Prvi slovenski dnevnik v Zjtdinjeniii državah. Izhaja vsak dan iz^emši nedelj in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v ^Ameriki. The txrst Slovenic Dailj<* in the United States. Issued every daj except Sunday? and Holidays. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOS. Entered M Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York. N. Y.. under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOS NO. 220. — ŠTEV. 220. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 19, 1906. — V SREDO, 19. KIMOVCA 1906. VO LUME XIV. — LETNIK XIV. Viharne volitve v mestu New York. PRI PRIMARNIH VOLITVAH V NAŠEM MESTU PRIŠLO JE DO PRETEPOV IN STRELJANJA. Zmagali so republikanci na vsej črti. kar jamči tudi republikansko zmago v novembru. DEMOKRAT JE NAZADUJEJO. -o-- Pri vč^ra.j-njih primarnih volitvah v na-šem mt-Mu zmagal je republikanski kundida:. kongresman Herbert Parens, in -icer na vsej vrsti. Izid primar : v<>iitev j h »menja radi tega po|H>Iij«> kontrolo eksekutivnega in countvjevega odbora jh> republikan-eih i:, Hi-rgin«>vo zmago v državnem odboru. Sedaj je tudi zma;'a republi-ikaiske -tra.ike pri novemberskih volu .! . . •• . .!• na. Demokratična stra. a . ^rublja vedno ver pristašev. Pov.«l •m v.ditev je pri>Ui v mnogih okrajih d.. pretepov, zlasti pa v dO. okraji:*. V mnogih okrajih so volilni pn>-;«»ri poškodovani in mno? > vo-lilcev, pa/ tk v in inšpektorjev je bilo t»-]»enih. Tudi streljal, se je zelo marljivo, z asti v 1<>. okraja. -o- Lov na anarhiste. Deportirani Hrvatje. i AVSTRIJSKE OELASTI ZASLEDUJEJO DALM. HRVATA ! PADAKORICA IN SPA-NEKA KOT — A-NARHISTA. Naselniski urad ju je poslal nazaj v j Avstrijo z bremenskim parnikom. V TEXAS STA PRIŠLA IZ MEHIKE. Galveston. Tex., l!>. sept. Dve uri potem, ko je bremenski parnik Brandenburg odplul od tu proti Bremenu, . priš poročilo, da sta Hrvata An- i drija španek in Petar Pedakorič, ki : »•ta deportirana. oba iz Dalmacije, a- ^ narliista. ktera zasleduje avstrijska vlada. Oblasti -o poslale za nemškim i parnikom poseben parnik, da o tem i obvesti kapitana, toda parnik ni za- 1 mogel izvršiti svoje naloge. . ... . t Ona tujca in >e nekega tretjega, so j aretovali v Sani. ker sta grešila proti , naselniškim zakonom s tem, da sta se i utihotapila iz Mehike v Zjed. države, i V-i trije so odšli iz Avstrije najpreje 1 v ju/no Ameriko in so potovali potem x preko Mehike semkaj, kajti bali so { se, da jih ne spoznajo, ako bi potovali | direktno v Zjed. države. Padakorič je j pn i -edinimi mese.« ušel iz avstrij- j VEDNO PRIPRAVLJENO. 3 Star pregwvor pravi, da doseže le vedr: i pi iprav.jeai, da nastopijo proti ne*refi. Vsakdo ima priliko ogniti ali - j zmanjšati nesrečo; kdor pa za- s mudi prve znake preteče nesreče, je I izgubljen. Kavno to velja tudi za I n.*- življenje. Vi živite morda sreč- 2 no in zadovoljno, ne da bi mislili na r nezgodo, ktera vas zamore doleteti s nej ieaikovano; vi morda zamudite t pr* znak bolezni in slednja vas za- š more potem sevladati. Skrbna rod- t bkia \e.lno računa naprej in ima ved- r no ]>ri rokah Trine rje vo ameriško j. grenko vino, s kterim je mogoče pre- r prečiti mnogo bolezni. Znaki, kakor s bledet, zguba teka, bel jezik in druga čestfikrat pojavijo in zopet zginijo. t-to morda znaki velike bo- s lezni in Trinerjevo ameriško grenko vino jih vedno prežene. Rabite ga pri vseh boleznih, ki nastanejo radi ner-vozno^ti in nečiste ter bolne krvi. V lekarnah. Joseph Triner, 799 So. Ashland Avenue, Chi-ago, HI. e Katastrofa na železnici. Vlak padel v reko NA ROCK ISLAND ŽELEZNICI ^ OKLAHOMI PADEL JE VLAK RAZ MOST V VODO. Osem osob je utonilo in dvajset je ne varno ranjenih. SENZACIJONELNA PRVA PORO ČILA. -o- Guthrie, Okla., 19. sept. Osobn vlak št. 12 od Rock Island železnic« je padel raz most preko reke Cimaroi v vodo. Osem osob je bilo pri tem u bitih in dvajset več ali manj ranjeni! in 20 osob se še pogreša. Katastrofi se je pripetila včeraj dopoludne ot 8.30 tri milje daleč od Doverja, Okla Lokomotiva, premogov voz, tovorni kadilni. poštni in salonski vagon padli so raz most v reko Cimaron. Lokomotiva je takoj zginola v valovih Poštni in ekspresni uradniki so plava je sree no dosegli breg. Nesreča se je pripetila radi velike kolit-ine plavajočega lesa. kteri je omajal most. Ko se je pripetila nesreča, vozil je vlak z vso hitrostjo. Strojevodja je pravočasno skočil raz vlak. Kurilec je nevarno ranjen. (! lasom prvih poročil o katastrofi je bilo nad sto osob usmrtenih in baje se je rešil samo jeden potnik. Louisville. Ky., 1!». sept. Pri Iluro-nu. Ind.. zadela -ta skupaj dva vlaka Baltimore & Ohio železnice. Dve oso-l»i >ta usnirteni in več potnikov je ranjenih. -o- ORKAN NA ATLANTIKU. Italijanski parnik Marsilia je bil v velikej nevarnosti. Italijanski parnik Marsilia, kteri je dospel v newyorsko luko iz Balerina s (522 potniki medkrovja, moral se je dne 11. septembra boriti z izrednim orkanom, kteri je razsajal ves dan. Med i h >t niki je nastala panika, ker so se električne žice potrgale, tako, da -o vse luči na parniku nakrat ugasnile. (Irki in Italijani so med nepopisnim kričanjem hiteli proti izho-ilom. «la bi prišli na krov, tako, da je moralo 2.") mornarjev s puškami za--tražiti izhode. Med največjo paniko :ia parniku je Italijanka Marija Ca-i uzo povila zdravega dečka. Na parniku je še videti znake nemarnega potovanja. Vse, kar je bilo la njem premičnega, je valovje od-leslo; ventilacijske cevi so zvite, jelen most je odletel v morje in gorenji lel glavnega jambora je odlomljen. kapitan Mieliaele Murli izjavlja, da acega viharja še ni doživel, dasirav-io je že 42 let na morju. Valovje je »okvarilo tudi krmilo, ktero so šele >o viharju popravili. Med viharjem so alovje polivali ves čas z oljem in ako rešili parnik pred gotovim po-epom. --o- BOJI MED RUSI IN JAPONCI. S'a obrežju polotoka Kamčatka v Si-biru so se bojevali Rusi in Japonci. Victoria. B. C., 19. sept. Iz Japon-ke se poroča o krvavih bojih med iusi in Japonci na obrežju polotoka vamčatka. V l>oju je bilo ustreljenih !<> Japoncev, med kterimi sta tudi po-učnik Odake in kapitan neke japon-ke ladije. Ruske izgube so ravno olike. Rusi so zaplenili v Kamčatki est japonskih ribiških ladij iz Niga-e, Rakate in Hakodate, ker so riba-ile na prepovedanem vodovju. Japonski tolmač je z mečem ubil nekega uskega podčastnika, na kar se je vnel plošni boj. Tudi iz vladivostoških trdnjav so s opovi streljali na razne japonske la-lije, na kterih so Japonci slikali ru-ke trdnjave. -o-— Ribiška ladija zgorela. Ribiški parnik Rapidan je pri Low-r East Pulmiro, N. S., zgorela. Revolucija na Gubi. . Pred prihodom Tafta. T V HA V ANI SE VSE ZANIMA ZA PRIHOD VOJNEGA TAJNIKA TAFTA KOT POSREDOVALCA - V raznih bojih so vstaši premagali vladine čete. — Sklenitev premirja. MIR JE ŠE DALEČ. -o- i Havana, IS. sept. Tekom par dni ; se sklene med vstaši in cubansko vla-i do mir. Rooseveltovo pismo cuban-. ritemu poslaniku v Washingtonu je , na obe stranki dobro vplivalo. Pred-l sednik Palma se je dolgo upiral, toda > "končno je sklenil » sovražnostmi kon-. čati. kar je ti>li storil. Zastopnik f vstašev, senator Zavas, je privolil v . Palmov predlog glede mirovnih po-. gajanj. Ker mu je predsednik Palma . z lastnoročnim pismom zagotovil o-. sobuo varnost, je takoj odpotoval iz . vstaškega tabora v Havano, da se . posvetuje s prijatelji miru. V hiši Iznaga se je potem vršila : prva konferenca med vodjem cuban-. škili veteranov Menoealom in tajni-: kom Montalvom, kterega je predsed-nik Palma pooblastil voditij mirovna •]>ogajanja. Montalvo in Zaya.s sta se objela in si medsebojno zagotovila, da bodeta storila vse, da se iz-posluje zopet mir. Montalvo je preje obiskal državne za]Mire i:t se tam posvetoval z zaprtimi vodji revo.uci je. Vsi so primiali, da je mir neobhodno jK>treben in da ga je treba skleniti še pred prihodom vojnega tajnika ZZ[iec$njenih držav Tafta. Tudi senator Zaya.s je obiskal državne zapore in se posvetoval z vodji libe-talcev dose Miguel Gomezo.-n, Gi'.al-bei io G< mezom, z Garcio. I'as'.illom in drugimi. l.iberalci bodo pri]>oznali Palmo kot predsednika, toda oni zahtevajo gotove koncesije. Vse je odvisno »e od tega. v koliko bodo konservativci . privolili v te .koncesije. Liberalci za- , htevajo tudi, da se volitve razvelja- < vijti in konservativci hočejo tudi pi, voliti, da se deloma to zirodi; vendar . pa s)>orazum ni mogoč, dokler se ne , doseže spiiraziun z vstaši. Sklenitev premirja je obvarovala < vladine čete pred popolnim porazom. Vstaši pod vodstvom generala I>iy- < naz dei Castillo so hoteli vstaši rabiti dinarait, bi se i vladine čete morale udati; v te mtre-uotku so pa prišli seli., kteri so sporočili obema strankama o sklenitvi ] premirja. Tudi v Guanajavta, kjer so bile vladine čete j>opolnoma poražene in so se zabarikadirale v nekej cerkvi, da si po možnosti podaljšajo ^ življenje, so se sovražnosti končale. Oni Cubanci, kteri bi radi izročili Cu.bo Zjedinjenim državam, pa s se-danjim pdožajem niso zadovoljni in žele trajno intervencijo po Zjedinje-nih državah in hočejo tajniku Taftu j predlagati, da imenuje predsednik Ksevelt posebnega otl'poslanea, ka- r teri naj biva v Havani in naj ima iz- j vamredna jiooblastila. Medtem, ko v pokrajini Havani vstaši splošno spoštujejo določila premirja, se v drugih pokrajinah vše neprestano boje iu pred jutrajšnjim dnevom ne bode mogoče vse v'stase 11 vodje obvestiti o premirju. A" Arroyo Arenas je najman j 2~>00 ^ vstašev. V pokrajini Santiago m iš > je do E do boja med 400 vstaši polkovnika r Dubois in vla-dimim vojaštvom, i:i si- ^ cer pri vasi La Maya. P^idrobn -sti niso znane. Vodje vstašev v z a pa d- I nej Cubi so se pri Ei Cano posvet«-vali in so izvolili vstaškega vodjo Pino Guerra generalnim majorjem g prve divizije, Loynaza del Castillo s generalnim .majorjem druge divizije, s Asbert, Mira, Areciba in Gu=is so biii k izvoljeni ibrigadnim generalom. Tampa, Fla., IS. sept. Vojni taj- I nik T aft in njegovo spremstvo, kte- b ro potuje v Havano kot mirovna misija, dospelo je včeraj semkaj in se a je takoj vkrcalo na križanko IJes Moi- i nes, ktera jih je tukaj pričakovala. Kri žarka nemuJdoma za tem odplula q proti Havani. a Washington, 18. sept. Tukajšnje c cubansko poslaništvo dobilo je brzo- <] javno poročilo iz Havane, da je senor Hevia, ravnatelj državnega oddelka i cubanske vlade, odstopil in da je nje- q go vim nasle-dnilkvim imenovan senoi Pedro Diago. Washington, 19. sespt. Semkaj si poroča iz Havane, da tamkaj vse ra dovodno pričakuje prihoda vojnegi tajnika Zjedmjenih držav Tafta. — Druga poročila iz Cube vlada nečt objaviti. Vstaši v Cieufuegos sedaj, ko sc se mornarji turpničarke Marietta izkrcali, mirujejo. Vse vojne ladije, ki plujejo proti Cubi, so sedaj na visokem morju*, tako da bode brodovje dovolj veliko, ako bi se mirovna pogajanja izjalovila. Havana, 19. sept. Odkar so se vojaški vlaki semkaj vrnili, so vstaši zo{>et pričeli z razdejanjem imetja in plen it