Poštnin a plačana v gotovini Studijska knjižni.ca HGVO MESTO NI VESTNIK tAJA NOVO MESTO w m mestu, dne 31. avgusta 1960 Štev. 16 VSEBINA OBČINSKI LJUDSKI ODBORI: Odlok o družbenem planu občine Brežice za leto 1960. Na podlagi določila 1. odstavka 4. člena zakona ?. občinskih in okrajnih ljudskih odborih (Uradni is* FLRJ št. 52-644/57) in 3. točke 26. člena statuta °bčine Brežice je občinski ljudski odbor Brežice na Sv°ji seji dne 25. aprila 1960 sprejel ODLOK 0 družbenem planu občine Brežice za leto 1960 Prvi del SMERNICE ZA RAZVOJ V LETU 1960 I. poglavje Osnovne smernice in naloge Na osnovi dosedanjih rezultatov in gospodarske- gibanja v občini se pričakuje nadaljnji porast sPlošne gospodarske aktivnosti, zato je treba za-|^di čim uspešnejšega gospodarskega razvoja v letu 60 posvetiti pozornost predvsem naslednjim os-°vnim nalogam: 1- Nenehno skrbeti za intenziven razvoj indu-triJe, kmetijstva in obrti. V ta namen je potrebno Povzeti vse mere, da se bo stopnja koriščenja ^stoječih proizvodnih zmogljivosti dvignila, za do-r^ditev objektov, ki so v gradnji in vlagati raz-°loiljiva sredstva tam, kjer se bo vložena inve-cija najpreje povrnila. 2. Doseči vse večjo delovno storilnost na vseh sPodarskih področjih, ki je osnova za razvoj go-jPodarstva, za izboljšanje ravni prebivalstva. Iz-• ‘Jšati organizacijo dela, skrbeti da bo porast pro-I °dnje dosežen s čim manjšim naraščanjem 'e-^ vjte sile, V ta namen je treba zaposlenemu kadru h;biti posdbno pozornost pri strokovnem izpopoJ-)6vanju. je V zvezi s povečanjem delovne storilnosti, ki *je°Sn°Va za 60SP°darski razvoj in izboljšanje živalske ravni prebivalstva je potrebno, da si go-l darske organizacije zagotovijo potreben stroji Vni kader s štipendiranjem v čim večjem številu. (■ Jebn° pozornost je treba posvečati razdeljevanju 8 ,te8a dohodka znotraj gospodarskih organizacij in erP zagotoviti kar najbolj vzpodbudno nagraje-It" po učinku pri delu, kakor tudi sredstva za a°v nadaljnji gospodarski razvoj 4. Osebni dohodki se morajo vezati na dosežene uspehe pri povečanju delovne storilnosti posameznikov ali celotnega kolektiva. Zato mora tudi večanje osebne potrošnje biti odvisno od razvoja proizvodnje. Da se zagotovi naraščanje osebne potrošnje, je treba pospešiti razvoj storitvenih obratov in raznih servisov. V letu 1960 je treba povečati vlaganja za razvoj družbenega standarda, z gradnjo stanovanj zlasti v centru občine. 5. Investicijska vlaganja je treba usmerjati predvsem v tiste objekte, ki bodo zagotovili čim hitrejši in koristnejši prispevek k nadaljnjemu razvoju našega gospodarstva. Zlasti je treba dokončati začete gospodarske in negospodarske objekte in tako čim preje usposobiti nove zmogljivosti za njihov namen. 6. Da bi zagotovili čim smotrnejše izkoriščanje investicijskih sredstev gospodarskih organizacij je nujno združevati njihova razpoložljiva sredstva za gospodarske in negospodarske investicije. 7. S povečanjem proizvodnje in delovne storilnosti ter sprememb o delitvi dohodka gospodarskih organizacij se povečuje tudi čisti dohodek, s katerim prosto razpolagajo gospodarske organizacije, istočasno pa se sproščajo pogoji za uporabo amortizacijskih sredstev. S tem se razširja materialna osnova delavskega upravljanja in izboljšujejo pogoji za razvoj gospodarstva in komunalnega sistema. II. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek 1. V skladu z razvojem gospodarstva v letu 1960 se predvideva naslednje povečanje družbenega bruto produkta in narodnega dohodka: 1958 1959 1960 v 000 din 1959 1960 1958 1959 Družbeni bruto proizvod Narodni dohodek 4,479.055 4,124.243 4,635.446 92,1 112,4 1,733.210 1,782.167 2,117.956 102,8 118,8 2. Porast gospodarske aktivnosti po posameznih gospodarskih panogah izražen v vrednosti družbenega bruto proizvoda se predvideva v naslednjih zneskih: 1958 1959 1960 Industrija 349.799 444.784 487.695 Gozdarstvo 330.018 365.203 493.410 Kmetijstvo 2,454.759 1,991.079 2,142.879 Promet 422.283 480.273 485.000 Trgovina 321.873 276.065 316.062 Gostinstvo 188.923 150.769 179.360 Obrt 350.159 359.120 384.040 Gradbeništvo 61.241 56.950 147.000 v 000 din Indeksi 1959 1960 1958 1959 127,2 109,6 110.6 135,1 81,1 107,6 113.7 101,0 85.8 114,5 79.8 118,9 102,6 106,9 92.9 258,1 4,479.055 4,124.243 4,635.446 92,1 112,4 3. S predvidenim povečanjem družbenega bruto produkta se bo gibal tudi narodni dohodek in sicer, to gibanje po posameznih gospodarskih panogah je naslednje: 1958 Industrija 151.804 Gozdarstvo 135.998 Kmetijstvo 947.463 Promet 124.456 Trgovina 161.120 Gostinstvo 53.063 Obrt 138.092 Gradbeništ. 21.214 1,733.210 1,782.167 2,117.956 102,7 118,8 Največji porast družbenega bruto produkta in narodnega dohodka se predvideva v gospodarstvu, kmetijstvu, prometu in trgovini. Narodni dohodek na prebivalca naj bi se povečal v letu 1960 v primerjavi z letom 1959 za 16 %. Povečanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka temelji na doslednem in boljšem izkoriščanju obstoječih proizvodnih kapacitet ter vseh ostalih možnosti, ki vplivajo na pospešen razvoj gospodarskih organizacij. v 000 din tekoče cene Indeksi 1959 1960 1959 1960 1958 1959 179.603 206.115 118,3 144,7 176.339 232.220 129,6 131,7 918.014 1,033.088 96,9 112,5 144.181 170.602 115,8 118,3 194.794 227.119 120,9 116,6 44.174 55.091 83,2 124,7 101.337 158.082 73,4 155,9 23.725 35.639 111,8 150,2 III. poglavje Izkoriščanje proizvodnih in storitvenih zmogljivosti Izkoriščanje proizvodnih in storitvenih zmogljivosti predstavlja v družbenem planu za leto 1960 glavni faktor za dosego predvidene proizvodnje. To naj ne bo naloga samo gospodarskih organizacij, temveč tudi ostalih družbenih činiteljev. Pri tem je treba upoštevati naslednje: — izkoriščati vse razpoložljive stroje, kar je največ mogoče, bodisi to v redni proizvodnji ali pa z uvedbo proizvodnje novih artiklov; — analizirati uvedbo novih izmen v proizvodnji, pri tem upoštevati dopolnitev opreme; — v obrtništvu preiti na povezovanje proste zmogljivosti z drugimi proizvodnimi obrati; — v kmetijstvu vztrajno nadaljevati z razšir-janjem zadružne kooperacije z zasebnim, sektorjem kmetijstva, ker na ta način bo možno doseči zviša-nje izkoriščenosti zmogljivosti v individualni kmetijski proizvodnji. IV. poglavje Investicije 1. Razpoložljiva investicijska sredstva se bodo v letu 1960 uporabila za dovršitev že začetih objektov ter takih objektov, ki bodo vplivali na iz' boljšanje življenjske ravni. Prav tako je treba nadaljevati z gradnjo objektov družbenega standarda, predvsem stanovanji bolnice in drugih komunalnih naprav. 