to /iuančni  minister prej priatal, ker bi #v?ta. ki bi «e v tem slučaju potrebovala, niti ne dosegla polovice one veote, ki je po-trehna,  da te  povi&ajo  plače  veem  srednje-Šofckim učnim močem, kvalificiranim in  nekvalificiranim. Če profe«orji zahtevajo izena-^enje g sodniki, kar je prav, morajo to z*-htevati predvgem la tište flrednjeiolike učitelje, ki 60 kvalitativno sodnikom res enaki, to je za re*nitne profetorj«, ki i majo poleg popolne akademične izobrazb« tuđi profeaor-»ki ispit. Samo ti so bili po zreloatnem iipi-tu 4—5 let brez zaslužka in eo trošili d»o»r po veeučili&kih mestih,    earadi    tega   imajo rudi ti pred vsemi drugimi »rednješoUkimi ućoimi močmi pravico, da «e njih gospodarske prilike • povišanjem  place olajdajo.  To fttališče bi priporo^ali    v  tem    vpraianju  i ljubljanski   sekciji   i   glavni  upravi  prote#or-kega društva. — V>č &rednješol&kih učiteljev.
—  Stroga naredba glede vgeučiliških pro. letorier.     Pro*vetno   ministrstvo   je   poelalo vsem univerzam naredbo po kateri veeučili-Jki profesorji ne smejo    biti    člani nobene uetanove ali društva, ki ni strogo znanstveno. Noben vfeeučiliški profesor torej v bodo-i* ne im© biti član kakrinekoli gospodarske ali kulturne  ustanove. Ooi  profeeorji,  ki so člani  takc  ustanove, morajo izstoptii  ali   pa se   odreci  profef»or»ki «luibi.   Pro«vetnj   mi-nittrstvo uamerava haje. rarfiriti to naredbo na srednjelolske profeeorie in učitelje vseh
—    Delar»ko    MTaroTanje    t letu   1928.
Cirednji urad sa savarovanje delavcev v Za-Rrebu je objavil podatke o delav*kem zava-rovanju v preteklem letu. Povpre^no Stevilo rvarovanih Clanov ie unašalo 565.796, prH-larHskim p« 51.496. Prirastek. ki znaša .">0.00«J. je aokaz. da se je položaj naše industrije nekoliko zboljšal. Zanimivo je, da je bilo lani prijavljenih 1,611.668 delavcev, odjavljenih pa 1.541.015. To dokazuje, kako velika je pri nii brezposelnoftt.
—   Rento*! - rudari!  Iz  Nerotffe  se  oh-
vtičajo, da ie ministrstvo socialne politike fn narodnega zdravja predložilo dogovor o »ocialnem   ravarovanju   med   našo   državo in Nemčiio   ministrstvu   zunaniih   zadev s prošnjo, da se isti  čimpreje ratificira. Se-srnami rentnikov iz Nemčije, ki so bili predloženi  ministrstvu,   so  se  odstopili   Osred-njemu uridu za zavarovanie delavcev, da 'ih obdrii v evfđencl, đokler predmetni dogovor  ne  bo  ratificirati.  —  Čim  bo  izvrsna  ratifikacija  tega  dogovora,  bo  ministrstvo  takoj  poflvzelo  korake,  da  vsi,  ki bodo   imeli    na   podlagi   dogovora   pravico do  prejematija   rente od  zavarovalnih  za-vodov iz Nemčije,  predlože  prijave  s po-trebnimi    listinami    Osrednjemu    uradu   za Mvirovanie delavcev ali bratovskih sklad-nic v svrho ureditve izplattla teh rent. Do tega  časa   naj   se  opuste   vse   tozadevne vloge   na   urade,  ker  bi   bile   brezuspešn:. Rudarsko  slavaritvo v Ljubljani.
—  VrMM. Vremnska napoved nam ob?-ta pretežno oblačno in deževno vreme. Tt.-d< včeraj ie biio po vseh kraiih naše dziw v#   oblačno.    Maksimalna    temperatura     e «ntiala v Skoplju 27, v Splitu >6. v B^m tfl<lu 24.7. v Mariboru 20. v Ljubljani lfi.7. £}>'i ?e katal barometer v Liubljani 7&2 ""»■netrov,  temperatura je  znaSala  1S.4.
"- »«to«liTiU dobf svoje PomptJe. Va prošnjo josp ivtorja loimlno izjavljtrno, đa smo v ?lanku št 140 našcjca listtt kI no.
11 f°Tiiil uaslov» dodal» v 19. vrsti pri be-Uđi »Gack^ besedi »v Hercejcovinic sami tn da smo tu*4 na»iOv članku »Jugoslavija .. Makedonije Sek^e. dali saTiu Oosp. r»f«, dr. ArnejC vC na^lovil svoj ^lanek: »Irkooavtnja v StcW)i.«
—  Pomdfci ta iih» *—i^hih tntt
Tvr^kt ft. EMBdorftr Wi%n T..™rligJSe
.14 rtrpoilja v naSt kraii Ponudbt za na-Irup inoremskin srečk. katefe r»a so — ka-t»r »nano — v naši državi prepovedaae.
v~ lzprtn*aba poila« xv*zt. Z danas. njl dne-n »e je poštna vožuia med Dublja d in Pdftovim gradcem tako izpremeni^ la, la odhaa poštni koleselj iz Polhovega zrijca 10 ^inut pred 6. uro ziutraj in pri-ha i v Ljuljano ob 9. uri, iz Ljubljane pa odkia ob V. uri in prihaja v Polnov gra-de<job  16.   r{ in  15 minut. Do vCerajšnje-£a fine je p odhajala poSta  \z Pothovefca 2r«^a ob |>. uri in 30 minut in orihajala v Lj^jano (^  19. uri 45 minut, iz Ljubljane pa  i odhiala naslednii dan ob 7. uri in 10 rinut tt prihajala v Polhov «radec ob 10. .0 mini. Z novim voznim redom je pač ustrženo ptujočemu domaCemu. t. j. pol-hov.rajskeriu    občinstvu,    po$tni    promet I sam na  set:   bo  pa   na  slabšem.  zakaj  po starm vorem redu so dobivali ljudie pošto :e v dfpoldanskih urah, odslej jo bodo pa r'ejema! Sele proti večeru, kar bo zla-sti     ^imslem   času  vsekakor  neprijetno. Voz: poštr   red se pa mora vrSiri pred-vsei v interesu poštnf.i po^ilik, t. J. v in-terru pisenske in paketne pošte, nikakor pa   e v interesu osebnesa proTieta.
