ftt.132. V Goric*, v četrtek dius /16 novembra 1911. lita}* trikrat na teden, ir sicer Y torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Gorici na dom po&ljana : % ,, . . 5 „ Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja »Soča* v vseh tobakarnah, .; »SOči,0 ima naslednji iVsedne priloge :Ob novem letu „Kaiipot po 8of likom In Gf adisčanikemu m dvakrat v letu »Voz&i red 4e-tesale, parnikor h postni i?ei". Ra naroČila brei dopeglace naročnino ie bo osirtmo. Tečaj XLI •Vsa at narod, svobodo in napredek!* Dt. K. Lavni. Uredništvo t nahaja v Gosposki ulici. št. 7 Gorici v I. nadstr. na demo. Upravništvo' se nahaja v Gosposki ulici št / v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit^vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta.. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 3u vin., vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik «1 izdajatelj Ivtn KtvUč v Gorici. Tvtotoa it, »3. ^Gor. Tiskarna« A. Gabrščck (odgov. J. Pabčič) tiska in iftL l\wgtl ezlertjil m V torek je govoril v poslanski zbor-nki ministerski piedsednik Sttirgkh, pa tako, da je ozlcvoljU vso zbornico. Ministerski predsednik je povdarjal, da sedanja vlada -prevzema program prejšnje glede povzdige produkcije in olajšanja prometa med prcditcentom in konsumentom. Vlada bo z vso vnemo nadaljevala tozadevno pričeto delo in se ba-vi z vprašanjem reforme užitninskega davka, kakor tudi i. vprašanjem, ila bi se s povišanjem državnega investicijskega delovanja dvignila delavna možnost in s tem čudi stonlna sposobnost prebivalstva. Olcde uvoza argentinskega mesa stoji vlada na enakem pravnem« .stališču, kakor prejšnja vlada, da je enostransko postopanje enega dela monarhije izključeno, kjer gre za uvoz iz veterinar-sko-policijsko sumljivih dežel To ne po-menja odvisnosti od Ogrske, temveč ie popolno enakost šn enakopravnost I!) Pogajanja z Ogrsko glede uvoza argentinskega mesa. ki so sedaj prekinjena, zopet začno in ministerski predsednik upa. da ogrska vlada z ozirom na lojalno (!) postopanje avst»ijskc vlade pride kolikor mogoče nasproti avstrijskim Željam v stvarnem ozira. To bi bilo najbolje znamenje za bodoče gospodarske nagod-he z Ogrsko, ki jih bo neba pripraviti v bodočnosti. Zaključil pa je ministerski predsednik z besedami: Z ozirom na zbornici znano «pravno* nazinmje vlade izjavljam, da vlada ne bi izvedla eventtieinili sklepov zbornkre, ki bi se protivili njenemu (t. j. vladnemu naziranju). zato prosim, da naj zbornica odkloni predloge posl. Rennerja in Jerzabcka, kolikor se prottvijo vladnemu »pravnemu« naziranju. Med poslanci je nastalo strahovito ogorČenJc.< Čuti je bilo burne klice: »Fej ' Sturgkh! Abzug! Ogrski hlapec!« Enako razburjenje se je polastilo tudi nemških poslancev, lastnih Stiirgkhovih pristašev. » Vsevprek ie kričalo: »Dol z vlado! Ali ' smo idijoti, da se drzne vlada tako go~ j voriti napram nam! Taki ljudje niso za vlado! Meil Hahenzolleni!« Neki češki ! poslanec: »Vas bo imenovala ogrska vlada za častnega člana!« Posl. Sohumeier: -Stieielputzer BelvederjaU Posl. Heilin-ger kriči: »Pri brambni reformi že pokažemo, kaj :>e pravi omalovaževati parlament!« Ministerski predsednik je sedel bled kakor smrt na svojem mestu. Tu stopi predenj posl. Hildebrand, mu pomoli pest pod nos in zakliče: »Kaj mislite, da smo ogrski faloti! Ulice bodo govorile!« Z druge strani pa se Čuje klic: »Namesto mesa nam zopet hočete dati modri fižol (svinčenkc)!« Ko ministerski predsednik vstane, da bi odšel iz zbornice, se dvigne zopet viharen krik: •>Abzug, tej, ven ž nJim!h Poleg ministerskega predsednika je stal nemški radikaiec posl. Teuffel, ki je edini odobraval njegova izvajanja, vsled česar so mu klicali socialni demokrati: »Teutei (hudič) je postal angeli varuh Sturgkh :>y k ' Stiirgkli se je postavil s tem govo-' rom naravnost proti parlamentu ter napovedal parlamentu hoj. Na visoko stališče se je postavil ter povedal, da je \vi tu s svojimi ministri, k: so nad parlamentom. To je atentat na ustavna načela države. Tak človek, ki tako govori, je odkrit sovražnik ljudske zbornice. ! In v ogrski odvisnosti naj ostane av- , strijski parlament še nadalje. Kar določi | Ogrska glede uvoza snes... to velja, kav bi , hotel ukreniti naš parh-:.:-:ent, na to pa se I Stiirgkhova vlada ^ bo ozirala! i Politični položaj se je vs!ed Stiir-, gkhovega go.^ra zelo poslabšal. Kar je I Gautsch krpal in krpal s težavo, je namah l povsem raztrgal Sturgkh. In ta hoče še brambno reformo spraviti ped streho?! — Poslanci pripravljajo proteste proti j Stu.gkhu, katerega Čakajo še burni dnevi, če bo še kaj časa ministroval Ogrotn proti avstrijskemu parlamentu! DOPISI. Iz ajdooskega okraja. Iz Sela na Vipavskem. -¦• Kakor navadno, tako tudi v nedeljo 5. novembra precej zjutraj pri sv. maši je začel naš g. ' župnik v Batujah nam groziti in nas strašiti, da smo prehudi jezi podvrženi. Vernike je opominjal, da se da te strasti lahko odvaditi. Lepo je to izrečeno. Zakaj, g. župnik, pa vi svoje nenavadno hude jeze ne brzdate, ki vam tako silno škoduje, če ne drugje, na Vušem ugledu. Popoldne precej ob 1 uri 41) minut je prinesla babica iz Sela otroka k sv. krstu; ob dveh je pa popoldanska služba božja. Cerkvenik je brž otvori! krstni kamen in pripravil vse potrebno, babica je tudi otroka odgrnila in vsi z botri vred so čakali, da hip na hip pride duhovnik. Duhovnik pa nathesto da bi prišel krstit, je prikrical v cerkev nad ubogo babico in jel žugati z roko kakor kak blaznež, in da jo da na glavarstvo. Babica je morala z jok-'»J.)