Leopold Podlogar
Nova Štifta pri Ribnici
Malo je pokrajin pri nas, ki bi bile križem sveta bolj znane, kakor Ribniška dolina. Podjetni in premeteni Ribmcan je znan ne le po Sloven-skem, ampak po svoji »suhi robi« daleč po svetu, zlasti po Balkanu. Ribni-čan je znan po svoji značilni govorici in pravijo, da zna celo nemško po ribniško  govoriti.
Neštevilno smešnic in zabavljic se oponaša dobrovoljnemu Ribničanu. Kar se je kdaj kje neumnega ali smešnega zgodilo, se podtika Ribničanu. Da bi bilo vse to pristna last Ribničanov, bi si ne upali med svet in bi ne bili povsod, kamor pridejo, zaradi svoje možatosti in poštenosti spo-štovani.
.     43
O njihovi vernosti in bogoljubnosti pričajo obilne in lepe cerkve v Ribniški dolini. Veličastna, v romanskem slogu zidana cerkev sv. Štefana v Ribnici bi delala čast vsakemu mestu.
Leži dolina Ribniška
prostrana na široko,
v ozadju gora je strma,
kipi v nebo visoko.              (A. Hribar.)
Ta visoka gora je Velika gora, ki zapira ob južni in jugozapadni strani doline pot gorkim vetrovom, burjo pa zadržuje, da včasih nemilo brije in pleše po dolini. To pogorje je velike vrednosti za vso Ribniško dolino; daje obilo sena, stavbnega lesa in kuriva. V ravnino pošilja obilo potočičev in potokov, ki služijo pri kmetijstvu in obrtniji.
Ob jugozahodnem robu se imenuje Velika gora Bela stena, ki se po-vzpne do 1255 m višine. V tem delu so bajeslovni okameneli Svatje, dolga vrsta do 20 m visokih. golih in navpičnih skalnatih reber in sten. O njih sta znani dve pripovedki.
Po poroki sta se vračala ženin in nevesta s svati čez goro proti domu. Sonce je hudo pripekalo in žgalo. Nevesta je preklinjala vročino in sonce:
Pripodi črni se oblak, zakrij to zlobno sonce v mrak! Da vrgla božja roka bi je z neba oboka.
Tudi ženin in svatje so godrnjali, lcgodec ne. Nejevoljen se obrne k nevesti in ji reče: »Da bi ti jezik odpadel, ker preklinjaš sonce.« V hipu je vsa družba na mestu okamenela, le godec je utekel božji kazni.
Druga   nam  pripoveduje   postanek  okamenelih   svatov   malo   drugače.
Ribniški krošnjar je zahajal s svojim blagom na Hrvaško. V neki gostilni ob Kolpi, kjer je navadno prenočeval, se je seznanil z mlado gospodinjo, ki je imela grdega maža. Kmalu po poroki je nalezel kozavo bolezen, ki mu je spačila obraz. Krošnjar Janko je Lenki zaupno nasve-toval, naj svojega moža zastrupi in se kot vdova z njim poroči. Ko se je Janko vraeal s Hrvaškega. se je oglasil v gostilni. Lenka je bila vdova, kozavi Gregor je počival že v zemlji. Hitro sta bila Janko in Lenka zgovor-jena. Duhovniku v Ribnici je bilo prišlo na uho, na kaksen način je prišel razuzdani in razvpiti Janko do neveste. Ko sta prišla Janko in Lenka k ribniškemu župuiku s prošnjo. naj ju okliče, je njima odrekel oklice in poroko. Doma je Janko nagovoril nekega malopridneža, da se je naredil boJnega in je zahteval sv. popotnico iz rok ribniškega župnika. Ko je ta prišel iz trga v samoto, ga je tam čakal Janko z nevesto in svati. Ustavil je duhovnika, nesočega presveto Rešnje Telo, in ukazal svatom, naj ga ob-stopijo. Z eno roko prime nevesto, z drugo cerkovnika in pravi: »Ker me nisi hotel prejšnji teden oklicati, me boš danes tukaj porocil, sicer ne prideš živ od tod.« Komaj je malopridnež to izgovoril, se je stresla zemlja. Ko se duhovnik od strahu zave, vidi pred seboj namesto svatov sive skale.  (Carniolia 1841, 254.)