- Ruska kapelica pod Vršttcm. V ne-de!jn 7. t. m. priredi Ruska Matica izlet sveh članov k ruski kapelici pod VrJičem. Odh^d iz Liubljane s turistovskim vlakom nb ;.15. prihod v Kranjsko eoro ob 8.14. Ob \2 uri se bo v kapelici vršil parastos za !u?e ruskih vojni'ii ujetnikov, katerih $tevln; grobovi so raztreseni po tem lepem krau Slovenije. Ruska Matica vabi k pri-Utr udeležbi na tem izletu slovenske tu-ristr in \5ie svoje prijatelje. Letos je veliko lapredovala restavracija kapelice, ki ie doHa novo streho, betonirani temelj in dr. Ob tt) prilikf izrada odbor Ruske Mat:ce sveo sloboko zahvalo vsem dobrotnikom, kf 50 darovali v to svrho denar in sradbe-ni naterijal. Posebno pa se zahvaljuje 2. notiriu v Kranjski srori dr. Ivanu OraŠiču. ki e 7 veliko požrtvovalnostio in pravo skvansko Ijubeznijo neumorno nabiral da-rc^ ter osebno na licu mesta vod:l to alecijo.
Križevci pri L)utom*rii. Na Viđovo in Perovo pop. je priredila Sestrazr. drž. osr. šola v Križevcih v Slom.^kovi dvorani n 30 junija pop. v dvorani sr. Hedieta v Veržeju pravljično dvodeianko -»Prstan« s petjem in plesom pod režiio 2dč. učit. Tićke Rajhove. Tsrra je izpadla kar naj-lepše in najboljše in i. Rajhovi Ie Čestita-n na uspehu, kateremu je pripomo^lo tuđi ag.lno učiteljstvo ter glavno — mladina, ki se je zelo potrudila in podala težke vlofce kar najzađovoljneje. Starši in občinstvo so vse predstave v lepem številu napolnili in 7npet enkrat odšli domov z vtisi. da tuđi dfea lahko zna igrati lepo kot odrasli. Ca-stitamo vsem k uspenu in orihodn'iJ še kaj! —c:r.
—   Tabor«nje.     Najcene.iSe   in   najlepSe počitnic?   imate v  gozđovniSkem  taboru,  k: bo letos na  Gorenjskem.  Dnevna  nreskrba stane l<# Din. Taborenie traia od S. VII. do lfi. VNlf Ker je v taboru ?e prostora za  10 da 15 ljudi, vas pozivamo, če si želite res lepih r^čitnic, da se do 5. VIT. prijavite pri Pavu  Seculi,  Ptuj.  Nove  hiše  ob  Guajenr. ki vam da vse potrebne informacije. — Za rodov svet tajnica.
—   Petletnf  sanomorilnl  kandidat.  Pre-tekli   petek   je   našel   neki   seljak   iz   Bele Cerkve v ribniku, za  mestom stoiečcga do \-ratu  v   vodi   nekeca   dečka,   ki   ie   bridko plakal. Siromak se je  ves tresel, kajti st.tl ie že delj časa sredi vode. Seljak Ie dečka rKrtegnil  iz  vode  in  £a   izroČil  polici]?. Ta e usrotovila, da gre za 51etne*a Jovana Mavasa. sina nekejra revneza dnin^r'a. Ko so dečVa  vprašali, kaj  je iskal  v voii, !e dejil, da se ie hotel utopiti, ker ea Se oče terci in zapodil z doma. Policiia ie otroka odiala v sirotišnico.
— Obsoj#n  na dosmrtno  l*£o. Pretekli tcJen se je pred sodiščem v Veliki Kikind: ZD^ovarjal   zločinec   Jefto  Romakov,  ki   Te v zadnjih letih izvrsil se»ijo zločinov. Tako }t  med   vožnio  na   progi   Kikinda—-Mokrin s ponareienim ključem  odprl kuoe  II.  razreda in ukrade!  neki dami 300 Din vreden p!ašč.    Lani   v    novembru    ie   na   dvorišču električne centrale v Kikindi  neki dami *z-trsal ročno  torbico  s   100O Din   M«sec ini Vasneje ie na cesti napadel neko ženo in .:i skušal  odvzeti  denarnico. Ker se  ie branila jo je udaril po clavi in s plenom pobei-oil. Dne 21. decembra je vlomil v stanovanje Stefana  Zvornika  v ^'el^ki  Kikindi. Ko Je  čevliarjeva   žena   stopila   \r   sobe.   io   .!e udaril   s   težko   okovano   palico   tako   -noč-no po tlavi. da  'e oblcžala mrtva. Pri raz-pravi   je   bil   obtoženec   apatičen.   ZnaČilno ie.  da  sta  ćelo  obtožcnčeva  mati   in   žena nastopili  proti  njemu.   Mati  ie  izjavila.  t\ ga. ne smatra več  za  svojega sina. Romakov je bil obsojen na dosmrtno iečo.
_ N'eTtfta pustolovec pod ključem.    Te dni so obli#ti v Zaječaru ugotovile,   da je poveljnik m««tne  »traže Stanko Krsmanović velik pustolovee in filepar In da ga zasl^u-j>jo ič rame oblasti. Mož je očividno KasluUl nevarnait, kajti v zadnjem hipu je odnese! pete.     Kramanović je   bil   rojen   puetolove^. Ko «e j*>  nahajala   srbska   voj&ka   v   Bizerti, Je  ahsolviral   podoficirsko  lolo.  odkoder 60 ga kot četovodjo poslali na *olun*ko fronto. Po prevratu i« je pojavil g ćelo vrsto odliko-vanj v Beogradu. Pro«il je sa aktiviranja in bil je dodeljen delav^kemu bata lj on u v Nilu. — Poročil i# je « hčerko bogatega selj.-ika. 2ivel je pr#eej razko^no in kmalu je vt# prl-ženjeno premolenje pognal. Da bi mogel na-daljevati raikoino življenje, je ponarejtl li-»ti ne. SI epa rij! «o prišli na uled in bil je ob-sojen. Ko Je kazen prestal, je mova ponar«-dil liatine in do^egel sprejem v tehnični le-taieko šk>lo v Petrova radinu. Tuđi tu je gle-paril in bil Je premeščen k pirotehni?ni četi v  Kragujeva?.    kjer «o  pa  ugotovili,    di «> fijegove liatine ponarejene. Zato Je >demisijo-niralc. Kmalu «e je pojavil v Zftjfttem, kj#f mu jft ft p^Mo^jo ponarejenih    dokumeatov uspelo pril>oriti »i mttto policijik^g* naRel-Alki. OMMti m ii loporoffl itdal« tirtboo.