Čini otrokom cerkev zapustiti. Sram> je bilo babico pri toliko ljudeh, ki so rav no hodili v cerkev pred večernico. Vsaki kristjan je rekel da bi se lahko krstilo pred večernico, ker je manjkalo 7, ure do večernice, da bi potem Šla babica z otrokoin domov, nasprotno je pa morala iskati strehe v Batujah med enourno službo božjo. Naj bo; so potrpeli botri z babico in otrokom eno uro. Precej po večera ici je šel eden botrov v zakristijo .prosit g. župnika, naj gre krstit. Župnik spe: ,po svoji navadi zarenči nad botrom, da se ie moralo pred naznaniti, on da bo imel zdaj uro molitve. Boter je odgovoril, saj srna že pred večernico čakali lA ure, saj bi že pred večernico odpravili sv. krst. Nato je g. župnik rekel ves razkačen: niti vas ne .poznam, pa mi pridete tako v cerkev! Drv-o, da ni prašal, botra po krščanskem nauku in po listku velikonočne spovedi, kakor od nekega botra pred, par leti. Ta se je že bal, da ne bi dobil še kako klofuto, ko ga vidi tako,razkačenega, ker pri njem je .vse mogoče. Moral je spet cerkev zapustiti, na. pragu pa: zakriči g. ,župnik Se ..enkrat za tujim, povejte mi, od. kje Je ta človek, da ga dam na glavarstvo. Odšla sta izpred cerkve. Ljudje, naj si bodo take stranke ko hočejo, ki so ravno .prišli iz cerkve ter so vse to pred večernico in po večernici slišali in videli, so se vsi zgražali nad duhovnikom, zakaj dovolj jim je bilo. Vse je godrnjalo, neče krstiti, domov naj ga nesejo, se ga že potoni glavarstva poišče, vmes se je culo preklinjanje, in rotenje. Nič drugega ni.manjkalo, ta trenotek , ko da bi kdo izmed navzočih stopil na one nasproti cerkve stoječe stopnice in začel govoriti par besedi na razkačeno občinstvo. Res je, da mora biti duhovnikov, pa takšnega bi bilo boljše, da bi ga ne bilo na svetu, ker le škoduje sveti cerkvi s svojim obnašanjem, povsodi hoče on ukazati. Na političnem polju se posebno odlikuje, nobeden pa ga neče nič več poslušati tudi v cerkvi ne pa nobeden mu nič ne verjame; ker je že vse sito njegovih pcMtikonskih pridig. sKo bi prišel ta trenotek kak človek kake tuje vere in da bi ga videl kričati in majati z roksapi z. vrat cerkve v oni beli cerkveni obleki, »ali bi rekel, kalj je to katoliški duhovnik? Ljudje bi gotovo demonstrativno postopali proti .njemu, ko bi prišel -kmalu iz cerkve,- altjtako so se počasi razgubili. Babica pa je motala čakati z otrokom zunaj' cerkve, ker ni mogla biti z otrokom v cerkvi, ker je večidel jokal. Doriiov pa ga ni .hotela nesli brez krsta, čeravno so stariši Otroka zahtevali in tudi drugi navzoči. Ker kaj takega se ni še pripetilo, da bi v Se'o iz Batur nosili spet nekrščenega otroka, čeravno se je bližala že 3. ura, odkar je bila babica z otrokom po Batujah. Ob 4. in nekaj nv.nat je vendar končal in spustil par desetin bolj po nebesih la- Makslm Gorki. FOMA GOBBJE.FEV. Roman. (Dalje.) »To ni nič, sinko. Utopljenec ... nekdo je utonil in plava po vodi ... To nt nič hudega! Ne boj se, saj je že odplaval naprej ...« »A zakaj so ga suvali proč?« je izpraše* iVma dalje, tesno se privijaje k očetu in zaprši oči lv mu ... »To ... to pač mora biti ... Naj bi nam gu »¦ anesla voda v kolo ... jutri bi videla policija ... no. in po"> m bi se začelo zasliševanje, da bi nas še zadržali. Zato ga rinejo naprej. Kaj mu dč? Saj je že mrtev ... zanj to ni bolečina, niti žalitev ... in živi bi imeli neprietnosti zavoljo njega... Spi, sinko!« »Torej bode plava! naprej?* »Da, plaval bode .,. in kje drugje ga bodo potegnili na suho in pokopali ...« >Ali ga ne bodo dbe pojedle?; »R?be ne jedo človeškega mesa ... To delajo raki ... Ti ga imajo radi ...« Ob toplot očetovega telesa je kopnel Fomin strah, a pred njegovimi očmi se je zibalo iše vedr¦» na črni vodi tisto strašno lice z oskaljenimi zobmi ... »In kedo je to?« »Bog ve! Prosi zanj Boga: Gospod, daj mir njegovi duši!« »Gospod, daj mir njegovi duši!« je Sepetaje ponavljal j Foma.' i »No. vidiš ... Zdaj Pa ^Pi »" nič se ne boj ... Zdaj je že daleč! On plava naprej ... Ne hodi neprevidno k robu iadijc ... da ne padeš tudi ti v vodo . .* Jc-li tudi on padel vanjo?« »Najbržc je tudi on padel ... morda je bil pijan ,.. pa ga je bilo konec! A morda je skočil tudi sam ... Tudi taki so, ki sami ... Kar v vodo skoči ... in utone ... Življenje, bratec, je napravljeno tako, da je nekatera smrt za človeka samega praznik, a nekatera dobrota za vse!« »Ata ...« ^Spi, spi, dete moje ...« Tretje pbgiavje. Že prvi dan svojega šolskega življenja si je izbral Potna, omamljen od glasnega, razposajenega hrupa nebr-vjanm :>al in divjih, otročjih iger, izmed tovarišev dva, ki sta se mu dozdevala zanimivejša od drugih. Eden izmed njiju je imel svoj prostor pred njim. Foma. ki je gledal plaho okrog sebe, je videl širok hrbet, debel vrat, posejan z vročinskimi mozolji,'velika ušesa in gladko-ostriženo glavo z ognjenorudečemi lasmi, ki so stali, kakor krtača. Ko je učitelj^ plešast Človek z visečo spodnjo ustnico, poklical: »Smolin, Afrikanl« se je. zložno dvignil ta rudečelasi deček, šel k (učitelju, uprl svoje oči v njegovo lice.in, .poslušaje nalogo, je začel skrbno pisati s kredo velike, okrogle številke na desko, * »Dobro ... dovolj!« je dejal učitelj. »Nikolaj Jezov ,.. dalje!« Eden izmed Fominih sosedov v klopi, nemiren, maj- hen deček, s črnimi mišjimi ečnr-, je skoči! z mesta in šel med vrstama klopi, zadevaje se ob vsako in sukaje gaavo na vse strani. Dospcvši do deske, je prijel za kredo, ki se je drobila in škripala venomer, vzdignil se na prste in začel pisati urno majhne, nerazločne znake. »Tise!« je rekel učitelj in bolestno namrgodil svoj rumeni obraz s trudnimi očmi. In Jezov, je dejal glasno in hitro: »Sedaj smo izvedeli, da je imel prvi krošnjar sedemnajst kopejk dobička ...« »Dovolj! ... Oordjejev! Povej.mi, kaj moramo storiti, da izvemo, koliko-dobička je imel drugi krošnjar?« , To vprašanje je zalotilo Fomo, ki je opazoval vedenje obeh dečkov, tako različnih drug od drugega, nepripravljenega in — molčal je. »Ne veš? Hm '... razloži mu, Smolin!« Smolin. ki je skrbno snažil svoje kredaste prste s cu-njico, jo je odložil, dokončal nalogo,- ne da bi-.pogledal Fomo in si začel iznr *? brisati prste, a. Jezov, nasmehatje se in poskakuje med , \ se je vrnil-na svoje mesto. »Eh ti!« je zasegu.*,'ko se je-vsedel ,poieg Fome in ga sujim obenem s pestjo v rebra. »Česa tudi ne razumeš! Koliko dobička je bilo skupaj? Trideset kopejk,... a krošnjarja sta bila dva ... eden je dobil 17 kopejk, no, koliko pa-drugi?« »Vem!« je zaSepetal Foma, čuteč se osramočenega in ogleduje si lice Smolina, ki se je počasi vračal na svoj prostor. Ni mu ugajal ta obraz, okrogel, poln vročinskjb^mo-zolcev, z modrimi, od masti zalitimi očmi. A Jez>v ga je vščijmil v. nogo,'da ga je zabolelo in vprašai: , »Čegav sin si? »Razuzdančev«?« ¦ ¦ . ¦ »Da...« , .... ; kamnih kristjanov iz cerkve. 