Ustno izročilo pripisuje te sive skale naravni nezgodi. Nad Veliko goro se je bil utrgal oblak. Vodovje je odtrgalo del gore in jo odneslo v dolino. Na kraju te vremenske nezgode so se prikazale sive skale, ki jih je prej  pokrivala  zemlja  in  gosto  gozdičevje.
44
Najvišji vrh v Veliki gori je Veliki vrh (1140 m). Severo-zahodno od njega je Ostri vrh <1120m).
Severozahodno od Ostre-ga vrha stoji na nizkem hri-bu lepa romarska cerkev Ma-tere božje v nebo vzete, »No-va Štifta«, nekako v sredi med Ribnico in Sodražico. Tik nje stoji kapelica sv. Jožefa. Zra-ven je stanovanje oo. franči-škanov, ki nekaj let sem oskrbujejo to božjepotno cerkev in prenočišče za tuje romarje. Na holmcu je še ena kmetija poleg omenjenega zidovanja. Od Nove Štifte je najlepši razgled po Sodraški in Ribniški dolini in tudi po bližnjem Kočevskem. Na vzhodni strani pod holmom teče potoček Ravnodoljčica, Ravni ali Blatni potok, ki dela mejo med ribniško in so-draško župnijo.
Nova Štifta kot naselje spada v sodraško župnijo in občino ter šteje 14 prebi-valcev.
Do leta  1753 je spadala               CerkevpriNoviŠtifti
Sodražica pod ribniško župni-
jo. Nova Štifta je imela od tega časa svojega duhovnika, ki je bil kot ekspozit odvisen od sodraškega župnika. Od leta 1812. do leta 1833. pri tej Cerkvi ni bilo duhovnika. Leta 1812 so gospodarili Francozi v deželi, ki so pobrali denar obeh bratovščin, Karmelske Matere Božje in sv. Monike. Obe bratovščini sta imeli vsak mesec svoje shode, ki so se zaključili s slovesno procesijo. Bratovščina sv. Monike ali črnega pasa je imela proce-sijo s presv. Rešnjim Telesom vsako zadnjo nedeljo v lnesecu, bi"atovščina Karmelske Matere božje (ustan. 1715) pa vsako drugo nedeljo v mesecu, pri kateri so nosili podobo Matere božje. Tedanji duh časa, prepojen z janzenizmom, ki je bil božjim potem in romanju zelo nasproten, je bil kriv, da se po odhodu Francozov božja pot ni oživila. V tej dobi so se pogubila razna važna pisma, cerkvena obleka, srebrne in zlate posode, celo orglc. Cerkev sv. Jožefa je izgubila streho in vrata in tudi cerkev Matere božje. je začela hirati. Vlada je poslala sodraškemu župniku celo ukaz, naj cerkev zapre za javno bogoslužje in s kapelico vred podere. Sodraški župnik je z izvršitvijo tega ukaza toliko časa odlašal, da je oblast na to pozabila. Da se je cerkev popravila in ohranila, je zasluga ribniškega dekana Valentina Prešerna (1819—1833), ribniškega graščaka Jožefa Rudeža (1829 — 11846) in sodraškega župnika Mateja Kavčiča (1821—1850). Ti so pripravili sosesko in okoličane do tega, da so začeli z vnemo popravljati zanemarjeno in zapuščeno cerkev in s prošnjami dosegli pri ljubljanskem
45
škofu Antonu Alojziju Wolfu, da jim je poslal po 21 letih zopet stalnega duhovnika. Vsi po vržti so skrbeli za Jepoto romarske cerkve in dostojno božjo službo.
Veliki shodi so se zopet oživili, kakor so bili v prejšnjih časih. Val-vasor (VIII. 796) pripoveduje, da je prišlo v njegovem času o binkoštih k Novi Štifti na tisoče ljudi. Od njega izvemo, da je 1. 1684 bilo v tej cerkvi zvečer pred binkošti 23 mrličev in več zelo poškodovanih. Okoli 11. ure zvečer je nekdo, mogoče kak roraar v polsnu zavpil: »Gori, gori!« Ljudstva v cerkvi se je polastil tak strali, da je v zmešnjavi drlo proti izhodom, ki so se kmalu zagozdili. Nesreča je bila neizogibna. Trije otroci so izginili baje brez sledu v tej zmešnjavi.
