Štev., 58, ,Leto III.v£.Q<č>tNiL£ Nedelja, 19. septembra 1948, /Za god sv. Mateja./ Bog nas je poklical z izrazom svoje volje v življenje na zemlji. Isti Bog nas kliče z izrazom iste božje volje k sebi;, k božjemu življenju, lega božjega klica ne more nihče prešliSati;mož= no pa je ta klic božji zavreči, ker te je Bog svobodnega ustvaril. Svetega'evangelista Janeza in Andreja je Bog klical k Jezusu po be= sedi sv. Janeza Krstnika; Glejiie, jagnje božje."Ko sta oba učenca to slišala, sta šla za Jezusom 5 ' (Jan l,37o). Bog je klical bogate= ga mladeniča k Jezusu; "Ce pa hočeš imeti zaklad v nebesih, pojdi, prodaj vse, daj ubogim in hodi za menoj!" Bogati mladenič je slišal klic; pa je bil božjega klica žalosten; jUicu ni sledil in če smemo verjeti stari pobožni legendi - se je mladenič pogubil- Božji klic je preprost, jasen, v srce prodirajoč, mogočen; toda vedno svoboden. Jezus gre v male družbo učencev po cesti mimo mitnice v mesto. V mitničarju Leviju vidi pripravno orodje za sveti poklic apostola. "Hodi za menoj!" V besedi Gospodovi je velika mi= lost, ki vabi, nagiba,,. toda ne sili. Mitničar Levi ne pomišlja dosti, Jezus je govorile To mu zadostuje. Vse popusti, službo, stanovanje, karijero, sorodstvo in gre z Jezusom negotovi - še smegio reči - bodočnosti nasproti. Milost je premagala vse ovire. Zanesel se je čisto na božji glas,na božjo moč, na božjo milost. Tako je mitničar Levi postal Jezusov prijatelj, Jezusov učenec. Pred nami stoji apostol Matej. Vsak človek bi moral biti pripravno, vol jno orodje v bož= jih rokah. V tem je sreča posameznika, v 'tem TeE± s r e ca'vse' "oTove s= ke družbe. Bog nam je podaril svobodno voljo zato, da mu mi isto na= zaj vrnemo z besedami nazareške Device: Glej, dekla sem Gospodova, Malo razmišljajmo. Bog ima naj svetejše namene z vsakim po= sameznikom^in s celo človeško družbo. V v doseganju teh božjih name= nov je sreča tvoja in vsega človeštva. Ce pa ljudje nočejo biti volj= no orodje v roki Boga, nastane strašno trenje v celotnem sistemu,v človeški družbi; človek začne doživljati strašne čase, trpljenje pride nad nas, ki smo ga samo mr povzročili, ker nočemo ubogati. Pomnimo; Bog se ne da zasmehovati. Pojdimo zopet k apostolom. Jezus jih že dve leti vzgaja. Brezpogojna vera v Jezusa - je temelj vse vzgoje apostolov. Juda Iškarijot noče biti voljno orodje v Jezusovi roki. Ko Gospod oblju= bi sv. Rešnje Telo, takrat je Juda odpovedal. In .Zveličar je to od= poved vere v Judovem srcu obsodil. Misli si tega neskončno dobrega in 1jubeznjivega Jezusa, ki tlečega stenja ne ugasne in nalomljene bilke ne pohodi - ko v sveti pozi božjega sodnika govori; eden iz= med vas je hudič. Sveta groza nas obide in z nekim notranjim nemi= rom vprašamo dobrega Gospoda; Jezus, ali je mogoče, da ti tako govo= riš? 2 19 *septembra 1948 3tev. 58., Leto III. Prijatelj, tudi do tebe je prišel božji glas: hodi za^ menoj v ponižanju begunskega življenja. Kako .si postal begunec:čez noč, brez priprave, brez hudobnih namenov zoper kogarkoli. Bog te rabi v begunskem taborišču - da postaneš voljno orodje v božji ro= ki. On ima s teboj čisto svoje, izrecno božje namene, ki so ti ne= poznani. Izmed tisočev mitničarjev je klical Levija: postal je voljno orodje v Jezusovi roki. Prav ta voljnost, pripravljenost ga je vodila k časti apostola, evangelista, svetnika. Tudi s teboj ima Bog najlepše namene: hoče te voditi k sebij saj te je ustvaril zase, pomisli, ali si se po treh letih begunstva približal Bogu, ali