180. številka. Ljubljana, v torek 7. avgnsta. XXI. let«. 1888. Trhaia vsak dan Kvetfer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v a t r o-o 2 e r s k e deželic za vse leto 15 gld. za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 fld., za 2 mesec 1 gld. 40 kr. — Za L j u b 1 j ano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jederkrat tiska, po B kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo, — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah ftt. 12. FJ p r a v n i š t v n naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vae administrativne stvari. Castitim volilnem v Velikovškem volilnem okraji! Dne 14. avgusta boste stopili na volišče, da volite poslanca v deželni zbor za Velikovški okraj. Zmiraj ste se ob takih priložnostih častno bojevali na volilnem bojišči zoper svoje nasprotnike. Imeli ste zato tudi v deželnem zboru zastopniku, ki se je vedno krepko potegoval za Vaše pravice in za vse, kar bi koroškim Slovencem sploh, posebno pa Vam, slovenskim kmetom iu volilcem, koristilo. Njega ni več! Bog ga je k sebi poklical po zasluženo plačdo. Kdo bo v prihodnje prevzel butaro, katero je nosil rajni Andrej Einspieler ne-utrudljivo toliko let? Dragi rojaki! Pokojni Vaš zagovornik mi je kot svojo oporoko izrekel željo, naj prevzamem po njegovi smrti izdavanje „Mira" jaz. Njegova volja mi je sveta; zato sem se tega dela poprijel. Od več strunij se je izrekla zdaj tudi želja, naj prevzamem še poslanstvo v deželnem zboru, ako mi dajo volilci svoje zaupanje. Tudi to hočem storiti ! Dragi rojaki! Neustrašeno bi zagovarjal Vaše pravice tudi jaz, če bi mi izročili častno nalogo, katero je imel Vaš prejšnji zastopnik v deželnem zboru, ter me izvoldi za svojega poslanca. Kmetskih starišev sin sem in mej kmeti živim. Vem torei. kje da slovenskega kmeta čevelj žuli. Zmiraj bi očitno in neustrašljivo zagovarjal v deželnem zboru Vaše želje, kakor jih zagovarjam brez vsega strahu v „Miruu, ki se ravna po gaslu; „Vse za vero, domovino in cesarja". Nikomur nečem krivice delati, pa tudi ne bom dopustil, da bi se delala krivica nam. Volilni možje! Za nas bodo prišli boljši časi le potem, če bomo zavedni in značajni možje in če se bomo stanovitno in pogumno potegovali za svoje pravice in svojo reč. Zdaj imate priložnost, da pokažete svoje možtvo. Naši nasprotniki bi najrajše videli in delajo na to, da bi koroški Slovenci ne imeli nobenega poslanca v deželnem zboru. Potem bi lahko govorili in se hvalili, da je Slovencem na Koroškem že odklenkalo, da Slovenec na Koroškem nema ničesa več govoriti. Kdor je torej i z me j Vas veren k r i-stijau, kdor je hvaležen sin slovenske LISTEK. Iz vojaške torbe. Spisal Fridolin K—č. v. Slovenka v tirolskih gorah. Kdor ni nosil suknje vojaške, puške na rami, telečak nanj ; kdor ni vežbal se po torišči uprav podobnem takozvanemu „mrtvemu morju", — golemu krasu o poletnem času pri 33 stopinjah R, — ta ne ve, kaj je vojak peščak ! Bilo je 2. dan julija meseca 1881 leta, ko smo po skalnatih tirolskih gorah podili sovražnika, kateri je v znak sovraga imel vojaške čepice ovite z belim trakom. Solnce je pripekalo, mučno vroče nam je bilo, in žeja nas je nadlegovala tako silno, da ee je pri-lepljal jezik. Oj kako smo si želeli bistrega studenca, da bi si ogasili nestrpno žejo, ter se okrepčali vsaj nekoliko, s trobačem prišla sva k čedne j bajti, hotela sva prositi pred tiho stoječo zagorelo bujno ženo požirka vode. „La prego di darmijun pichiere dlagua!" rečem matere, kdor je zvest p o ti 1 o ž n i k našega cesarja, ne bo volil moža, katerega pripor o čuje nemško-liberalna stranka. Ne pozabite besed: „Kdor neče brata za brata, bo dobil tujca za gospodarja!" V Podkloštru, dne 7. avgusta 1888. Gregor Einspieler, fajmošter iu izdajatelj ,,Mira . V I i iil»Ijaiii 7. avgusta. —o.