'Potem se je s sifonom spet približala naša babica in " botri cetlcvi. Pa glejte na veliko"začudenje naših botrov, prej tako razkačeni pop zdaj tako lepo ravna ž njimi in se iim ... prilizu'je pa odpuiščanja prosi..... Kak človek, kaj je vreden! Pri vsaki priliki govori ta sveti duhovnik, ^ vera pela; saj ni čuda, saj jo taki-le najbolj tlačijo zdaj na en način jutri ;pa drugače. Kako, & župnik, hočete, da vas bodo Ipdje ljubili, ko tako grdo ravnate ž njimi ob vsaki priliki. Ako bi drugi uradniki tako' ravnali z ubogim kmetom, bi se jam kmalu posvetilo z urad--ne strani. Ker se Vam cd tam ni bati po- , svetenja, Vam posvetimo pa mi, če se končno že ne poboljšate. Družba sv. Cirila in Metoda. Za Narodno šolo na Bi tiči daroval . g. Jos. Oorup, tavnatelj Prve češke.zavarovalnice v Trstu, 10 K. Hvala! Za Nairddno Šolo na. goriški laški zdravniki. Nezaslišano bobnanje. — Prijatelj me je opozoril na list, ki ga dostojen človek rc prime v roke in' če ga že prime, si potem umije in desinficira roke. Ime mu je »Novi čas«. Saj poznate onega, ki je do-šel iz Kranjske pomagat preroditi našo deželo v ljubezni Kristusa-kralja. Njegovo delo obstoji v najpodlejši hudobiji. Čudimo se, da more oni podel in umazan list nositi križ med lipovimi listi. Gorje našemu ljudstvu, če bi zavladali cilji tega lista. Gorje, trikrat gorje! Ubogo ljudstvo bi ne smelo jesti le krompirja in oblic, ampak kamen bi mu dajali za kruh m tepli bi ga s škorpijoni. Ker po njegovern je, da kmet naj se posti in oblice je, bollše pridelke pa naj znosi kapuchtarjeni. Dne 31. okt. ]e imelo učiteljstvo uradno učiteljsko konferenco. Pri konie-renci se je zgodilo, da je ubegli menih Balič z Vrha s povzdignjenim glasom izrekel, kakor oni starček v Vrbskern jezeru: *I>anes je postni dan rti mi bodemo jedli meso«. O jej! Učitelj in meso! Velika nevarnost za obstoj človeštva. Bani, bum svet se podira! Ko je pa neki pop na Vipavskem jedel v petek klobase in se potem napil dobrega vina a nato šel še nekam, se ni zgodilo čisto nič, kakor da je bil prav dobro sit! Ta dogodek o postnem dnevu, ki je v resnici smešen, se zdi zelencu pri hudobnem in nujskajočem listu nad vse važen. In ni dobil v slovarju dovolj kričečih izrazov, da bi užgal nevoljo našega ljudstva. A naše ljudstvo je premodro, da bi fkaj dalo na take čenče. Kar je pa najbolj smešno na celi stvari, je to, da »Novi čas« nekam deklami ra: mi bodemo ukazali, mi bodemo; že pokazali in kaj še? O ti, ubogi listič! Kaj ne veš, da se te dobi le po zahodih/ ker drugam pač ne spadaš! Kaj boš grozilo, zelence! Kako smešno: mi ukažemo, da bo 31. decembra t 1. moral priti prosit nadzornik Finžgar po kolenih do urednika »Novega časa« milosti. O jej! O ti, kaj si Že domišlja V omenjenem članfcu pravi »Novi čas«, da se je učiteljstvo zaletelo v »naše kapudnarje«. To je velika laž. Da bi pa kapucinanji vec dobrega storili kot učitelji; tega Še najzaigrizenejši klerikalec ne verjame. NaSe ljudstvo pač pozna kapudnarje. Urednik »Novega Časa« naj stopi med ljudstvo in naj p rasa .po mnenj h o kapuoinih, pa i2ve. Vem, da se bo čudil, kako pozna kmet kapucinsko življenje in to njih dobro delo. H koncu še to: nimam braniti g, fin-žgerja, ker on se bo znal sam» kadar se mu bo zdelo vredno, Konštatirati moram dejstvo, da je on vodil konferenco do skrajnosti taktno in korektno. To mora potrditi vsak navzoč učitelji in- tudi oni, ki so po nesreči zašli v učiteljski stan, ki pa spadajo h ^apucinom. — Jezik za zobe, hudobiji duh pri »Novem Času«. Mlad učitelj. * Sevčikov koncert se ie vršil sinoči v dvorani nemške šole na Senenskem trgu. Obiskan je bil precej dobro. Glasbeni izobraženci so imeli Izreden užitek. Opazilo se je,da Lahov ni bilo skoro nobenega na- koncert. Konec »Perpetuam«. — Papež izda nov motu proprio, s katerim ibo prepovedano duhovnikom imeti /ženske V farov-žu; tudi domačih bi ne smeli imeti. Nov motu proprio predpiše duhovnikom moško postrežbo. Torej konec Perpetuans! —- Da bi pa odpravili celibat, take pamet: še nimajo v Vatikanu. »Goriška slovenska mladina«. — \ i jaški orkester bo svrral-pni prihodnji plesni vaji, ki se bo vršila v nedeljo, dne V), t m. od .3VV—8. ure zvečer v dvoran; Trgovskega doma. Glede na velike stroške, ki so združeni s prirejanjem takih plesnih vaj, nadejamo se od strani naših rednih in ne rednih obiscvalcev, živahne udeležbe. Na svidenje! Odbor. Laški begunci. — Nad 200 .mladih Lahov vojakov iz kraljestva je prišlo zadnje dni na Tirolsko iz strahu, da bi bil; klica n pod orožje, oziroma so dezertirali. Pa ne le na Tirolsko, v vse obmejne dežele prihajajo in tudi v Gorici videvam.) mlade Lahe iz kraljestva, ki so prišli raje v Avstrijo kot bi šli v TrrpoILs. Izginil je neki Ivan Kam, 35 let .star. Sel je od svoje družine v Gorici v Čcrv-njan na semenj, ker hodi na semnje za zaslužkom. Od takrat, to je od 14. t. m., kfa ni več. S seboj je vzel vse svoje dokumente. Pustil je v Gorici ženo in 4 otročje. Kdor bi kaj vedel o njem, naj naznani nam. Požar. - V Mirnu je zgorelo skladi ?če lesa. last. g. Pavietiča, in dva hleva. Gore'o je ponoči. Gasit so prišli ognjega-s:i iz Gorice. Postranski zaslužek (eventuelno stalno) dobi zanesljiva eseba pri nekem ?"-knjšnjem društvu. Ponudbe je nasloviti mi upravništvo lista ped šifro »Revizija«. Telovadni odsek Sokola na VcJčji-tiragi priredi v nedeljo, dne llJ. t. m. javi:: ples. Cisti dobiček je namenjen za nabav* telovadnega orodja. Odsek Goriškega Sokola v Kojskem priredi v nedeljo dne 26. t. m. I9N. \ prostorih g. Frančiške Marinič obšim-< veselico z naslednjim vsporedom: 1. Petje: Sokolska Foersterieva. moški zber 2. Dekkrmacija: Samostanski vratar; a Le pevaj, Iv. Ocvirk, mešan zbor; 4. Slovenske mladenke, Volarič, ženski zbor; 5. V tulini ,rnoški zbor, Iv. Ocvirk; (>. Igra v enem dejanju: V posredovalnici; 7. Šaljivi trospev treh slavnih godcev; ^. Tam za oblaki, moški zbor. fPo igri je ples. pri katerem svira domača Sokolska godba. Vabi na obiio vdeležbo odbor. Sokol v Podgori naznanja, da priredi v nedeljo 26. t. m. običajno veselico s petjem; igro in plesom. Hranilnica In posojilnica v Selu je darovala 10 K Selškemu Sokolskemu oddelku namesto venca na krsto pdkojne-mu svojemu načelniku. Blag mu spomin! j rrgovsko-obrtne in gospodarska vesti, fflgljenična mlekarna. — V Semeni-ški ulici &; 2. (»hiša Drufovka) jeotvoriia g.a Spinčlč higijeniČno mlekarno, kjer se dobi tudi različne mlečne izdelke. Natančneje v oglasu, • Razstava učensklh del. — V torkovi številki »Soče« smo. omenili ,na kratko, da se je vršil v nedeljo zaključek razstave u&euskih del in razdeljevanje daril v tukajšnji trgovski zibornici. Prvo darilo je dobilo 18 učencev in med temi je 8 Slovencev* 9 Italijanov in 1 Nemec. Drugo darilo je doibilo 42 učencev." Med temi je 20 Slovencev in 22 Italijanov. ,. *"L-. T^e.URrile^^iH^ ?