se oddaljil o$ njega? Ce ti je begunstvo kakor izgubljena življenjska eksisten= ca, kakor brezpredmetni boj težaka za vsakdanji kruh... o potem te razumem, če preklinjaš prvo uro svojega begunstva, če se udag neki otopelosti in je prva tvoja jutranja misel: kje je moj grunt, moja služba, moje sorodstvo. Sveti Matej ni nič več mislil na svojo mit¬ nico in morda mastni zaslužek. On je šel za Jezusom: hodil je za Jezusom s svojim umom, svojo voljo, s celim srcem in svojim telesom. Saj nismo mi begunstva hoteli. Kdo od nas se je nanj pri= pravljal? Ko pa smo tukaj - nočemo biti otopeli ljudje, ki so vse izgubili, ki žive samo od pol osmih... do pol enih... do pol šestih. Prav ta otopelost, ta pogled v temo brez upanja na zarjo - je rak - rana našega taboriščnega medsebojnega življenja. Ko bi nam Bog po= slal svetnika sončne pesmi sv. Frančiška, ki bi tebi pokazal sonce v tvoji baraki, sonce v tvoji delavnici, sonce v tvoji zapuščeno= sti in trpljenju in v tem soncu tisto skrivnostno božjo besedo: ho= di za menoj! Begunstvo je skrivnostna božja kovačnica. Bog ima nad mno= gimi izmed nas izredno veselje. S tistimi, ki kot polnovredni in pol= noletni Kristjani hodijo za njim. V nekem oziru so naša taborišča zlata božja žitnica in ti - zlato seme, ki raste v sončni klas bolj= še bodočnosti. Oh kako rad bi to postal... je naša skrita Želja. Pojdimo v šolo kšv. Mateju. Nebeški prestoli niso rezervirani za bogate in ugledne... ampak za tiste, ki s celim srcem Boga iščejo, za Bogom hodijo: voljno orodje v božji roki postajajo. f Zakaj vznemirjaš, duša, se? S teboj tvoj Bog in Stvarnik je. Zaupaj v Njega, ki skrbi z ljubeznijo za vse l-judi! Previdnost božja vodi vse begunce in popotnike, obrača v dobro vsako stvar: vse je dobrote njene dar. Nebeški Oče, večni Bog, usmili svojih se otrok, ki k tebi v stiski kličejo in milosti te prosijoj Zveličar, ki si luč sveta, ti nas spremljaj prek morja, življenja pot nam razsvetljuj, v tujini dom nadomestuj. Marija, Mati milosti, Kraljica nas beguncev si, na pot nam daj svoj blagoslov, pripelji srečne vse domov’ Povsod nam varuj vere luč, nebeških vrat edini ključ, in upanja, ljubezni žar na pot naj sije nam vsekdar. Štev. 58.,Leto III. - 3 - 19. septembra 1948, j! ■ CA I I S I J O N V F RO N = VELIKI NAČRT I _ IH C_R_T_I Dal j,e pa naj se sodobni mi= sijonarji temeljito pripravijo na svoje bodoče delo, ki bo terjalo od njih vse kaj več, kot pa samo goreč= nost in svetost. Prav gotovo ostaneta gorečnost in svetost za‘mišijonarja še vedno glavni zahtevi. A poleg tega je treba še vedno kaj drugega. Treba je poznanja verstev, treba poznanja zgodovine, omike sploh. Le tako bo mogel misijonar razumeti ljudi in se jim približati. Novodobni misijonar mora biti pripravljen na delo pri pre= prostem ljudstvu in na delo pri izo= braženstvu. Proučevati mora najuspeš= nej še načine prilagovanja, misijonar^ jenja, vse pa pod vidikom, da se tam Cerkev čim prej zakorenini... Tako pripravljen mora kon= čno postati vsem vse. Misijonar mora . zaživeti nekako novo živi jenje,kot da bi se moral znova roditi. Kakor je druga božja oseba postala človeku člo¬ vek, kakor je prvi misijonar Kristus nam postal v vsem enak razen v grehu, tako mora misijonar postati Kitajcem Kitajec j Indijcem Indijec, Japoncem Japonec* Le tako bo mogel vse prido= Liti za Kristusa. To je važnejše in težje, kot prenašati telesne napore, o katerih navadno govorico. Kajti tež= je je spremeniti svojo naravo. Popol= noma je ni mogoče nikdar. A