— Vprašanje. kdo da utegne biti za pokojnim grofom Thurnom glavar kranjske dežele, na jeziku je sedaj nam domačinom, usi-Ijuje pa se tudi vnaniim krogom, ker resnica je, da je razen češke kraljevine ni kronovine, kjer dale bi posebne politične razmere vsakemu važnišemu personalnemu vprašanju teko pikantno in interesantno lice, kakor ravno v vojvodini kranjskej. Mili Bog, tradicija je rodila predsodke in to take predsodke, ki se z živo zgodovino nikoli strinjati in ujemati ne morejo. Ves tliti tako imenovani veliki svet živi v tradicijonalni blodnji, da v slovenskej tej vojvodini obstoji še kaj več nemštva, kakor le gola tradicija njegova. Zdi to osobito šopirnemu javnemu mnenju nemškemu, da nemštvo je v kranjski deželi zeleneča ruševina, Slovenci pa da so kosti, ki počivajo pod nemškim rutvašklm prtom. Vsako slov. gibanje se jim zatorej vidi nekaj'čudnega in protinarav-nega in umevno je njih otročje kričanje, kadar se v naših kosteh kaže življenje in če ni konca našemu ustajanju. Kdor je taeih predsoilkov poln, mora se mu naša narodna, borba videti interesantna in nad vse mu je zanimivo, kako se godijo zmage slovenstva, ki je nekaj — novega in samodelskega, proti nem štvtl kranjskemu, katero je — stavo in resnično! S tega gledišča nas presoja nemško oko, katero je zato pred vsakim političnim dogodkom pri nas vznemirjeno in zbegano, in kateremu tako tudi sedaj pri vprašanji o bodočem deželnem našem glavarji ucepljene „moucb.es volantes" delajo stvar bolj perečo in zanimivo, kakor pa v istini biti more! Kaj si je treba beliti glave? Stvar je jednostavna iu načelno ni podvržena nobenemu dvomu. Dežele živa zgodovina, ki je poslednjie morala dobiti slovenski značaj, ta odločuje sedaj, a na noben način nič več tradicija, ki se je bila opirala na gole fikcije. Mo nejši, kakor le-td, so realni faktorji, kateri se neso upokojiti dali, dokler slovenska narodnost ni dobila v roke deželnega krmila in dokler so ni umetno no pihana nemška oblast v naši kro-uoviui potisnila na tisto merico, katera odgovarja največjini duševne in gmotne nemške mori mej nami I Imamo sedaj večino v deželnem zboru, katera še ni polna, še ni vsa v primeri z duhom in številom deželnega prebivalstva, katera pa je navzlic temu odločna odpoved nemškemu gospodstvu za vse večne čase Glede na to sijajno istino ni najmanjše dvojbe, kake gore list more in sme biti prihodnji naš deželni glavar! Vzet mora biti iz naše sredine, iz vrste narodnih naših poslancev! Misliti drugače, pomenilo bi, prezirati jasna ustavna načela, ukreniti proti narodni stranki, bilo bi isto, kakor konnsko-vati ustavo za kranjsko kronovino. V tako nasprotje z uzakonjenim državnim pravom pa hi se ne mogla spuščati nobena avstrijska vlada in naj bi jo tudi vodili proti Slovencem oziri, ki so bili v polupre-tekleni času nierodajni. Stikale se bodo sicer uporne nemške tflave, kadar bode pod grofa Taaffeja vlado Slovenec kot glavar prestopil prag deželnega našega dvorca — te uborne glave, ki živijo v veri, da je le grof Taaffe naredil slovenstvo, tuko nekako, kakor sta se Schmerling in Auersperg ustopila pred kranjsko nemškutarstvo, da je iz ničle [»ostala desetica, iz dveh ali treh renegatov — političen narod ! I. seveda, gospod Dragotin Dežrnan, ki se noć in dan trudi za svoj narod renegatov, moral ie tudi pomoliti