2. V družbenem sektorju gospodarstva se pred' videvajo naslednja investicijska vlaganja v osnovna sredstva: v 000 di» 1959 1960 Indeks Gospodarske investicije 261.463 316.182 120,9 Negospodarske investicije 102.168 258.096 252,6 Od tega se predvidevajo združena sredstva š° spodarskih organizacij Q — za gospodarske investicije — za .investicije družbenega standarda 16.3 Zaradi povečanja obveznosti posameznih gosp^* darskih organizacij z odplačevanjem posojil v le 1960 ni mogoče predvidevati združevanje. večjih sredstev 3. Razpoložljiva sredstva občinskega inves ticij' 29.192 skega sklada znašajo v letu 1960 in bodo uporabljena v sledeče namene: — za obratna sredstva — za osnovna sredstva Navedeni znsek za osnovna sredstva bo UP .j rabljen predvsem za udeležbo pri najetju PoS° iz zveznih ali republiških sredstev in sicer: . — za industrijo do 15>9£ — za kmetijstvo do 19> .,/ — za trgovino in gostinstvo — za obrt do ■ g 4. Razpoložljiva sredstva občinskega kredit1] ^ sklada za zidanje stanovanjskih hiš bodo znžu3na-letu 1960 78.319 din ter se bodo uporabila za slednje namene: „ c L — za dograditev šol ^ «'0 — za gradnjo stanovanj a 5. Predvideva se, da bodo investicijska srdepo posameznih gospodarskih panogah in ostal1 * javnostih vložena v naslednje namene, upošt°v pri tem vse vire sredstev: 7.298 21.894 do * a) Industrija: ^ — za nadaljevanje rekonstrukcije in op1^111 »Opekarni« Brežice — za novogradnjo Pletilnice v Dobovi — za dograditev objekta na žagi pri »TOVAR-Nl POHIŠTVA« Brežice. — za ureditev internata vajeniške šole v Brežicah. b) Kmetijstvo: — nabava kombajnov in traktorjev — za dograditev skladišča za umetna gnojila KPPZ Brežice — za obnovo vinogradov in sadovnjakov — za gradnjo hleva kapacitete 200 glav pri KPPZ Brežice za gradnjo skladišča v Dobovi in ostalo oprejo pri KZ. c) Gozdarstvo: — za topolove plantažne nasade v Vrbini — za nadaljevanje izgradnje gozdnih cest. d) Promet: — za nabavo dveh novih kamionov in avtobusa. c) Trgovina: ■— za gradnjo bencinske črpalke z restavracijo 113 Čatežu — za ureditev dveh trgovskih lokalov v mestu Brežice. k) Zdravstvo: — za dograditev in opremo »Zdravstvene postaje* Bizeljsko — za razširitev in adaptacijo bolnice v Brežicah — za ureditev in opremo zdravstvenih postaj v Dobovi in Cerkljah. Da bodo naloge investicijske gradnje v letu 1960 dejansko izvršene je potrebno naslednje: — da občinski ljudski odbor skupno z gospodarskimi organizacijami izvrši vse potrebne analize v zvezi z razvojem gospodarstva v občini in na osnovi teh pripravi potrebne elaborate; — da občinski ljudski odbor skupno z delavskimi sveti podjetij v skladi gospodarske in negospodarske investicije ter združena sredstva za naložbe določene s tem družbenim planom; — da se pod vzame čim večje varčevanje z investicijskimi sredstvi. Z ozirom na razmeroma nizka sredstva investicijskega sklada občine in velike potrebe po investicijah, je nujno pristopiti k združevanju sredstev gospodarskih organizacij in s tem doseči planirani nivo investicijskih del. 0 Gostinstvo in turizem: — za ureditev tujskih sob pri »Gostišču Mokrice« — za pripravljalna dela v zvezi z izgradnjo “Cateških toplic« 1— za ureditev kopališča na Krki za opremo gostinskih obratov. K) Obrt: , — za ureditev posameznih prostorov Obrtno koškega podjetja v Dobovi in »Kovina« Bizeljsko — za nabavo strojne opreme v podjetju »Agro-S. '— za nadaljevanje elektrifikacije področja Pe-lce> Pišece, Hrastje in Bušeča vas. j) Šolstvo: '— za dograditev šol Bojsno in Mrzlava vas * za pripravljalna dela v zvezi gradnje šole na Dolini V. poglavje Zaposlenost in delovna storilnost Predvideni razvoj gospodarstva v letu 1960 predvideva povečanje zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva od 1.851 v letu 1959 na 2.096 v letu 1960, to je za 245 ali 13 %. Z razvojem gospodarstva v preteklih letih je naraščalo tudi število zaposlenih, kar je dokaz še neizčrpanih virov za povečanje delovne storilnosti. Zato je nujno omejevati naraščanje števila zaposlenih ter s tem zagotoviti čim večji porast delovne storilnosti. Od razvoja delovne storilnosti bo za visel tudi razvoj osebne potrošnje. Povečanje delovne storilnosti bo mogoče doseči poleg investicijskih naložb še z naslednjimi ukrepi: — gospodarske organizacije morajo dosledno uvajati nagrajevanje po učinku dela, in to po uspehu celotnega podjetja; — stremeti je za tem, da se število delovnih mest, ki se obračunavajo po doseženem učinku, stalno veča; nagrajevanje posameznikov pa je treba v večji meri vezati na učinek gospodarskih enot; — organi delavskega samoupravljanja morajo stalno spremljati učinkovitost sistema nagrajevanja ter prilagajati način razdeljevanja sredstev za osebne dohodke stopnji organizacije dela in poslovanja; — delovno silo za nova delovna mesta je treba pridobivati s smotrnejšo razporeditvijo obstoječe delovne sile v okviru podjetja; — posvečati je vso skrb popolni disciplini pri zaposlenih in zboljšanju delovnih in življenjskih pogojev zaposlenih. Na povečanje delovne storilnosti bo vplivala tudi višja raven splošne in strokovne izobrazbe zaposlenih. V zvezi s tem je potrebno s pomočjo zavoda za izobraževanje »Delavska univerza« pristopiti k sistematičnemu proučevanju in organiziranemu izobraževanju zaposlenih v gospodarskih organizacijah. V te namene naj gospodarske organizacije uporabljajo sredstva skladov za kadre. Občinski zbor proizvajalcev mora skupno z občinskim sindikalnim svetom spremljati gibanje zaposlenih in delovne storilnosti po posameznih gospodarskih organizacijah in vslclajevati politiko zaposlovanja, ki je v skladu z določili tega plana. VI. poglavje Osebna potrošnja in družbeni standard A. Osebna potrošnja Na podlagi predvidenega porasta proizvodnje, delovne storilnosti in gibanja števila zaposlenih je računati tudi s povečanjem realne plače na zaposlenega v družbenem sektorju za okoli 6 %. Razvoj osebne potrošnje bo možno doseči le, če se bodo izpolnile osnovne naloge, ki so postavljene glede na povečanje proizvodnje, delovne storilnosti, pravilne politike zaposlovanj a, razvoja obrtniških zmogljivosti ter drugih dejavnosti družbenega