toliko se vendar more in mora misijonar pribli= žati v mišljenju, čustvovanju v zuna= njem življenju in vedenju, zlasti pa v veliki ljubezni do tistega naroda, v katerega hoče zasaditi Cerkev, da ga bodo res sprejeli kakor za svoje= ga, da ga bodo razumeli, cenili. Le tako bo mogel živeti med njim kakor eden izmed njih in ne bo večni tujec, o katerem bodo sumili, da ima zle na= mene. To so težje in velike zah= teve, a nujne. V tem v je prav za prav obseženo vse drugo. Cim več takih mi= sijonarjev moramo dobiti. Pij XI. iz= raža v svoji okrožnici kot eno naj= večjih želja, "da naj bi veliko več, (Nadaljevanje in koneo pisma mis. brata Joška Kramar S.S.) Angleži so zgrešili cilj za kakih 100 m ih tako zadeli našo naselbino. Od na= ših fantičev ni bil noben ra= njen, dasi ravno je prva gra= nata eksplodirala samo 10 m od kraja, kjer so večerjali na prostem. Vsi skupaj smo se podali v beg v smeri angleških položajev. Po kakih 500 m te= ka smo se ustavili, ker smo videli, da se nahajamo sredi rižnega polja in da kraj ni bil prizadet. Dečki so trepetali od groze, kajti med tem krat= kim našim begom so nas še pet= krat obsuli, vsakokrat s kaki= mi dvajsetimi granataM, Tu smo se spet razdelili. En du= hovnik in en brat sta odšla s dečki v bližnje katoliško go= bavsko zavetišče, od koder so jih po par dneh Angleži spra= vili na varno za angleške lini= je. Gospod ravnatelj in jaz pa sva se vrnila nazaj v • naš kamp. Tu sva našla enega begunca, ki mu je granata od= trgala glavo, parkrat sva se motala’ vreči na tla, ker so nama granate žvižgale nad gla= vami. Pohitela sva v cerkev, kjer je bilo še sv. Rešnje Telo. Ker je bilo izpostavlje= no preveliki nevarnosti, sem doživel srečo, zavžiti sv.ob= hajilo, v gotovosti, da je to moja popotnica za večnost. >e v cerkvi sem bil, ko so se gra= nate x e venomer vsipale nad nas. Nekaj dni pozneje je v bližnjem kampu med sveto mašo ubila nekega irskega duhovni= ka, pet drugih pa, ki so tudi tedaj v*cerkvici maševali, tež= ko ranila. Ta kamp je bil od našega oddaljen komaj za %tev, 38.,LetoIII. - 4 - 19. septembra 1948. v raznih znanostih bolje izobraženih misijonskih delavcev odhajalo v ne= izmerne in brezmejne pokrajine." Vzgojiti cim več svetih, dobro pripravljenih in gorečih misijonarjev. To je prvi načrt Cerkve. streljaj. Istega dne so v nagem kampu Japonci odsekali glavo nekemu staremu franco= skemu beguncu, ker je, opiram joč se na svojega sina, be= žal iz kampa, prav tedaj je Japonec streljal tudi na ne= kega francoskega duhovnika s. tremi streli, ker je hotel rediti Kaj svetejše. Hvala Bogu, da so vsi streli zgrešili cilj. Tudi naju so Japonci izgnali; zatekla sva se med katoliške gobavce, od koder sva se rešila v noči po prazniku sv, Jožefa, Ta dan je bitka trajala skoro neprestano od dveh zjutraj do desetih zvečer, ko so Japonci utihnili in se umaknili nazaj proti jugu. Angleži so dobili Mandalay, VRNITEV V KAM P...IN V MISIJON... Naslednjega dne smo se *e pred sveto mašo povrnili v na* kamp. Na cvetno nedeljo so se vsi veseli vrnili tudi fantiči, boga= to obdarovani z dobrotami, ki so jim jih dali Angleži. Toda naše srce ge ni bilo zadovoljno. Domov, domov, smo vsi zdihovali. Na ve= liki teden sem sel jaz vsak dan s šestimi močnejšimi dečki v našo razrušeno šolo, kjer smo si v nekaj dneh pripravili nekaj kvadratnih metrov strehe in se potem tja na velikonočni ponedeljek preselili z enim duhovnikom in desetimi večjimi dečki. Prišli smo v veliko revščino, a bili smo veseli, da