—  Smrtaai-***. Dane* j« preminula ao-proga ctareiiA   sodiše« v Litfji    ga. Zinka 2 i g o n, roj.Ttigoj.  Pogreb bo jutri r»b 16. iipred mrtvav vele »ploine bolnice v Ljubljani. Blag jilipomin! TeSko prizadeti rodbini  naše iskrito eoialje!
—>Dan bMb«iielc»T€ na Je#enieah je pri-ne«el C. M.f'ružbi lepo vsoto Din 1021.40. Iskrena h\m podružnici in v#em darcval-cem!          T                                     306 n
—  Pri ilrftlaj*«i*i- hripi, vnetju v  /ratu, oteklih maidjih, živfnih bol^inah, trganju v udih itorp dobro, če po«krbite za vsakda-nj> iipramj«j^ čreve*a  s tem, da popijete pol čaSe n<rv"* >Franz Joaef-ovec grenfilce. Po sodbah   niverzitetnih  klinik  se odlikuje »Franz Jo#*-°v*< voda radi sigurnega učinka pri prjptni  uporabi  Dobi «e v vten 1#-kamah, <lr<"g*riJah in   »per. trgnvinah.    l'L
—  SciMrtMS««« • ure. P. Cuden. Prešer-nova i.                                                  57-L
fttva ia velefllM
„Faptom Pariške opere'
I         se   predvaja   ieti ie danet sadnilkrmi! LjiKfeke c^*ne 2, 4, 5 Din.
KIŠO IDEAL
Iz ! iubliane
_lj Av»trij«ki generalni koaiul dr. Plai-nert je 2a«topil večtedenski dopust. Za časa njegove od»otno*ti ga ja?topa vife. revid^nt g.  Stratier.
__lj  jmrt   l*ojzike    PohorreTe    pojaeaj^a«.
V p*te* »mo porocali o zagonetni »mrti žene finaj^uega preglednika Josipa Fohorca v Florijaaaki ulici, ki so jo našli pred fctano-vanjea na dvorišču mrtvo. Policija je areti-rala r;^nega moza, ker je padel nanj »um. *Ja je v zvezi z nenadno ženino sjnrtjo. Ci. ,T-> eip Piiiirc *e tiian kot vesten, marljiv in mi-ren r- z Zato je bilo takoj »početka ielo dvomj'vc. dn je v kakr^nikoli zvezi z ženino fnftjo . To je pokazala tuđi obdukcija trupla Z<Jravnika eta ugotovila. da je Po-horče^a podlegla posledicam alkohola. Zata so Ujeuega  moža takoj  ispustili.
—lj SK Ilirija razpisuje nazradno tek-movanje za fotografije kopališča ?K Ilirije. Za najboljše fotografije so določene na-Rrace v zneskih Din 300.—, 300.— in 100.— Nenagrajene, toda ustrezajoie slike se bodo rdkupile po običajnih cenah. ostale pa vrnle. Sl^ke naj se oddaio zapečate-no pri blagajniku kopališča do  10. julija 1929.
Nebo v juliju
N>lote se vrača  polagoma  proti nebe«oe-mu ekvatorju. Dane« opoldne je bilo 28" 18' i;ad njim, 81. julija  bo pa samo »e 18^  '30'. Zato »e  tu<ii  dan  poča#i  krdi.   Zametkom  julija vzhaja »olnre ob 3^2 in »haja ob JO.lKi. I»aa  traja  16  ur  11  minut.    Koncem    julija vziiaja eolnee ob 4.24 m tahaja ob 19.36. Dan traja 15 ur 12 minut. V Juliju »e tkrči dan za 1 uro ali povprečoo sa 2 minuti dnevno. V prvi polovici julija je solnee v znamenju Kaka  in preide 23.  julija v  rnamenje  Lova. Luna 6« začetkom julija  dviga nad ekvator in doeefe najviSjo lego nad njim 6. julija. Polem se vrača proti ekvatorju, ga prekorači 12.  julija  m doseže  najnižjo  lego   pod  njim 20.  julija.    Na povratku    prekorači   ekvator zDova 27. julija.  Lunine  faze bodo:   mlaj 6. julija ob 21.47, prvi krajec 13. julija ob l7-*\ polna luna 21. julija ob 20.21 ia sadnji krajec 29. julija ob 13.59,  12. julija. torej okrog prvega    krajca,   bo luna zelo blizu stalnih« Ga mm a v cozvendju Device. Ta nebesni poja v •• bo videl tuđi s prostim oč««om, če bo jasno.
Planeti: M«rkar bo sredi julija na jutra-njera nebu in njegova lega bo ugodna za opatova nje.
Vetera se vidi na jutranjem nebu. Ker «e vedno bolj od dal Ju j^ od zemlje, •« z nianj$im daljnogledom ne vidi. Z večjim daljoogledom se vidi v obliki lune- kmalu po prvem krajcu.
Mars je z-daj blizu solnca in aato »• ne vidi.
Jupiter je v sozvez-dju Bika iu vzhaja po polnoci. 14. julija bo v konjunkciji z Ve-nero.
Sat ura je ćicer niiko nad obzor jeni, ven iiar ee pa Ie dobro vidi. Vzhaja okrog 17 in zahaja  po polnoci.  Z manj&im daljnogledom vidimo tuJi njegov pr?tan in  naj«vetlej*^ga epremljevalca Tita na.
l~raa je v soiveidju Hib in ne nudi v ^plolnem za opazovanj« nič lanimivega.
»ptun je v eozvezdju Leva in k#r je blizu •olnca,  $6 ne vidi.
Mete«r|i: Koncem julija »topi v akcijo malo pomembni roj mefeorjev 1 radiantom v sozvez<dju  Puščice.
Lega zvordnega firmamenta zatetkoui ju-lija ob 23s «r#di julija ob 22 in koncem julija ob 21: Na Mvtrovihodu vthajaU* Peraju* in Andromeda, na vzbodu *toji Pegat, na jugovthodu vrhajata Vodna r in Koćo rog, nad njima so Delfin, Orel in Labod, na jugu tik nad obzorjem je Strelec, nad njim Gad v Zenitu Lira, na jugozapadu sta Bik in Tebtniea, nad njima Herkules, Rrona in Bootes, na zapadu tik nad obaorjem i« Davica dalje proti ševeru L#v\ na severotaptdu •* ti^fi obzorja \relika Medvedira dale* na «tv#nt tik nad obzorjem je pa najavttltjia atalnica ▼ soiveidju Kočija^ CaptlU.
Gramatik je priAO^tvtnal ikutoH svoje drame. Pred ttčt&Ofn je reftecr optiil, dt neki firuranOca Ie ni prišla. Rasburil se it in »airiical: Vrfem jo ven, takoj jo vržem ven!