standarda. S kontrolo in politiko cen ter s pravilno politiko davkov bo zagotovljeno trajno dviganje osebne potrošnje in s tem življenjske ravni prebivalstva. Pri vseh teh nalogah morajo brezpogojno sodelovati sindikalne organizacije, SZDL in ostale politične organizacije. B. Družbeni standard V letu 1960 se bo posvečala posebna pozornost tistim dejavnostim, ki v največji meri služijo dvigu življenjske ravni prebivalstva. V tej zvezi se znatno povečujejo sredstva za stanovanjsko in komunalno izgradnjo. Skupne investicijske naložbe za razvoj družbenega standarda bodo znašale v letu 1960 258,096.000 dinarjev, torej za 252,6 % več kot v letu 1959. Kljub tolikemu povečanju teh sredstev ne bo mogoče reševati vseh problemov s področja družbenega standarda. V letu 1960 se bo pričelo z razširitvijo bolnice v Brežicah, ki je eden od zelo perečih problemov; dovršila se bodo dela na Zdravstveni postaji Bizeljsko. Z uvedbo zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev se bodo znatno poboljšali pogoji in možnosti zdravljenja kmečkega prebivalstva. Drugi del RAZVOJ POSAMEZNIH GOSPODARSKIH PANOG VII. poglavje Industrija 1. Predvideva se povečanje družbenega bruto produkta v industriji za 9,6 %. To povečanje temelji predvsem na: — boljšem izkoriščanju proizvodnih zmogljiv0- sti ... — že izvršeni delni rekonstrukciji v industrij1 gradbenega materiala — uvedbi dveh smen v tistem podjetju, kjer so zato dani pogoji — v nadaljnjem izboljšavanju organizacije dela in tehnološkega procesa. Po posameznih strokah je indeks družbenega produkta v primerjavi z letom 1959 naslednji: 1969/1959 112 — Proizvodnja premoga 108,8 121 — Industrija gradbenega materiala 171,4 122 — Lesna industrija 103,5 124 — Tekstilna industrija 102,0 109,6 3. V zvezi z gibanjem industrijske proizvodnje po posameznih strokah se predvideva naslednje: 112 — Proizvodnja premoga: V proizvodnji premoga se predvideva povečanj6 bruto produkta za 8,8 % in to zlasti v proizvodnJ1 lignita. Poleg te navedene proizvodnje pa se P°°' jetje bavi z eksploatacijo kremenčevega peska 10 to v sodelovanju s podjetjem »Kremen« Novo me sto. Rudnik Globoko predvideva v letu 1960 manj c investicije za proizvodnjo lignita, ki bodo še deln° vplivale na povečanje proizvodnje. 121 — Proizvodnja gradbenega materiala: Plan proizvodnje gradbenega materiala se Suje za 71,4 % kar je rezultat delno izvršene re^^l strukcije v Opekarni Brežice. V letu 1960 bo PrCfQ vidoma stavljena v pogon umetna sušilnica, ki znatno pripomogla k dvigu proizvodnje. Podjetje bo nabavilo še potrebno strojno °PrC mo in uvedlo dve izmeni. , Da bi se zagotovilo rednejše oskrbovanje z gra . benim materialom je potrebno čim prej dovi rekonstrukcijo tega obrata. 122 — Proizvodnja lesne industrije: V letu 1960 se predvideva povečanje le za 3,5 /° To povečanje temelji predvsem: — na obnovi strojnega parka — na boljšem izkoriščanju dosedanjih kapaC1 — na dovršitvi obrata na žagi. v Z ozirom na pomanjkanje poslovnih prost0 Tovarna pohištva ne more izkoristiti vseh sv proizvodnih kapacitet. Podjetje ima z ozirom prodajo svojih artiklov vse pogoje za nadaljnji g voj. Zato je nujno, da se v letu 1960 nadaljuj^ pripravami ustreznih elaboratov za nadaljnjo širitev proizvodnje Tovarne pohištva v Brežm3 124 — Proizvodnja tekstilne industrije: V tekstilni industriji se v letu 1960 Pre^p,gtil' porast proizvodnje za okoli 2%. Podjetje * jj, niča v Dobovi dela pod zelo neugodnimi P° ji o zato bo podjetje v letu 1960 predvidoma Potrebna sredstva za gradnjo novih poslovnih prostorov in to iz investicijskega sklada občine in republike: 4. V zvezi s povečanjem proizvodnje se delno Povečuje tudi število zaposlenih in to za 8,5 %, Medtem ko se delovna storilnost — izražena v na-r°dnem dohodku na enega zaposlenega povečuje za IO-4 %. Povečanje števila zaposlenih se predvideva Predvsem v industriji gradbenega materiala, kar je °Pravičljivo z ozirom na znatno povečanje proizvodnje. VIII. poglavje Gozdarstvo 1. V primerjavi z letom 1959 se bo družbeni bruto produkt v letu 1960 dvignil za 35 % in se Predvideva nadaljnje povečanje proizvodnje zmogljivosti gozdov, ki bo zagotovilo vedno večje pozebe po lesni masi. V ta namen se vršijo že dela Pa plantažnih nasadih topole v Vrbini, tako da bo v letu 1960 zasajeno okoli 20 ha. 2. Plan sečnje za leto 1960 bo naslednji: listavcev 19.940 ■iglavcev 851 m3 4 a) v gozdovih socialističnega sektorja listavcev 6.440 m3 iglavcev 500 m3 b) v gozdovih zasebnega sektorja iglavcev 351 listavcev 13.351 m3 3. V letu 1960 se predvideva pogozdovanje na Površini 11,83 ha za katere bo porabljeno 70.350 sadik. 4. Da bo dosežen predvideni razvoj gozdarstva v letu 1960 je treba izvršiti naslednje: — v cilju izboljšanja kakovosti in dviga pri-rastka je treba dati poudarek čiščenju in redčenju Predvsem mlajših sestojev; — gojitvena dela morajo biti usmerjena v pokanje deleža iglavcev; — pri izkoriščanju gozdov je nujno povečati od-siotek tehničnega lesa; — čim preje izvršiti dela na plantažnih nasadih toPoile v Vrbini; ■— nadaljevati z izdelavo elaboratov za gradnjo ®°zdnih cest in poti. IX. poglavje Kmetijstvo A. Splošni del: V zvezi s petletnim planom razvoja kmetijstva v občini Brežice in z vsestranskim angažiranjem ^družnih organizacij ter političnih organov za re-'d'zacijo sprejetih akcijskih programov bo kmetij-proizvodnja povečana predvsem na račun iz-Vajanja sledečih agrotehničnih ukrepov: a) doslednejše uvajanje sodobne agrotehnike na ^vršinah, ki so planirane za visoko in racional- nejšo proizvodnjo v obliki primernih kooperacijskih pogojev pri kulturah in rastlinah, pri katerih najhitreje in najceneje pridemo do zaželjenih pridelkov. Kooperacijska proizvodnja se predvideva predvsem pri pšenici, travnikih, hibridni in domači koruzi, krompirju, deteljah in okopavinah ter pri sadjarstvu, vinogradništvu in živinoreji; b) uporaba večjih količin umetnih gnojil v čim bolj primernem sorazmerju NPK ter intenzivno dognojevanje pri pšenici, hibridni koruzi, okopavinah teh travnikih; c) uporaba boljših sortnih semen in pravočasno zatiranje nevarnih rastlinskih bolezni in škodljivcev; č) doslednejše izvajanje asanacije na obstoječih sadovnjakih, kar predstavlja štiri ukrepe: čiščenje drevja, škropljenje in gnojenje ter krčenje; d) priprava terena za obnovo sadovnjakov in vinogradov na področju KZ Globoko, Pišece in