prate iz svoje polžje koče, „Wochenblatt" imenovane, da je preudaril vreme, v katerem se ima prikazati novi deželni glavar. Ni zanj, to vreme ! Tudi on čuti, da mora pri tem imenovanji v prvi vrsti priti v poštev narodna deželnozborska večina. Ali mož v majhni hišici ima svoje trezne pomišljaje in velike skrbi pri tej stvari ! Bode-li našel se mej slovenskimi poslanci mož s primerno sposobnostjo in dostojno politično preteklostjo? To vprašanje mu zapira sapo. Nam ne! Če vidimo v kakšnih ponižnih in tesnih mejah se pretaka duševna moč kranjskih Nemcev, če posebe premerimo kočo, v katero se je na stare svoje dni stisniti moral kolovodja ženi. Ona pa mi pokaže vrsto belih zob ter mi prijazno smijoč se odgovori v gladkej slovenščini: „Dragi rojak, poslužiti Vas hočem s kislim mlekom!" Toliko da »ni ni padla puška, na kojo sem se bil naslonil, iz rok, tako sem ostrmel. Ni mi moč opisati čutev mojega srca, tako sem presenečen bil ko mi je prvikrat udaril na uho mili materinski glas iz nežnih ženskih ust v dalne j tujini! Služba in čas nesta dopuščala, da bi se spuščal z ženo v daljši pogovor, a toliko sem zvedel, da jej je zibelj tekla v siromašni bajti na obalih Savinje, da se je v Celji seznanila z laškim zidarjem, omožila se, ostavila slovensko zemljo, ter preselila se v skalnate Tirole. — Vežbali smo še dalje a misli moje neso bile več pri vaji. To je zapazil takoj i moj stotnik, kajti bil se je na me zadri. Misli moje bile so ondaj le pri tebi domovina jedina, krasna! VI. Slovenski jezik. Praznovali smo rojstveni dan presvetlega ce-B&rja v utrdbi „Bueeo di vella". Saj veste da je to za nas vojake „sveti danw. Orožje počiva, vse je opravljeno praznično, topovi se h -ste, ter so okinčani z zelenim bršljanom. Vse je veselo, vse se raduje! V kuhinji pa nad ognjiščem obrača na dolgem ražnji pečenko izvanredno čedno opravljen kuhar z belo čepico na glavi, Uakeršne nosijo francoski kuharji. A čepica mu je zlepljena le iz starega papirja, starih regi-mentskih ukazov. Jedva pokuka solnce izza gora, potegnejo vojaci veliko cesarsko zastavo na visoki drog, — topovi zagrme proti Italiji, da i tam vedo, da danes praznuje avstrijsko vojaštvo rojstni dan najvišjega poveljnika armadi. Tam izven utrdbe puši v senci tropa vojakov, ter se pomenkuje; drugi zopet pripravljajo iu čiste čutare, kajti danes bodenuo g« pili i mi. A tudi za torila (Menageschaile) je danes prazničen dan; pobira jih „inspekcija" s polic, s katerih mole svoja prazna, požrešna žrela proti stropu, ter jih postavlja zaporedoma po vojaškem dostojanstvu vlastnikovem na belo desko, tako da je vodnikova prva, korporalova druga i. t. d. - on že že ve zakaj. Vesel sem bil tisti dan tudi jaz in popoludne mahnila sva jo iz Tridenta s tovarišem, ki ine je gospod Dežman, — potem nam res ne preostaja drugega, kakor pač zateči se le v slovenske kroge, kateri imajo prave duševne palače v primeri s proizvodi Dežmanove družbe. Ne bode nam treba tedaj rešitelja, katerega predlaga gospod Dragotin z ostankom nekdanje svoje slovenske dobrohotnosti. Tudi dobrohotni vladi morala se bode narodna strank.i upreti, ako bi se jej hotelo postreči sa deželnega glavatja prej ali slej z možem, ki p ■ trdnega slovenskega prepričanja in mož, ki ga narod že dolgo za svojega ne pozna! — Družbe sv. Cirila in Metoda redna HI. velika skupščina v Ptuji dne 2 9. julija 1 8 88. (Dalje. 3. Glavni društveni blagajnik dr. Jos i p Voš-njak poroča o denarnem stanji blizo tako: Račun o dohodkih in troških družbe sv. Cirila in Metoda kaže za leto 1887 dohoda goldinarjev 8638-34 in prištevši blagajnični zastanek koncem 1886. 