—  Nikar je rte vrzite ven, — ft J* mirU dramat*.
—  Stj niti lept ni, — je todrnUl rt* Žiser.
—  Sit M(o ie ne imele vreći ne cetto.


Eden, ki je razočaran in išce u »odo v sebi. — Ne »odi te vKh
žemk po entm kopitu!
79
Odkar sem se osamosvoiil, poslu§a:n neiteta priložnostna vprašanja koEarkoli: »Zakaj se ne ženiš? Saj ti bi se lahko, ker imaš .... itd.< Odkrito rečeno, sit sem že vsega tega. Cim bolj neurrma so vprašanja, temboli neumne odgovore daje-n, obenem s pomilovanja vredno gesto za vsakesa \prašalca: »Odpusti jim, kdorkoli, sai   ne   vedo,   kaj   hočejo!«
Pa se je ztodilo neka], kar mi jamči. da zadeva Ie ni tako neumne narave, da bi se Človek ne, smel pomuditi pri njej, četu-di v obiliki anketneca prisocvka. Podaiam do2odiv<ćino   v   kratkih   potezah:
Inel sem prijatelja. Cvrstost značaja, skupno izživljanje nalu je vezalo drug na drujtesa Čutila sva nba veliko notranje zadovoljstvo ob tretiranju rlobokih živ« ljenski:i prohlemov. Dozdevalo ie mi je. ćći se v stvari izživljava na znotrai. Ob rarglabljanju najvažnejših fivl'enskih prohlemov sva ob gotovem času in oko!nostih prestnpala tuđi krog svoje zavest:, on: kroji, ki se komaj čutno preiiva v podza-ve>t. In tako sva postajala drui drugemu medija najinah sugestivnih podzavesti. Skratka, uravnavala sva si najino živliensko nehanje po teh najinih skrivnostnih silah. nekako nevede. kakor samo ob sebi umev-ro. Tako je pač smatrati lepo, idealno, ka-r&kterno in iskreno prijateljstvo, ker ono uravnava dvoje življenj na znotraj !c p:> skupni   dobrinj   dve'n   podzavesti.
In večkrat sva se tako pozlobila tuđi v problem ženitve ter njenih posledic v zlo in dobro.
Nekoč pa sva si. po reSetaniu takesa pro-hle-rta, bil:- ed-na v tem, da se nikoli ne ž e n 1 v a. Zaobijubila sva večno de-viS . . .   ne,   samstvo.
Vazen sklep! Vendar — baziral je na čisti podlagi. Iz najine skupne notranjosti je vznikel, iniel je tedai dvojno podlago, dvojno cvrstost. kar je sugestivno izrve-nelo v  en sam trden sklep.
Ta sklep je izvira] nekako iz skupne duševne dnbrine, čvrstesra ingeniozneca ter vsesploSneca intelekta, energije, naravnih, lepih karaternih svoistev, paralel-nega skupnega Izživljanja, idealnega in iskrene^a prijateljstva, absolutneea dedno neohremenienega zdravja, miru, zadovoljstva itd. Vse razmotrivano na realni bazi in brez primesi toliko opevanih Ijubezen-skih nagibov. Suptilno razglabljano v plus j in  minus . . .
Vem. da hi bilo važno ravno ni tem mestu obrazložiti poraz Tiinusa nad plusom v korist tako dalekosežneica sklepa, toda če bi sa hotel tako. kot sva ga raz-glahljala pred zaključkom midva. bi nastala cela literatura, vendar. dokaj malo slična   oni   anketnih   prispevkov.
Bile so pač lepe ure, katere sva preži-vela v tem in sleđil jim ie nujen, a na'lo-I'Čnciši  sklep.
In poslušajte in strmite — moi prijatelj se it 0 ž e n i 1 . . . Pred kratkim se je NaskrivaJ — bogato in udobno . . .
Pred dnevi sem ga srečal Se vse*a žarečesa od -nlade zakonske sreče. Če-stital sem mu seveda. kakor se spodobi. Ni mi p« dalo -niru. da ga ne oobaranv »Ka! pa on*' — najin sk'ep?
Pa  se  mu   ?e  hipoma  rresnilo  lice.   po-te?n:T me je vstran, v teman kotiček (tam-kai  *c kramlja  kakor v  sanjah) In  -ni  de-iz\:   »Tako   mt   vere.   bratec.   nisem   mogel đrugačc.   Sklep   v   -neni   se   je   poru$i!   ob protiutežnem.«   —   Tn   nadaHeva]   je:   »Veš, frramn   dve   vriti   žensk.   Cna   —   boftte, dru sa   —   siromašne.   Ti   đve   vrstt   p*   %t dtie   zopet   vsaka   za se   v   dve   kategorije. Cna  -■   onin  dobresa   rnafiaja  in  druga — onih   slabejca   znača:a   v   iplošrem.     Tako fniatio  pravzaprav  šriri vrtte.  Zn^no ti  ;e. da sem fe od nekdaj smatral zakon 1« za zidevo  di'Še.  preko  ^rca,  katern  daje  im-pult  Ie  fizičr.emu   nastrojeniu  dveh   ratlič-nih   spolov,   vlikakor  tuđi   v   zakonu,  naj-več   in  najpopolnejše  pa  izven    zakonike mtje;   naravno   v   minus   sklepanju   zakonske  zveze.  Pa  sem  ime!  srečo.    da   mi  fe življenje  nenadno  in  neoričakovano prine*-lo   na   pot   »niji«   p 1 u s<,   ktteregt   je nagradilo  tuđi  i bogastvom.  !n  zru^'o  se je   nekaj  v  Titn!,  kar  bi   se   ne,   če   bi   trA prišla na pot kiterakoli  zastopnica  ostalih treh  kategoril.«  Da,  resnično. tako je  de-!al in Ie mariikaj  je »izsan'tN. dos'eđno pa jft odklanjal vsako drugo rnofnost, tuć\ ono,   »njenegi«   tnačaja   brez   denarja Kondno  je  št  pripomnil,    da   mu  je  stdaj O»a več od vsth drugih, tuđi  več kot jaz, da  se  izitvijata,  kot  midva  nekoč. da  !e 1«PO in da aidrt k njej. Se na svidenje ni uternil reci, kar Itl je ... 1     Vtrjamem  ti.  prijatelj!  Oprosti  mi,  saj te izdajam Iportžumno.   Tuđi oni naj m\ oprosti.    St tem ji ga odtegnil    prvič,    a prtđviđoma poiltdnjič od polovice medene IOCI. Pa  fliC liubosumja,  tai   iva  oba dtdse  fitobrrattijena.  Denar  —  karakUr! Kirakttr   —   dtnar!   Udobnost   —   »rujin plus«    ...  M! . . .   Kako   težko   ie,  če   ie Stovtir  prtPričan 0 tam 4rugtm.  pm mora vtrittl kM ie ffsaica . ..