vi jo ob zapadnej železnici, katera je angležko podjetje. Most pri Los Palacios so popolnoma razdejali in dva druga poškodovali. Vlaki vozijo le do Artemisije. Danes se tu zatrjuje, da bode sklenitev miru nemogoča. Vstaši nikakor nečejo privoliti v to, da bi sedanja \\>ada v nadalje obstala in nove volitve se morajo na vsak način vršiti. -o- Južne republike. Nemiri v Guayaquil. MNOŽICA V GLAVNEM MESTU REPUBLIKE ECUADOR JE NAPADLA DVA UREDNIŠTVA. Tiskarni listov "La Nacion" in "El Equadariano'' sta popolnoma razdejani. NAPAD NA DRUGE LISTE. -o-- Guayaquil, Ecuador, 19. sepl. Kadi političnih nasprotstev prišlo je tu-!:aj do velikih nemirov, pri kterih je množica razdejala uredništva in tiskarne raznih tukajšnjih časopisov. Y minolej noči je množica napadla uredništva in tiskarne listov "La Nacion*' in "KI Ecuadoriano". Tu s.i razdeja i vse črke in stroje. Potem je odšla množica k poslopju lista "El Telegraf o", kjer je razbila vsa . kna. Tu je prišla na lice mesta -otnija policije, ktera je množico raz-lKidila, toda takoj nato je množica napadla jmslopje lista "La Dicta-dura''. Ko se je---- - -- ta način ohladi a svojo jezo, pričela je klicati: ži-vio predsednik Alfaro! Ob 11. uri po noči je zavladal zopet mir. Vsi imenovani časopisi so protivladini. -o- IZSELJEVANJE V JUŽNE DRŽAVE. Parniki severonemškega Lloyda bodo pluli tudi v luke južnih držav naše republike. Washington, 18. sept. Semkaj se [x>roča, da namerava severonemški Llovd pošiljati svoje parnike tudi v Savano in Charleston. Namen te odredbe je, pospeševati naseljevanje v južnih državah. -o- Volilna reforma v nevarnosti? Avstrijski državni poslanec Gess-nann je naglašal na shodu v Bregen-•ii, da je volilna reforma v nevarnosti, ker zbornica tako počasi rešuje a zakonski načrt. Zahteval je. naj lada čim prej skiiče državno zbor-lico v nadaljevanje debate o voli.ni e form i. Denarje v staro domovino MiOjui*: :a f 20.50 ............ 100 kron, » f 40.90 ............ 200 kron, » f «04.00 ............ 1000 kron, a $1020.00 ............ 5000 kron. P o starina je vštet« pri teh vsotah. )cma m nakazane vsota popolnoma splačajo bres vinarja odbitka. Naie denarne pošiljatve isplaSnJ« ,kr. poštni hranilni urad v 11. d* 12. Insh. Denarje nam poslati j« najprOli-ieje d« $25.00 v gotovini v priporoča-iem ali registrovanem pismu, večje seske po Domestic Postal Money )rder sli pa New Tork Sank Draft FRANK 8AKSER, .09 Greenwich Street. New Terk. 104 St.Olair Ave. N.E. Cleveland, a r Vesti iz Rusije. ! Vjeti teroristi. a * e GLAVNO SKUPINJO ANARHISTIČNIH ROPARJEV IN MORILCEV SO ZAPRLI. j Nove priprave za klanje čifntov v Odesi. — V troletno ječo, ker je nbil jednajst Židov. i —o— 1 TREPOV BAJE ZASTRUPLJEN. i -0- i Petro^rad, 19. sept. Ker so vse vod- - je takozvane "leteče skupinje" revolucionarjev zaprli in glavnega vodjo - Mazura, obesili, so ostali roparji in r morilci te organizacije sklenili v na-i dalje mirovati. Zgoraj navedena sku- - pinja se je lansko zimo ločila od glav-. ne organizacije in pričela po vsej deželi ropati in moriti. Ta korak pome-nja gotovo ureditev delovanja teroristov. Člani te skupinje so prepričani, da je bil med njimi kak izdajalec, kajti ! tekom zadnjih štirinajst dni so jih nad petdeset, oziroma polovieo, aretovali, kar bi brez izdajstva ne bilo • mogoče. Lopovi mislijo, da jih je izdal Belencov, kteri je v minolem marcu oropal banko v Moskvi. Belencov je ušel v Švico, toda na potu v Moskvo, je orožnikom ušel na tak način, da se splošno sodi, da mu je policija I>omagala na begu. Belencov je sedaj [ baje član policije v Moskvi. Odesa, 19. sept. Revolucijonarji so ilanes skušali požgati tukajšnje zapore za jxditične zločince, kar se jim pa ni posrečilo. V minolej noči so nepoznane osobe zaznamovale z raznimi znamenji židovske hiše. Mogoče pride tukaj v kratkem do klanja čifutov, med kterimi vlada že sedaj radi tega panika. Tukaj se je včeraj vršila pravda proti nekemu policaju, ker je ubil jednajst Židov. Obsojen je bil v troletno ječo. Trije drugi policaji, kteri so bili obtoženi, da so oplenili neko židovsko prodajalnico. so oproščeni. Varšava, 1!). sept. Tukaj se je razširila vest, da imajo pri gradnji nekega tukajšnjih mostov tajno tiskarno. Kadi tega je vojaštvo obkolilo oba brega Visle, na kar so vse delavce preiskali in jih par sto aretovali. Mitava, 19. sept. Tukaj so aretovali dva nevarna vodja revolucijonarjev, Linden herga in Ken t a. Vojno sodišče ju je obsodilo v smrt in takoj nato so ju ustrelili. Ko so ju preje nekoč skušali prijeti, sta se branila in pri tem ustrelila več policajev. Lopova sta se udeležila tudi vojaškega upora v Sveaborgu. Organizacija teroristov jima je dajala redno tedensko plačo. Varšava, 18. sept. Včeraj zvečer je nek vojak, ki je bil član patrulje, u-stavil neko kočijo, v kterej se je peljalo več častnikov, potegnil nož in kričal: "Vi se zabavate z vožnjo na sprehod, med tem ko moramo mi po ulicah patrulirati!" Jeden izmed izmed častnikov je vojaka na mestu ustrelil. V Lublinu je policija areto-vala več članov tamošnjega revolucij- • skega odboi-a. Birmingham, 18. sept. Semkaj se poroča iz Londona, da tamkaj živeči ^ ruski revolucijonarji pozitivno izjav- ( ljajo, da je general Trepov umrl vsled zastrupljenja. Strup so mu pred par tedni primešali v jed. Drugi ljudje bi vsled strupa morda takoj umrli, toda njegova krepka narava mu je omogočila še nekaj časa bojevati se proti i zastrupljenju. Ozdravljenje je bilo iz- ] kljuČeno. 1 Darmstadt, Nemčija. 18. sept. Sem- j kaj se poroča, da namerava v kratkem 1 ruski car obiskati tukajšnje mesto. 1 V darmstadtskej diskontnej banki je 1 že naloženih dva milijona mark carje- i vega denarja. i Včeraj zjutraj vozil je skozi Bero-lin kraljevi vlak; v bližino ni nihče 1 smel in vsi vhodi na kolodvore so bili i zastraženi. Vlak je namenjen v Pariz i in v njem je baje več ruskih velikih t knezov z rodbinami. r h o- J Poslopje se je podrlo. F . S V Lawrence, Mass.. podrlo se je gorenje nadstropje tamošnjih Wood Worsted Mills. Dva delavca sta bila ubita in devet je ranjenih. ^■»■■^■■■■^■■■■■SSBMaaHHMBM TTlfUT za brzoParnyt dobiS za v I K M ktero družbo hočeš naj- h ceneje in bodeS najso- ^ lidneje postrežen pri Fr. Sakserju, A 109 Greenwich Str., New York, sati v nai s» »ust na rpetja obn)" p Tajfun na Kitajskem. Ogromna škoda. IZREDNI VIHAR JE DIVJAL V HONG-KONGU ; VEČ PAŠNIKOV SE JE V LUKI POTOPILO. Tajfun je pričel razsajati včeraj dopoludne ob 10. uri. MNOGO LJUDI UTONILO. -o- Hong-Kong, Kitajska, 19. sept. Iz-vanreilni vihar je tukajšnje mesto in istoimenski otojc opustošil. Tajfun je pričel razsajati včeraj dop<>l;idne ob 10. uri. Parnik Tatshan se je potopil v Inki in wd moštva sta ostala le dva mornarja pri življenju. Parnik Mimteatrle o«l Canadian Pacific panv vrglo je vodovje na pečenimi. Vsled viharja je bil ves promet v laki ustavljen. Tajfun je trajal dve uri in šiliodo, ki je velikanska, še :; i - ■> eeinili. Hong-Kong, 10. sept. Med tajfunom, kteri je tukaj divjal, je valovje zan.es.lo tudi parnike isigmal, Ernjti Lbvken, Šesta, Sorsogon in Johr.nne na peščenine. Angleška topniearka Moorheen je zelo poškodovana. Ameriška ladija S. P. Hitelieoc-.k' je na pečinah in ladije Kwoeig-Chow, San-Cheung in Sun-Lee so se p »topile. 17 velikih kitajskih džunk je vrirlo na kopno pri otoku Cutter. Neka ladija je zavozila v francosko torpe-dovko Fiiuule in 10 Francozov je utonilo. * * * Hong-Kong je mali otok na Kitajskem morju, oddaljen od eeliue !e \< > ozkem kana iu. Od leta 1S4"J je la otok angležka la-t. Glavno mest ■ Victoria, ktero ^e napo otoku imenuje običajno IIomr-Kong. se naha.i:. v Krasnem zalivu na se ve mej stiii i otoka je v neprestanej zvezi z Evropi in azijskimi lakami. Me-to kacih .{00,000 prebivalcev. -11- "BARON" KOT ŽENIN. Proti njemu pričata dve ženski. Včeraj se je pred policijskim sodiščem 11a Market St. v New Yorkn zagovarjal nemški "' baron'' Avgust F. Eugen von Walbeck-Sofeld, kterega je dal sodnik Barlow pod $2000 varščine. Ime tega barona je tudi ' Voss'. Gospa Katarina Voss, roj. Duret iz Newarka, X. J., je naznanila, da se je s toženim baronom dne 0. julija 1902 omožila in ž njim /ivela pet mesecev v Washingtonu, D. C-, ko je moral iti v dvoletno ječo radi tatvine draguljev pri svojem delodajalcu. Ko je prišel iz ječe, se je imenoval "baron Walbeck-Sofeld." Dne 6. maja t. 1. jo je ostavil in se je vrnil šele dne 28. junija t. 1. Ona pa ni hotela več ž njim skupaj živeti, na kar je zopet neznano kam ušel, dokler ni pred tednom dni čitala v nekem listu, da se je oženil z igralko Blanehe Weston Jewett od glediške družbe "Xancy Brown". Sofeld bode moral v ječo radi bigamije. -o- Koliko se porab1 ja na svetu kruha? Statistik Sunborg je objavil zanimive podatke, koliko kruha da pojedo posamični narodi. J'o letu 1S70 je bil na prvem mestu Francoz, ki je pojedel na leto nad 2-3S kilogramov kruha. Za njim prihaja Danec z kgr., Belgijec z 240 kgr., Nemee z 201 kg, Rus s 173 !;g. Avstrijec s 155 kg, najmanje kruha je pojedel Portugiz. in sicer samo 101 kj:. Tekom minolega desetletja (1SOO— LOUO) se je ukus aii blagostanje spremenilo, oziroma se je morda spreme-lilo to, od česar je največ odvisno iranenje s kimhom. Sedaj poje nam-*eč največ kruha Danec, in sicer 2S7 vgr. na leto, za njim prihaja Belgijec x 374 Org, Francoz z 254 kg, Nemec »je na leto 230 kg, pote mprihaja 5 vi ear z 212 kgr. na leto. Islandija hoče postati samostalna. Glasom vesti iz Kodanja na Danskem sitremi otok Islandija za čim reejo samostalnostjo. Prebivalci za-itevajo lastnega guvernerja ali podkralja ter žugajo, da se podajo pod Anglijo, ako se ne ugodi njih zahte-am. Dosedaj otok Islandija spada x>d Dansko. Razne novosti iz inozemstva. AMERIŠKA NEVARNOST V AVSTRIJI. AMERIČANI SO KUPILI TOVARNO AURO-VE LUČI. Japonska barbarstva v Koreji. Proti javnemu obešanju domačinov. UPOR NO TURŠKEJ TRANS- PORTNEJ LADIJI. ---o-- Dunaj, 10. sept. Ameriška Westing-house Company kupila je tukajšnjo tovarno Aurove luči. S tem preide vse izdelovanje Aurove luči v Avstriji v roke Američanov. Sedaj bode ista ameriška družba prevzela izdelovanje te luči tudi po vsej Nemčiji. Tokio, Japonska. 10. sept. Ve<-ina japonskeara časopisja jednoghisno protestira pro:i barbarskemu javnemu obešanju domačinov v Koreji. T.> barbarstvo je uvedla v Koreji japonska vlada. Li-t Mainiehi v Tokio objavlja tudi fotoirrafiene slike in po. drobnosti o obešanju 46 Korejcev, med kterimi je bila tudi jedna ženska. Prizor je bil tako grozen, da ga ni mogoče popisati. Sorodniki obešenih so bili prisotni. Port Said. Egipt. 