1., ki je znašat 5620 gld. 70 kr., skupaj gld. 14.257 04. Troškov 'o bilo goldinarjev 6983*25, torej koncem 1887. leta ostanek v blagajnici gld. 7273"79 in dolžno pismo šolske občine v znesku 700 gld. Podružnice so nabrale in poslale glavni družbi gld. 722406. Nad goldinarjev 100-— so nabrale: Prva Ljubljanska gld. 299*21, Šentjakobsko-Trnovska v Ljubljani gld. 235 48, Šentpeterska v Ljubljani gld. 267*81, Celjska gld. 251*72, Celovška gld. 10040, Novomeška gld. 11065, Braslovška gld. 100*—, Go-renjegradska gld. 120.—, Tržaška gld. 300-—, Žavska gld. 124*—, Vrhniška gld. 291*-—, Po-stojinska gld. 104*89, Slovenjegraška gld. 104*05, Idrijska gld. 10480, Trnovo-Bistriška gld. 109*40, Begunjska pri Cerknici gld. 125*25, na Zidanem mostu gld. 140-—, ženska v Trstu gld. 440*02, Smledniška gld. 131*90, Ormoška gld. 300—, ostale podružnice manj ko goldinarjev 100*—, ker so ustanovnine večinoma bile uplačane v letu ustanovljenja. Zahvaliti se nam je onim podružnicam, ki so skušale redne doneske zvišati po napravi veselic družbi v korist. Šentpeterska v Ljubljani je izročila gld. 167*81 kot dohodek veselice, Ribniška gld. 24*—, Šentjakobsko-Trnovska gld. 16*35, Idrijska gld. 16 62, Premska gld. 610. V svojih oporokah so se spominjali naše družbe sledeči dobrotniki: č. g. Pr. Šabec, duhoven v Utovljah pri Sežani, g. Jos. Rozman v Ljubljani in Magd. Golob v Radovljici po 100 gld. Mej daritelji mi je omeniti pevskega društva „Slavecu v Ljubljani 50 gld., posojilnice Mariborske 100 gld., banke „Slavije" v Pragi 200 gld.. Čehov 155 gld. Troški so znašali gld. 6983*25, torej so dohodki presegali troške za gld. 1655-09. Za otroške vrtce ali zabavišča je družba potrosila goldinarjev 2380*92, ker je bilo treba skrbeti za pripravo potrebnih sob, za notranjo upravo itd. Redni troski BO manjši, ker zadevajo le plače za vrtnarice in stanovanje. Drugi znatni trošek so bile podpore občinam za zgradbo novih ljudskih bil posetil, v bližnji trg L. V krčmi naroČila sva bokal Tridentinca, napijala cesarju, državi, domovini in prijatelj P. nevajen močne kapljice£Jse je nalezel nekoliko. Gostilna bila je napolnjena z L. skimi odlič-njaki trdimi Lahi in Lahoni, a prijatel P. prične navzočne obirati, seveda le v slovenskem jeziku. Pozno v noč odšla sva veselo popevajoč. Zelo sem se začudil prihodnji dan, ko me pozove stotnik na raport, ter mi prečita pritožbo okrajnega sodnika, v katerej so bile do malega navedene vse psovke, s katerimi je moj sodrug Italijane počastil prejšnji večer .... Ostro me je pokaral, ker mu nesem prepovedal obirati Lahov, o to je bilo tudi vse, pritožbo je pa vrgel nekamo, da Vam kraja niti navesti ne morem, niti ne smem. Premišljeval sem ves dan, kdo za Boga v tem laškem zapuščenem guezdu vender le ume slovenski V Na večer mi je povedala natakarica v onej krčmi, nemška Tirolka, nam vojakom jedino prijazna duša v vsem trgu, da je bil oni osodopolni večer v gostilni prisoten pisač okrajne sodnije rodom dalmatinski Hrvat, zagrizen rudeč Italijan, ki je bil ovadil prijatelja mi in mene. šol. Dovolila so se občinam na sloveusko-nemški meji na dolžna pisma, v katerih so se obvezali krajni šolski sveti, da vrnejo družbi posojilo, ko bi se na šolah ne poučevalo v slovenskem jeziku. Jedni občini pa se je dalo posojilo 700 gld pod to, da jih vrne tekom leta, kar je krajni šolski svet obečal. Družba je izdala svoje knjižice v 6000 iz-tisih, kar je stalo nad 400 gld. Mnoge podružnice, zlasti na Koroškem, so prosile, da bi jim družba poslala različnih knjig, posebno