Shodi se še vrše. Prvi je velikonočni ponedeljek; drugi na nedeljo sv. Trojice, katerega se je udeleževalo posebno veliko Kočevarjev, ki niso imeli nobene svoje romarske cerkve Matere božje. Na praznik Marijinega Vnebovzetja in Marijinega Rojstva pride veliko romarjev iz bližnjih in daljnih  krajev  Kranjske  in  Hrvaške.
Kar posebno povzdiguje to božjo pot, so sv. stopnice, ki so cerkvi na severni strani prizidane. Postavljene so bile 1. 1780, kar pove napis, vsekan v kamnitno ploščo nad vrati  sv.  stopnic:
Vlator  : aDesto : ple  : sCaLae  : sanCtae
refUgll : VLa : slt : tlbl, Vlrgo *                                                      Marla.
Pq naše bi se glasilo:
Popotnik, glej stopnice svete,
moli  tu  iz duše  vnete.
Pribežališče na poti
Devica Marija bo ti!
Vrh stopnic je lep oltarček sv. Križa. Stopnice, v katere so vdelane svetinje, so iz belega marmora. Zid je obložen z lepim pisanim marmorom, vrhu tega so slike na presno. Sv. stapnice so prav za prav bile stopnice v spodnji Pilatovi hiši, katere je rosila kri razbičanega Odrešenika. Po bičanju ga je dal Pilat prepeljati po teh stopnicah na vzvišen prostor, od koder ga je pokazal Judom, da bi omečil njih srca. Judje so zahtevali njegovo smrt na križu. Peljali so ga po stopnicah na dvorišče in od tukaj obloženega s  križem na  Kalvarijo.
Te stopnice iz Pilatove hiše, katere je posvetil Odrešenik s svojimi nogami in svojo krvjo, je dala prepeljati cesarica sv. Helena v Rim 1. 326. Papeži so rimskim romarjem, ki so molili na teh stopnicah, podeljevali odpustke. Od nekdaj so radi romali verniki v Riin, središče krščanstva, in premišljevali na teh stopnicah bridko trpljenje Gospodovo. Le redki so bili oni, ki so mogli obiskati v Rimu sv. stopnice. Na prošnjo vernikov so smeli postaviti sv. stopnice po vzorcu izvirnih stopnic na več krajih. Tudi te so bile obdarovane z odpustki. Nova Štifta jih je dobila 1. 1780. Take sv. stopnice so še pri sv. Joštu nad Kranjem (1751) in na Žalostni gori pri Mokronogu  (1767).
Novo Štifto je opeval Janez Volfiič, duhovnik ljubljanske škofije, župnik v Šempetru pri Novem mestu, 1. 1889 v knjigi »Življenje preblažene Device in Matere Marije in njenega prečistega ženina sv. Jožefa«. V tem spisu pove pisatelj, da so začeli graditi cerkev pri Novi Štifti 1. 1641 in jo dovršili 1. 1671. Posebno so si prizadevali pri zidanju cerkve trije ribniški
46
graščaki: Janez Jakob Kizelj, Jurij Andrej Trilek (f 1667) in Janez Fri-derik Trilek. Cerkev je blagoslovil 16. februarja 1671 ribniški župnik in naddijakon Ivan Ludovik Schonleben  (1670—1676).
L. 1691 je izdal Janez Gregor Dolničar majhno knjižico. v kateri omenja med drugimi kranjskimi Marijinimi božjimi poti tudi Novo Štifto. »Na tem kraju je stala 1. 1458 majhna Marijina cerkvica s čudodelno podobo. Ne-daleč je prebival samotar, puščavnik, ki je hodil sem opravljat svoje molitve.« V tej cerkvici je razodela Marija v prikazni pobožnemu kmetu Matiju Furlanu iz Sušja, da želi novo cerkev. To so začeli zidati 1. 1641 in jo imenovali »novo stavbo, novo ustanovo« (Neu-Stift), novum aedifi-cium«. (Izvestja M. Dr. 1899, 132.) V cerkvi visi več zaobljubljenih slik. Najstarejša je iz 1. 1650, ki nosi napis: »Jaz, Matija Porenta, vikarij r Črnomlju, 53 let star- sem. bil od Marije groznih bolečin rešen.« (»Danica« 1864, 95). Slika nam priča, da so ljudje že med zidavo cerkve pri Novi Štifti (1641—1671) z zaupanjem na tem kraju častili svojo nebeško mater Marijo.