«e*»ee\* Med -temi je 8 Slovencev Tn 8 Italijanov. Kakor razvidno iz zgoraj omenjenih številk, so bih* učenci slovenske* narodnosti pri tej razstavi prav dobro zastopani* Veseli nas napredek.in 4tfičikovati smemo, da dobimo v Gorici še prav mnogo dobrih obrtnikov, ako se bodo učenci tudi v naprej potrudili, da bodo korakali z duhom časa in se pridno urili v svoji obrti vsak. Glede "na razstavo samo bi melj opomniti, da v prihodnje, ko se bodo zopet prirejale take razstave, naj kuratorij zavoda za pospeševanje obrti izbere v Jurija tuli nekaj naših obrtnikov. Kar se je morda lahko delalo pred 10 leti proti Slovencem, danes tega ne pustimo več veljati. Goriški slov. obrtniki so faktor, s kojim mora kuraiorij računati, ako hoče bit" vsaj pri takih prireditvah nepristranski. Nadalje se je opazilo pri več slučajih, da so bKa ona dela. katerim se je priznalo prvo darilo, slabša nego ona, ki se jim je dalo drugo ali tretje darilo. Je že res, da v kakem slučaju ni prav b"ika presodbr.. toda glavno je, da je Jurija r.a svojem mestu in da je nepristranska. Najboljše bi b'lo, da bi se prihodnjič poklicalo v jurijo od vsake obrti po 3 izvedence in sicer take, ki so res kos svoji nalogi in ki poznajo današnji moderni razvoj obrti. Nemogoče je vsem ugoditi, toda mnogo re-kriminacšj bi se odpravilo, ako bi se ku-ratorij ravnal po teh navodilih. Radi priznamo, da je tehnični vrdja kuratorija dobra itnč. teda nemogoče je, da bi bil »mi gospod o vseh obrtih haš najbolje spo--učen. ' ' '* Na adreso nekaterih naših obrtnikov veljaj pa tale nauk: Ako hočemo, da nas bodo drugi spoštovati in uvaževali, bodimo trdni in neizprosni ko je treba branili pravice našega jezika. Med raestav-tjenei smo opaziti mnogo pokvarjenih imen in to le vsled tega, ker je prizadeti obrtnik ali slabo zapisal ime učenčevo alt pa prepustil, da so je drugi pokvarili. Kjer je b>S obrtmk nap italijanska mornarica napade turške otoke ali obrežja, Proti italijanski akciji v Egejskcm morju. Pariški listi poročajo, da sta Nemčija j in Avstrija vložili veto proti italijanski j akciji v Egejskem morju, na kar je di Giuiiamo poslal v Berolin in na Dunaj odgovor, poln ostrine. Podnebje v Trlpolltaniji neugodno za italijanske vojake. Poročajo, da italijanski vojaki jako hudo trpijo vsled velikih nalivov in vsled vlažnega mraza ponoči. Vojaki pravijo, tla imajo večji strah pred boleznimi, zlasti pred kolero, nego pred sovražnikom. Sedaj je nastopila v Tripolitaniji doba deževja, hudih nalivov in morskih viharjev. To traja navadno več mesecev. Vojna v tem času mora biti res nekaj izredno hudega. Razna poročila. Mali boji ckoli Tripolisu trajajo dalje. Pri Sidi Mesri je bil velik boj, v katerem so imeli Italijani mrtvih 200. — Italija iž-krcuje 'Še vedno čete v Tripolisu. — Poroča se o novih spopadih tudi prijDerni in Bengasiju, — Turčija je baje pripravljena za posredovanja, da bi končala vojna. Tako trde francoska poročila. — O italijanski mornarici ni Jiikakih poročil. Naj-brže je odpoklicana iz Egejskega morja na pritisk z" Dunaja in h Berolina. Puške v vreč m. Arabci imajo v krajih, kjer se vrše boji in tam okoli, kamor prodirajo Italijani, po drevju obešene puške in potrebno imunicijo. To vse je v vreči. Arabec spleza na drevo, strelja in gre pa pusti puško na drevju, da lahko služi drugemu. 5 privatnih semenišč, i trgovski šoli, 3 obrtne šole, 2 poljedelski- Soli, 6-ih'eščain-sitih Sol, 20 .ljudskih šol, 5 .zavetišč, 28 za-bavnih M in mnogo -saraostanskih Sol. Ženski samostani. imajo v svojih rokah 3 gimnazije, 20 učit. gol, 8 višjih šol, ( 4 trgovske šole, 178 odgojnih šol, 108 pen-zijonov, 56 meščanskih Šot, 571 ljudskih in osnovnih šol, Poleg tega poučujejo v raz- ¦ nih drugih šolah. (Dalje na četrti st«wi.) Razne vesti. Stavka voznikov v Trstu, ki je pričela pred par dnevi, traja dalje. Vozniki #o pripravljeni vstrajati v stavki, dokler 'ne dosežejo svojih' zahtev. Sienkiewicz obstreljen na lovu. — Iz Varšave poročajo, da je bil >na posestvu Pavlovica na lovu obstreljen sloveči poljski pisatelj Henrik Sienkiew poveseli po težkem delu, in želeti bi bilej, da bi se vršili tudi po drugih vaseh, Obljuf bili so nam, da prirede Silvestrov večer in sicer v Biljani, katerega se gotovo uue* leže zavedni Brici. ¦¦ ' '] Pevsko in glasbeno društvo \ v Gorici (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) je imelo dne 28. oktobra 1.1. svoj redni letni občni zbor. V odbor za leto 1911—12, ki se je konstituiral v seji dne 2. t. m., so. bili izvoljeni sledeči gospodje: predsedv nik: dr. Karol iPodgornik, odvetnik ;• podpredsednik: Viktor Bežek. ravnatelj mož-kega učiteljišča, tajnik: Rudolf Levpušček, priv. uradnik, blagajnik: Viktor Oraikcj, priv. uradnik; gospodar: Arfcur Jakš^, priv. uradnik; arhivar: Fran Povšič, c. kr. profesor; šolski nadzornik: Fran Finš-gar, c. kr. okrajni šolski nadzornik;. odborniki: Jakob Božič, c. krepostni ofici-jal, Dragotin Gilčvert, posestnik, Josip Hrovatin, deželni uradnik, Josip Medved, trgovec, Davorin MaUnak, c. kr. profesor, Fran Cigoj, c. kr. avskuMant, dr. Janko Gregorin, c. kr. profesor in Josip Michl kot vodja društvene šole. Namesitniki odbornikov gg.: Ciril Eržen, uradnik c. ki gozd. in domen, urada, Josip Neffat, deželni uradnik in Adolf Savelli, c. kr. poštrfi uradnik. Preglednika računov gg.: Frafi Blažon, v:š. oficijal juž. železnice v pok. in Andrej Fodgornik, deželni uradnik. Iz tajnikovega poročila posnamemo sledeče: Pevsko in glasbeno društvo je vzdrževalo v II. šolskem letu, t. j. od I. X. 1910 do 30. IX. 1911 šolo za klavir, gosli, petje in komorno glasbo. V šolo za klavir in gosli je vstopilo 139 učencev, od katerih je ostalo koncem leta vpisanih 102 učenca in sicer 75 za klavir in 27 za gosli. Učenci so bili razdeljeni po napredku in letih v šest oddelkov ter so se poučevali v skupinah po 2—A na uro. Koncem šolskega leta dne 29. juniija 1911 so javno nastopili boliši učenci iz posameznih oddelkov šole za klavir in gosli v veliki dvorani Trgovskega doma. izkušnja je bila *v vsestransko zadovoljno^ starišev in ofačimstva. —-¦ Odgovorni vodfa šole je bil g. Josip Midil, izprašan gojenec piažkega konservatorija. Poučeval