smo tako po dolgem času spet lahko prosto zadihali pod svojo streho, doma. Drug drugemu smo ponavlja= li: Sedaj smo pa doma.,. Kakšno delo nas je čakalo tu med ruševinami, Vam bom pi¬ sal v kakem drugem pismu... V prisrčno molitev Vam priporočam mojo ubogo dušo in Vas v Srcu Jezusovem pozdravljam! IZ,PISMA_JANEZA__EHRIICHA_S i J. i _MlSIJONARJA_y_BOČONTIJU. Žal mi je, da zdaj že več let ne dobivate poročil iz na= šega bengalskega misijona. Vašim in drugih prijateljev molitvam se imamo zahvaliti, da smo tudi med vojnim časom precej nemoteno mogli delovati v Bengaliji... Zaradi premalega števila misijonarjev naše delo ne napreduje ž veliki koraki, toda držimo, kar imamo, ip tudi počasi napredujemo... Kakor kaže, bomo tudi v Svobodni Indiji mogli nemoteno naprej delati. Ne vemo pa ge, v katero od dveh no= vih držav - Indija ali Pakistan - bo pripadal naš misijon; ta me= sec bo odločeno. Vsekakor morate z vso gorečnostjo nadaljevati mo= liti za misijone v Indiji na splošno, in za Bengalijo še posebno... Zdaj je že deset let, odkar sem prišel v Indijo^ ^e nikoli se nisem kesal, da me je božja Previdnost pripeljala semkaj. Moj največji dan je bil seveda 21. november 1941., ko sem bil posvečen za duhov= nika v Kurseongu skupaj z 19 sobrati. Takoj po končani teologiji sem bil decembra 1942 interniran. Ker je bilo zame samo za tri mese= ce, je bilo kar nekam zanimivo. Vsega skupaj nas je bilo v tistih krajih interniranih 227 misijonarjev, med njimi dva Škofa. Bili smo kakor ena sama ogromna redovna družina, čeprav nas je bilo 16 domi= nikancev, 111 salezijancev, 4 karmeličani, 1.8 jezuitov in 76 svetnih duhovnikov. Po osvoboditvi sem delal na misijonskih postajah Bošon= ti, Morapai, Raghabpur, L. 1945. sem bil ekonom našega bogoslovja v Kurseongu. Lani sem skupaj s p. Gabričem v Rančiju opravil tertlat, to je.tretje in zadnje leto noviciata. Letos pa kapianujem p.Podržaju Štev, 58«»Leto III. -i..,,. ■ ■- .’■ - 5 - 19. septembra 1948. tukaj v Khariju. Kakor vidite sem se. dobro potepal po Indiji. Drugi naši misijonarji: Pp. Sedej 'in Gabrič sta v Bošontiju, p; Demšar v Šatkhiri; p. J. Vizjak v Morapaju; p. Polgar v Hazaribaghu;bratje Drobnič v Darjeelingu; Schmidt in Vidmar v Kurseongu; Lukan in Udovč v Kalkuti. P. Polgar in br. Lukan sta letos januarja meseca kar z zrakoplovom prifrcala iz Rima naravnost v Kalkuto.... Želim Vam obilico božjega blagoslova se ponovno priporo« čam v vaše sv. molitve. - P.Janez Ehrlich D.J. V Tu T iNii~T\Jgy/v\ e-VPvL-gs: Marija, slovenski begunci odhajamo v daljno tujino, s solzami z bridkost jo' veliko zapuščamo vsi domovino. Vsi drugi so nas zapustili, le ti si nam zvesta ostala, v begunstvu si ti nas branila, v tujini nam boš kraljevala. Brezmadežna, tvojemu Srcu smo tolikrat se-posvetili, zvestobo in večno ljubezen v dolini solza obljubili. Ti naša najboljša si Mati,' mi tvoja smo prava lastnina, naj gane te silno trpljenje in tvojih otrok bolečina'. Brezmadežna, upanje naše, ti z Jezusom nas bo 5 * rešila, z mogočno roko varovala in nam domovino vrnila. Marija Pomagaj na Brezjah, vsi v srcih te bomo nosili, dokler se nazaj v domovino ne bomo presrečni vrnili. (Nadaljevanje). Junaško življenje. Peto stoletje gre h kraju. Cerkev je po krvi mučencev utr« jena in med neizprosnimi boji s krivoverstvom proslavljena - rasla močna - svesta si vzvišene naloge biti nositeljica Kristusove vere za vse narode in vse čase. Vrata v svet so se ji odprla, vstopila je in naletela na novo ljudstvo - mladi