Utegnil bi \m*ti wav, prijatelj moi. nekdanji! In ;az?! Zakaj se ne Ženim? Oprost: mi »Kdorkolic saj nt vtm. kaj hočem . . V meni je Ie vedno oni mistift-n   sklep . . .
Vendar: — Uravnal si bom svoj horoskop sam, kakor bodo ukazale spro&Čent konstelacije  —  moje   podzavesti.
80
Bilo je odgovorov polnih idealizma. Sin1, realnh a tuđi do skrainosti blaziranih.
Lepo Število moskih grmi proti pudru :n Šminki, kakor da je to slavni zapreka dobrt-mu zakonu. Znano e, da se Hrvatice mno* co bo!j šminkaj0, da pa bi bile zato s1a-be ttnt. ne drži. Je to pač kozmetično sredsno. kakor vsako drugo, ki mi lictr ne ugaja "n katero zavračam kot nepotrebno.
Toda kakšna miljenja danes vladajo pr: enem de!u molkih?! Ni tako redka fraza »Ženo si moral vzgoiiti!« Bože, bože! Koliko pedagoškega daru čuti* v seb:! Ali $i re* tako naiven, pa misliš1, da boš nevzgojeno žensko glavo zares vzgo-jil. ali pa res vzgojeno preparira! po tvo-iim kopitu? Ali mislit pod v«£0io dresti-ro, -norda ćelo % pasjim b-čem? So to 4e čisto   azijatski   nazori!
Marsikateri »veliki duh<, katerega žena 2a! v svoji ''fiferiornosti »ne razume«. !e na^el rloboko rarumevanie ori natakarici in ie Se dares ilče in najde pri — ulični. Tak mo^ki v očeh mnogih žensk niti ne najde obsodbe, ker je mnogoženit\o mo-ža njegova karakteristika 'n n;erov privilegij.
Danainji zakoni so ntsrečni. pratite? Res je! A zakaj? Po 2 do 7 let sta včasih zakonska kandidata vodila intimno po-zranst\o. prtdno sta se ^zela. Danes iivi-mo v naglem tempu, ni časa! Mesec, dva, poznanstva zadostuje za poroko. Sai ftt izbijejo   nesoglasja   —   evo   ločitve
Imam   namen   oženiti   se,   kdal.   ie   nt \ em,  toda   kadar   se  bom.  vem.  da  ne  bo nesrečno,   ker   smatram   zakm   ored\sem kot   zvezo   dveh   sorodnih   dul.   Drugična z\eza  pa    c  obsojena  Ie  na  traianje  dol«   t zine ene sezone,  kakor to vidimo v tival- ^ skem   carstvu.   K   pravemu   zakonu   ie  spada:   prostovol.no   samozataievanje.  enakost brez  privilegijev.
Zakaj se ie nisem oženi? Mlad sem še a svet >e t^ko velik in lep. Moram st Ka nagledati. Ne imeite me za fanatičnega zagovornika Ženskega spola, ako tušem kritiriral ženskega ivera na promenad' ;n po kavarnah. Storili so to fe drugi in celo greš'li.  s terr   da   so  ^eneralizira!!^
V. B.
OTftOiKI
K
nafc«mfkl
Afera franeoskega tiska
Glasio franeosk1 h rujai.ito\ »Actio* Pranca'isc* je ?e nred meseci pr.občild s€fkiici>onilro vest, da >• prmtl »Temips' eta l^^ r>ol milijona franfcov od sov,etske vla4e, da bi jK>dpiral njt-no iotere&€. Z&aj priobČmje omiljeni list ie dru«« dokumetnte. o katerih r>n-v . da so of'C'jefn;. Z ncitrr: ^uSa doka-ziti v večjem merilu r><><iatuTX)va.iv« fra^voiie«a tiska n r»oro^evaltk» !wruJfce.
Prvi dokuimcnt z leta I9J0 se tič« pogoćbe. ki srta )o bije tklcnila na mt-rovnfl kocrferetrci bokftrsika delegati >toflov in Danev 1 zastorjn.kofn »TeMTBprsa* Roe^som kot pooNi*čencefn 12 \e4.kh par §k,h Lstav :n agentur. Med te-mi listi se Imenuje>o ^Temr*«, »Petit Pari*i«n«. »Matin«. »Edvo d« Par;s% »Petit Journil« ter afen.turi »fcifonmation« in »Padio«. Imema ottt->h listov. ki so se baje pozntie pobolš-šaH, ni*o navedena. Z do4ično pogodbo so se frtocoski list haje zavezah eno leto r>cwfc>irati holftr<ike yrt\ew\fa na ra2Xia o-zernltja m na Lzhod na fzej-s!ko m«r1e. To kimpanjo ie Mčeln ili-iik> rojaftttov v vvtii 1 namirivano rafffcacijn m»dwive«n;Bki!i Mg&v. v katerih vtđ\jo roiaK«ti ra*uJtnjt bodo* Siti francoakfi poko>le«f. Li*t fjbeta Ie drufa odkritia. »T«np»« na obAottiKa U ni r^aciral
Siru 4
»SEORENSK!   N ARO D«, *e 1. juJija 1929.
Mcv    14n
etugvsf JHanofiei                                   71
SVa valoviti strasti
cRoman
—  Norec je, kdor ne zahteva te naj-večje dobrine, — je dejal Felix in se za-ffledal v vitko debardeurovo postavo.
— Dobro, prihodnji ples je torej tvoj, — je odgovori] debardeur in podal Fe-llxu roko.    Očividno mu je bolj ugajal plesalec, nego rnračen pierrot.
—  Za vso maškarado? — je vprašal Felix navdušeno.
—  Preveč zahtevaš. Toda dovoli mi najprej, da se prepričam,    kako   plešes frangaise.
Pierrot in debardeur sta se zasukala po parketu.
Armand je ostal sam in se vedno je bil globoko zamišljen. Tako je stal do konca frangaise.
Potem je kmalu našel svojega bratranca, ki je navdušeno pihal komornici na srce. Oba sta bila demaskirana.
Na francoski maškeradi tuđi ženske ne nosijo dolgo mask.
—  Povedati vam moram, da me je vaš bratrance očarah — je zašepetala Colleta Armandu na uho.
Felixu ni bilo treba omcnjati svojega navdušenja. Odsevalo mu je iz oči, z vsega obraza.