19. sept. Vojaki so se ponovno uprli na turškem transportnem parniku Asar in Tevfik. Oblasti o uporu molče. Pri prvem nporu je bilo nad sto mož ranjenih. Tanger. Maroko. IS. sept. Serif Te-j lajnin na čelu 250 mož je dospel vče-I raj v mar. kansko luko Casablanca, I kjer je oplenil tamošnje francoske to-1 varne in livarne. Xa ^re^u je bilo več Evrojx'jcev ranjenih. Ko je glavarjevo moštvo \ mestu dve uri ftivjnlo, se je governerju posrečilo glavarja pregovoriti. da je »tlšt i. -o- LETNO ZBOROVANJE PROSTOZIDARJE^ Število članov se je pomnožilo. Toronto, On!.. 10. sept. Suverenna velika loža prostozidarjev pričela je I včeraj tukaj zborovati pod predsed-. stvom Roberta E. Wrighta. Organizacija šteje sedaj 1.278.055 članov, do-I <*im šteje ženska organizacija 501,2S3 članic. KSETANJE PARNIKOV. Doapell m: Vaderland 17. sept. iz Antwerpena (že poročano) s 1030 ]>otiiiki. Pisa 18. sept. iz Hamburga s 555 potniki. Deipeti imaje: Ern\" iz Trsta, BarbaroSsa iz Bremena. Cretic iz Genove. Carmania iz Livei-poola. Hamburg iz Hamburga. Victorian i/. Liverpoola. Bordeaux i/. Havre. Baltic iz Liverpoola. Pri n z Adalbert iz Genove. St. Andieu iz Antwerpena. Amerika h Hamburga. Lucania L'. I.iverjmola. St. Eiui« iz Southamptona. La Gascogne iz Havre. Finland iz Antwerpena. Astoria \i Glasgowa. Ryndam iz Rotterdama. lvronprinz Wilhclm iz Bremena. La Savoie L: Havre. Geoivic iz Liverpoola. Odpluli to: Teutonic 19. sept, v Liverpool. Xieuw Amsterdam 29. sept, v Rotterdam. OtpMi Mr. Deutschland 20. sept, v Hamburg. La Tonraine 20. sept, y Havre. Oceana 20. sept, v Genovo. Vaderland 21. sept, v Antwerpen. Cedric 21. sept, v Liverpool. Etruria 22. sept, v Liverpool. New York 22. sept, v Southampton. Caledonia 22. sept, v Glasgow. Or«/ Waldersee 22. sept, v Hamburg. "GLAS NARODA" Ust slovenskih delavcev v Ameriki. Izdaja »loven.ko tiskovno društvo FRANK SAKSER, predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1006. Za leto velja list za Ameriko . . . $:t.0it pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto.......4.50 " " " pol leta.......2.50 " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve ^ _številki. _ "GLAS NA KODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Tssued every dav, except Sundavs and Holidays. Subscription yearly $3.00. Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača .10 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Den.ir naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spre-nembi kraja naročnikov t rosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo i aslov-nika. Dopisom in pošiijatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon 127'J Rector. , Pravica. i'red-ednik Roosevelt je imenoval . te dni naseda vojaškega atašeja v Tokio na »Japonskem, kapitana John J. : l*or>himra, hrigadnim ireneraloni. Ta- ; ko je Pershing pri napredovanju na < svo jej vojaškej karijeri preskoeil 357 • stotnikov, ,"H>4 majorjev, 131 jnxipol- i kovnikov in 310 j*»l covijikov. kleri vsi bili dosedaj vet*, nego je bil on. S tem je predsednik nadkrilil celo napredovanje dr. Leonanla Wooda, kar je svoječasno vzbudilo ve.ikansko ogoreen<»st in radi česar je prišlo v zastopniškej zboruiei in zvezinem senatu do vsestranske kritike. Novopeeeni general se je baje pred štirimi leti v bojih s sk >ro neoborože-nimi Moroti na otoku Mindanao "od- ' likovni"' in je s tem " zasluzil" bri- ' •radiu > zvezdo na epanletali. Oudfno ' pa je, tla o .njegovem "junaštvu" ni . nikdar prišla niti najmanja bt sedisa v javnost. Njegovo iuie je spi oš nos t i tako neznano, kakor ono tibetanskega dalni-lanie. Celo devetdeset odstot- 5 (kov njegovih tovarišev ga pozna le ' p*> imenu, ktero čitajo tu pa tam v imeniku častnikov. J Z njegovim junaštvom in odlikova- ' njem torej ni mogel priti tako daleč 1 ni radi t eira ix>vseru opravičeno su-mimo. da mora vsak za svoje seji-zaeijouelile napredovanje zahvaliti — 1 ne svojim junaškim činom, — temveč edinole senatorju Martinu, kteri je 1 ji:. Ui- i:jix senatoveira odseka za vo- 1 jaške zadeve in zajedn > tast novope- '' čeiie_ra generala. Ti>da tu«li če se je v resnici odli- ' koval na Filipinih, je napredovanje ' dosedanjega, komaj 4o let starega 1 stotnika neopravičeno. Tako po ne- ! {»otizmu dišeče napredovanje sredi mirne dobe izpodkopuje disciplino, 1 kajti drujri častniki zgube pri tem ve- 1 selje do službe in izpoinovanja svo- l] jiii vojaških dolžnosti. Tudi možtvo 1 v takih okoliščinah izgubi mnogo 1 sp »-tovanja do svojih predpostavi je- 0 nib r .Vkit pa novi Wood svoje napredovanje preko SC2 starejših častnikov ' ni dolul s ]»močjo svojega zeta, dobil je to nagrado j edinost a vno radi tega, ker je mog»»če na Filipinih nka-/al umoriti možnosti veliko število nedolžnih i1 mačinov. Prvo, kakor tudi druaro ni vredno takesra napre-, . r dovanja. _. m -,- m ~ a Y3 i Dowie potuje v Mexico. Chieago, 111., 18. sept. Odslovljeni r apostol iz Zion City. 111., sv. Elija Dovvie, kteri je zopet slabši, na/nanja, . da se l>ode v nedeljo poslovil od svo- 1 jih ovčie. Ko nekoliko okreva, odpo- - t oval !>ode v Mexico, da preživi zad- j nje dni svojega življenja v svojih ta- mošnjih kolonijah. < Smrt vsled moskitovega pika. 1 Atlantic City. X. J., 18. sept. V mi- 1 nolej noči je tukaj umrl John Bowers 1 v-led zastrupljenja krvi; pičil ca je namreč moskito, na kar si je roko 1 razpraskal do krvi. Roka mu je nepopisno otekla. Nemško barbarstvo. Poznanj, nem. Poljska, 18. sept. Poljski časnikarji so tukaj nameravali prirediti svoj shod, toda barbarska nemška vlada je shod prepovedala. ker se boji, da bi to ne kalilo javnega "redu". Namen časnikarskega shoda, kteri se kljub prepovedi vrši, je, izdelati skupne načrte v prid Velike Poljske. Ponarejanje zdravil. Te dni so nevvvorške zdravstvene ob.asti preiskovale razna zdravila in tako se je doimalo, da se pri nas v New Yorku zdravila ravno tako ponarejajo ka^or dru.sro blago in da večina zdravil bolj škoduje, nego koristi. V ostalem je pa to žalostno dejstvo bilo znano že cela desetletja ne le zdravnikom, temveč tudi zdravstvenim oblastim. Ponarejanje zdravil pa pomenja v množili slučajih — Umor. Zdravnik, kteri hoče potom zdravi.a pri svojih patijentih doseči dober uspeh, čaka pri ponarejenih zdravilih zaman na njih učinke, temveč mora v svoje začudenje videti, da postaja bolnik vedno slabši. Zdravstveni komisar Darlington je, kakor rečeno, te razmere zopet preiskoval in pronašel, da je med 10,000 zdravili, ktere so izdelali lekarnarji, le 2S odstotkov dobrih, dočim so vsa druga taka, da bi morali ibiti izdelovalci teli zdravil po zaikonu kaznovani. Sedaj pa je dokazano, da se skoraj vsi lekarnarji ne zmenijo za zakone in da podkopujejo že itak slabo zdravje bolnikov, kteri morajo uživati nji-liova zdravila" — čemu se jih stro-ro ne kaznuje? Da je pa škandal na zdravniškem in ekarnarskem polju še večji, pridružijo se zgoraj navedenim ponarejal-?em še zdravniki-msfeači, kteri niso loktorji, ki si pa ta naslov samolast-K> prideva jo. Te vrste "zdravniki", eterih je v New Yorku vse polno, so laki, da se jim nihče neče izročiti v zdravljenje, liadi tega pa objavljajo po časopisih kiserate in obijubu-jejo, da tudi po pošti vsakogar ozdravijo, kar je uprav nemogoče. Ti zdravniki razpošiljajo svojim neved-lim odjemalcem tudi zdravila, in si-'er za drag denar, ne da bila bolj- j a. kakor so ona sodno zasledovanih i e wyoršik ill lek a rna rje v. Mesto svobode — proganjanje. Madjari imajo vedno polna usta — svobode. Od nekdaj že silijo v ospre-Ije evropskega pozorišča kakor sija-en zgled — svobodoljubja. Oni se •utijo prvake in prvoboritelje poli-ične, socijalne in osobne svobode. Sedejo se kakor posebni favoriti svo-R»de in ob jednem nje zaščitniki. Vi-:t«ko se vzpenjajo pred Evropo, češ: r.ejte, mi smo poklicani predstavite-ji svobode — učite se od nas!! Da, bali a jo se, kakor da so vzeli , »atent na svobodno čutstvovanje. In a njihova zavest je tako intenzivna, ako iiloboko ukoreninjena. da so 1 iverjeni, da morejo svobodno razpo-agati z idejo svobode, da morejo to dejo tudi zlorabljati za čine, ki so } —nasprotni svobodi, da morejo v ime- ( nt svobode kratiti svobodo, da mo- | eo svobodo dovoljevati, ali kratiti. , :ako'r se jim poljublja. A na višek v. je-a pristno maojarskega svobodo-jubija se vzpenjajo s tem, da sebi ajajo vso svobodo do raabrzdanosti, ' rugim pa jo odrekajo do najponiž- ] ejega svobodnega diha___ Do kričeče ilustracie je prišlo to ladjarsko svobodo ljub je ravno v zad- . je čase. Dosegli so fenomenalnih ^ spehov v svoji borbi proti avstrijska . K>loviei, proti onim mogočnim faK- , orjem, ki bi hoteli za vsako ceno ^ hraniti "edinstvenost in skupnost . . .s lonarhije", in proti dinastiji sami. Icgočen korak naprej so napravili a ]x»ti do popolne neodvisnosti ogr- ke države. Madjarska koalicija je 1 lavila velikanski triumf. Ali ni ga slavila samo z močjo ma- jai-skega naroda. Da niso prišii Hr- ' at je z reško resolucijo — s to naj- 1 ečjo senzacijo v jK»litičaem življenju ašeira slovanskega juga avstrijske J lonarhije — bržkone madjarska ko- 1 iicija ne bi bila slavila take zmage s Li gigantski boj med njo in "Duna- ' cm ' bi se bil mogel z\ rsiti s popol- 1 im x*01*^20111 koaliciji, ali pa — v asugodnejšem šiiičaju — bi bil ves i «>j še v štadiju nedoločjosti in bi bili j ;k rali Madjari Kti še mnogo težkih j <.jev iu doprinašan še velikih žrtev ( - materijalnik in moralnih — v svo- i ern ustavnem življenja. i Tehtnica ne bi bila še nagnila tako ! ►dločno na ogrsko stran, da ni pritis- ] lila reška resoincija tej strani v pri- ] og. Tudi Madjari ne t a je tega. in , avno te dni je priznal to tudi ogrski ninister za trgovino, Fran Košut. V hrvatskem novinstvu — in delo-na tudi v glasilih hrvatske koalicije — so se začeli pojavljati glasovi, ki • izražali dvome, da-li sedaj gospo- lovalna struja madjarska iskreno mi-di s Hrvati in da-li jih marveč ne fodi za nos?! Na te glasove je reagiral Košut v razgovoru z nekim hirnalistom v Marijinih Varih in je zatrjeval, da se sedanja ogrska vlada dobro zaveda, koliiko so Hrvatje pripomogli s svojim vedenjem v to, da so se stvari tako zasukale. V gornem razgovoru je Košut z veseljem pozdravljal nove odnošaje med Ogrsko in Hrvatsko ter je zatijal, da je vsikdar priporočal prijateljstvo med Hrvati in Madjari. Končno je Košut celo pozival Hrvate, naj odkrito govore, kar.