germanski narod, kateremu hoče posvetiti svo= jo ljubezen, da ga pridobi za Jezusa. V ogromni gradnji sadi duhov« ne dobrote v sprejemljiva tla severa In posreduje rast Življenjske sile germanskih plemen k duhovni moči. Germanska plemena so po dol« goletnih preseljevanjih našla nova domovja na zapadu in tu sprejela krščansko omiko.'' ‘ g". Duševno, versko in organizatorično je k temu največ’pripo= moglo redovni^tvo-♦ Brez tega bi Cerkev ne mogla tako hitro pridobi« ti teh plemen za božje kraljestvo.. Saj je prav redovništvo s svojimi tremi vrelci: z molitvijo, spokornim Življenjem in neumornim delom bilo veletok milosti za spreobračanje nordijskih plemen. Zato je prav, da si vsaj površno ogledamo nastanek In delovanje. redovni št v a, ki je sicer za svet izven Cerkve - uganka - s sedmerimi zaphhl za= prta vrata. Površni opazovalec bi mogel redovniško življenje imeti •?;a nekrščansko, slično vplivom budizma, novoplatonstva alt službi 19« septembra 1948 Štev, 58., Leto lil,- 6 serapisov vMemfidi. Seveda so razni vtisi, misli, predstave, zn£u= ki in verske ureditve v redovništvu po svojem izvoru iz prvih kr= ščanskih časov, da, tudi marsikaj orijentalskega ali helenietične= ga je najti, toda kar je slično še ni zato odvisno od sličnega, ampak glavno je cilj in to je'- popolnost. Redovnigtvo je zraslo iz naročja krščanskih občin kot sad milosti in hrepenenja po osebni'popolnosti. Redovništvč je - to se pa navadno spregleda - ustanova laikov in ne cerkvenega predstdjništva. Obsegalo je razne načine, predno je dobilo stalno obliko• Prvo je bilo pri redovništvu že ob začetku - samski stan. Krščanstvo samo tega ni nikoli zahtevalo, vendar so bili celo za= konaki, ki so se iz ljubezni do Boga - seveda sporazumno - odpove= dali vsem zakonskim pravicam. Sredi 3. stol., kakor poroča Cipri= jan, so 'bile tudi Bogu posvečene device, ki so jih smatrali kot cvetove na Kristusovem drevesu. Ob koncu 3. stoletja je nastal v redovništvu velik pre= obrat. Redovniki so se umaknili od cerkvenih občin v samoto - na= vadno v puščavo. Odpovedali so se vsemu posvetnemu uživanju, da so se izognili dušnim nevarnostim. Prvo pozorišče takega spokornega življenjskega načina na= letimo v tebanjski puščavi v Gornjem Egiptu. Tudi druge nepristop= ne kraje v gorah in gozdovih so izbirali pu^čavniki, aa so v'njih mogli živeti odrezani od sveta samo Bogu v naj strožji pokori. Naj starejši znani pušgavniki so bili egiptovski kristja« ni (Kopti); med njimi; Pavel iz Teb, Anton in Pahomij. Vsak izmed teh je živel posebno življenje, ki ga moremo imenovati "meniško". Kot začetnik meniHva velja splošno kakor tudi po Atanazijevem živ= ljenjepisu' - "nadsveti" Anton. (Nadaljevanje). "Tako, pozna se mu, da je še novinec", je dejal Bosanec, "Toda upam, da bova kmalu najboljša prijatelja". "0 tem sem prepričan", je dejal primarij. Ko so si ogledali bolnika, je primarij začel zdravnikom in.sestram narekovati zdravljenje, dijete, injekcije, rontgenske preglede, dajanje zraka v pljuča. Vse v latinščini j sledila je oe= la vrsta latinskih besed, ki so jih sestre in mlajši zdravniki, hi= teli pisati. Stalni zavodovi zdravniki pa tega niso več delali,po= znali so že vse stadije bolezni, poznali so bolnike in njihovo na= predovanje v zdravljenju. Primarij zdravilišča- je imel posebno metodo zdravljenja jetike. Poleg vseh pripomočkov, ki jih je moderna medicina iznaš= la v boju proti tuberkulozi, je navadno primarij hotel pri vsakem bolniku najprej doseči neko stanje, ki