je gosli, solopatje, komorno glasbo. Klavir sta poučevala g. Emil Ko-mel, izprašan za srednje šole pred komisijo c. kr. namestništva na Dunaju in g. Lovro Knbišta, bivši vojaški kapetok. Zadnji imenovani (je poučeval v nekaterih oddelkih tudi gosli. — Učnina je znašala za učence 3 K na mesec, za dva učenca iz ene družine 5 K. — Drugo svojo nalogo gojiti vzorno petje in proizvajati težke skiadbe je spolnjevalo društvo s tem, da je priredilo običajni jesenski koncert 3. decembra 1910., na katerem je sodelovala absolventinja pražkega konservatorija sopranistka gospa Blerta Javurkova. — Dne 2. aprila 1911 se je priredila akademija učencev glasbene šole iz dijaškega zbora. Vaje pevskega zbora so se vršile za ženski rn možki zbor po dvakrat na teden; dalje za dijaški zbor po dvakrat na teden. Obisk je bil povoljen. Možki zbor je štel 7 tenonjev, 14 basov, ženski zbor 12 sopranov in 11 altov, skupaj 44 glasov. Dijaški zbor je štel koncem leta 58 ;, ^.sov. — Društvo je imelo v ulici Sv. Ivaaa najete 4 sobe za šolo. — L. 1910—11 je štelo društvo enega častnega člana, dva ustanovnika in 128 podpornih udov in sicer 15, ki so plačevali po2 K na mesec in 113, ki so plačevali mesečno po 1 K. -Društveni odbor je bil sledeč: predsednik: dr. iKarol Podgornik, odvetnik; podpredsednik: Anton Dietz, c. kr. poštni kontrolor; tajnik Rudolf Levpušček, priv. uradnik; blagajnik Viktor Črnko, priv. uradnik; šolski nadzornik Viktor Bežek, c. kr. ravnatelj moškega učiteljišča; arhivar Fran Povšič, c. kr. profesor; gospodar Artur Jakše,ipriv.,uradnik; odborniki gg.: Jakob Božič. c. kr. poštni oficijal, Gilčvert Dragotin, posestnik, Josip Hrovatin, dež. uradnik, Davorin Mastnak, c. kr. profesor, Josip Medved, trgovec, Albin Radikon, c. kr. avskMtant, Fran Ravnikar, trgovec in Josip Michl kot vodja društvene šole. ¦ Blagajnik poroča,* da je imelo društvo dohodkov: saldo t. oktobra 1911 K 207*87, članarina K 889'—, šolnina s članarino in pristopnino K 3471*—, posojila K 3450'-—, darovi K 51*—, dohodki koncertov K 50772, podpore K 4300— drugi mali dohodki K 72—, skupaj K 12948*59; izdatkov: plače K 7645'—, nabava muzi-kaiij «K 263'13, raizni troški K 877'15, t roški koncertov K 268*80, vrnjena posojila K 2843'—, stanarina K 700'—, naložena gotovina K 351 '51, skupaj K 12948*59. Društveno premoženje v gotovini in inventarju znaša K 4502*33. — Iz proračuna za leto 1911—12 je razviden primanjkljaj K i652'49. Jarotapratn Gorici. Leta 1905 ustanovljeno društvo »Narodna prosveta« v Gorici si je postavilo za svojo glavno nalogo ustanovitev stalne knjižnice v Gorici. S prispevki svojih članov, z darili in raznimi podporami si je nabavilo v teku nekaterih let za naše razmere naravnost lepo knjižnico, ki šteje danes okoli 1600 knjig leposlovne in znanstvene vsebine. Knjižnica je namenjena v prvi vrsti našim nižjim slojem, kateri se je — polagoma sicer a vendar stalno — v vedno večji meri poslužujejo, 'ur je razvidno iz Števila dosedaj razposojenrh knjig. V letih 1906, 1907 in 1908. se je raz-posodilo vsako leto nad 2500 knjig, leta 1909. nad 3000, leta 1910. nad 4000 ter doseže število v tekočem letu razposo-jenih knjig lepo število mm. Knjižnico vodi nalašč za to najeti knjižničar, ki uradne trikrat na teden ob določenih urah. Poleg knjižnice vzdržuje društvo čitalnico in skrbi posebno tudi za drama- tične predstave, katere prireja redno vsako leto s sodelovanjem gledali$čnega osdbja ljubljanskega in tržaškega dramatičnega društva. " Za pospravljanja društvenih prostorih, donašanje listov; pobiranje mesečnine in drugo plačuje društvo posebnega slugo. Nasproti ogromnim stroškom, ki so združeni z vzdrževanjem knjižnice in čitalnice, so dohodki prenizki, da bi bih društvo brez vsestranske podpore kos postavljeni nalogi, ki je za Slovence v Gorici v kulturnem oziru največje važnosti. Ker je napredek in podkrepitev slovenskega življa v mestu v.interesu celega slovenskega dela goriške dežele, se obrača odbor do vseh slojev v mestu in tudi na deželi, posebno pa do naše inteligence, da pristopijo društvu kot člani in zagotovijo na tak način obstanek instituciji, ki mora biti na srcu vsakemu zavednemu in za narodno stvar vnetemu Slovencu. Družba sv. Cirila in Metoda. Iz Pogore. — Ustanovni občni zbor za našo vas prepotrebne podružnice C. M. D. se viii v nedeljo 3. decembra. — Pripravljalni odbor je do sedaj prejel 50 K, nabranih ob priliki proslave »g, župana, za kar se *ijprisrčueje zahvaljuje plemenitim darovalcem. (Dalje v prilogi.) Mali oglasi. !lljn&*]l% <»rotoJbli» stane «0 vi g. iko J« ojIm ebMtiutJIl i» neona u, mko fteifcdo 3 t in. I»JpTlprm«l*e iasetirtije ta UgoTce in okilaik«. KoU»o*«m*nJUh trgorce* ia obrtnikov vGorloi, k«t«*lk m dtfloU (in celo t mmtu) nlitfi« a« po»u, kor aikjt* M t»%«rirtJo. Škod* ni majhni. Mahlnuana Onha * prostim vimdom. s;Hln mBlllUfOiia auua fn mim, v smihihn^ta so odda talV laških listih je bilo zopet nekaj rezke polemike zastran podobe M. B. na Sv. Gori. »Eoo« je bila ponovna popfašana, katera oibelh podob je izvirna in katero obnovijo; toda »Eco« molči, kajti — zdi se nam .•__ i vsako besede bi še zapletla le V nove zadrege. — Čudno je, zakaj »Eco« nič-pravega ne odgovori? Ali morda zato, •ker'sta'obe podobi na Sv. Gori — ponarejeni? Bodi kakorkoli, prav bi bilo, da pride resnica na dan.« Listnica uredništva: Gg. dopisnikom: Radi pomanjkanja prostora smo morali odložiti marsikaj za prihodnje številke. Postranski zaslužek (eventuelno stalno) dobi zanesljiva oseba pri nekem tukajšnjem društvu. Ponudbe je nasloviti na upravništvo lista pod Šifro »Revizija«. Spiski fostDfk- Za Sokola v Prvačini daruje 20 K neimenovan mesto nagrobnega venca pokojnemu Josipu Žnidarčiču na Gradišču. ' Sokol v Podgori se prisrčno zahvaljuje za dar 63 K, nabranih na banketu ob priliki proslave 40 letnice našega g. župana. — Živel! Sokolu na Dobrovem so darovali: blagorodni g. Miroslav Muha c. k. sodnik, Pulj 5 K; g. Anton Simčič, c. kr. redar Puli 2 K. Hvala iz srca! Upamo, da najde naša prošnja tudi pri naših briških rodoljubih odmev in da ne bode naš glas glas vpijočega v puščavi! Na zdar! Odbor. Žvcza narodnih društev. Tamburaško in pevsko društvo v Renčali priredi v nedeljo dne 26. novembra 1.1. tombolo na javnem trgu v Renčali. Dobitki: prva činkvina 100 kron, druga činkvina 100 kron, tombola 250 kron. Začetek ob 