Sicer je bil pa res zavidanja vreden. Vodil je pod roko ne samo najokusnejši kostum. marveč tuđi najlepšega dekleta fia maškaradi.
—  Kaj že veste, da je moj bratra-nec? — je vprašal Armand Colleto.
—  Ah, vem še več, — je odgovorila komornica. — Ubogi dečko še nima ljubice, *čeprav je že tri dni v Parizu. A to je vaša krivda, Armand.
— Kako to?
— Spremljate ga povsod s strogostjo mentorja, samemu ne dovolite nobenega koraka. Najraje bi izpremenili v starca mladeniča, ki ima vse lastnosti junaka.
—  Junaka! Moj bratranec da je junak? — je vprašal Armand smeje.
—    Seveda, saj ima že dva dvoboja na vesti, — je odgovorila Colletta.
—   Enega s pištolo,    drugega pa  s sabljo, — je pripomnil Felix razposajeno.
—  Toda poglejta one smešne figure, ho-ho!
— Kje se moraš srečati s svojima na-sprotnikoma? — je vprašal Armand bra-tranca.
—    Z obema v Boulognskem gozdu jutri dopoldne, z enim ob devetih, z drugim pa ob desetih, — je odgovoril Felix.
—  Mislim, da bo ravno prav in da se bom moral potruditi, da odpravim prve-ga v eni uri. Toda preden odidem tja, me moraš malo poučiti, kako se vihti sablja in drži pištola. Tuđi nekaj nasvetov glede dvoboja mi boš moral dati...   Dra-žestna Colletta, kaj bo zdaj, mazurka ali
»mpolka ?
I     — Moj prvi nasvet je, da mi čim prej Aokažeš svoja nasprotnika,    kajti    kot
tvoj sekundant moram z njima urediti vse formalnosti dvoboja, s katerim se po pravici rečeno ne kaže šaliti.
— Šampanjca! Najprej šampanjca na mizo! — je vzkliknil Felix. — Colletta, ti in jaz, mi trije... šampanjca!
—  Ah, tamle stoji eden njegovih na-sprotnikov, — je dejala Colleta in pokazala na demaskiranega pierrota, stojećega blizu njih.    Okrog visoke čepiće je ime! trobojnico.
—  Ta! — je vzkliknil Armand.   — Tega poznam. Počakajta trenutek, da se pomenim z njim.
Armand je stopil k pierrotu.
—  Monsieur Eugene, — je dejal,   — baje ste bili pozvani na dvoboj.
—  Da, hvala bogu,  —   je odgovoril pierrot. — Očividno prihajate, da pre-vzamete vlogo mojega sekundanta.   Če ste zadovoljni...
—  Kdaj se hočeta spoprijeti?
—  Ob devetih. Doslej mi nebo še ni naklonilo take zabave.
— Toda to pot se morate zabavi odreci, — je dejal Armand.
—   Morbleau! Preveč zahtevate od svojega prijatelja, monsieur Armand.
—  Vaš nasprotnik je moj bratranec.
—  Torej mož pogumnega srca in že-leznih pesti, če je vaše krvi. Tem bolje, Mislite,  da  boste  s tem pogasili mojo žejo, pa ste jo še bolj razvneli.
—  Saj dobro veste, da vas zelo spo-štujem. — je nadaljeval Armand.
—  Kakor jaz vas, — je odgovoril Eugene.
—  Življenje bi dal za vas. če bi bilo treba.
— Tuđi jaz. Ne razumem pa...
—    Toda kljub vsemu prijateljstvu sem primoran  dvobojevati se  z vami, monsieur Eugene.
—  Z menoj! — je vzkliknil Eugene presenećeno.
—  Da, jutri ob osmih zjutraj.
—  Toda zakaj? Zakaj?
—     Da ne  boste  mogli  ob devetih usmrtiti mojega bratranca.
—  Toda to je naravnost blazno ...
—  Ze mogoče  Nedvomno je pa ne-obhodno potrebno. Moj bratranec je pri-spel z mcnoj iz Lyona, kjer ima roditelje. Obljubil sem jrm, da bom pazil na  nij-hovega  sina, dokler bo v Parizu.    Ne morem ga torej poslati domov kot truplo. Sicer bo pa dvoboj med vama dokaj neenak.   Vi ste mojster   v  vseh vrstah orožja, on pa še nikoli ni notegni! meča iz nožnic.
—  Oprostite, toda ne gre mi v glavo, kako more biti to povod za dvoboj med nama.
— Povodov ne manjka. To prepustite meni. Ga že najdem.
— Kako neki?
— S tem, da vas takoj tu razžalim.
—  Razžaliti mene?   Kako neki. vas vprašam ponovno.
— Primoran bom stopiti vam na nogo ali primazati vam zaušnico. Od vas je odvisno, kar vam bolj ugaja.
—  Fi done, dragi prijatelj!    Možje, kakor midva, se morajo spoprijeti samo
i z mečem ali pištolo, nikaki: pa ne s pest-mi. Zato mi ne kaže druflega, nego odreci se jutrišnji zabavi, 'leda, sacrediu, saj me je vaš bratranec trn pozval na dvoboj.                            T
— Lahko je zadovoljeni ia je vas samo pozval, ne da bi se seaanil z vašim orožjem.                           j
— V splošnem je pa bil «rok bedast, — se je tolažil Eugene.       E
— Zdaj je treba samo šeispregovoriti pomirljivo besedo z lepim ibardeurom, katerega šalo ste napačno rfcumeli. Moj bratranec je bil spretnejši ifcna maškaradi je sijajno zmagal.         I
Naš junak je odvedel prfttelja k Fe-Iixu in debardeuru. Predstavi fu je mon-sieuru Eugenu. mlađemu štulentu, ki se je bil že proslavi! s svojimi fcznjevitimi pesmami, posvečenimi svoboliin repub-' liki.                                      T
I Kmalu je Felix preklical ppziv in po-vabil svojega protivnika na isico šampanjca namesto na junaški rnfcian.
— Kje je pa oni drugi? —je vprašal Fe<Hx Coletto.                        j
Komornica se je ozrla po f\orani in njen pogled se je ustavil na opaski postavi, stdječi sredi dvorane iped mno-žico drugih mask.                   \
— Tamle je. — je dejala Ciietta. — Ta nesramnež!  Pomislite, hotel mi je strgati masko in bil bi mi jo, 4a ni po-segel vmes vaš bratranec. Tako sta se sporekla in rx>sledica je bila, & je pozval vašega bratranca na dvoboj.
—  Ah tako, on za je pozvai... Ali mislite onega s tigrovo gtlavo?
—   Da. Pa   recite,  če   ni  ta maska ostudna.
—  Oni z medeninastim rogom v ro-ki?