žele! In Hrvatje — Ikteri narodni rodbini pripadajo?! Mari ne slovanski? Slovanom fcse 'imajo Madjari :zah valiti na svojih velikanskih uspehih. In niso-li tudi Slovaki brezjwgoj-no ak-eejvtirali stanja, kakor ga je ustvarila zrnata madjarsike koalicije?! Ali se niso njihovi govorniki v parlamentu izrecno izrekli nroti Dunaju in za neodvisnost in suvereniteto ogrske države?! Ali niso sli celo tako daleč, da so pripoznavali Madjarom nekako prvenstvo med n ar odnos tirni na Ogrskem, zahteva je za nemadjarsike narodnosti — rekli bi — le nekak eksistenčni minimum: zahtevali so le garancij, da bodo mogle narodnosti nadalje živeti svoje narodno življenje, kakor samobitna individualnost?! In S.iovaiki — kteri narodni rodbini pripadajo?! Mari ne k istej, kakor Hrvatje? Slovani so bili torej, ki so pripomogli do sedanjega stanjta na Ogr-skem, do velikega uspeha v borbi za neodvisnost ogrske države! In Slovani so bili. iki so se izjavili pripravljenimi akceptirati to stanje — seveda jkhI pogojem: da jim bode v tem stanju možno dostojno nacijo-nalno življenje. Manje menda ne more zahtevati narod od tistega naroda, oziroma od države, kteri je pripravljen pomagati do častne pozicije in lepe bodočnosti! Slovani so pripomogli Madjarom velikim pozitivnim činom, Slovaki, krvni bratje farvatov, so pripravljeni za sodelovanje na gradbi svoibodne in nezavisne ogrske države. Slovaaastvu so Madjari hvale dolžni in da je v njih le nekoliiko poštenja in tistega vitežtva in tistega svobo-dolubja, s kterim se toli bahajo na pozorišču velike javnosti: bi danes vračali Slo vans tvu milo za drago! Tu se začenja žalostno poglavje. V isti hip, ko minister za trgovino Košut prisega Hrvatom svoje prijateljstvo in priznava, da so Madjari postali veliki dolžniki Slovanov, besni naučili minister v istem ministerstvu Wekerle, grof Apponvi, proti nema-djarslkim narodnostim, proti Slovakom. ter se pripravlja, da s podržav-Ijenjem mnogih slovaških ljudskih šol i z pod reže Slovakom glavno življen-sko žilo. V zahvalo za velikansko us.ugo hoče sedanja madjarska via-' da izvršiti nov čin brutalnega nasilja : za prejeto dobroto hoče vračati s črno nehvaležnostjo, s krutim pro-ganjanjem, z barbarskim uničevanjem sredstev v dosego kulture na narodni podlagi. In vakor da še to ni zadosti, je državno pravdništvo za-pričelo kakih 20 kazenskih procesov proti ljudem, ki nimajo ničesar dru-zega črnega na svoji vesti, nego da hočejo rešiti trod svoj pred taikim bandltstvom na kulturi in humani-teti. In v tem pogledu se ni smeti uda-jati nikakim iluzijam: za proganjane nemadjarske sirote ni sodnikov na Ogrskem — čakajo jih le rabeljni, ki bodo to nedolžno Ikri tirali v ječe in verige. In da mad jars ko besnilo na Ogrskem vihra dalje z nezmanjšano silo proti nemadjarskim narodnostim, proti slovanski krvi, to dejstvo je zadobilo kričečo ilustracijo v sklepu municipija v Aradu, ki poživlja vla-i do, naj odredi, da na Ogrskem smejo izhajati listi le na madjarskem jeziku!! To je višek nasilnosti, možen izključno le na Ogrskem. Niti Nemčija, na ktere brutalnosti nasproti Poljakom se zgraža ves civilizovani svet, si ne upa poseči tako daleč v nasilnosti. j Ali Madjari hočejo kraj vsega tega veljati, kakor zakupniki poštenja, vitežtva in svobodoljubja...! To je 1 najdrzneja prostitucija vzvišenega pojma: svobode, civilizacije, hrana- 1 nitete! In ti Madari, ki s tako neh valežnostjo plačujejo od njih samih pri-poznano pomoč, prejeto od slovanske strani, imajo tako železmo čelo, da 11 v imenu svobode'r prosijo isto Slo-vanstvo za nadaljno pomoč !! In Hrvatje — hočejo-li svoje na-daljne razmerje do Mad j arov res urejevati brez vsakega obzira na kruta preganjanja slovanskih narodnosti od strani Madarov?! To je mučno vprašanje, ki ga ne moremo več pri-državati v sebi. Po žilah Srbov in Slovakov se preliva ista slovanska kri. Ali naj tista sveta resnica, da kri ni votla, ravno pri Hrvatih postane laž?! Ali bi Hrvatje res hoteli preko trupel Srbov in Slovakov podajati roke v zvezo njemu, ki je — krvnega brata našega porušil na tla in se pripravlja, da ga zadavi?! Toda prosimo, naj se nas ne umeje krivo! Ne govorimo teh grenkih besed morda zato, ker smo nasprotniki novemu knrzu politike na Hrvatskem ali celo prijatelji Dunaja. O ne, tisočkrat ne. Mi se iz bratskega srea veselimo na tem, da je reška resolucija odprla novo ero na Hrvatskem, ki že sedaj prinaša blažil nega leka na krvaveče rane in ki obeta tudi za prihodnje veliko blagoslova. Mi se radnjemo na tem, da je Dtmaj dobil plačilo, (kakoržnje je že davno in v polni meri zaslužil. V to kupo za- doščenja našega kakor Slovanov pada pa grenka kaplja ob pogledu' m a preganjanja, ki jih po nedolžnem trpi naša kri na Ogrskem. In odkrito bodi povedano: mi se ne bi mogli veseliti na novi sreči hrvatskega naroda, ako bi nam ob jednem umirali bratje na Ogrskem! Proti barbarski brutalnosti Madjarov nasproti nemadjarskim narodnostim se mora vzpenjati duša vsakega Slovana, če je res bratu brat in — eJovek!! Tudi nasproti sporazumi j en ju Slovanov z Madjari nismo mi, dasi je nam dovolj težko pozabiti na vse zločine, ki so jih Madjari zagrešili na Slovanstvu. Ali pred vsem treba, da Madjari z zatrjevanim prijateljstvom do Hrvatov spravijo v harmonijo postopanje svoje nasproti vsem slovanskim plemenom. to moramo zahtevati, ker nam veleva tako princip nacijonalne vzajemnosti. Moč narodne ideje dela čudeže: ujedinja narode in ustvarja nove države. A ravno zato, ker je ta ideja tako silna, ne smemo grešiti proti njej, krenivči na partikolaristič-na rota. To bi se kruto maščevalo prej ali slej. Tudi mi bi blagoslovljali tisti dan, ki bi prinesel sporazumljenje z Madjari. Ali ob svojem slovanskem čut-stvovanju ostane za nas tako sporazumljenje stvar absolutne nezmožnosti, dokler bodo Madjari hrvatske dobrote plačevale s črno neh valežnostjo na krvi naši na Ogrskem! "Edinost". ZAHVALA. East Helena, Mont. Na prošnjo Rev. V. Berganta, župnika v Mirni peči, sem nabral za popravo cerkve sv. Kocjana med tukajšnjimi rojaki $14. Darovali so: Josip Ambrožič, Mat. Amibrožič, S. Flaton, Nik. Maronik po $1. Martin Ovniček, Ivan Sašek, Fran Goršič, Kocjan Ivaneš, F. Cel are, Iv. Kovač, Karol Celarc, Anton Smole, Vali Popit, Ant. Požar, T. Lorar, Iv. Sašdk, Martin Deutschman, Josip Lo-zar, Anton Šega, F. Hudoklin, F. Petek. Bernard Petek po 50e. Mat. Cvar, Jakob Rogelj, Ivan An-dolšek, F. Rus, Anton Ogolin, Martin Ogolin, F. Kus, Ant. Gradišar. po manjše zneske. Srčna hvala vsem darovalcem! J. Ambrožič, nabiratelj. Opomba. Potrjujemo resničen prejem gori označenega zneska, kterega smo nakazali na določeno mesto. Upravništvo "Glasa Naroda". PRIPOROČILO. Letošnje novo vino od prve trgatve začnem razpošiljati po 10. oktobra. Cena črnemu ali belemu vinu bode 45 centov galona. Vino druge trgatve bode 35 centov galona. Manj kot 50 galon ne pošiljam. Kdor si naroči 50 galon starega vina, temu pošljem zastonj 12 steklenic sladkega mošta. Pri naročilu 100 galon reeslinga pošlem 36 steklenic sladkega mošta zastonj. Pri naročilu naj vsakdo priloži ta oglas iz tega lista in to velja do 15. aovembra. ŠTEFAN JAKŠE, P. O. Box 77, Crockett, Cal. Contra Costa Co. (3x t — 19-9—19-10) POGODBA SA IZDELOVANJI DOtf. Ml kupujemo in Izdelujemo pogodb« ia francoske doge la za doge u kadi Posodimo tudi potrobai donar sa is-lelovanjo dog. Ako imato dogo aa pro-laj, pi&to nam, nail pogoji so ugodaL PKTBDLAENDEB ft OLIVEJC (JO.. Ibmpoii La. P. O. Box Ml. NAZNANILO. Slovensko katoliško podporno dru-žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J., Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v meseeu. Dražtvejoikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na nefoterega izmed izvršujočih. uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. Predsednik: Muško Josip, 254 Spring Garden Avenue, Allegheny; podpredsednik: Strniša Dominik, 221 Spring Garden Avenue, Allegheny; L tajnik: Cekuta Louis, 57 Villa St., Allegheny; II. tajnik: Cekuta Josip, 57 Villa Street, Allegheny; blagajnik: Volk Vincenc, 28 Tell Street, Allegheny; delegat: Volk Ferdinand, 122 42nd Street, Pittsburg. — Odbor: Borštnar Ivan, 57 Villa Street, Allegheny; Povše Nik., 28 Tell Street, Al-legheuy; Strniša Fran, 254 Spring Garden Avenue, Allegheny; Šercelj Ivan, 1011 Congress Street, Allegheny; Golob F., 1211 Madison Avenue, Allegheny; Fran Jesih, 854 Cherry Alley, Braddock, Pa. Mesečni prispevki noj se pošiljajo samo H. tajniku: J«sip Cekuta, 34 Villa St, Allegheny, Pa. JAVNA ZAHVALA. Dragi dr. Leonard Landes, New York. Jaz Terezija Jordan Vam naznanim in se Vam srčno zahvaljujem za Vaše zdravila, ki ste mi jih pošiljali.— Vaša zdravila so meni tako nucali, kakor ste Vi meni sporočili. — Zdaj sem čisto popolnoma zdrava, hvala Bogu! — Zato se Vam, dragi zdravnik, iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Terezija Jordan, Beach Park, Cleveland, O. Jaz storim vse, da se doseže popolno in stalno zdravje vseh zunanjih in notranjih boleznij, kakor: Pljučne, srčne, jetrne, želodčne, krvne in kožne bolezni; nadalje vse skrivne bolezni možke in ženske. Kdor je kaj bolan, naj piše ali pa pride k meni v popolnem zaupanju na mojo IGletno prakso na zdravniškem polju. Dr. LEONARD LANDES, 140 East 22nd St., New York, N. Y. Kje je MAT. HUMAR? Doma je iz Mekinjske županije na Gorenjskem. Cenjene rojake prosim, če kdo ve za njegov naslov, da ga blagovoli naznaniti John Blaniču ali pa njegovemu bratu: Valentinu Humar, Box 230, Depue, 111. (1S-20—9) b JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, 0 Izdelovalec kranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovani* in popravljenje harmonik. Delo na. pravim na zahtevanje naročnikov Cene so primerno nizke, a delo trpel no in dobro. Cene trivrtftnih od $2S do $45. Ploiče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim i« od $45 do $«0 dlovensk _> katoliško I podp. društvo svete Barbara » * " za Z|edln]ene države Severno Amerike- Sedež: Forest City', Pa. iPtno dne 3i. januarla <902 -v državi Penn.«"« - h.-.h, -o-o-- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Kun, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, forest City, Pa. NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 23, Forest City, Pa. ANTON PI R NAT. Box SI, D:iryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 10S, Thomas, W. Va. FRAN SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. * ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 0. Box 607, Forest City, Pa. i Društveno glasilo je "GLAS NARODA". IZDELOVALCI DOG DOBE DELO! Dober les, ve.ika plača in stalno delo eelo leto v Arkansasu. — Max Fleischer, 25S Grove St., Memphis, Tenn. — Pismeno obrniti se je na: Anton Kosmerl, Watson, Desha Co., j Ark. (1S-&—lS-10) | Zlata ura ii: verižica zastonj in brezplačno fountain pero. Pravo črno gumijasto pero "Para" kije jamčeno, je izdelano iz kovine in do-jjffž^rg^^ bro pozlačeno z 14k zla-f/^m^^^^^t tom. Dobite ga v krasnej z naP°lnjevalno w^S^p^g^s ^ čevjo. Taka peresa se pro-dajajo povsodi po $2.00. ^SftsssS^ Pošljite nam Vaš naslov in 50c. in mi Vam pošljemo to pero ter 25 komadov naše zlatnine, ktero prodajte potem po lOe. komad; ko to prodate za $2.50, obdržite si 50c. in pošljite nam ona $2, na kar Vam pošljemo brezplačno ameriško uro solidno pozlačeno in jamčeno, da pravilno kaže. Moškaali ženska ura, verižica in pero, ne da bi Vas ta veljalo samo jeden cent. Žensko bisirro pero, ali verižiea in križ namesto fountain peresa, mesto prvih reči. Za onih 50 eentov, ktere ste poslali in ktere dobite nazaj, ko prodate zlatnino. CROWN JEWELRY CO., Dept. 172 163 E. Randolph St^ Chicago, III Kje je JANEZ ŠEREK? Doma je iz Zatičiee. Naslov naj se blagovoli naznaniti: Frančiški Debelak, 255 Ellery St., Brooklyn, N. Y. (13-20—9) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem dne 16. marca 1905 odprl v DES MOINES. IOWA, Bvoj lepo urejeni slovenski SALOON V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND ST. To je