za mladino. Družba je tem prošnjam ustrezala in za 468 gld. 50 kr. molitvenih, poučnih in zabavnih knjig razposlala. Tudi za študentovske kuhinje je odbor dovolil nekaj podpor, slovenski dekliški šoli v Celji pa je podaril znesek 300 gld. Koncem 1887. leta je bilo v blagajnici goldinarjev 7273 79, ki so bili večinoma uloženi pri raznih slovenskih posojilnicah, ostanek pa v poštni hranilnici. Naj še dodam, da je v tekočem letu do konca julija bilo dohodkov gld. 4407 77, kar kaže, da se slovenski narod zanima za družbo, katere blagi namen je, podpirati slovensko šolstvo na katoliški podlagi ob slovenskih mejah. Ker so troški znašali le gld. 804-—, razpolaga družba z zneskom gld. 10*877*56. Od svojega pričetka do zdaj je nabrala družha gld. 19.557 72, izdala pa gld. 9680* 16. Sklepno da blagajnik še nekatera pojasnila, priporočujoč častitim podružničnim blagajnikom isto požrtvovalnost, s katero so se odlikovali v pretekli dobi. 4. Po vsporedu pride nadzorništveno po ročilo. Iz tiskanega računa, kateri je bil razdeljen mej čč. skupščinarje, se razvidi, da sta dva gospoda nadzornika pregledala društvene knjige blagajnične ter našla vse v redu. Račun o dohodkih in troških družbe sv. Cirila in Metoda za čas od 1. januvarja do 31. decembra 1887. Dohodki: V blagajnici 1. januvarja 1887 gld. 5G2070; doneski podružnic goldinarjev 7224*06; doneski pokroviteljev gld. 416-—; volila gld. 258*50; darila gld. 640*07; obresti gld. 97-71; skupaj gld. 14.257 04; po odbitih troških v znesku gld. 6983*25 ostane v blagajnici gld. 7273-79 (naloženo pri razuih posojilnicah slovenskih) in dolžno pismo šolske občine v znesku gld. 700.—. Torej vkup gld. 7973*79. — Troški: Tiskovine, natis knjižic: „Družba sv. Cirila in Metoda" in „VeBtnik" v 6000 iztisih goldinarjev 300*61 ; broširanje knjižic, razpošiljatev, spisovanje, koleki, pristojbine gld 15888; otroška zabavišča gld. 238092; dekliški šoli gld. 300 —; podpore občinam za zgradbo ljudskih šol goldinarjev 2400*— ; posojilo za zgradbo ljudske šole gld. 700*—; razne poučne, zabavne in molitvene knjige, podarjene podružnicam gld. 468 50; podpore podružnicam gld. 6080; študentovske kuhinje gld. 137*10; poštnine gld. 76-44; skupaj gld. 6983 25. S prvomestnikovimi pojasnili se skupščina zadovolji ter soglasno vzame na znanje to poročilo. (Daljo prih.) Politični razgled. \«»lranje dežele. V Ljubljani 7. avgusta. Drugi mesec snidejo se deželni zbori razen dalmatinskega, ki je že zboroval, in štajerskega, ki je sklicau na 27. d n avgusta. Češki deželni zbor začne zborovati dne 10 septembra in bode zboroval do dne 10. oktobra. Državni zbor se po tem takem ne bode mogel sniti pred sredo oktobra in bode težko rešil pred Božičem budget, ker budgetni odsek ne more kar nakrat končati svojega dela in tudi debata v zbornici precej časa traja. Treba bode zopet provizorija, če tudi sta delegaciji zborovali pomladi. Govorica, da odstopi nun eni minisi« r <«an«\ neče utihniti. Poljski listi zatrjujejo, da bode njegov naslednik kaka osoba brez odločne politične barve. To je nekoliko verjetno, ker Taatte rad išče takih ministrov, kateri se poprej neso dosti bavili s politiko. T na nje države. Znano je, da se srbski kralj jako boji, da bi kraljica ne prišla v Beligrad. Sedaj pa vse kaže, da se njen prihod ne bode mogel zabraniti. Duhovski kousistorij jo je povabil, da naj naznani kacega zastopnika, ki jo bode zastopal v zadevi ločitve zakona. Kraljica je pa odgovorila, da naj jej naznanijo dan obravnave, da pride sama pred duhovsko sodišče. Ker jej tega lahko zabraniti ne