—  Poskusim ukrotiti tega tigra, — je dejal Arm-and. — Stopite ta čas v re-stavracijo. takoj pridem za vami.
—  Da, da, k šampanjcu! — je vzkliknil Fel;x,   pripravljen   spraviti očetov denar v promet.
Armami je znova zapusti] svojo družbo in se približal orjaku, okrog kate-rega so se vrtele masflee in se norčeva-le iz njega. On se pa ni zmenil za nje.
Onakav kostum, pogrledan od blizu, je kazal zelo malo okusa in harmonije. Bil je preračirnan bolj na to, da bi od-bi.ial, nego da bi privlačil.
Glavo je pokrivala nekaka čela<ia iz tigrove giave, vse razjedene od molov. Menda je visela nad trgovino kakega krznarja. Ostali del telesa >e bil zavit v oguljeno volejo kožo, ki je imela spadaj našito dnugo kožuhovino, tako da je segaia do nog, obu tih v klobučevina-ste šlkornj-e.
Sicratka, vsa posrtava Je napravila na Armanda neprijeten vtis in zato se je zgrozil pri misli na svojega bratranca, ki bi se morat s<poprijeti s takim na-sprotni'kom. Prav nič ga ni mjkalo nagovoriti tega divjaka. Toda sila kola lomi.
V Franciji se s pozi-vom na dvoboj ne igrajo. Straho-petnost je pri Frar>co-
Tudi v Evropi cvie trgovina z dekleti
Izjava šeia berlinricdkrimfcalii te tufeem,ki vas ob
Na vprašande, ali cvete idi v t pi trgovima z dekleti, odige arja; , rodajni cim-telji navadno ne ativn^ berlirosike kriminalne po4ici. Ems ge'Jbrecht je pa v pogovon z nov izuavi1!, da kulturne evropsl ? drž:* tem pogledu ne prihajajo \fpoš:e| se pa trgovina z dekleti zho usj razvija v juin>ih evropski držVah, rx>sebno v Grčiji in v Turčil. Nekfcere južno evropske države Se cio n:*|ho-tele pridružiti mednarodn'! konv icij; •z leta 1910, s katero so sk ev:*- »sske države zavezale pobijati simo::: tr-govi-no z dekleti. V mnogih sreJ- iem-skih pristaniščih Imajo agenti dob- organizirane ekspoziture, iz kateripo-šiljajo evropska dekleta v južne fceri-ŠJke republike in v orijentalne J«ele.
Ena pot. po kateri pošiljajo atenti zaanorskih barov in javnih \v š ^T'op-ska dekleta v strašmo sužciiist\Y.ivo-di preko Getiove. V Geno\ i se zifrajo večinoma židovska dckleta iz P pke, ki se napoti.io za srečo deloma rafpri-govarjanje brezvestnih agentov. |elo-ma pa na pritisk svo?h roditeljev Fr-o-mašni poljski židje naravnost sili. »tvoje hčerke, da se činiprej osamos\ol» in odpotujejo v šimi  s\et s trebu-rort za
e policije — Dekleta, ne zaupaj-ctajo zlate gradove
kruho-ni. halijanska policija pazi sicer zelo strego na trgovce z dekleti. toda pozosto se pripeti. da se žrtve same nocejo vrniti k svojcem, ker so trdno orepričane. da jih caka v tujni sreča.
Pos?!avje zase je v tem pog^ed'U orijeDt. Javne h'še v Carzradu so r>ol-ne rnJadih grškh deklet. ki so :;h ro-d:te*fi v bedi ali pa iz pohlepa po denar* ju v pravem pomenu besede prodali azentom. Te nesrečne /rt\e v javnih hišah navadno krnialu telesno in duševno iropade'o. kait lastn;ki iih b-ez-o-hzirno izkoriščaio. V \isoko kultum'h evropski« državah trgovina z de*kleti sicer ne cvete. vemdar pa mora.šo b:ti mlada deVeta zelo pre\ id'na, posermo če se iim nudi dobra sJužba v tuiiTii. Po-se-bno jpleda^kiim igralkam. pevka-m in plesalkam bi nujno priporočali, da se irafopinirajo pr policiji ali pri stro»kovnl organ^aci.ti, r>r»d"no spreim-ejo angažma v tujini. Trsove" z dekleti so zelo pre-mete-ni in se radiskrvajo pod firmo za-s-topnikov raznih Vutomih ustanov, da lahku neinoteno o>ra\iiajo svo-j gnusni pose!. Zato morao biti dekleta zelo previdtna. če nalete ia tujca, ki iim obe-ta v tujini zflate gradue, kajti vel ka je \ crjernost, da gre za rgovca z dekleti.
Strahovita eksplozija
V  četrtek zjutraj je nastala v toiar-* ni kavčuga v Bratislavi strahov::a  :krs-plozija,   ki   je   zahtevala   11   Člrve tkih žrtev.  Eks-plodiral   je   kotel,   napoljen z srumijem in bemzolom. Posledice  eksplozije so bile strašne. Po prvih vesteh je obležalo 7 delavk  takoj mrtvih  14 pa težko ranjenih.
V   oddeUku,  kjer je   nastala  ek> )to-zija,  je   delalo   pod   nadzorstvom   : K>j-stra 21  delavk. Od verrtila, skozi k te-rega uhaja para, je šinila v kotel     ira in   tako  je nastala eksplozija. Na    raj nesreće je takoj prispela rešilna Pn .ta-ja s policijo in gasilci. Težlko ranene delavke so prepeljali v bolmico, kje-so iim nudili prvo pomoč. Štiri delavke so ktmahi    podlegle    strašmim    opeklinom. Med njim i sta dve deklici v starosti 15 let. Trup-la ponesreČenih delavk so bila popolno>ma ozgana.    Ko je  ekaplodiral kotel, je briz^rni'l benzol na vse strani in nesrečne  delavke so se v hipu iz-prememle v žive baklje.
Skoda se ceni v tovanni sami n*j «n milijoTi Kč, je pa še večja, kajti požar je zajel deloma tudi sosedno rovarno parketov. kjer je povzročil za pol mi-]i*jona škode. Katastrofa bi bila še vcČ-ja, če bi bila tovar na v polneni o>bra-tu. Običa>no je bilo zaposlenih V|tovar-ni nad 70 delavk. Strahovita nesreća je vzbudila v Bratislavi s-r>lošfio sočut-ie  z nesrečnimi delavkami.