prva in jedina slovenska gostilna v tukajšnjem mestu. Rojake postrežem z izborno pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi smod-kaml Pogovorite se z menoj lahko po domače; telefon štev. 2213—M Iowa 'Phone. Občevalni jezik: slovensko, hrvatsko, slovaško ali nemško. Za mnngobrojen cbisk se cenj. rojakom toplo priporoča 1 Anton Flori, lastnik crostilne. Preobrat v zebravništvu«, Tsak bolnik bodisi od blizn ali od diileč, ako se obrne na nov, velik, VERSAL MEDICAL INSTITUTE y New Yorku, zadobi znova svojo zdravje. Vsak dan dospe več sto zahval! Berite, strmite 2 ^gj-^gsgsw. Gospod profesor ! jffj Tem potem se Vam jvvno zahvaljujem gospod profesor, JjR^. strokovnjak Universal Mediml Institute v New York«, l et ste me ozdravili, prsiu* bolezni, kronične bolezni v (hišniku, Rflll zapiranja, splošne oslabelosti, kašij.i, potenja po noči, i oinai.j- M'h kanje teka, bolezni na maternici, belega toka; ter me j»* z«!ra- '/0vilo (i zdravnikov, kteri so vsi rekli, da se moram operac iji T^T l»odvreči. Ali ozdravela sem tekom enega meseeu, ter se še ^r^SI ' enkrat gospod profesor za ozdravljenje zahvaljujem iu Vas V 4S> toplo priporočam vsem slovenskim ženam, ktere so bolne, da II i " se obrnejo na Vaš Institut, kjer se jih bode u.jili bolezni re- šilo. Prostovoljno Vam tudi prilagam svojo sliko s pristavkom, da jo ponatisnete v listih ali novinah. Toliko resnici na ljubo. Marija Dragar, 52H ATe. C., Bayonne N. Y. Spoštovani gospod 1 Jaz podpisani potrjujem, da sem oolekal več kot letodnij f i";1^ na vnetju mehurja, ter vnetja spolnega uda, bolečine v hrbtu ^ zaprtje, in občem oslabljenju, ter me je več zdravnikov nen- j V ^ spešno zdravilo, in pri Vas sem dosegel toli zaieljeno zdravje "OsiŽ^- / kosem pričel rabiti Vaše zdravila ktere ste Vi gospod profe- A sor Universal Medical Institute tako spretno s^tavili. in sicer v kratkem času enega meseca, liadovoljno Vam pošljem i^tfS /vv to priznanje, iz hvaležnosti do Vas ko ste me tako uspešno adravili; ter Vam obenem stem listom skupaj dovoljujem svo- / iV^-' y "" jo sliko ponatisniti v časnikih. Prii»omuiiu še, da lahko prise- 7 \ gam na to, kar sem pisal. Ivan Mankoc, 75 14th Ave., Newark N. I. Če stanujete v New Yorku pridite osebno in se Vas bode preiskalo s = X ŽARKI = F pomočjo teh je mogoče Vaše truplo pregledati kakor odprto knjigo, in profesor Vam bode dal najboljši! zdravila; noben drug zdravnik nima toliko zaupanja v svoje zdravila kot naš profesor v svoja. TORAJ KAJ HOČETE ŠE VEČ! Ako stanujete daleč izven New Yorku, ter bi radi vedeli, kakošua je Vaša bolezm, tako mi blagovolite odgovoriti na sledeča vprašanja: Ali trpite na: trganju, utripauju srca, kake drugo bolezni, kožnih buiezni, oči, o-Šesa, v nosu, v grlu ali j»rsili ? Vam izjuidajo lasjf f Vas boli v želodcu l Trpite ii i;a kr»a-venja (liemoroidah) ? imate sifilijo na spolnih udih ? .A i i ste morda ne/incžia i Trpite na nervoznosti J Ste li navdušljiti (navdnha) ? ('ulite »»olečin » vtrehnhn a = i (''-evil; i morda oaesveičate, ali da padate v omotice ? llodite M r«dno im potrebo i ('otiie bub činc v maternici ? Ali trpite morda na heteni toku ter nepravilnem mesev-neni toku? Zdravil:; Vam nemnil Mnt < obratno pošto pošljemo, če se nahajate v kterej koli državi Zjediujenih držav, Meksiki ali Kanadi. Zdravilom ktere mi pošiljamo, lahko slepo verujete, ker one Vam bodo prejšnja zdravje povrnile, ker so tudi pri drugih bolnikih pomagale. Ni nikakošna prevara ali goljufija ali ste v bližini ali daleč od New Torka, se Vas zdravi, ne da bi zamudili svoje delo. Ako ote bolni m Vas niso mogli drugi zdravniki ozdraveti, tako se obrnite še do Universal Medical Institute. Uradne ure so: vsak dan od 10 do 12, in od 2-6 p. p. V nedaljah pa od 10 do 1 ure popoldan. To je naslov: ^UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE^ I 30 West 29th St., (1>oieg B^ay) NEW YORK, N. Y. Jugoslovanska j^jpl Mol- Jednota' Inkorponrane. dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. CJRAD^IKI: Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JUPIJ L. BROŽIČ. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tainik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik. B< x 641. Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III. nadzornik, Box 13S, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB Z A BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, IT- porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. •TOS1P P E ZD IRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet. 111. Kraievna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in n. benem drugem. . Denarne pošilja t ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast< pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4S24 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. ^ Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". PRISTOPILI. K društvu Sv. Ime Jezus št. 2 v Ely, Minn., 26. avg.: Fran Kenik rojen ls>0 eert. 5503, Ljudevit Perušik 188(3 cert. 5504, Josip Ucman 1SS8 eert. 5505. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 162 udov. K društvu sv. Jurija st. 22 v South Chicagu, Id., 20. avg.: Ivan Gornik 1881 cert. 5506. Ivan Ravmšek 1879 cert. 5507, Nikola Vladič 1SS4 cert. 550S. Tomaž Rabija 18=15 cert. 5509, Josip Pucihar 1S79 cert. 5510, Mihael Brocekar 1S72 cert. 5511, Ivan Lipič 1SS5 cert. 5512, Ivan Tome-eak 1862 cert. 5513. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 87 udov. K društvu sv. Cirila in Metoda št. 62 v Colorado City, Colo., 20. av-umsta: Fran Nosan 1S71 cert. 5514, Andrej Bernik 1S79 cert. 5515. Oba v II. razredu. Društvo šteje 21 udov. K društvu sv. Jožefa št. 52 v Mineralu. Kansas, 20. avg.: Anton Kreni ar 1S63 cert. 5516, Jakob Vidrih 1S77 cert. 5517, Fran Pintar 1870 cert. 551S, Leopold Benda 1SSS cert. 5519. Vsi v I. I. razredu. Društvo šteje 42 utdov. - . K društvu sv. Alojzija =t. 19 v South Loramu, Ohio, 20. avg.: Fran Skraba 18S1 cert. 5520, Josip Juha 1868 cert. 5521, Ivan Novak 1S65 cert. 5522. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 57 udov. K društvu sv. Štefana št. 26 v Pittsburgh Pa., 20. avg.: Blaž Penko 1884 cert. 5523, Josip Tomšič 1SS9 cert. 5524. Oba v I. razredu. Društvo šteje 59 udov. K družtvu sv. Barbare št. 4 v Federalu, Pa., 20. avg.: Fran Rapšel 1S67 cert. 5525, Ivan Zaje 1S75 cert. 5526. Oba v I. razredu,. Društvo šteje 56 udov. - K društvu sv. Jožefa št. 30 v Chisholmu, Minn., 20. avg.: Ivan Arko 1879 cert. 5527, Anton Fink 1881 cert. 5528, Mihael Peternel 1888 cert. 55°9. Valentin Romih 1863 cert. 5530. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 93 članov. . * * K društvu sv. Petra št. 5:) v Brooklyuu, N. V., 20. avg.: Josip Rojanc 1^77 cert. 5531 I. razred. Ivan Gosar 1866 eer^. 5532 I. razred, Mihael Gre.^orič 1872 cert. 5533 11. razred. Društvo šteje 29 udov. Iv društvu sv. Alojzija št. 57 v Exportu Pa.. 20. avg.: Anton Šu-štarič 18šl) cert. 5534 I. razred, Josij> Šašek 1887 cert. 5536 II. razred, Matija Levar 1890 cert. 5536 I. razred, Fran Čebokli 1875 cert. 5537 1. razred. Društvo šteje 33 udov. Iv društvu sv. Mihae.a Arh. št. 27 v Diamondville. Wvo., 20. avg.: Jo>ip Molet 1867 eert. 5538 I. razred. Društvo šteje 25 udov. K društvu sv. Mihaela Arhangela št. 40 v Claridge, Pa., 20. avgusta: Ivan Šuštaršie 1889 cert. 5539 I. razred, Josip T mik 1883 cert. 5540 H. razred Peter Grura 188S cert. 5541 II. razred. Društvo šteje 86 udov. K društvu sv: Jurija št. G1 v Readingu, Pa., 20. avg.: Fran Kolih 1870 cert. 5542, Mihael Hušič 1SS4 cert. 5543, Ivan Filak I860 cert. 5544, Josip Težak 1S84 cert. 5545, Anton Kraševec 1S66 cert. 5546. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 38 udov. K društvu sv. Alojzija št. 56 v Superioru, Pa., 20. avg.: Jurij Ver-bank 1873 cert. 5547, Ivan Ileglaj 1870 cert. 5548, Ivan Jakel 1879 eert. 5549. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 30 udov. K društvu sv. Barbare št. 60 v ChisholmiH, Minn., 30. julija: Peter GovednLk 18S4 cert. 5550, Martin Govednik 1880 cert. 5551, Anton Pajk 1863 cert. 5552. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 27 udov. K društvu Sokol št. 38 v Ely, Minn., 30. julija: Ivan Ribič 1S67 cert. 5553, Pavel Baltužič 1871 cert. 5554. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 36 članov. K društvu sv. Alojzija št. 13 v Baggaleyu, Pa., 20. avg.: Fran Žehelj 1863 cert. 5555, Štefani Poiičic 18A2 1862 eert. 5556. Oba v L razredu. Društvo šteje ? udov. K društvu sv. Jožefa št. 45 v Indianapolisu, Ind., 30. julija: Josip Kos 1881 cert. 5557 I. razred. Društvo šteje ? udov. K društvu sv. Ime Jezus št. 25 v Evelethu, Minn., 30 julija: Fran Strelckar 1879 cert. 5558 I. razred. K društvu sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., 25. avg.: Ivan Plut 1872 cert. 5559 I. razred. K društvu sv. Alojzija št. 56 v Superioru, Pa., 23. julija: Antonia Smith 1887 cert. 4450. Društvo šteje 4 članice. Iv društvu sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., 30. julija: Marija Mart injak rojena 1. 1861. K društvu sv. Alojzija št. 36 v Conemaughu, Pa., 23. julija: Marija liricelj 1881 cert. 4002. Terezija Pajk 1883 eert. 2806. Društvo šteje 35 članic. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. OROBSiOSTi KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 4. sept. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 120 Slovencev in 40 Hrvatov. V Ameriko se je hotel odpeljati M. Hribar iz Zagradca, pred no je še po-kusil vojaški kruh. Namero mu je pa na južnem kolodvoru v Ljubljani službujoči stražnik preprečil in ga aretoval. Smrtna kosa. Požar. Človeška žrtev. Iz Hrenovic, 4. sept. Dne 2. julija letos poročena je že dne 4. sept. pokopana bila mlada žena Marija Mejak iz Goric. Položili smo jo k večnemu počitku poleg njene pred par leti u-mrle matere. Blaga pokojniea je vži-vala splošno spoštovanje. — Včeraj zjutraj okoli 4. ure pričelo je goreti v vasi Studenec naše fare; pogorelo je zopet pet hiš in nekaj gospodarskih poslapij. Zažgala je skoro gotova zlobna roka; to je v teku treh tednov že drugi požar v tej že prej ubogi vasi. Zavarovani so sicer vsi, ali kaj bo to proti škodi, ki jo je ogenj napravil 1 Zgorelo je dosti sena, žita in tudi par prešičev. Ostalo živino so rešili. Zahteval pa je ta požar tudi človeško žrtev. 