Brežice; e) povečanje staleža živine in ustalitev pogojev za ustvaritev večjih pitališč (investicije, krmna baza, kadri...); f) izpopolnitev strojnega parka pri zadrugah; g) priprave za izdelavo ureditvenih načrtov za posamezna območja zadrug in začetni prehodi na ustanavljanju vaških kolobarjev in oblik obratov, ki bodo pripomogli do cenejše proizvodnje. Proizvodnja bo v letu 1960 predvidoma zajela sledeče površine važnejših poljščin po sektorjih proizvajalcev. v ha Skupaj Družbeni sektor Zasebni proizv. pogodb. proizv. pšenica 1.185 6 1.179 344 koruza 2.352 3 2.349 600 krompir 950 6 944 100 detelje 621 8 913 240 hmelj 33 13 — — travniki 4.500 100 4.400 900 sadovnjaki 240 20 220 65 vinogradi 1.156 30 1.126 300 B. Poljedelstvo: V poljedelstvu je zamišljena večja proizvodnja le v kooperacijski obliki socialističnega sodelovanja kmetijske zadruge s privatnimi kmetovalci ter na družbenem sektorju na celotni obdelovalni površini. V takšni proizvodnji, ki bo zajela ca. 2.230 ha njivskih površin in travnikov bo možno z visoko agrotehniko doseči sledeče povprečne pridelke: - q - Indeksi 1958 1959 1960 1959 1958 1960 1958 1960 1959 pšenica 15 21,8 25 145 166 114 koruza 20 16 28 80 140 175 krompir 146,5 80,8 150 55 102 185 hmelj 6 11 15 183 250 136 detelje 40 40 50 100 125 125 travniki 27 32 45 118 166 140 Takšni povprečni pridelki so bili doseženi v preteklih letih ob normalnih klimatskih in talnih pogojih. V poljedelstvu so predvidene sledeče akcije: a) izvajanje minimalne agrotehnike na travnikih (ca. 3.000 ha travnikov); v tej zvezi je bil že sprejet odlok ObLO, ki predvideva obvezno čiščenje travnikov, minimalno gnojenje in pravočasno košnjo; b) obvezno škropljenje krompirja proti koloradskemu hrošču in krompirjevi plesni; c) izvajanje minimalne agrotehnike pri vseh posevkih pšenice v določenih področjih občine s sledečimi minimalnimi ukrepi: uporaba dobrega semena, osnovno in dopolnilno gnojenje z umetnimi gnojili, strojna setev, globlje oranje ter zatiranje plevelov s herbicidi; č) komisijsko točno razmeriti zamočvirjena zemljišča ter izvesti kategorizacijo travnikov plitvih peščenih tal ter korekture v spremembi kultur; d) predvideva se sprejetje odloka o obveznem čiščenju potokov na področju občine, razen onih na melioracijskem področju Gabernice in Jousev, ki jih zajema že izdelan elaborat za melioracijo; e) s propagando bo potrebno vpeljati akcijo kal-cifikacije kislih travniških in njivskih površin ter izvedbe manjših melioracij; prav tako bo s propagando skrbeti, da se bodo strukture posevkov pri privatnih kmetovalcih spremenile v korist krmnim rastlinam, (posebno detelje, silažna koruza ...); f) da se bodo proizvodni stroški znižali in po drugi strani, da bi se ublažilo pomanjkanje delovne sile na posameznih kmetijah, bodo morale kmetijske zadruge še vnaprej stremeti, da si kompletirajo in povečajo svoj strojni park. Posebno je težko dobiti delovno silo poleti, zato bodo najbolj potrebni stroji: motorne kosilnice in kombajni. Da bodo usluge dejansko cenejše, bo potrebno začeti ustvarjati večje obdelovalne obrate bodisi na privatni zemlji, bodisi na družbenih posestvih, ali na novo ustanovljenih ekonomijah. Kmetijske zadruge bodo morale stremeti za ustanavljanjem lastnih proizvodnih obratov in se zanimati za vsako ponujeno kmetijsko zemljišče. Na osnovi zakona o koriščanju kmetijskega zemljišča bo možno sprejete raztresene parcele arondirati \' zaokroženo ekonomijo. Vrednost poljedelske proizvodnje s travništvom se bo v letu 1960 povečala za 24,4 % v zvezi s tem pa bo potrošnja gnojil na ha obdelovalne zemlje znašala od 160—180 kg/ha oziroma za ca. 90 % več kot v letu 1959. Upoštevati je treba, da je v občini preko 1800 ha več ali manj zamočvirjenih zemljišč (v glavnem travniki in pašniki), kjer se proizvodnja brez agro in hidromelioracij ne bo in ne more povečati. Zato bo v letu 1960 nujna melioracija področja Gabernice in Sromljice, ki zajema 850 ha večina kmetijskih površin z 2.060 parcelami in preko 600 zasebnimi kmetovalci. Vzporedno z nadaljevanjem dela na regulaciji Gabernice, bo potrebno izdelati ureditveni načrt za celo področje v smislu, ki ga zahteva sodobna kmetijska tehnika in velike investicije. Poleg nakazanih nalog bo poglavitna naloga še nadalje dosledno realizirati plane kooperacijske proizvodnje in prikazano agrotehniko dosledno iz' vajati. Ker pa je izredno težko nadzirati delo na 97.500 parcelah, kolikor jih je v 64 katastrskih občinah občinskega ljudskega odbora Brežice, m°-rajo zadruge še nadalje stremeti za rajonizacijo in združevanjem posevkov. Plan pogodbene proizvodnje za leto 1960 je na- slednji: v ha Naziv KZ Bela žita S 3 u o « Krompir % "S Q Krmne okopan. 1 > d H Bizeljsko 31 80 11 30 6 125 Brežice 73 120 26 44 8 190 Cerklje 67 96 13 33 7 150 Dobova 53 113 18 52 8 175 Globoko 30 68 10 28 5 100 Jesenice 37 61 11 20 3 75 Kapele 27 39 7 23 2 50 Pišece 26 23 4 10 1 35 Skupaj: 344 600 100 240 40 900 Kmetijske zadruge se morajo zavzeti in s pravo propagando dati kmetovalcem s težavo dobljen1 semenski krompir — ker je v naši občini izrojeva-nje zelo močno, dosedanja zamenjava pa je bila dokaj omembe vredna. C. Sadjarstvo: Ker obnova v sadjarstvu zaradi bančnih in kreditnih pogojev stagnira je potrebno v letu 19® naslednje: a) da se izvede 100 % asanacija v vseh starih sadovnjakih — za kar bo izdan poseben odlok 0 čiščenju, škropljenju v zimskem času, gnojen]0 vsega sadnega drevja; b) da se na področju od Arnovih sel preko De nih sel — Globokega — Boj snega do Župelevca V kom leta pripravi teren za obnovo 100—200 ha sa dovnjakov. V letu 1960 se predvideva naslednji plan P° godbene proizvodnje: Naziv KZ Bizeljsko Brežice Cerklje Dobova Globoko Jesenice Kapele Pišece Skupaj: D. Vinogradništvo: Potrebno je najti plcksne obnove dela Pišecah, V ta namen način hitre in cenene kom' vinogradov na Bizeljske111 ^ je nujno potrebno držati *en stik z vinogradniki predela predvidenega za °knovo, da se v času obnove do rodnosti najde za njih primerna kompenzacija v proizvodnji — bodisi v sadjarstvu, bodisi v živinoreji. Za vse ostale vinogradnike pa naj zadruge poprhe, da bodo s pravo propagando in v socialistični okonomski kooperaciji proizvajali, kolikor pač mo-rejo stari vinogradi nuditi. Pri tem je važen čini-teli zeleno gnojenje in pravilna ter pravočasna Zaščita proti trsnim