3. uri pop. Srečke po 40 vin. Po tomboli se vrši ples v dvorani g. R. Žnidarčič-a. rrgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Sprememba Špedieijskega in komisf-Jonarskega društva »Balkan« v Trstu v delniško družbo. — C. kr. namestništvo v Trstu je dovolilo, da se napravijo pripravljalni koraki za spremembo imenovanega društva v delniško družbo s. kapitalom K 500.000. Kakor se nam poroča, je že cela delniška glavnica pokrita in v gotovini vpla-člana in se vodi posel »Balkan-a že od 1. Julija t. i. na račun delniške družbe. Posel »Balkan«-a se je v zadnjem času jako lepo razvil, glasom bilance je znašal skupni promet v preteklem letu več kot dvajset miljonov kron. »Balkan« ima svojo podružnico v Ljubljani, katera je postala s prevzerjern tvrdkc Škerl prvi špediter na ljubljanskem trgu. Centrala »Balkan« ima svoje pisarne v Trstu. Riva Grumula 14.. ima več pripravnih suhih skladišč v mestu in prosti luki in uživa splošno zaupanje. O razvoju »Balkana«-a priča tudi to, da zaposluje danes že 32 uradnikov. Priporočamo to podjetje najbolje interesira-nim krogom. Politični pregled. Poslanska zbornica. — Krekov govor priobčujemo na drugem mestu. Govoril je v seji 16. t. m. tudi voditelj poljedelskega ministerstva Zaleski. Ta je najprej opozarjal na vladno izjavo glede zboljšanja živinoreje. Štetje živine je pokazalo v Avstriji i. 1910 za 351.000 glav manj goveje živine, kakor prej, Število prašičev pa se je pomnožilo za 1,749.00$ glav. Izkazi dunajskega živinskega semnja pričajo, da je -I. 1901 tehtal vol povprek -543 kg, letos pa teh ti povprek 590. Kvaliteta se je torej zboljšala za 6%. Na leto se torej na teži pridobi 250.000 meter-skih stotov. ^'»di prašiči so za en milijon meterskih c .ov žive vage težji. Če je v Galiciji, ki je glavno dobavališče živine, število goved nazadovalo, se je pa goved zboljšal za 10%. L. 1900 je prišlo povprek na človeka 129.5 kilogr., I. 1910 pa le \23 kg mesa; nazadovanje znaša torej 6.5 kg. Minister je razpravljal o korakih, ki jih je vlada storila, da bi se manj telet klalo, da bi se pospešila prašičjereja, kakor tudi o aprovizaciji mest z mesom. Branil je tudi vlado, češ, kako bi jo sodili, če bi prevrnila sedanje gospodarsko razmerje z Ogrsko in provzročila posledice, ki bi znale biti usodepolne za industrijo, ki je pod- laga eksistenci delavskih slojev. Minister , je končal s tem, da je obžaloval dragirijski boj, ki bo poostril nasprotja mied krneti in> niestjarvi. Ali je kmet na boljem, kakor tovarniški delavec? je vprašal minister iti odgovoril: Oba sta potrebna varstva in naša naloga je, da združimo vse sile, da-se povzdigne produktivna moč na blagor države in prebivalstva. Ko je govoril še češki radikalec Sla-viček, je bila razprava prekinjena. V finančnem odseku je bil odklonjen Concijev predlog, naj pride predlog o italijanski pravni fakulteti pred proračunskim provizorijem na razpravo. Ta sklep je bil storjen s -26 proti 20 glasom. j Uradniško vprašanje. — Uradniki zahtevajo takojšnjo ureditev uradniških razmer; vlada pa obljublja provizorij, zboljšanje naredbenim potom, definitivno rešitev pa prihodnje leto. Seja centralne zveze uradnikov o tej stvari je danes. Yojna med Torčijo in Italijo Okoli Tokre. Italijanske bojife ladije so priplule 15. t. ni. pred Tokro, to je severovzhodno od Bengazija. Italijanske ladije so obstreljevale turško vojašnico. Turki se ne udajo. Upajo, da zabranijo Italijanom izkrcanje. — Turki so povsodi dobro pripravljeni in na mestu proti Italijanom. Bombe iz zrakoplovov niso Turkom nič kaj všeč. Zato pa je Visoka Porta vložila protest proti metanju bomb iz italijanskih zrakoplovov na :>miinn tripoliško prebivalstvo«. j Izgredi proti Italijanom. j Iz Carigrada poročajo, da so se vršil: j v vilajetu Ajdin, Jaffa in pri francoskem I samostanu Kam 16 blizu Jeruzalema veliki j-izgredi proti Italijanom. ; Ganeva, vrhni poveljnik v Tripolitaniji, je rojen v i laškem Vidmu. Tam se je osnoval odbor, j ki imia nalogo, uzidati Canevi v rojstno j hišo spominsko ploščo. |" Malo prezgodaj! Ali bi ne bilo pamet-j.neje počakati, kako konča vojna? Nekatera poročila trdijo, da je Ca-j ne vi precej tesno pri srcu v Tripolisu ter j da se nahaja vedno na varnem nekako I skrit?! I Razna poročila. J Blizu Krete so videli oddelek i talij an- | skega bmdovja. - Trgovina z orientom j pojenjuje, kar je opaziti zlasti v beneškem i pristanišču, kjer je nehal živahni promet. I — V Tripolisu razsaja kolera nenavadno I-hudo. V treh bzaretih je bilo te dni 200 j bolnikov. —- Pri Tobruku in Derni so bili I: mali spopadi. — i Pripovedujejo, da je neki Arabec i snedel kos mesa nekega italijanskega vo-1 jaka. Aretiral ga je karabinjer. Arabca so I gotovo ustrelili. —- Čuje se. da hočejo ita-I Ujani oazo pred Tripolvs-om požgati, če ne j; prenehajo sovražnosti. Prodiranje ne na-I preduje. I Zadnje vesti. I V Tripolisu je sedaj 78000 vojakov. I V kratkem jih bo 100.000. — Situacija ne-I spremenjena. — Italijanska mornarica je I v Egejskem morju ter čaka povelja, ali od-I iti domov ali začeti z operacijami. — Baje I začno med Rimom in Carigradom poga-I janja za konec vojne! Tako sodijo italijan-Iska poročila. Razne vesti. Akad. tehn. društvo »Triglav« v Gradcu. —- Na I. rednem občnem zboru, dne II. t. m. za zimski tečaj 1911/12 (novoizvoljeni odbor se je sestavil sledeče: predsednik: cand. med. Josip Majcen, podpredsednik: cand. med. Franjo Sta-mol, tajnik: stud. phil. Pavel Strmšek, blagajnik: stud. med. Vilko Marin, knjižničar: stud. iur. Milan Štamear, gospodar: stud. iur. Anten Gruber, odb. namestnik: cand. geod. Franjo Šmid, revizorja: cand. iur. Josip Šniid, cand. med. Vladimir Vrečko. Dunajsko delavstvo proti vojni, — Na Dunaju se je vršilo veliko protestno zborovanje soc. demokratov proti vojni. Re- solucija se iz#eka ^zoper< vojne hujskanje I oboroževanje"in grozodejstva. Stavka prevoznikov v Trstu traje dalje. Obdttti »se« močno,« ker-zaostaja blago. Stavkujočih je okoli 470. Baje pa štrajk danes -preneha. Ponarejalec denarja. — V Trstu so | prijeli nekega 19 letnega Franca Hvala iz I Gorice, ker je nikeliral komade 2 v in jih hotel razpečati za 20 vinarski komad. Pa so ga hitro dobili. Lakota v aziatski Rusiji. — V 16 pokrajinah vlada velika lakota. V pokrajini Šaman predajajo konje po 20 K, krave po 25 K. V nekaterih pokrajinah razsaja lega r. Samomori se množe. Ponesrečen aviatik. Iz Berolina poročajo, da je padel aviatik Piečkar z višine kakih 25 m ter obležal mrtev. Skale so padle na železniški tir pred losefbergtunelom, kakor poročajo iz Merami, tik pred odhodom vlaka iz.tunela. Vlakovodja je pravočasno ustavil vlak. tako da ni bilo v vlaku nobene nesreče. 