je bolnika naredilo sposob= nega, da je bil dovzeten in zmožen vse moderno zdravljenje s pri= dom sprejemati. Ko jetičen bolnik izve za svojo bolezen in se jo tudi za= ve, postane potrt, obupan, zgubi veselje do življenja. In to je hu= je kot bolezen sama. Zato je primarij zdravilišča vsakega bolnika zdravil najprej od te strani. Bil je strokovnjak v poznanju tuber¬ kuloze, poznal je pa tudi Človeško dušo. Vedel je, kako je treba bolniku vrniti veselje do življenja. V tem oziru je imel res veli= ko uspeha. Kljub veliki zaposlenosti je bil vedno veder, .■'redno do= ' v - -rir ' .^ " x-. Štev, 38.,Leto III. - 7 - 19. septembra 1948. bre volje, do kraja prijazen z vsemi: uslužbenci, tovariši zdrav« niki in svojimi pacijenti. Motil bi se, kdor bi mislil, da je bil Golnik zavod ob= upancev, ki so žalostni in potrti gledali na svojo bolezen. Bol= niške sobe, jedilnica, hodniki, vrt, sprehajališča so bila polna vedrih, veselih in zadovoljnih ljudi, kar je vsakega obiskovalca navdalo z začudenjem. Pa ni bil samo primarij tisti, ki je vlival poguma in Življenjske sile svojim pacientom, res bil je prvi, ki se je zave« dal svoje naloge, kajti če bi on obupaval nad bolniki in njihovo boleznijo, potem bi tudi nobena druga stvar ne mogla bolniku vrni« ti veselja v do življenja. Toda ni bil edini. Ce je bil primarij, ki je dajal telesnega zdravja, je bil pa kurat Hubert Leiler t..sti, ki se je znal, kot malokdo vživeti v bedno stanje bolnikov in jim je znal vlivati duhovne tolažbe:‘v ka= peli, pri obiskih, pri spovedi, vedno jim je bil na razpolago. Prava dobrota bolnikov pa so bile tudi bolniške sestre, redovnice iz reda šolskih sester iz Maribora. Vse skupaj in vsaka posebej je bila ena sama žrtev za telesni in duhovni blagor tiso« cev in tisočev bolnikov, ki so vsako leto iskali zdravja v tem naj« mirnejšem kraju Slovenije. Popoldne so sporočili Janku, da bo moral čez dan prebiti na verandi. Dobil je tudi injekcijo in neke praške. Zelo se je pa začudil, da bo moral čez dan na verando. Ali so ob pamet? V tem mrazu na odprto verando? Ali ga res hočejo uničiti? Tam se bo ven« dar prehladil in v stanju, v kakršnem je bil, vendar ne bo prone« sel bivanja na odprti verandi. _ ... Po kosilu je prišla sestra in mu dejala, naj se obleče, da ga bo odvedla na verando, še je hotel nekaj ugovarjati, pa se je premislil. Zamahnil je z roko in se oblekel. Sestra ga je počasi odvedla po stopnicah v pritličje. Skozi velika steklena vrata sta stopila na verando. To je bil ka= kih 30 metrov dolg prostor, ki je bil proti jugu odprt. V vsem pro* štoru so v dveh vrstah stale postelje, v katerih so ležali najtež= ji bolniki. Nekaj postelj je bilo praznih. "Tako, vidite, gospod Ahačič, tole je pa Vaša postelja!" je dejala sestra. Odgrnila je odejo, pod katero je bila priprav« Ijena posebna prešita odeja, ki je bila znotraj obšita z mehIco,be= lo in-toplo ovčevino. Bolnik je moral zlesti v to odejo, kakas.\v vrečo, V začetku je to bolnikom nekoliko nerodno, toda kmalu se pa vsak privadi in mu ne povzroča nobenih nevšečnosti. Janko je trepetal od mraza. "Zlezli boste v -/režo, pa vam bo kmalu toplo" je dejala sestra„ Janko jo je gledal z vprašajočim pogledom. "Vam bom pomagala", je dejala sestra, ker je videla nje« govo zadrego. "Takole", je dejala, pomaknila vrečo na pol postelje, "sedaj se vložite, nato pa potegnite vrečo k sebi." Poskusil je, pa se mu ni obneslo. Sestra mu je morala po= magati. Ko se je vlegel, ga je odela z .debelo belo odejo. Janko