boleznim. Predvideva se naslednji plan proizvodnega so-delovanja v letu 1960: Kazi v KZ • Površina v ha Bizeljsko 84 Brežice 4 Cerklje 17 Bobova 10 Globoko 59 Jesenice 29 Kapele 25 Bišece 72 Skupaj: 300 Z uvedbo popolne agrotehnike na teh površinah b° rodnost porasla predvsem v naslednjih letih. Potrebno je tudi rešiti vprašanje gradnje vinske kletj na Bizeljskem. B. Živinoreja: Povečanje proizvodnje v živinoreji temelji pred-Vsem na: a) povečanju staleža živine, posebno goveje ži-v‘ne za 9 %; b) povečanju mlečnosti in prirastka; c) preusmeritvi na pitanje mlade goveje živine ln Pitanje belih mesnatih prašičev kot je prikazano v letnem programu pogodbenega pitanja za leto 1960; d) ureditvi pitališč za govedo pri zadrugah (KZ Cerklje, Brežice) ter pospeševanju specializacije za Pitanje pri kmetovalcih, ki imajo za to dovolj ve-'ke in primerne hleve;' e) povečanju molznosti krav na 1700 litrov/kra-v° letno; f) razširitvi umetnega osemenjevanja še na pobočju KZ Jesenice, tako, da bo umetno osemenje-110 Preko 95 % vseh plemenic. č boljše in dete- V letu 1960 se predvideva naslednji plan po- *°dbene proizvodnje v . Goveda živinoreji: Goveda od Prašiči ‘,aziv KZ ^eljsko Ježice do 1 leta 1 do 2 let 147 56 168 280 90 784 Cerklje ^°bova 238 79 280 259 79 588 ob oko 154 45 504 pšenice 98 34 56 Kapele Bišece 140 45 336 84 22 84 ^upaj: 1400 450 2800 Za dosego tega je nujno proizvesti v ^Pie — predvsem voluminozne (travniki UšČa) ter uvesti posevke silažne koruze. Dosledno bo treba izvajati uredbo o prepovedi klanja telet, veterinarska služba pa mora skrbeti za zdravstveno zaščito živine s svojimi preventivnimi in kurativnimi ukrepi. Posebno vlogo morajo v kmetijski proizvodnji odigrati družbena posestva in to predvsem pri živinoreji in obnovi. F. Mehanizacija: Kmetijske zadruge in posestva bodo nabavila v letu 1960 še tri kombajne ter nekaj priključkov, ki jih pogrešajo pri kooperacijski proizvodnji ter pri izvajanju sprejetih odlokov o minimalni agrotehniki. V poštev pridejo za nabavo še: traktorske in motorne kosilnice, sejalnice, trosilci za umetni gnoj, motorne in ročne škropilnice, stiskalnice za balira-nje sena. S tem v zvezi bo potrebno zgraditi potrebne lope in remize ter skladišča za umetna gnojila in za kmetijske pridelke. G. Zadružništvo: S predvideno spojitvijo KPPZ Brežice in KZ Brežice, priključitvijo KZ Globoko h KZ Brežice, KZ Kapele h KZ Dobova ter spojitvijo Kmetijskega posestva »Rdeča zvezda« s KZ Bizeljsko, bi na področju občine Brežice obstojalo 6 kmetijskih zadrug, o dkaterih bo KZ Brežice ena izmed naj večjih v Sloveniji. Naloga vseh kmetijskih zadrug je še nadalje v čimvečji meri sodelovati v proizvodnji, bodisi na lastnih ekonomijah bodisi na zemljiščih zasebnih proizvajalcev v primernih kooperacijskih odnosih. Kot zelo važna naloga vseh kmetijskih zadrug je ustanavljanje in večanje že obstoječih ekonomij ter obratov s tem, da se pod danimi pogoji vzamejo v zakup ali odkupijo vsa primerna zemljišča, ki se ponujajo in ki bodo pozneje lahko kot zametek novih obratov. Z ozirom na to so vse zadruge dolžne začeti z ustvarjanjem pogojev za lastna pitališča. H. Kader: Kmetijski kader, ki ga občutno primanjkuje pri kmetijskih zadrugah za reševanje kmetijsko-stro-kovnih problemov v kooperacijski proizvodnji predvideni z družbenim planom občine za leto 1960. Da bodo naloge postavljene z družbenim planom izvedljive bo potrebno ustvariti vse pogoje kot so: — pravočasna nabava reprodukcijskega materiala; — načrtno izkoriščanje razpoložljivega strojnega parka; — nuditi vso pomoč kooperantom, da bodo kooperacijske pogodbe in sama proizvodnja ekonomske za oba kooperanta. Ker bo s setvijo v jeseni začelo zadnje leto realizacije petletnega plana razvoja kmetijstva in nas zaradi zaostanka čakajo zelo velike naloge, bodo morale vložiti v to delo zadruge vse svoje sile, vsestransko pa bodo morale pomagati pri tem tudi vse družbeno politične organizacije. X. poglavje Gradbeništvo V nasprotju s precej razgibano individualno izgradnjo zasebnikov v prejšnjih letih, se v letu 1960 pričakuje gradnja večjih stanovanjskih in upravnih objektov investitorjev družbenega sektorja v mestu samem. V letu 1960 bo dograjen 6-stanovanjski blok investitorja ObLO Brežice in 6-stanovanjski blok investitorja KPPZ Brežice. Poleg tega pa se še predvideva gradnja 24-stanovanjskega bloka združenih investitorjev: podjetij in ustanov. Upravno-stanovanjsko zgradbo bo gradilo Gozdno gospodarstvo Brežice, upravno zgradbo s skladišči namerava zgraditi gradbeno podjetje »Gradbenik« Brežice, medtem ko KPPZ Brežice predvideva gradnjo večjega hleva za govejo živino. Med večje gradnje v letu 1960 je šteti gradnjo ambulantno poliklin.ičnega trakta Splošne bolnice Brežice, gradnjo bencinske servisne postaje z restavracijo ob avtocesti pri Čatežu in gradnjo motelov v Čateških toplicah. Gradbena in obrtniška dela pri preje navedenih gradnjah bo izvajalo gradbeno podjetje »Gradbenik« Brežice in delno gradbena podjetja izven občine, ki povečujejo družbeni bruto produkt napram letu 1959 za 50,2 %. Podjetje Gradbenik še vedno nima za svoje potrebe urejenih prostorov, zato bo nujno v tem letu pričeti reševati ta pereč problem. Pri celotni izgradnji se je nujno ravnati po smernicah zasnovanega urbanističnega načrta in to predvsem za mesto Brežice. XI. poglavje Promet V letu 1960 se predvideva porast prometa v tej panogi izraženo v družbenem bruto proizvodu za 1 % če upoštevamo v letu 1959 pri tem isti obseg poslovanja podjetja »Prevoz«, kot ga ima v letu 1960. Avtotransportno podjetje »Prevoz« Brežice v letu 1960 ne zajema več prometa s privatnimi avtoprevozniki, ki so doslej vozili za podjetje. S tem se mu zmanjšuje promet za ca. 16 %. Podjetje bo v letu 1960 najelo posojilo za nabavo dveh kamionov in enega avtobusa in si na ta način obnovilo svoj vozni park, ki je precej dotrajan. Sredstva bodo dobljena iz splošnega in okrajnega investicijskega sklada. Kljub tej obnovi voznega parka podjetje še vedno ni v celoti pokrilo svojih potreb. V letu 1960 namerava podjetje z lastnimi sredstvi nričeti z gradnjo garaže in mehanične delavnice, katere dejansko nujno potrebuje. Podjetje za popravljanje železniških voz v Dobovi v letu 1960 ne povečuje družbenega bruto produkta napram letu 1959. To podjetje posluje z vsemi železniškimi transportnimi podjetji v državi. Bavi se s