1700 km v zrakoplovu. — V Alt-sanckenu se je spustil v nedeljo na zemljo francoski zrakoplov »Picardie« z zrako-plovci Rumpelmavcr in Biendime. Balon se .je vzdignil v Compiegne ter plui proti Petrogradu v višini 1600 m. Preplnl je pot 1700 km v 6' ... uri. Blazno dejanje nesrečnega ljubimca. - V rodbini sekeijskega načelnika dr. vit. Holzknechta na Dunaju se je 16. t. m. za-vršila krvava rodbinska tragedija. •Domači učitelj sodni praktikant doktor Mat-kovič, ki se je brezuspešno potegoval za roko hčerke Marije, je vdrl v stanovanje, ustrelil iz revolverja na 21 letnega sina Roberta, na 17 letnega Jurija in na 24 letno Marijo. Juri in Marija sta bila na lica mesta mrtva. Robert pa je težko ranjen. Morilec je nato usmrtil še samega sebe. Mlad plemič goljuf in tat. Na Dunaju so zaprli 22 letnega dijaka Stanislava viteza pl. Lamnicza, ki je pod napačnim plemiškim lasbvom ogoljufa! .30 dunajskih tvrdk za 10.01 M> K vrednosti, svoji gospodinji pa pokradel bisere in druge stvari, vredne nad 5000 kron. Pridobitne in gospodarske zaflrnp. (Konec.) Ker člani načelstva in likvidatorji, ki so tudi sami prizadeti, navadno ne pospešujejo izvršitve tega postopanja, se i/.roč: upravitelju konkurzne mase. Načrt dovoljuje, da se v pravilih določi obveza članov, da vplačane, ali vsled izgub za pokritje primanjkljaja odpisane deleže doplačajo do trikratnega zneska. Preprečiti se hoče predčasni polom zadrug, ki imajo za daljni obstanek še dovolj moči v sebi. Vzrok poloma zadrug je bil večkrat to, da je vse poslovanje bilo v rokah samo enega nesposobnega ali nezanesljivega člana načelstva. Načrt predpisuje, da morata obvezne izjave podpisati vselej najmanj dva člana načelstva. Vsaka zadruga mora imeti svoje nadzorstvo. Revizijski organi ibodo imeii večjo moč, kakor sedaj. Imenik ali register članov je voditi tudi pri sodišču, v čigar delokrog spada zadružni register. 'Posledica temu bode, za zaveza zadružnikov toliko časa ne more popolnoma ugasniti, dokler je še v tem imeniku vpisan kot član. Premišljeni prestopek zakonitega ali statutaričnega delokroga se kaznuje kot pregrešek. Kreditnim zadrugam (posojilnicam) so prepovedane gotove kupčije in posli, ki se ne strinjajo z njihovo nalogo. Prepovedan jim je obrat industrijalnih podjetij, izvzemši začasno, ako se je dobilo brezplačno ali pa moralo prevzeti, da se prepreči zadrugi preteča izguba. Isto velja glede pridobitev zemljišč, ako se rabijo za lastni poslovni obrat. Prepovedan je nakup in prodaja efektov, ki so podvrženi kurzu. borzne špekulacije itd. Pri dovoljevanju kredita se morajo , omejiti na lastne člane. Za obstoječe za-I druge veljajo posebni prehodni predpisi. Hranilne vloge smejo sprejemati samo kreditne zadruge tudi od nčlanov. Morajo pa biti v gotovem razmerju z lastnim premoženjem zadruge. Vse kre I ditne zadruge morajo imeti razpoložnega | denarja vsareno Če*rtink-o vseh - vlog j Do- I kier se ne doseže to razmerje, se ne sme-I jo sprejemati daljne vloge. I KcHisumna društva smejo prodajati I blago samo članom; nečlanom samo tedaj I in tudi ne na drobno, ako preti nevar• I nos t, da se blage izpridi, in ako se s tem I preprečijo izgube. — Prestopke kaznujejo I obrtna oblastva. Ustanovitev podružnic I je konsumnim društvom sploh prepoveda-I na. Da prično konsumna društva poslo-I vati, je potrebno, da pristopi v krajih z i nad 20.000 prebivalci vsaj 200, v drugih I kraji!? pa vsaj 50 članov. Obratova-jišče I (Betriebsstatte) mora biti v bližini dru-I štvenega sedeža, I Finančno ministerstvo bo imelo pra-j vieo, ako to zahtevajo važni oziri splošne I denarne in preditne politike, zahtevati na-I tančnega pojasnila o premoženjskem sta-I rrju in o poslovanju kreditnih zadrug in v I slučaju, da se pokažejo velike nepravilno-I sti. predlagati, da se odstavijo člani na-I čelstva. I Večjim skupinam zadrug se tudi za- j gotavijajo pravice nmnfšin. V obče bo re-I vizija zadrug strožja, da se odpravijo ne-I varnosti neracijonalnega poslovanja. j Poseben načrt zakona določa predpi-I se za ustanovitev centralnega kreditnega I zavoda za zadruge, s katerim se zadruž-I niiii /.vezam omogoči bančni kredit In 1 olajša asauacija posameznih zadrug. Usta-I m;vi se centralni zavlii I.Irij»\ na proinHmMii ; kraju. V n.(rj s»» u;iliaj.t že nad ?,() lel ' goMilua. - Bisn jf j.-iko pripravim za trgovino ali \ihsku kupčijo na debelo, ker imsi pi-o-l«»mn klel. Cena 2?» 000 K. Naslov po\e iiašf iij rnvnl^Lvu. 00 94 C0D 9 48 Nanut & Bregant autorizouana stavbena turdka $ (jopici ulica Adel^ide. Bistpri i|e^ 5 j se priporočata p, n. oDcitistvtf"Ža vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrie, proračune iti kolavdaeije po najnižjih cenah. 1 -t fldookal Di flnt. Dermota naznanja, da ima svojo pisarno V Gorici, via Tre Re št. 8. I. nadstropje. Hiša na prodaj. If mirnO je um prodaj hiša z dvoriščem živinskim hlevom, vrtom in ' podzemeljsko kletjo. V pritličju hiše je j velika soba in tri sobice, v prvem nadstropju tri sobe in velika žitnica. Ili*a se nahaja v središču občin«* blizu javne telitnike A. Drutovka, in je pripravna za vsako obrt ali trgovino. Kdor želi ogledati si tudi notranje prodore biso, naj se oglasi - če mogoče ob nedeljah — pri ur. .1. Urnmalii v Mirnu tik pokopališki. M Imit angleško blago za t Coufod samo E 1350 imit. angl. sukao. naročite takoj! * Uljudno naznanjava, da sva prevzela 'od velike brnske tovarne prodajo imit. angleškega blaga ter oddajava za 1 kompletno obleko dovolj blaga za samo kron 13-50 j z lepim baržunastim ali pa svilenim ".* okraskom v novomodnih barvah. ^ Ker je blago res krasno in čudovito po ceni, priporočava, da si nabavite takoj t coupon, ki zadostuje za kompletno obleko z okraski vred \\ samo za ) K 1350. / . Da je blago res dobro in lepo služi to v dokaz, da vzameva vsaki čas neugajajoče nazaj ter vrneva denar ali pa drugo blago. Razpošiljateljska tvrdka Gorica & fiernetič Trgovski dom Pouk na klavirju, na mandolinu in gosi i h dajo gospa Via Rafut št. 05, T. i naznanilo. Usojam si uljudno naznaniti slav. občinstvu, da sem otvoril qa Solkanski Gosli v t\išl g. trpina novo mesnico. Priporočam se slav. občins vu za obilen obisk franc Slamič, Emulzija trskinega m*m) olja i Prodajam * *^ J pod garancijo po poštnem pc Praue harcer-kanarChe !