401etni mladenič Jernej Sever je šel, ko so na domači hiši metali ogorelo seno s podstrešja, preblizu zi- du. Podrl se je nanj celi zid in nesrečnež je bil na mestu mrtev. Izvlekli so ga izpod razvalin; vsega je stlačilo, zlomilo mu je eno nogo in eno roko. Bik zbesnel. Jožefu Koželju (Baj-tu) na Klancu pri Kranju je zbesnel bik na podu, ko je hotel ž njim proso meti. Kar nenadoma je bik, ki je bil sicer krotak, poskočil, vrgel gospodarja v kot, zakadil se nanj in ga z rogovi vsega pretiŠal. Sin je prihi-tel očetu na pomoč, pa jo je še bolj skupil. Podivjani bik ga je tako pritisnil, da mu je zlomil nogo nad kolenom. Hud mož je neki v Hradeckijevi vasi stanujoči 301etni delavec, kteri živi s svojo ženo že dlje časa v prepiru. Dne 3. sept. je prišel domov popoldne in se začel z ženo prepirati, in ko je ta pred njim zbežala k sosednji stranki, ga je to tako razkač .lo, da je prijel v roko poldrugi meter dolgo poleno, s kterirn je šel za ženo in začel razbijati pri dotični stranki na vrata in okna in napravil s tem šestnajst kron škode. Ko sta prišla nato dva poklicana stražnika, se je tudi tema uprl, a je slednjič le podlegel in bil odpeljan v zapor. Rogovileža so oddali deželnemu sodišču. Predrzna tatica. Ljubljanska policija je prišla nedavno na sled tatici, kakršne se ne dobi vsak dan. Že dalj časa je neka ženska nosila prodajat starinarjem fine stole, obešala za obleke, fino jedilno posodo, znanstvene in beletristične knjige in dr. Povsod je pravila, da se hoče neka gospa izseliti v Ameriko in da sedaj razpro-ja pohištvo. In kdo bi ne kupil, ker je vse pogumno prinesla ob belem dnevu. Policija pa je začela po dotič-nici vohati in prišla slednjič na sled, da je to pohištvo in drugo last hotela "Union" in je kradla in prodajala hišnica Marija Novakova. Bila je tako drzna, da je vse nosila javno po ulicah prodajat. Seveda si je izbrala pri hiši stranska vrata, kjer stanujejo stranke, kajti pri glavnih vratih bi jo bili že davno "pogruntali" hotelski uslužbenci. Pri hišni raziskavi se je našlo več knjig in tri stole "Kršč. socijalne zveze", pri starinarjih je pa prodala, kolikor se je dosedaj dognalo. neki 28 finih stolov, obešalo za obleko, mnogo knjig in namizne posode. Sploh je pa odnesla, kar ni bilo pribito. Novakova, ki je bila že enkrat radi tatvine kaznovana, se je znala tako prilizniti. da je dobila zaupanje. Tožila je, da ji mož ničesar ne da, in da trpi silno lakoto. No, pa je bila lepo rejena in nihče ne bi sodil, da trpi kako pomanjkanje. Naveden-ka je jako zvita in prizna le toliko, kolikor se ji dokaže. Hotel "Union" je oškodovan za približno 200 K, neka v hiši stanujoča stranka pa pogreša za 165 K knjig, ktere je gotovo Novakova ukradla, a prizna le deloma. Ko so jo poprašali, kje je vse to dobila, je milo vila proti nebu oči in trdila, da je nedolžna in še pristavila, da je že vedela, da bode treba iti na riČet, češ, "saj se mi je tako sanjalo". No, "sanje" so ji res pomenile in tako sedi zalagateljica z meblji sedaj za zapahom. Postojnsko jamo sta obiskali avgusta 6202 osebi. Vstopnine je bilo vplačane 9247 K. Lansko leto tega meseca je bilo samo 3245 obiskovalcev. Otroci — ognjegasci. Dne 4. sept. ob 2. uri popoludne je nastal velik ogenj v Nemški vasi pri Ribnici. Zgorela sta dva skednja in en kozolec. • Sodi se, da so zažgali otroci. Nevarnost je bila velika za celo vas, ker živimo v času suše in ker Nemška vas sploh nima druge vode, kakor v vodnjakih, ki so pa ravno sedaj že precej prazni. Ljudstva se je nabralo veliko, ki je hotelo pogubni element omejiti. To se je naposled tudi posrečilo. Glavno zaslugo pri tem pa imajo štirje o-troci Turnlierrja iz Goričevasi, ki ima v svojem poslopju majhno brizgalno na dveh kolesih, da jo lahko porabi v času nesreče v svoji parni žagi. Ti štirje otroci v starosti od osem do trinajst let — hitro zgrabijo brizgalno ter hitijo v največji naglici na lice mesta, kjer se popolnoma pravilno razpostavijo in omogočijo v najkrajšem času delovanje brizgalnice. prav kakor izurjena požarna bramba. PRIMORSKE NOVICE. Vlom. Pri jestvinarju Oskarju To-mincu v Trstu so neznani tatovi vlomili v prodajalnico in odnesli sira, klobas in vina za 200 K. V kamenolomn se je ponesrečil- v Izoli pri Trstu 541etni Anton Radivoj, ■ ko je mina predčasno eksplodirala. l Radivoj je dobil hude rane po glavi. , HRVATSKE NOVICE. t Silna draginja je v Zagrebu povo- ■ dom razstave. Kilo mesa se prodaja l po 2 K 40 v, jedno jajce 10 v, par i klobasic 20 v. i RAZNOTESOSTI. Nagodbena pogajanja med Avstrijo ' in Ogrsko. Avstrijski ministerski ' predsednik je obvestil svojega ogrske- j ga tovariša, da je pripravljen pričeti zopet z nagodbenimi pogajanji. Dne 4. sept. se je vršil zato ogrski roini-L} sterski svet. Koalicijsko časopisje na-1 glaša. da mora dr. "Wekerle dobiti ■ ( boljšo nagodbo, kakoršna je bila med ■ Szellom in Koerberjem sklenjen : da L ne nastane ministerska kriza. A koa-l licijski listi naglašajo, da pred letom • 1917 ni misliti na gospodarsko samo- ■ stojnost Ogrske, ki ni gotova niti po ^ftem času, ako se do takrat ne okrepi 1 ogrska industrija. Neki koalicijski : list pa celo naglasa, da vlada niti ne t vztraja več na sedanji obliki glede 1 ureditve carinskih in trgovinskih raz-' mer z Avstrijo in je celo pripravljena ■ odobriti za bližnjo bodočnost prejšnji načirt. Novo ministerstvo na Nemškem. , Naučno ministerstvo se baje kmalu i razdeli v naučno ministerstvo in v ministerstvo za znanost in umetnost. Zadnji resort dobi prof. Harnack. V gorah se je ubil pri Inniehenu i berolinski časnikar dr. Hoebel. ker ga ■ je vodnik privezal na preperelo vrv, ■ ki se je utrgala. Hoebel je bil na že- ■ nitovanjskem potovanju. i Brezžični brzojav je uvedlo ogrsko ■ trgovinsko ministerstvo med Reko in , Ancono ter z otoki, ki leže vmes v , Jadranskem morju. Dvorjanik švedske kraljice, grof} i TTrangel, ki je spremljal kraljico na . zadnjem potovanju po Francoskem in ; Italiji, je v Monte Carlu zaigral kra-i Ijičinega denarja 350,000 K ter po-l begnil v Ameriko. Avtomobil je usmrtil blizu Juden-( burga hlapca Sehilcherja. V avtomo-, bilu se je vozil dunajski odvetnik dr. i Schlesinger. Solncarica je zadela blizu Vidma i 150 italijanskih vojakov, ki so bili na . ■ manevrih. i Glede Krieghammerjeve smrti trdi ■ monakovska socijalno - demokraška ; '' Post1 \ da se je udeležil bavarski - princ Jurij onega lova, na kterem je ■ obolel Krieghammer (kar zanikujejo ! . avstrijska poročila). Avstrijska častnika - inštruktorja . perzijske armade sta došla v Tehe-, ran. Velika povodenj je uničila v indij-, ski provinci Behar indigo-nasade in , in žito. Več vasij je odplavljenih. Po poljih stoji voda devet čevljev visoko t in več milj na široko. Povodenj je od-, nesla mostove. Stradajoče prebival-, stvo pleni polja, dasi žito še ni zrelo. Utonilo je deset domačinov. Škodo cenijo na dva milijona in pol. Zaradi vohunstva so zaprli v Stras-burgu 4. septembra nemškega podčastnika Stahla. Dolže ga, da je izrc£-čil nekemu francoskemu Častniku nat črte utrdbe "Cesar Viljem" pri Mutzigu. Inozemske in chilenske zavarovalne družbe so izjavile, da ne izplačajo odškadnin za škodo, ki je je povzročil potres v Valparaisu. Velik požar je uničil v Antwerpenu dve lopi, v kterih je bilo pripravljeno blago za angleški parnik "Corty Castle". Rezervist z leseno nogo. Francoski zidar Forget si je zlomil nogo, da so j mu jo morali odrezati ter mu napra- | viti leseno. Nedavno je pa dobil pos j zivnieo k 28dnevnim vojaškim vajam. ! Nič ni pomagalo, da je kazal orožniku svojo leseno nogo. Dokler ga zdrav- j niška komisija ni superarbitrirala, je j vojak in mora izpolnovati vojaške u- I kaze. In mož je res prikrevsal v vojašnico ter pokazal stotniku svojo leseno nogo. Stotnik pa se je zadri nad njim: "Pokažite mi zdravniško izpričevalo, da imate res leseno nogo!" In revež je moral cele dneve preživeti v vojašnici, da je prišel pred komisijo, ki je potrdila, da ima res leseno nogo, s ktero bi ne mogel "držati" vojaškega koraka. Dober odgovor. Mož z dežele je prišel v mesto ter vprašal redarja: "Kako pridem v N-ovo ulico?" — "Morete se voziti s fijakarjem ali s tramvajem, morete pa iti tudi peš," je bil lakonični odgovor. — "Po kteri potrebi prišel peš?" ga je vprašal zopet kmet. — "Najprej idite na le- i vo, potem na desno, potem pa nekaj . časa po povprečni ulici, pa ste na cilju." — "Hvala! Izvolite smodko?" Redar je iztegnil roko, da vzame po-nujano mu smodko. Nato pa mu reče ogorčeni kmet: "Tako smodko si morete dati prinesti iz trafike, a morete i si iti tudi sami po njo. stt preveč leni .da bi jo sami nosili, lahko naročite, da vam jo pošljejo. Z Bogom!" V cesarski službi kruha stradal. 44-letni pomožni sluga v cesarski knjižnici na Dunaju, Mat, Terz. je vzel iz | knjižnične zbirke zlato spominsko kolajno in zlato žepno uro, ki jo je nosil cesar Franc. Oboje je zastavil za 700 kron, da je kupil svoji lačni rodbini živeža. Poroniki so ga tatvine o-prostili. Tri milijone patron je naročila grška vlada pri avstrijskih tovarnah. Iz Oseka izgnani srbski major Ni-količ je navaden slepar, ki se zove Opovič ter je doma iz Ogrske. V Srbiji in Bolgariji je bil kaznovan zaradi raznih zločinov ter iz obeh držav za vedno izgnan. Žalostna obravnava se je vršila pred porotniki v Ustju ob Labi. Pred poroniki sta stala soproga tovarnar-jeva Ana Schneider in njen ljubimec Albin Goedel, kterega je obtoženka pripravila do tega, da ji je umoril mo- j ža. Oba obtožena sta bila obsojena v i smrt na vislicah. Strašna suša je uničila vse pridelke v provinci Aragonija. Negovanje otroške noge. O tem razpravlje priznana medicinska kapaciteta dr. Rancov v "Gartenlaube" ter piše, da starši vse preveč zanemarjajo noge svojih otrok. Najbolje se negujejo noge otrok, ako se jih pusti hoditi bose, kakor hitro to dopušča klima in ako niso tla kamenita, kakor je to po mestih. Ako pa že ni nožiea bosa, naj bo obuvalo vsaj popolnoma mehko brez trdih podplatov. Na ta način se vse mišice primerno j razvijejo ter se noga lepo izdolbe. i Podpisani naznanjam vsem znancem in prijateljem, da sem dne 15. marca 1906 odprl LEPO UREJENI SALOON S KEGLJIŠČEM IN DRUŠTVENO i DVORANO na 163 Seed St., Milwaukee, Wis. Za obilen obisk se priporoča FRANK LESKOVIC, lastnik gostilne. ROJAKI, NAROČAJTE SE N A "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! Rojakom v Chicagu, 111., in okolici naznanjamo, da je za taamošnji kraj naš zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, 617 South Center Avenue, Chicago, II1., vsled česar ga vsem toplo priporočamo. < Upravništvo "Glasa Naroda". Kje je TEREZIJA SITAR 1 Doma je j iz Dupelj pri Tržiču na Gorenjskem V Ameriko je prišla pred dvemi leti ter se nastanila v Milwaukee, Wis. Za njen naslov bi rad zvedel: John Zupan, Box 3, Lorain, Ohio. (1S-21—9) 1 PREPRIČAJTE SE SAMI!!! Želimo, da se oglasijo vsi tisti ljudje, Merili niso mogli 07-drabiti drugi zdravniki! Mi jim nameravamo poslati zrirauln zastonj na poskušnjo. da se tako prepričajo, d« imamo ml zdravih* s kterimi seje mogofe popoliuma ozdnm'ti. Naj nikdo ne misli, da ni zdravnik«, ne zdravil, s kterimi lii se dalo ozdraviti; nekteri zdravniki obetajo mnogo, store malo. Naš zdravnik za slovenski oddelek v America-Europe Company ; je proučaval kronične in zastarele bolezni celili dvajset let. On del«, zdravila po predpisih ljudi j in zdravnikov, kteri so leta in leta pron eavali te bolezni, da so i z najdi i zdravila, s kterimi se gotovo ozdravi vsaka posamezna bolezen. Zdaj hoče delovati javno, da pomaga ijn dem?vkterih niso mogli ozdraviti drugi zdravniki. Ce so Vas torej že zdravili drugi zdravniki, ne da bi Vam pomagali, javite