pospravljanjem železniških voz, popravljanjem in izdelovanjem Strojnih naprav in drugimi dejavnostmi. Produktivnost dela se ugo-ta vij a na podlagi norma ure in se predvideva v letu 1960 povečanje N-ure za 8,65 % napram letu 1959- Vzporedno s povečanjem prometnih kapacitet in prometnih dejavnosti se kažejo velike potrebe P° modernizaciji in razširitvi cestnega omrežja. Investicijska sredstva pa ne morejo zadovoljiti niti najbolj kritičnih potreb obnove, kajti ceste so večinoma gramozne, vzdrževanje pa je potekalo le v okviru danih sredstev, ki so bila minimalna. Skupna dolžina prometnih zvez v občini je 505,o km. Od te dolžine je v občini 8,4 km železniški*1 prog. V letu 1960 se bo predvidoma pričela gradnl3 Bizeljske ceste z nadvozom v samem centru občine, ki bo povezovala stari del mesta z novim naseljem in sedanjo bizeljsko cesto. V cilju izboljšanja cestnega prometa bo nujno- — skrbeti za vzdrževanje cest IV. razreda, Prl tem angažirati KO in na ta način čimbolj koristno uporabiti sredstva občinskega cestnega sklada; — opozoriti okrajno cestno upravo, da izvrs popravila na cestah III. reda, ki so v večina Prl' merih zelo kritične. XII. poglavje Trgovina V skladu s povečanjem industrijske in kmetijsko proizvodnje in ostalih dejavnosti se predvideva tudi povečanje blagovnega prometa za 14,5 napram letu 1959. V tej zvezi se predvideva tudi povečanje naro nega dohodka za 16,6 % napram letu 1959. Naraščanje blagovnega prometa, ki ga narekuj splošni gospodarski razvoj temelji predvsem: — na povečanju kupne moči in v tej zvezi P° večanje zahtev prebivalstva; — na povečanju tržnih viškov kmetijskih Pr delkov; — na večji izbiri posameznih artiklov; — na dobri organizaciji obstoječe trgovske mrt Na področju občine obstojajo tri večja trgov® podjetja nad 500 milijonov prometa in 7 mani-1 Trgovsko podjetje »Krka« je že v lanskem *r l. preusmerilo tržišče svojega poslovanja v trgov’ na malo, ker pnavzaprav nima ekonomičnih pog°,c za poslovanje čistega grosističnega podjetja. ^ ietje je prevzelo trgovsko dejavnost od nekater KZ in s tem razširilo svoio maloprodajno mre^0’ie Podjetje »Vino« predvideva zvišanje prometa za 7,3 % napnam letu 1959, kar je posledica veh ponudbe zanadnih vin na svetovnem tržišču. Zelo dobro organizirano trgovsko mrežo 1 »Ljudska potrošnja« Brežice, ki predvideva čanie bruto produkta za 26,8 % napram letu 1-j . Tudi to podjetje bo v letu 1960 prevzelo trgev11 od KZ Krška vas in KZ Jesenice. Podjetje predvideva v letu 1960 urediti trgovSV lokale v dveh poslovalnicah v centru občine *n D' v praviti načrte za preureditev trgovskega l°ka a.^0 poslovalnici 4. Trgovina v mestu Brežice ima SP1"1 pod- Neposredne bližine Zagreba in zaradi ugodnih prometnih zvez izredno močno konkurenco. Za uresničitev zadanih nalog na področju blagovnega prometa, bo potrebno izvesti naslednje: — skrbeti za ureditev obstoječih trgovskih lokalov; — pripraviti potrebne načrte za ureditev veleblagovnice v Brežicah; — skrbeti za ureditev oziroma gradnjo potrebnih skladišč; — skrbeti za čimboljšo izbiro blaga in s tem zadovoljiti zahteve prebivalstva; — pospešiti gradnjo skladišča pri KZ Dobova; •— izboljšati tržišče s kmetijskimi pridelki, dosledno izvajati odkup po kvaliteti in sortah; — v svrho izboljšanja družbene kontrole v trgovini krepiti potrošniške svete; — za njihovo uspešnejše delo naj skrbi svet za blagovni promet pri ljudskem odboru; S pravilno tarifno politiko je stimulirati zlasti Vodilno osebje in dosledno uvesti nagrajevanje po Prometu oziroma učinku. XIII. poglavje Turizem in gostinstvo V letu 1960 sc pričakuje povečanje turističnega 'n gostinskega prometa za 18,9 % napram letu 1959, kar je odvisno predvsem od: — dobre organizacije gostinske mreže; — povečanja prenočiščnih in ostalih gostinskih zmogljivosti. V zvezi s tem bodo gostinska podjetja in LO morali poskrbeti, da se odpravijo vse dosedanje Pomanjkljivosti in vsa razpoložljiva sredstva skladov podjetij usmerijo v te namene. Za pospešitev razvoja turizma in gostinstva bo Potrebno v letu 1960 izvesti naslednje: — organizacijo gostinske mreže urediti tako, da b° zajamčeno rentabilno poslovanje in s tem tudi Pogoji za nadaljnjni razvoj. V zvezi s tem proučiti možnost združitve podjetij in na ta način doseči znižanje stroškov poslovanja; — pripraviti potrebne elaborate za gradnjo modlov v čateških toplicah; ■— pričeti z gradnjo servisne postaje z restavracijo ob avtocesti na Čatežu; — poskrbeti za ureditev kopališča na Krki in Gostinskega lokala na Griču; ■— odpraviti vse potrebno za ureditev nastanitvenih kapacitet v Mokricah; — nripraviti načrt za novo kavarno v poslopju P°djetja »Vino« Brežice; — z ustreznim določanjem družbenih dajatev ie Ugotoviti stabilnost cen, ustvarjanje potrebnih skladov za ureditev in obnovo gostinskih obratov; — skrbeti za strokovni dvig kadra; . •— skrbeti za dosledno izvajanje sistema nagra-levanja po učinku. XIV. poglavje Obrt 1. V letu 1960 se predvideva, da bo obseg proizvodnje in storitev porastel za 6,9 % napram letu 1959. To povečanje temelji predvsem na boljšem izkoriščanju obstoječih zmogljivosti. Opaža se precejšnje zaostajanje v zadovoljevanju potreb, zlasti pri kovaški in kolarski obrti, zato bo potrebno stremeti za tem, da se usmerja razvoj obrti tako, da bodo odpravljena nesorazmerja, ki vplivajo na razvoj teh panog. 2. Z ozirom na kritje potreb bo v letu 1960 potrebno izvajati naslednje: — z razpoložljivimi sredstvi skladov gospodarskih organizacij in občine je treba skrbeti za hitrejše povečanje zmogljivosti družbene obrti. Poleg ustanavljanja novih obrtnih delavnic je potrebno z boljšo mehanizacijo povečati kapacitete v obstoječih obratih; — posebno pozornost je potrebno posvetiti razširitvi servisnih delavnic; — načelo čimvečjega izkoriščanja proizvodnih in storitvenih kapacitet v obrti je treba uveljaviti tudi v obrtnih delavnicah in podjetjih z osnovno dejavnostjo; — razširiti proizvodno sodelovanje tako z industrijskimi podjetji, kakor med samimi obrtnimi podjetji; — pripraviti v sodelovanju z obrtno zbornico potrebne analize za nadaljnji razvoj obrti v občini; — družbene obrtne delavnice in podjetja naj v tem letu, v kolikor niso storile v lanskem letu, uvedejo nagrajevanje po učinku. Da bodo naloge, postavljene z družbenim planom izvedljive, bo potrebno sodelovanje Obrtne zbornice, SZDL in vseh