Promocija kralja Fuada
\' četrtek opoldne je bil egi'ptski kralj Fuad v veliki dvor^j Karlove univerze v Pragi proinoviriji za čast-ncga doktorja filozofije. Svečanosti so se udeležili profesorji in docenti vseh fakultet, zastopniki drugih visokih šol in vlade. Krali Fuad je prispel na uni-ver7o v spremstvu prezidetita Masa-ryka. Pozdrav;.] ga je rektor :>rof. Sla-vik in mu predstavi! dekane vseh fakultet. Po oficijelnim sprejemu je odšel krali s svoj-'m spremstvom \* veliko divorano, kjer se je vršila svečana promocija.
Dekan filozof, fakultete prof. Poust-ka je kralju s.poročil. da je profesorski zbor sklenil podeliti mu častni doktorat v znak priznamja za zasluge na znanstven em polju. Promotor, znani egiptolog prof. dr. Hrozny, je izrocil kralju di^omo. Kralj se je v fra ne o-skem jeziku zahvalil za visoko čast in \ izja-vil. da bo tudi v bodoče skrbel zi čim tesneiše stike z evropskimi uni-verzaaii.
Popofcfrie j« kralj raaui posetil sta-rpmestni magistrat, kjer ga >e pozdra-vil primator dr. Baxa in mu predoč'l zgodoviriisko sliko Prage. Kralj je da-roval za praške občinske ubužee 100 ti&oč Kč. V so-boto ziutrai se je Fuad poslovil od Prage in se o-dpciial v Plžen.
KLAVIRJI
Predno ku.j>ite klavir, ojflejte si mo]o jalogo prvovTStnib klavirjev. Prodaja najoencj« hi aa naimanjše obroke. Izposojevalnicaf WARB1NEK. Ljubljana, Gregorčlčeva B. v bKžini Gfasbtne matice.
6RIT2NER. AOLER in KAVSEK
Si
»ivaim stro ter   4oiesa
najboljša v  ma terliaiu. Lepe opreme, ugodn plačilm    pogoj Istotam svicarsk ptetUnt   stro MOUBIEO edino  pri
Josip Petelinc, Uublian«
Hotel Pension „Primordla"
zakupnik: W, Bflhm
Morsko kopališče in klimatsko o revališče. — Pension 60—70 Din PODGOBA • DALHACIJA
ftazpis
mizarskih del notranje oprave no-vega šolskega poslopja v Zg. aiiki.
Nacrti in vse potrebne informacije se dobe pri stavbnem vodstvu od 2. julija 1.1. dalje v novi soli v Zg, Šiški.
Pravilno kolkovane ponudbe z vadijem je vlagati do vštetega 8. julija 1929 v obč. pisarni v Zg, Šiški
Krajevni ioleki odbor v Zg. aitki.
y4<MMMtMMMtlll1tfftttTttTTTT*"*»"""t-tttTfttttttttll
KDOR 0G1 AšUJE, TA N^p^FOUJE!
Edioa §loten§ka
teđenska
r ovi ja     •
ki daje na loto dsv« knjigi, \-«ako po v«^ kot 700 strajii ilustrirane-^a štiva najrazno-vrstnejše vse->ine, priČenja
6 knjigo
u vabi ob začetku šeste kulise vse ooe ukaieljne Slovence, ki še nišo naročenj naol, da prlsM4|o v kroc nlecovih tisodetflt f»ročnikov, kajd čin vBia bo naldada, ten bol^i
m ceoeMi bo 6asop*s.
Prihodnja Stevflka «Žhrlj«ii« fai srela«
bo  vsebovala med  dragim:  Izvor življenja. —  Fantastični oblaki prihodnjostL — VoUH človek. — Za slonom. — Pazit* na ušesa! —
Govoreći tUmi.
N*r*emlM* |e meuatea:
Za 40 Din nad 708 strarf po* učiieca In tabavneca ithra j^p^r
NafočDina se lahko pfttčnie Mi čotrtlctoo   20 Din   as 8 Din.
Uprava
Ia aredatitT«:
^Življenja In sveto6
I4m»lia*», Kamfl|«Ta mliea 5
>a4falt oglasi*
Vsaka bcaeđa SO W**.   Plaća «c lahko  tuđi w uumkah.
Za odgovor znamkol • Na  vproianja   brex   znamkm   nm
■■■■   odeovarjamo- -  Kajmani** ogln* Ol» S—^ —v
Krasno stanovanje
obs-toječ-e iz 2 sob, kuhinje, vodovod, elektrika in vs« pnknklune, se s 1. a-vsrustom odda v najem. Levćeva   ul.   8   pri   Rožni   dolini.
1406
Veliko gostilno
in mesarijo
ledenico, veliko ga^p&dar&k« ?o-slopje, pri fami c<rkrr!, na državni ce«i blizu Maribora. okolica IO vas-i, na promeinem in ii*du-&tr:j&kem okraiu, radi visoke starosti posestnika %Te<Ino p-r<xlaTii. Pojasnila daje I. Pfeifer st^ Hoie twi   Mariboru.                              1403
Vajenca
poite-B«» :n krepkefi spr«ime pod uso-dnimi pognji pama pekar-na    Jos.   Lavtiiar.   Krafi>aka   »ora.
1402
Stanovanje
2—3 sob. kurinniie $ prh.kl-inanri lelvm v Kraaju ah najbližji okolici Kranja. Vzarocm tudi ćelo hiio v naj«fn za takoj ali za avruit. Cf-rtj-enc pon'jdb« na M. OMenivan. m.e?«ar   v  Krart'j,  Glavrui   trj      14^4
■ »«»>..................MIM<
L Mikuš
UUftUANA   Mes*n     '*  15
pripoic-c<3 svojo zaiogo Ježnikov in solnćnikov ter   sprehaialnin   palic.
Popravila se lzvrfcujejo — točno in solidno —
OMiAA  LjvbJj&u
Umrla   nam   je   naia   srfno   ljubljena   šo-
pi-o^a, mamica, bčerka ia *«*tra, ffo«pa
■*.  -..  «   -
Zinka Žigon, roj. Cigo j
»•pr*ga star^Mae »•<liW'*  ▼ Litiji
dne 1. julija t 1. po kratkem, mučaem trpljenju, previđana s tolažili ftete vere.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 2. julija 1929, ob 4. uri popoldue Lipred mrtvaike   veže »plošne  bolnice  na   pokopa lišće k Sv. Križu.
Utijft-LjtfcljftBA, dne  1. julija 1929.
Alojiij 2ig«B, »opro«.    Mileaa, trti,   ^^* 2ark«, otroci, ii ▼$■ ••uli Mr^aiki
Urejuje: Jv«ip Z^maHt — Za tNmfao HilrMiiOS ftm to#, — Za «***• te hMiiifl dal liata; Oum Ckdato«. — Vat » fjn»i^iB4
ne