morejo, bomo morda v kratkem slišali, da je na potu v Beligrad. Več avstrijskih Slovauov je bilo šlo k devet-stoletnici pokristijanjenja Rusije Nemški listi bi jih sedaj zaradi tega radi očrnili kot veleizdajice. Pripovedujejo, da je general Ignatjev pri banketu govoril, da bode Rusi navzlic vsem zaprekam prodrli proti zapadu, ne ozirajoč se na Avstrijo, ki je ničla v evropski jednačbi, in da so zlasti mu navzočni Čehi pritrjevali. Ker ruski listi nič ne vedo o tem govoru, je jasno, da so vse to izmislili Dunajski židovski časnikarji. Strajk delavcev v Parizu še ni končan. Nekateri francoNltl listi zatrjujejo, da Nemci šuntajo in podpirajo delavce, da morejo štrajkati. Bisraarck hoče g tem oslabiti Francijo. Republikanci pa dolže generala Bouhngerja, da je shujskal delavce, ker bi rad napravil kak nered in se potem poslužil ugodnega trenotja, da bi se proglasil za cesarja. Zmerni republikanski listi pa krivdo podtikajo vladi, zlasti po Pariškemu mestnemu zastopu. IlulfjaiiNlti ministerski predsednik Crispi letos ne pojde v Karlove Vare. S tem pa še ni rečeno, da bi se Crispi letos kje ne sešel 8 Kalnokv-jem. Če bode baje Bismarck zdrav in bode mogel priti v Avstrijo, sešli se bodo morda v kakem kraji Bismarck, Kalnokv in Crispi, da tako pokažejo, da se tripelalijanca še ni razrušila. Nemški cesar pa pojde letošnjo jesen še v Rim. Nemci so sprva želeli, da bi se cesar Viljem II. in kralj Umberto 8ešla kje drugej, a italijanski državniki so pa izrekli željo, da pride cesar v Rim in tako prizna večno mesto za stolico zjedinjene Italije. Papežu to ni prav po volji, a Viljem II. je protestant in se mu torej ne treba v vsem ozirati na papeževe želje. Dopisi. Iz (Vloveu 6. avg. [Izv. dop.] Došlo nam je iz Podjunske doline naslednje pismo: „Srenjam po slovenskem Koroškem pošiljajo se tiskane pole od znanega zagrizenega nasprotnika, privandranega Tirolca dr. Lugina, ki je samo treba podpisati, da protestujejo občine zoper upeljavo domaČega slovenskega jezika in zoper slovenske poslance, ki so se v zadnjem zasedanji državnega zbora tako možko za naš domač jezik potegovali. Temu lisjaku so se tudi Velikovški gospodje na limauice usedli, ki vsi žive od slovenskega kmeta. Mi kmetje pa si dovoljujemo protestovati zoper tako delovanje ter samo ponižno vprašamo, kakor smo že navajeni, kdo kali pri nas mir?u Tako delajo naši nasprotniki in na tak način peko se one „Zustimmungs-Kuiidgebunge**, katerih smo zadnji čas nekaj brali tudi že v uradni „Kla-genfurter Zeitug", in sicer vedno na prvem mestu. — Da je vse to le naročeno bilo, o tem preverjeni bili smo sami. — Mi se teh sleparij nesmo nikakor prestrašili, ker nam je naša nemško-liberalua gospoda le predobro znana. — Rojake naše pa prosimo, da nam taka naznanila tudi od drugih krajev pošiljajo, ako bi jih nadlegovali s takimi polarni, da budemo potem vedeli dostojuo ožigosati in obelodaniti tako nesramno delovanje, ki se že samo po sebi obsoja, in da se bode svet prepričal, kakšne so bile one „ausserordentliche Sitzungen", v katerih so se sklepale pritožbe zoper upeljavo slovenskega jezika v ljudske šole na bIovenskem Koroškem in zoper možato postopanje slovenskih državnih poslancev. Naši nemškutarji navadno vedno pravijo, da na Koroškem ni več Slovencev in da kar jih še je, da so popolnem naudušeni za nemštvo in nemški jezik ter se za slovenščino niti ne brigajo. Vender, kedar ti poštenjaki Slovence potrebujejo, da jih zlorabijo v svoje namene, tedaj jih kaj radi poiščejo in potem pa veoderle pišejo in pravijo: Slovenci so prosili za nemške šole in