gospodarskih organizacij v občini. XV. poglavje Komunalna dejavnost Vzporedno z izgradnjo takozvanih »visokih gradenj«, je nujna hitrejša gradnja komunalnih naprav, v prvi vrsti ureditev kanalizacije in cest v mestu samem. Z uvedbo komunalnega prispevka so delno zagotovljena sredstva za te namene. V letu 1960 se predvideva poglobitev obstoječe mestne kanalizacije, da se s tem omogoči priključitev objektov, ki so v izgradnji v novem delu mesta. Od cest se bo pričelo z gradnjo Bizeljske ceste — predvidene glavne magistrale Brežic in ceste na sejmišče z odcepom iz Dobovške ceste. Ker je preskrba s pitno vodo v večih predelih naše občine zelo težavna, se bo zgradil vodovod v Bojsnem, v Čatežu in v Mrzlavi vasi. Obstoječa vodovodna mreža v Brežicah pa se bo razširila. Da se zagotovi dovolina količina električne energije bo »Elektro Krško« Videm-Krško zgradil v Brežicah 2 napajalni transformatorski postaji in 1 razdelilno transformatorsko postajo z nizkonapetostnim omrežjem in daljnovodom. Za razvoj drobnega komunalnega gospodarstva skrbi predvsem podjetje »Komunala«, ki ima v svojem sklepu različne obrtne delavnice in usluž-nostne obrate. Tretji del EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1960 XVI. poglavje Amortizacija 1. Podjetje za izdelovanje zidne in strešne opeke »Opekarna« Brežice plačuje v letu 1960 polni znesek predpisane amortizacije. 2. Gostinska podjetja in gostišča, obrtna podjetja in delavnice ter komunalno podjetje plačujejo v letu 1960 amortizacijo po stopnji, ki jo določajo zvezni predpisi. 3. Podjetje za predvajanje filmov »Kino« Brežice plačuje v letu 1960 amortizacijo obračunano po stopnji, ki je določena z zveznimi predpisi. XVII. poglavje Zemljarina 1. Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge vlagajo del dohodka, ki pripada občini v občinski investicijski sklad, razen tistega, ki se nanaša na zemljišča vzeta v zakup. Ta del dohodkov vlagajo organizacije v svoje sklade osnovnih ali obratnih sredstev. XVIII. poglavje Obrestna mera od osnovnih sredstev 1. Obrestna mera od osnovnih sredstev splošnih kmetijskih zadrug znaša 2 % od sedanje vrednosti osnovnih sredstev zadruge, ki jih plačuje. Del dohodka, ki ga zadruga obračuna kot obresti na osnovna sredstva, vlaga v svoj sklad osnovnih sredstev. 2. Gostinska podjetja in gostišča ter obrtna podjetja in delavnice, ki pretežno opravljajo storitve obračunavajo 6 % od sedanje vrednosti osnovnih sredstev. 3. Gospodarske organizacije iz prejšnje točke, ki v letu 1960 plačujejo svoje obveznosti do družbe v pavšalnem znesku, plačujejo obresti na osnovna sredstva pavšalno. 4. Obresti od osnovnih sredstev predpisanih pod točko 2. in 3. so dohodek investicijskega sklada občine. XIX. poglavje DOLOČITEV DRUŽBENIH OBVEZNOSTI V PAVŠALNEM ZNESKU 1. Gostinska podjetja in gostišča, obrtna podjetja in delavnice ter komunalno podjetje, ki izpolnjujejo v letu 1960 potrebne pogoje, plačujejo svoje obveznosti do družbe v pavšalnem znesku. 2. Svet za obrt, industrijo, trgovino in gostinstvo občinskega ljudskega odbora je določil, da bodo v letu 1960 plačevala družbene obveznosti v pavšalnem znesku naslednja obrtna podjetja in gostišča. — »Gradbenik« Brežice — Kovinarsko podjetje Dobova — »Kovina« Bizeljsko — Mizarska delavnica Dobova — »No vok roj« Brežice — Pekarna Brežice — Komunala Brežice — Kolodvorska restavracija Brežice — Kavarna Brežice — Gostišče »Pri pošti« Brežice — Gostišče »Pri gradu« Brežice — Gostišče Mokrice — Gostišče »Erič« — Gostišče »Doma JA« — »Kino« Brežice — Cateške toplice. 3. Podjetja navedena v 2. točki tega poglavja bodo plačevala v pavšalnih zneskih naslednje družbene obveznosti: a) prispevek iz dohodka b) obresti na osnovna sredstva c) obresti na obratna sredstva d) zemljarino c) prometni davek. 4. Obveznosti navedene pod točko a, b in c so do hodek občinskega investicijskega sklada. Del ° veznosti pod d in e pa je dohodek proračuna. 5. Pogodbo o višini pavšalnega zneska gospodarsko organizacije skleneta pooblaščeni zastopnik PoSn mezne gospodarske organizacije in upravni org ’ ki je pristojen za gospodarstvo in finance ob skega ljudskega odbora. XX. poglavje DAVEK NA MALOPRODAJNI PROMET 1. Stopnja davka na maloprodajni promet v tr^. vini na drobno je določena s posebnim odlokom-ga je sprejel občinski ljudski odbor. 2. Dohodek davka na maloprodaji je proračun5 dohodek, XXI. poglavje OBČINSKE DOKLADE 1. Davčni zavezanci, ki plačujejo dohodnino od kmetijstva bodo plačevali v letu 1960 doklado po Progresivnih lestvicah — stopnjah od katastrskega dohodka, katere bo predpisal občinski ljudski odbor s posebnim odlokom. 2. Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge plačujejo 40 % od prispevka iz dohodka v investicijski sklad občine. XXV. poglavje SKLADI OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA 1. Občinski investicijski sklad Stopnjo občinske doklade na dohodek od samostojnih poklicev in premoženja bo določil občinski ljudski odbor s posebnim odlokom. 3. Dohodek naveden v 1. točki tega poglavja, vpla-čan kot poseben dohodek občine se deli in sicer: — 88 % v proračun občine —■ 3 % v občinski gasilski sklad — 9 % v veterinarski sklad občine. XXII. poglavje DOPOLNILNI PRORAČUNSKI PRISPEVEK 1. Stopnja dopolnilnega proračunskega prispevka j° določena s posebnim odlokom občinskega ljud-skega odbora. 2. Dohodek iz prejšnje točke tega poglavja je v Celoti dohodek proračuna občine. Sredstva občinskega investicijskega sklada, ki se ustvarjajo po predpisih višjih organov in določilih tega družbenega plana in jih je v letu 1960 možno koristiti bodo znašala 29,192.000 din Ta sredstva bodo uporabljena v sledeče namene: a) za obratna sredstva b) za osnovna sredstva 7,298.000 din 21,894.000 din od tega: a) za industrijo do 15,9 % b) za kmetijstvo do 19,5 % c) za trgovino in gostinstvo do 57,0 % d) za obrt od 7,6 % Pri razdeljevanju sredstev je upoštevati gornjo osnovno delitev. XXVI. poglavje 2. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš XXIII. poglavje PRORAČUNSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA 1. y letu 1960 se odstopa tisti del proračunskega Prispevka iz osebnega dohodka delavcev in usluž-encev, ki pripada občini, sledeči organizaciji: — mlečni restavraciji Brežice. 