se je kmalu ogrel. Bilonnrzlo januarsko popoldne. Nebo je bilo jasno, na njem pa je mižalo mrzlo zimsko sonce. Zdra= vilišče je imelo zelo ugodno lego. Zgrajeno je bilo pod visoko Križlco goro in sicer na južnem pobočju, ki je bilo ves dan v son= cu in varno pred burjo in drugimi mrzlimi vetrovi. Janko je danes prvič zopet zadihal globoko iz vseh prsi. Kmalu je zaspal. Ko se je prebudil., je čutil, da nekam lažje diha itev. 38., Leto III. 8 19- septembra 1948 in je zgubil nekaj tiste teže, ki mu je pritiskala na prsi. Kar boljše volje je bil. Pri večerji v sobi je že privoščil svojemu sostanovalcu Bosancu Harambegovnču nekaj prijaznih besed. 3 . Sredi meseca februarja je Janka obiskal njegov prijatelj Strniša, Ko je prišel v zdravilišče in vprašal za Ahačiča, so'mu pokazali na verando. Ko je vstopil, je bil nekoliko v zadregi.Dol* ga vrsta bolnikov se je ozrla v prisleca. Stopil je k prvi poste* Iji in vprašal bolnika, če mu lahko pove, kje bi dobil Janka Aha* čipa. Bolnik je bral,, Ves je bil pod odejo in v vreči, samo glavo in konce prstov je imel zunaj in držal knjigo in bral. Imel je t emne naočnike... Ko je videl., da ga je nekdo ogovoril, je zaprl knjigo in dvignil glavo? "Glej ga, Strnišo! Kaj me nisi poznal?" Strniša začuden gleda In šele potem, ko je Janko odstra* nil svoja očala, spoznal, da gospod, ki ga je nagovoril, ni nihče drugi kot Janko Ahačiču "Kako neki bi te spoznal?" je dejal Strniša. "Tu, v tem mrazu, tako ogorelega, pa tako polnih lic? Saj še sedaj ne morem verjeti, da si to res ti!" 'Tihce drug ni kot Janko o" Podala sta si roki. ' Janko je ponudil Mirku stol» Kato sta pričela razgovor. Janko je moral pripovedovati o zdravilišču, Mirko pa njemu o živ* ljenju v operi 0 V prijetnem razgovoru je čas hitro mineval. Govorjenje pa je Janka zelo utrujalo. Sredi popoldneva je Mirko odšel. Od* peljal se je z avtobusom nazaj v Krile in nato z vlakom v Ljubija* no. Na Golniku je sneg kmalu skopnel. Sredi meseca marca je bilo že brez snega, pota so se osušila, sonce pa je prijetno ogre* valo zemljo. Običajnega pomladnega vetra tu ni bilo čutiti. Bolhi* ki so dobili dovoljenje^ da se smejo sprehajati tudi pc vrtovih in gozdovih okoli zdravilišča, Tudi Janko je smel vsako popoldne za eno uro na sprehod. Prvi dan je šel sam, pa se je kmalu vrnil. Bilo mu je dolgčas.Na* slednji dan pa sta se dogovorila z Bosancem, da pojdeta skupaj. Sedaj sta se že dobro razumela* Janko je kmalu spoznal, da je ta Bosanec kaj malo podoben onim, ki jih je srečaval v Sarajevu. Vi* del je, da je Earambegovič izobražen gospod, ki je z njim lahko govoril o vseh mogočih rečeh in problemih, ki zanimajo današnjega inteligenta. o Pri šlo je poletje in sprehodi so bili prestavljeni od po* poldanskih ur na večer. Tudi niso bili več vezani na tisto pičlo uro, ampak je dolgost sprehoda bolj odločala sposobnost bolnike; tisti, ki so si Že opomogli, so lahko.dalje Časa ostajali zunaj, slabotnejši pa so se kmalu vračali, Janko in Harambegovič sta vsak dan proti večeru, ko je najhuj.ša vročina že minila, hodila na sprehode in izlete v okolico. Lep sprehod po lepi gladki cesti je bil v Goriče, nekoliko daljši na Trstenik, pa tudi v Krile ju je zanesla pot. Za vsak sprehod sta se ge prejšnji dan dogovorila in tu* di določila čas, kdaj do sta odšla iz zdravilišča, Harambegovič je imel za to poseben vzrok.-Vsak večer je hotel biti ob sedmih že v zdravilišču*. /Prihodnjič dalje/. Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v Tristaehu pri