>•>•¦ 1 kron 15, W do 2«. Kupujem ludi vsakovrstne ptiče. — Ivan Jicha, Ounaj i Mnorhofgasse 2. i pod garancijo po poštnem povzetju dieleličen pripomoček izvrstnega okusa, jako priporočljivo za slabotne osebe, ' gODOrCČC DapiflC od oO K naprej rakilične, škrohilozne ia v rasli zaostale otroke. 1 steklenica stane K 1*50. VAŽNO: Kmulzijo se pripravlja vsak udi-n svo/o iz pristnega in svežega trsHnega olja. Pristno trskino olje ravnokar dospelo 1 steklenica K 1*—. Trskino železnato olje t steklenica K 120. Zgorajt avedeno prodaja in pripravlja z največjo skrbnostjo ; Nova lekarna pri ljudskem vrtu dorica, Hofso diuseppe \)ei»di 13. Stev. 1292. Objava. Potom zniževaine dražbe odda se zgradba obč. vodnjaka v da v. občini Dol, dne .3. decembra t. 1. oii 4. do 5. ure popoldne. Izklicna cena je: 1. Za zidarsko delo . . K 4539-21 2. „ Mesarsko delo . . „ 270 60 3. „ ključavničarsko delo „ 1313-10 4. „ kopanje...... Io08*20 Načrti in proračuni so na ogled razpoloženi ob sredah, sobotah in nedeljah v občinskem uradu v Opaljemselu. Ponudniki morajo vložiti še pred dražbo Ž0°]0 jamstvo (kavcijo). Županstvo Opatjeselo dne 15. novembra 1911, župan: marušfč. Naznanjam, da sem olvorila higijenicno mlekarno v Semeniški ulici št. 2 o*** Dmibvka). Dobiva se zajamčeno pristno mleko ter vse mlečne izdelke kakor: sveže navadno in čajno maslo, kislo mleko, skuto sladko in kislo smetano ter pristni čebeljo i med in jajca. Na željo se pošilja tudi na dom. Zajulrkv in južine se ser vini v nalašč zi to prirojenih lokalih. Antonija SpitiCIč. ^azi)at)ilo. Slav. občin-I vu uljudno naznanjam, i da sem otvoril v ulici latiioli št 19 posredoualno pisarno za nakup iu prodajo raznih vil, hiš, stavbišč iu posredovalnico za stanovali ja. )(j Bavil se bom tudi s preskrbo kredita > za zidanje raznovrstnih stavb. Slav. občinstvu se uljudno priporočam za mnogobrojen obisk z odličnim spoštovanjem Janko Podm2nih ,**> i Bogata zaloga železa, pločevine, jekla, žebljev, vijakov, vsakovrstnej|a kovanja za pohištvo in iSr C* stavbe, vsakovrstnega orodja za kovače, >* ključavničarje, mizarje itd. — Straniščne naprave in vpeljave. — Strešna okna, ir Qi ^ - - strešne lepenke -^ *m ** *«&' traverse, cement, sviu - cene in železne - ^^[f cf^ V>** <& ^^ Pumpe' cevi. - - jS*^ \*Jy ^\° o. *$ ^^ žice in žične ograje. Razno kmetijsko o- - rodje. Velika izbei kuhinjske ! »n hišne oprave kakor: pečij, šte- - - dilnikov itd. itd, - - - - POSTREŽBA TOČNA IN DOMAČA. - - - - - - Cene konkurenčne...... Prosimo, zahtevajte listke naše kontrolne blagajne. - 6°° Corso G. Verdi 5 HEDŽET & KORITfflK - Gorica Via Sctiole 3 Dospele so zopet nove pošiljatve. f ¦(901AUU) 9)S9Adii T3Z (t?pjq) eU19JdO Q]BO ipnj jo^ts2[ y>jO|q<> o^jsoui i?z uopoj p|SjOJi:j ui oti^jtis o5jsoj^uy — •oojb.js ui 9znjq \vt u|t)iu>)j — 'o|Udd nt 85[0|qo a3[suo^ t?z (uii^.ioj iu bujoa uujopoui \\ddri Cene vsemu blagu pripoznano nizke. Krošnjarji dobe poseben popusti D2C , Qv , ...©¦ Lekarna Cristofoletti v Sorici na fwwttn. BREZ bahanja se lahko reče, da so pristni PALMA gunujeui PODPETNIKI najvažnejši del moderne higijene. Oni omogo&ujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem niti vinarja več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpetniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje koraka z moderno higijeno. omtoA Tr&ktno (Moknteio) jetrno oll«. Posebno ireditvo proti prttlm bolez* rim tn splofni telesni »Moitt Tivirna strklmica ten» oIJr narar.o raere karve po K140, bele barve K l Trskino leletnato jetrno olje. Rpbfl t»i» <>lj* J" nosobno prijrtroG-Ijrva oT(l;«m in dov». | 'T Dnevno rupatUJanJ«. |[!^V ffl! -Lepoto in nežno polt- se pridobi, ako se uporablja najboljše sredstuo proti kotnim boleznim. Pred Po uporabi ^aahenskega termalnega mllafa Dobro krepila za želodčno slabost in za one, ki so se prehladili a!» prennjeii ali si nakopali z zactžitjeni slabih> za prebavo tenkih, prevratih ali premrzlih jedi. neprijetnosti v Mou;n. kakor katar, krče, bolečine napihnjen ost Ud. je dr. Enge!-nov ..BALDRIANUM". „KaldrianumB ho izluiže pri takih ncprijetnoHili. dokler ui«o Se ruzvhe, kot dobro želodčno vino z izvrstnim vspehom in zabranjuje tudi slabe posledice, kakor nervozit"*tO, nespečnost, ometieo, stisko ud. Vsled njegovih sestavin, ki f>o Hamofiko vino z motoričnimi kapljicami, malinovec in čreSnjevec. vpliva MBald>ianum" tudi pospešujoče pri zaprtju in zajedno krepilno na cel Človeški organizem Dr. Etifre -nov „BALDRfANUMM ne vsebuje nikakih škodljivih sestavin ter k& lahko prenašajo slabotno osebe in otroci tudi pri daljšem u?,ivnnju. N'ajboijie je. (e ta ga zavžijc sjntraj na tešCe ali pa zveCer predno hc gre spat eno casiio kakor za iilierjo 'An utroke in slabotne osebe He razredči J3ALDRIANU.Br vročo vodo ter pridene nekaj tiladknrjn. Dr. Engel-nov „Baldrianum" se dobiva v sttklenic.ih po 3 in 4 K v vseh lekarnah, ourodilnieah in boljših prodajalnah jestvin Goriško-GradiSfanske. V Gorici, Korminu, Gradišču, Romansu, Ajelii, Campolottgc, ft ukah, Trž«ču, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolminu, nnalu, Čedadu, Vidmu, ialmi, Červinjunu, Ogleju itd. se dobi a v lekarnah. Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Engel-nO? „BaldriauTjmu po izvirnih ceuah v vse kraje Avstro-Ogrske. Soari se pred ponarejanjem1! Z:'ht'v;ijte izrecno Dr. Euavl-iiov „Bal(lriammi". Jak. ŠuHgoj, zaluijulelj tn wnv c, ^Vt «lri. žolezulc v Gorici, Gosposka ulica - - štev. 20 - - pripnrofr svojo vvliko */.iilo<>o tiHJf.iiejsili in preciznih UuU m privatnikov, katrrt jtin^ijo /.a do')«'! twp.-!: Bonboni so Jako lahko zaniitni in okusni. Zavojčki sm p« 20 ul» 40 \in.. dox»> po H'i \m. Doliva v v ifknrnab pri (I. Cii>tofoI<*tti. <¦. kr. dvrn i dobavitelj. 1.. (iliiibirh. C. ft. i'oiif K'»»Wi.t v AjdovšCutii, »Ljubljanske kreditne banke" v GORICI — se bavi t vsemi v bančno stroko spadajoilmi posli. — Vloga na knjižice obrestuje pil 4y|„ vloge v tekočem računu po dogovoru. - - Demuka giavBica g 8)ooo(wo. - - Centrala o t|iibl!aiil. - Rezervni zaklad K 800.000. - PODRUŽNICE i Celovec, Gorica.- Sarajevo, Split, Trst. 14