se nam in popišite svojo bolezen. Zajedno pa nam pošlite 50 centov v znamkah, kteri znesek je le povračilo za zabojček in steklenico v kteri vam pošljemo zdravila. j Ta zdravila Vam pošljemo samo za poskušnjo, da se prepričate, kako Vam pomagajo. Kje je resnica? V mestu Milanu je po celem svetu poznat laboratorij za zdravila, j ktera se imenujejo Orosi. Tam se napravljajo najnaravnejša in najboljša zdravila na svetu; ta zdravila so napravljena po predpisih tistih zdravnikov, kteri so proučavali leta in leta posamezne bolezni in iznašli zdravila, ktera gotovo pomagajo. S temi zdravili se človek gotovo ozdravi; t ika zdravila predpisuje ter pripravlja naš zdravnik in taka tudi pošiljamo vsem tistim, kteri nam pišejo. S temi zdravili se ozdravi na stotine in stotine takih bo-leznij, kakor jih imaje vi; a tudi Vi ozdravite. Kogar niso ozdravili drugi zdravniki, naj ne misli, da ni zanj ne zdravnika ne zdravil. Naš zdravnik Vas ozdravi! Nova knjiga z,ei Slovence. Izdala America-En rope|Coinpany po zakonih države New York. Stem naznanjamo v tem časopisu vsem čitateljem odkrito, jasn< in brez strahu, ne da bi nam mogel kdo prigovarjati, tla izdamo naj večjo in najmodernejšo knjigo v slovenskem jeziku za slovenski naro« v Ameriki z imenom: Slovenski zdravniški svetovalec. Pisana 12 izdana je v blagor Slovenskega naroda. V tej knjigi bode povedano, kako nastane bolezen, kako se jo zdravi, kako in iz česa so napravlje nja zdravila in kake delujejo zdravila na raznovrstne bolezni. Ta knjiga bode niaio popisala vse velike svetovne zdravnike, kteri so iznašli taka zdravila, da se vsakdo lahko ozdravi. j Naša nova knjiga bode veljala 50 centov; onemu pa kteri nan ■ pošlje naslov dveh oseb, kteri so zdravili drugi zdravniki, a jih nis< mogli ozdraviti, pošljemo knjigo zastonj, ako nam priloži par znamk za poštnino. Pravtako jo dobe zastonj siromašni ljudje, če nam 1« pošljejo znamke za poštnino. Onim pa, kteri žele priti osobno L nam, svetujemo, da pridejo vsak dan od 10—12 ure dopoldne, ker je drugače predrenj. Pridite h nam ali pa pišite na: Zdravniški oddelek za Slovence v AMERICA=EUROPE CO., 161 COLUMBUS AVE., NE1V TORK, N. V. I Kodo vam zamore pomagati.! Ako ste bolni, slabs ali v nevolji? j Ka svaki način samo oni zdravnik, kateremu so dobro znane vse človeške bolezni, trpljenja in slabosti ! ROJAKI! Pazite komii poverite zdravljenje Vaših boleznij! Kajti v Vašem zdravju obvisi Vaša prihodnost, kakor tudi Vaše družine, Vaših malih in dragih, f. za katere se mučite in delate. Zatoraj rojaki, ako Vam je potreba nasveta ali zdravniško pomoči, vedite, £ da je naš stari, izkušeni iu po celem svetu zuarni in slavni: Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, edini, kateri zamore m kateri garantira, da Vas zagotovo ozdravi od katere koli akutne, kronične ali l zastarele bolezni kakor: bolezui na plučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrab, mehurju, kakor tu- f di vse bolezni v trebušni votliui, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznust, živčne bolezni, prehudo utri- t panje in bolezui srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni iu prsni kašelj, bluvanje krvi, l mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revinatizem, giht, trganje iu bolečine v kriiu, ji rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, oteklo noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samoizrabli- l evanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, l srbenje, lišaje mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični t glavobol j, neredno*mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternini i. t. d., kakor tudi vse ostale no- ; tranje iu zunanje bolezni. On je prvi iu edini, kateri ozdravi jetiko iu Siiilis kakor tudi vse I tajne spolne bolezni moške in zonsko. POZOR ! Zakaj drugi zdravniki ali zdravniški zavodi nimajo pismenih zahval ali slik od ozdrav- ^ ljenih bolnikov ! Odgovor ! Zato ker niso nikogar ozdravili — potem je popolnoma naravno, da se jim [' ljudje ne zahvaljujejo. ' s Tudonašamo parslik onih bolnikov katere je naš slavni Dr. E. C. COLLINS. M. I., v zadujem času popolnoma im do kraja ozdravil. L Ozdravljen: bolezni V pfsih, težkega __- I i f .. . Ozdravljena: ootežni v prsih želodčnega ta- t VLADIMIRS. JOU^OMCH, MARKO TRBOVlO MICHALINA MOKRAVVIČKA, t JNew Aioany, lnd. =3 River JJaak. Kansas City. Kaas. 1=5—5th Street, Passaic, N. J ; Imamo še na stotine drtlgih pismenih zahval od ozdravljenih bolnikov, — katerih pa radi pomanj- l kanja prestora nemoremo veih naenkrat abjaviti. — Zatoraj rojaki Slovenci ! Predno se obrnete na t kakega zdravnika ali zdravniški zavod — prašajte nas za svet — ako ste bolni, slabi ali nemočni — [ ali ako Vas drugi zdraviki niso mogli ozdraviti, — točno in brez vsacega sramovanja opišite Vašo bole- i i zeu v svojem materinem jeziku — pišite koliko ste stari — koliko Časa traja bolezen ter vse glavne zna. I ke bolezni Ako Vam bolezem popolnoma zuama, pišite po knjiga Zdravje katero dobite zastoui ako L pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. — Pisma naslavljajte na slediči naslov • , DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, i 140 WEST 34th ST., - >EW YOKK, N. Y. \ I potem smete z mimo dušo biti prejpričani Vašega popolnega ozdravljenja. — Prvi in edini slovenski zdravniški zavod v Ameriki ©) ^^H Zdravimo vse plučne, želodčne, srčne, očesne, ušesne, nosne, ^^^ vratne, Icnpe in kožne bolezni, mrzlico, revmatizem, jetiko, ^ sploh vse notranje in zunanje bolezni in vse tajne moške in ženske bolezni* Dobra, prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z e«ropejsko M^R in ameriško zdravniško prakso. Rojaki! Pišite ali pridete. Ni humbug. Vsak bolnik se lah-^^^^^ ko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem jP predpisu. H^cept je vsakemu bolniku na vpogled. V Govori se slovenski ijk hrvatski. £ Ordinacijske urr so vsaki dan od 9 zjutraj do 6 zvečer, v sredah in sobotah pa do 8 zvečer in ob nedeljah od a zjutraj do 3 popol. THE WORLD'S MEDICAL INSTITUTE, 38 EAST 7 th STREET, NEW YORK, N. Y "Winnetou, rdeči gentleman". Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. (Nadaljevanje.) Prime me za roko in me odpelje. Ko pridemo iz gnjeee, vidimo njegovega oreta, kerejxa sta peljala dva plavaea, koja sta bila poslana na ono >trau. On gre do brega, jaz pa poišče n Sam Hawkensa, Dick Stona in Will Parkerja. 1" Koneeno — koneeno ste vendar pri nas!" pravi prvi. "Pred vsem ml povejte, odkod so bili ti lasje, ki ste jih danes kazali Winnetouvu?" 4'Njemu sem jih odrezal." " Kdaj f " '•Ko sem rešil njega in njeirovega očeta." "potem >te---vsi zlomki!--Vi ste--vi, greenhorn ste --oba oprostili?" *4 Gotovo." "A nam niste rekli ne besede!" "Ni bilo potrebno." "Kako ste pa to vendar napravili?" "Prav tako, kot napravi kak greenhorn." "Govorite umljivo. Sir. To je bila nad vse težavna naloga!" " !>a. vi ste dvomili celo, če se vam posreči." "Id vam je posrečilo! Ali nimam sploh razuma ali mi je pa zastal." "Prvo je pravilno, prvo, Sam!" "Ne naprav!jajte slabih dovipov! Kak zvijačne?.! Rešuje glavarje in no>i <-kroir Š«»j>e la>. - kn-rimi dela čudeže, ne da bi nam rekel besedo! Tako polten obraz inia ta človek; a dandanes se ne sme zaupati nikomur več. In tako je bilo danes. Pri tem mi ostane dokaj nejasnega. Utopili >te se bili, a naenkrat -te bili zojwt tukaj!" Jaz nm povem. Ko končam, zakriti: "C ' •v. ,s. ju i ja< ' j in mv« nli.-rn ; vi ste vendar nekaj posebnega, če se ne motim! Vprašati va> moram, kar sem vas že vprašal: ali res niste bili še nikdar na divjem zapadu?" '' Ne. *' "In sploh tudi v Zjedinjenih državah ne?" '' Ne.'' "Pot..i,; naj vas zl. n . va/'i r ne pa jaz! Vi ste v vsem začetnik, a . ., T.irt ja a«. :■ n sp'. 'i še r:sem videl kot ste vi. Vas moram valit:, n.- hvaliti. Za < i >te svoj pose! zvito, hi-bi-lii! Naše življenje je s,.;,, „ na v,:-'.i. T. a ' jujir >i ničesar radi te hvale, prav ni- Mir. llod.-te zato po.'( . i j a l> m v»*čje neumnosti. Res bi se čudil, če vi j h.stali kdaj v>aj na; >1 ]H>rabin westman!" te prosti in bodete nam od-istlli. Ti -i 7.y ■ 1:raiier i zelo z\ ;i v. j iik. kleri bode premagal še marsi-it-icja -i .-ra." a. Ta p.i.veum, kdor te ima za prijatelja. Ali hoče- "Da: jaz bi bil rad va- prijatelj in brat!" "Ton : r: : z m>- ii z N.-<>-či. u:< o hčerjo, v pueblo! Jaz hočem oje mu zmagovalcu odkazati stanovanje, k a ko rš no je njega vredno. Win-:eton naj osane tukaj, da vzdržuje red." Stopa' -n > /. ■ :.•!. ■ N -o i kot prosti možje v piramidni grad, kterega *»« s\ Mnnol • I I t miifniiri krfxm cn rk i »i no wiavi um ciivi rt i - - PETO POGLAVJE. "Krasen dan." Ko - vr: !-!■•■ p .i ■ <> z.;:.tna /.-jrradba )<■ to. Amcri-ka ljudstva se sodi, da >o nedovzetna za ikii; toda 1 i;:• . ■ . kt< ri so premaknili take skale in ume!i zgraditi tako »slopje. ktero . e ' ilo /a t. lan orožje naravnost lvezavzemljivo, je nemo-I h,, .i,. Ii hi . -<;.': n;) na :. :i kulturni stopinji. In če se trdi. da so ti na-i h <-'-»-t;i.ia. |m .■ «..i i-o daaa-rgi Indijanci njih pravi nasledniki, ne : it ni; t /a -vo . ..-« !>.. tetini, a tin i zanikam ne: toda tudi če bi bilo tako. j i še vedno dovolj vzroka trditi, da Indija ur« ne morejo napredovati. Če -e j in - e v > ■ ■ i a ne ia ea.-a in pro-tora. potem morajo propadati in poginiti. St< parno po !■ »tvali 07: vrata; toda ta -o bi'a tako široka in visoka, da mi ni primanjkovalo j ••' "!,«'. N----- n.e je pr> >k» l»*:a - pohištvom, to je s kožami, preprogami i drugin., tak- . da — m imel mnogo več, kot sem potreboval. Ilawkens. i torn- in Parker dob* skupno jiodobno sobo. Ko je biia moja »a tako urejena, da sem zamogel vanjo, prinese mi "Krasen dan" .. po izi. /liano pipo in tobak. Sama mi jo na tlači in prižge, i lo napravim par dimov, pravi nii: "Ta ca i ume t ti po-ilja lin ii-čuna, moj oče. On je prinesel glino sam ' svet« .ni me. .:a/. sem pa izrezljala. Ni kdo jo še ni imel v ustih; prosimo >♦. da jo vzanieš in mi-iiš na nas. kakar jo bodeš kadil." "Vaša li.-brota je velika." odvrnem. "Skoro neprijetno mi je, ker \ am ne morem vrniti darila." "Ti si nam že toliko dal. da se ti sploh ne moremo zahvaliti; namreč "petovano življenje Inču-čuni in Winnetouvu. Oba sta bila že večkrat v ;vojih rokah, ne da bi jih bil usmrtil. Danes si zopet zamogel vzeti življe-Im-u-eiini. ne a sem imel rad na prvi pogled- To i zame le največja čast. ampak prav tako veselje, biti brat takih ljudij. ■'M le želim, da bi smeli biti tega deležni tudi moji tovariši." "Ce hočejo, jih smatramo, kot bi bili rojeni Apachi." "Zahvalimo se vatn. Torej t. sama si izrezala to glavo iz svete gline? Kako umetniške so tvoje roke!" Ona j m »rdeč i vsled te hvale in odvrne: "Jaz vem. da so hčere bledo ličniko v še mnogo, spretnejše v umetnosti kot mi. Zdaj ti še nekaj prinesem." Ona irre in mi pri;., -e moje revolverje, nož, munieijo ter vse, kar ni bilo po žepili: kar -em namreč hnel v njih, to so mi pustili. Jaz se zahvalim priznam, da mi ne nedostaja nobene reči; nato vprašam: "A i e ■ udi moj: tovariši, kar jim je bilo odvzeto?" "I »a. - - Z-laj imajo z.e v n-kah. kajti njim po t reza Inču-čuna!" "K. ko je pa z našimi konji?" "Tu., ti -o tukaj. Ti bodeš zopet jahal svojega, Ilawkens pa svojo "Ah, ali veš za ime njegove mule?" "Da, in tudi za ime njegove puške, ktero imenuje Liddv. Jaz sem po-o,stoma govorila z njim, ne da bi tebi o tem kaj rekla. On je zelo zabaven ►vek in -preten lovec." "Da. to je on in še mnogo več. namreč zvest, požrtvovalen tovariš, kterega mora človek rad imeti. Toda jaz te hočem nekaj vprašati. Ali mi i govoriš re-nično?" ' - J ^Cf! "Nšo-či ne laže," odvrne ona priprosto, a ponosno. "A najmanje napram tebi." ^ "Vaši vojniki so vjetim Kiowom vse odvzeli, kar so imeli seboj?'