2. Navedena organizacija vlaga odstopljeni del tc-^a Prispevka v svoj sklad osnovnih sredstev ali pa *>a uporabi za pokritje poslovnih stroškov. XXIX. poglavje PRISPEVEK IZ DOHODKA GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ 1. Prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij 0 Plačuje in deli po predpisih višjih organov in po ločilih tega plana. Kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš bo imel v letu 1960 78,313.000 razpoložljivih sredstev. Dohodki se bodo formulirali iz naslednjih virov v 000 din — prenešena sredstva omejitve iz leta 1959 18.238 — preneš. neizkorišč. sred. 12.095 30.333 Tekoči priliv v letu 1960 — prispevek od oseb. doh. iz gospodarstva 27.900 — prispevek od oseb. doh. izven gospodarstva 18.620 46.520 — 25 % odvod LRS 11.630 34.890 — dohodki od najemnin 10.590 — anuitete 2.500 Skupna razpoložljiva sredstva 78.313 Sredstva tega sklada se bodo uporabila v naslednje namene: — za gradnjo šol do 10 % — za gradnjo stanovanj zdrav, ustanov do 20 % — za gradnjo stanovanj gospodarskih organizacij do 27 % — za gradnjo stanovanj ObLO do 25 % — za gradnjo stanovanj delavcem in uslužbencem do 18 % 3. Cestni sklad Sredstva občinskega cestnega sklada, ki bodo v letu 1960 razpoložljiva v 000 din bodo znašala. 7.341 Dohodki se bodo formulirali iz naslednjih virov: — preneseni del omejitve iz leta 1959 5.407 — prenes. neizkorišč. del iz leta 1959 718 6.125 Tekoči priliv v letu 1960 — prometni davek od prevoznikov 4.500 4.500 — 30 % taks od vprežnih vozil 1.279 1.270 6.079 — Ostalo 300 — 80 % omejitev 4.863 Skupna razpoložljiva sredstva 7.341 Ta sredstva bodo uporabljena na podlagi posebnega predračuna, ki je priloga proračuna ObLO. 4. Ostali skladi občinskega ljudskega odbora Sredstva ostalih skladov občinskega ljudskega odbora, ki jih je po zveznih predpisih možno v letu 1960 koristiti bodo naslednja: v 000 din — občinski gasilski sklad 1.245 — občinski veterinarski sklad 8.150 XXVI. poglavje SREDSTVA PRORAČUNA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA Dohodki proračuna: Sredstva, s katerimi bo občinski ljudski odbor v letu 1960 razpolagal bodo znašala 236,021.000 din Ta sredstva bodo zagotovljena iz naslednjih virov: v 000 din — del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka iz gospodarstva 36.330 — del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka izven gospodarstva 50.400 — del proračunskega prispevka iz sklada skupne porabe 630 — del dohodnine od kmetijstva 28.560 — del dohodnine od samostojnih poklicev in premoženja 12.600 — del občinske doklade od kmetijstva — obvezne 24.192 — del zemljarine za proračun 420 — del državnih taks — upravnih 3.360 — del prometnega davka od zasebnikov 2.913 — del občinskega prometnega davka od 5 % do 10 % 2.436 — del občinskega prometnega davka od prodaje na drobno 14.280 — del prometnega davka od piva in žganja 2.10 Del skupnih proračunskih dohodkov 178.221 — davek na osebni dohodek državljanov 1-20 — dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev 5.250 — občinski prometni davek II C tarife in nad 5 % — občinske doklade od kmetijstva — neobvezne — občinske doklade od samostojnih poklicev in premoženja — dohodki državnih organov in zavodov — občinske takse — prispevek iz gozdnega sklada — ostali proračunski dohodki 13.500 23.280 5.600 450 2.520 3.200 2.800 Letni dohodki ObLO 57.800 Proračunski dohodki ObLO — skupaj Izdatki proračuna: Sredstva za finansiranje proračunskih izdatkov ObLO Brežice se bodo uporabila v naslednje na mene: I. DEL Prosveta in kultura II. DEL Socialno varstvo III. DEL Zdravstvena zaščita V. DEL Državna uprava VI. DEL Komunalna dejavnost VII. DEL Negospodarske investicije VIII. DEL Dotacije: od tega: družbenim organizacijam 6.632 samostojnim zavodom 3.200 skladom 3.000 IX. DEL Garancije X. DEL Proračunska rezerva v 000 din 96.162 15.527 29.1°° 64.579 2.50 0 12.832 l0.500 1.000 §U6 Blokirani del sredstev 3.800 Proračunski izdatki ObLO — skupaj 236.021 XXVII. poglavje PRENESENA SREDSTVA Presežek proračunskih dohodkov iz leta 1959 se razdeli takole: 10 % v rezervni sklad občine 90 % v občinski sklad za negospodarske investicije. Četrti del XXVIII. poglavje splošni ukrepi za zagotovitev skladnega RAZVOJA GOSPODARSTVA IN SPLOŠNIH DRUŽBENIH DEJAVNOSTI PO PREDVIDEVANJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE BREŽICE ZA LETO 1960 1. Pristojni organi občinskega ljudskega odbora so dolžni spremljati izvajanje družbenega plana in skrbeti, da bodo gospodarske organizacije dosledno izvajale naloge postavljene s tem planom. 2. Politične organizacije, organi družbenega ter delavskega samoupravljanja in sindikati naj organizirajo posvetovanja o družbenem planu občine, da bo sleherni delavec in uslužbenec seznanjen z Vsebino tega plana. 3. V svrho zagotovitve razporejanja sredstev, s katerimi razpolagajo gospodarske organizacije in Ustanove s samostojnim finansiranjem v skladu s smernicami tega družbenega plana, je potrebno, da zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora občasno razpravlja o tej delitvi sredstev in daje priporočila gospodarskim organizacijam za smotrnejšo uporabo teh sredstev, kadar opazi, da gospodarske organizacije ne uporabljajo teh sredstev kot dobri gospodarji. 4. Program za uporabo sredstev cestnega sklada je treba pred potrditvijo predložiti v mnenje svetu za komunalne zadeve in urbanizem pri ObLO. 5. Da se zagotovijo s planom predvidena razmerja med dviganjem števila zaposlenih ter porastom delovne storilnosti, je potrebno stalno spremljati izvajanje smernic tega družbenega plana. V kolikor se ugotovi, da katera gospodarska organizacija povečuje število zaposlenih, ki ni v skladu s tem planom in s tem ne dosega predvidene delovne storilnosti, naj o tem razpravlja zbor proizvajalcev ObLO in da gospodarski organizaciji ustrezna priporočila. Peti del XXIX. poglavje KONČNE DOLOČBE 1. Svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora Brežice je pooblaščen dajati navodila za izvrševanje tega plana. 2. Ta odlok velja od 1. januarja 1960 in se objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Brežice, dne 25. aprila 1960. Predsednik ObLO Miroslav Kambič, 1. r. Izdaja »Uradni vestnik okraja Novo mesto« — odgovorni urednik: Šom Maks — Tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Ljubljanska c. št. 2, tel. št. h. c. 25, 39, 85, 106 bi 115. Letna naročnina 700 din, ki se plača pri KB Novo mesto na tekoči račun številka 606-70 2-245