* "Da." "Tudi mojim trem tovarišem?" "Da." "Zakaj pa meni ne? Vsebine mojih žepov ni nikdo preiskavah" "Ker je moj brat Winnetou tako zapovedal." "Ali veš. zakaj je izdal to povelje?" " Ker te je ljubil." "A me je kljub temu smatral za sovražnika?" "Da. Ti si prej rekel, da si ga takoj na prvi pogled imel rad; jednako ■*• bilo pri njemu. Zelo ga je bolelo, da te je moral smatrati za sovražnika, •i ne samo za sovražnika---." Ona preneha, kajti reči je hotela nekaj, s čimur je mislila, da me raz-£alL" (Dalje prihodnjič.) Hranilnih ulog je: • Rezervnega zaklada je; 22 milijonov kron. 800.000.— kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jib obrestuje po Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseb ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost j« toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sania s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar inaloletuili otrok iu varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Kojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREbERNOVIH ULICAH. Nii zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak p 109 Greenwich St-, ITD A MV C A V CCD 6104 Saint Clair Ave. N. E., NEW YORK, N.V. JTIvAiNIV jAKOtiK. CLEVELAND. O. Hude bolečine v prsih. : Posledica prehlajenja se ne mo- ] re spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne !1 Dr. R1CHTERJEVIM L SidroPainExpellerjem i Dr. Goldstein, 134 Rivington St. j v New Yorku izjavlja : Dr. Rich- \ terjev S dro Pain Exp>eiler sem iz- j ( našel, kot naibo jše sredstvo v vseh i slučajih, v katerih je treba po- ; močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd. iQi Naša znamka Sidro je na , 1 vsaki steklenici. V vseh lekarnah, 25 in 50 * centov. i F. Ad. R1CHTER & Co. 215 Pearl St., New York. BRZOPAKNTKI francoske družbe, nemškega Lloyd* in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Torka v Evropo, in sicer: V Ha vre : m • I La Tonraine. -20. sept. ob 10. uri dop. | La Savoie..27. sept. ob 10. uri dop. I V Bremen: '| Kronprinz Wilhelm | 2. oktobra ob G. uri zjutraj. | VHamburg: | ! . Deutseliland. .20. sept. ob G. uri zjutr. j Deutschland. .18. okt. ob 5. uri zjutr. i Za vsa druga pojasnila glede poto- \ vanja pišite pravočasno na FRANK c SAKSERJA, 109 Greenwich St., New \ York City, kteri Vam bode točno ®d- j govoril J -ooo--| Rojaki, kteri želijo z manjšimi stro- j ški potovati v staro domovino, se la- * fiko poslužijo parnikov Cunard- in ) Austro-Americana - rrte, kteri plujejo « direktno iz New Yorka v Trst in Reko ) kakor sledi: ' j Parniki Austro-Americana-črte: i J Tieorgia......2G. septembra opoldne. * Krasni poštni parniki raznovrstnih j črt odplujejo iz New Yorka: < j j VAntweipen: J Vaderland. .22. se]»t. ob 8.30 zjutraj. ] Finland... .29. sept. ob 2. uri pop. « VHamburg: J Graf Waldersee..22. sept. ob 7.30 zj. « Amerika... .27. sept. ob 1. uri pop. i V Rotterdam : ^ X. Amsterdam 10. sept. ob 5. uri zj. j Statendam. .26. sept. ob 10. uri dnp. | Kdor naznani svoj prihod, po kteri J železnici iu kdaj ilospe v New York, J pričakuje ira uslužbenec na |>o- < sla ji, doveiie k nam v pisarno in spre- « mi na parnik brezplačno. Ako pa d.»- • spete v New York, ne da bi nam Vas prihod naznanili, nam lahko iz postaje -(Depot) telefonirate po številki 1270 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku. Vožnje listke za navedene pamike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. FRANE SAKSER 109 Greenwich St., New Tork City. Rojaki, naročajte se na "G-la* Ha roda", največji in najcenejši dsivnikl FRANK S. BAUDEK, 342 Reed Street, Milwaukee, Wis. Sprejema naročnino za "G.as Naroda" ter upravlja vsa druga posla. V zalogi ima razne zabavne in pod-učljive knjige. Vsim rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici ga toplo priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". ___£_ Tudi ako je hiša, v kterej prebivate. *e tako majhna, je v njej vedno dovolj praetora za Sidro Pain Expeller pro t: ravmatinmu, oslabelosti in drage bo-'—ini Steklenic* po 60 in 25 Motor. §} Čast mi je naznaniti slavnemu ft r občinstvu v Cikšcagi, Iu.. kakor J H tudi rojakom po Zjed. ariavah, 8 | da sem^ptvoril novo urejeni m gi saloon pri "Triglavu", l I 617 s. Ceo'er Ave., Chicago. III., 1 ■ blizu 19. ulice, M T kjer točim prist 'o uležano Atlas- if iS pivo, izvrstni wiiUkey. >M vina in dišeče smodke so pri meni ff J* na razpolago. Nadalje je vsakemu j K na razpolago dobro urejeno keg- G Hj ljišče in igralna miza (pool tablel. (j Jr Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse j □ bodem dobro postregel. Za obilen (J m obisk se priporoča ,p 4 Mohor Mladič, A 9 617 So. Center Are., Chicago, 111. ? Telefon 2034. Frank. PetkoTŠek 714-718 Market Street Vaukegan,' IU. priporoča rojakom svoj A L O O IM, ^ v kterem vedno tofi sveže piio, dohra Tina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groee-rije po nizkih eenali. Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. 2h: idbmiiriainrilllhiMiiilllt'i.I TflflhrnrtrifclnittaBliiiiTtdhii I .fUB:^...«!!.....rtUlh...fJfliin ,riili,„.„, vs c i rriraiie n vuiioj ii ■ zaveze zav >daT s c 1 m to sv . j ;ji pr«M!i aru je lie varnost i • pri ie njegov s t milom ]»rih anjeni d -n .r v neprave roke iu im i o > j ■ ln • i, to do ro, da mu ta t ikoj obresti j e:^e. W GLAVNA SLOVANSKA HRANILNICA SN POSOJILNICA g Ljubljani, Ivr injsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matiia Hudnik. S f. ~=-—- -n j{ Deiornj jvjfdjatve iz Z!eu. držtv Canade fosrednje Ij Vj j g. FRANK SAKSER, i09 Gre r.wich S:., N..v Vork, jj t * ____ __ t—-:—- -' £ Zdravju najprimernejša pijača je •#»«£» LEIS Y PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Leisy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri ueo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. ]MSTlHILBICil LIP; iji kegularnl potni parniki J "SOFIA HOMEISBERG" odpluje 3. okt. » ^ ^ vc>2ljn e -v Yorkom, Trstom in Rtko. I 9 Js'ajjuipiavnejSa in najcenejša parolircdna erta v ^ Ljubljano in spli li na Slovensko. Železnica velja do Ljub- " J Ijane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo. Phelps Bros. C& Co., General Agents, jj 2%Woshington St., New Vork. , * CUNARDLINE PARNIKI PLUJEJO MED ! TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. , k CAEPATHUSSr* m2mk, MBA E« PAfflOfflA TTLTONI.i, SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vi-; jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni j za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vo?nje listke prodajajo pooblaščeni agentje in Tie Cnnari Steamship Co., II, BOSTOIV : MINNEAPOLIS: CHICAGO • 126 State St. Guaranty Building. 67 Dearborn St 21-24 STATE ST., NEW YORK. | Rojakom na znanje I Jj kupnite likerjev in žganja od trgovcev. Zakai bi kupovali za drag de- l nar, kar si lahko sair i napravite in sicer za 80 odstotkov ceneje. Vi prodaja- J f ni o izvleček, napravljen iz žganja v ken ičnem laboratoriju Orosi v Milanu. 1 0 . lz\'efeli kupujejo zdaj trgo\ci, kavanarji in gcstilničaiji vseca sveta, ker ^ a je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami. J ; Na pravi jati žganje in likerje ni težko. 9 Če innate jedro stckJenico našega izvlečka, preberete sr.n o listek na nji • J 0 tam je natačno zapisano, kako morate mešati, da dobite zahtevani liker. Jam- <( » čimo vam da dobite žganje, kterega bi morali sicer drago plačati. Velfa na « Vas ta Mi odstotkov n anj. To se pravi: namesto jednega dolaria, ktert'"-' bi ^ ir orali izdati, plačate le 2o centov. 1 ^PRICFVAI O Po italijanskem zakonu $43, sklenjenem 24 juniia* l W 1895sevsinaSi izvlečki prej pregledajo po žržaiJ v nih uradnikih; Če so čisti, odtisne se na njih pečat. $ Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov aJi več. | Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi," mu pešlemo / £ mi v napravo Vs litrev (3 galon) kterega sifccdi sledečega žganja: ? 1 liter slivovke 1 liter Pelir.ovca 1 liter Chartreussa J I 1 » Vlah ova 1 ,, Konjaka 1 ,, Kerneta ?1 ,, Maraskina 1 „ Brinovca 1 ,, Absinta ; 1 „ Kimljevca 1 „ Ruma 1 „ Anisetta. Jj 6 12 litrov (3 galone) samo za tri dolarje- j ff1 Istočasno \'a.n priložimo zastonj jedno knjigo, v kterej je popisano, kako i ® se delajo razna žganja. ® , Pošlite nam tri dolarje po money orderu ali v pismu in pošlemo Vam ta- '} | koj rečene izlvlečke in knjigo. Urezdtnana se ne odpošilja. | NADALJE PRODAJAMO vsemogoče parfume iz starega kraja in sicer jeden liter za en dollar. ^ Prod a jemo zdravilno milo za lišajasto kožo inrazne priš. e na njej; naSe $ (T milo je napravljeno iz čistih koreninic, je zdravilno ir. odstrani vso nesnago 2 i iz telesa. 1 J Ml JAMČIMO ZA VSE .NASE STVARI. | W rišite rrm zruj livo, I-aiV:oli potrebujete tukaj ali v starem kraju. Si Poskusite pravtnko zdravila iz laboratorija "Orosi", ktera imamo za vsa- .2 -T ko bolezen. ? i Pisma in vse poizvedbe naslovite na ^ | AMERICA-EUROPE COMPANY JJ^l COLUMBVS AVE.. JEW YOUk. S. Y. S Gompagnle Generale Tiaosadautip |Francoska parobrodna družba.j DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE POSTNI PARNIKI SO: "La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton, 30,000 konjskih moči "LaSavoie" „ „ „ .................12,000 „ 25,000 "La Lorraine" „ „ „ .................I2,00«l „ 25,000 "LaTouraine" „ „ „ .................10,000 „ 12,ooo "L'Apuitaine" „ „ „ .................10,000 „ l»i,« 00 "La Bretange" ............................. 8,000 ,, o.im.O T' " "La Chamqatjne" ........................... 8,f)00 , £>,00;i "La Gascogne" ..............................S.O'H) ,, V^o. 0 Glavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplu jejo od sedaj naprej ^ediio ob rt trikih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča št. 42 >ortbl4if er, ob 31orton St., X.Y. •L A. TO UK AI NE 20. se;»t. ii"', La BretJivrne 13. okt. 1906. •LA SAVOIE 27. sept. 1906. *LA T0URATXE IS. okt. 1900. La Gasco«rne 29. sept. 1900 'LA SAVOIE 25. okt. 1906. •LA I»m»VHXrE 4. okt. liJiHi La Gaseosrne 27. .'-t. 19U0 •LA LORRAINE 11. okt. IMO« Parni k a z zvezdo zaz!iainovnui imajo po dva vijaka. Al« W. Kozmlnski, p lu ralni agent za zapad. _ ^ 71 Doaborn St.. Chicago, 111.