Slovenci protestujejo zoper upeljavo slovenskega jezika v ljudske šole, ne povedo pa nikdar, s kakimi aparati delajo, da si pridobijo take izjave. Zaradi tega bodo tudi prihodnje občinske volitve za našo stvar velike važnosti, kajti odstraniti bode treba vse sedanje mari-jonete in nadomestiti jih z zuačajnimi možaki. Potem ne bode šlo našim nasprotnikom več delo tako lehko izpod rok, kakor sedaj, ko imajo tudi po slovenskih krajih še mnogo občinskih zastopov v svoji oblasti. — Torej, dragi Slovenci! proč zomahljivci; postavite tudi občinam značajne možake na čelo, in uverjeni smete biti, da se Vam bode v vseh zadevah bolje godilo. Ne pustite gospodariti drugim v Vašo škodo in sramoto. % Dnnarja 3. avgusta. (Učiteljski tečaj na prvi Dunajski šolski delavnici), to je že peti učiteljski tečaj, obiskuje sedaj 32 učiteljev iz raznih krouovin: iz Nižeavstrijske 10, s Češkega 10: iz Galicije 4 (3 Poljaki in 1 Rusinec) itd. s Kranjskega dva (A. Žumer iz Ljubljane in J. Bezlaj s Krškega). Poučuje se pet tednov praktično v štirih oddelkih in sicer obdelovanje lesa (mizarstvo in rezbarstvo), modelov<»nje in kartonaža po 7 ur na dan, dve uri na teden sta odločeni teoretičnemu pouku. Vsak učitelj izbere si dva predmeta. Ves pouk je strogo metodičen in se izdelujejo zgolj predmeti, ki se morejo v ljudski in meščanski šoli izdelovati s to namero, da učenci pridobe za življenje potrebne ročnosti. Glavni namen te šole in tega pouka je, da se dečki na jednak način pouče v raznih ročnostih, kakor se dekleta poučujejo v ženskih ročnih delih Kakor se pri ženskih ročnih delih poučuje le to, kar je dekletom po razmerah za življenje potrebno, tako se ima pri tem pouku pri dečkih le doseči za življenje potrebna ročna spretnost, ne da bi se dečki izučevali kot mizarjLj)odobarji, lončarji itd. Na Francozkem je ta priuk obligaten. Na Švedskem, ki se ponaša z najbolj urejenim ljudskim šolstvom, ima skoro vsaka šola ta pouk v učnem redu. V novejšem času se je tudi v Avstriji s tem poukom pričelo. Na Dunaji se je osnovalo posebno društvo za vzdrževanje brezplačnih šolskih delavnic in zavod, kjer je sedanji učiteljski tečaj, je prvi tak zavod tega društva. Društveniki se duševno in gmotno žrtvujejo za to stvar iz samega človekoljubja, zaradi tega se tudi zelo zanimajo za učiteljski tečaj in ga pogostoma obiskujejo (Riss, Blažinčič, Lustig), in to Dunajsko dr uštvo ima v prvi vrsti zaslugo, da se uzdržuje tudi učiteljski tečaj za učitelje iz cele Av-Btrije. Ta zasluga pa se more še le prav oceniti, če se pomisli, kolikega pomena je pouk v ročnih delih osobito po mestih. Ljudska šola ima vzrejati mladino za življenje. Statistično je dognano, da 85% ljudij živi od dela svojih rok, torej je popolnem opravičena zahteva, da se dečki v šoli tudi telesno za življenje izobrazijo. Pri tem pouku se dečki tudi po večurnem duševnem delu odpočijejo in telesno okrepčajo. Zdravniške korifeje zagovarjajo ta pouk, ker se pri njem ne krepe in vadijo samo roke, ampak več ali manj vsi udje telesa. Kakšen je pa še le moraličen pomen tega pouka. Koliko dečkov se vidi po mestih, ki se klatijo po ulicah in uganjajo poulične burke in se privadijo vsakovrstnim neuravnim navadam. Ročni pouk, j)od pravim vodstvom, pa jim vzbudi zanimanje in veselje do dela tako, da tudi izven šole na delo mislijo. V tem obziru ima ročni pouk posebno po mestih velik uspeh. Na tej šoli (v VII. okraji) poučuje se v ročnih delih 4 leta in vodstvo in društvo se je prepričalo o vzgojnih in moralnih uspehih tega pouka. Ker si ti dečki v šoli pridobe kolikor toliko ročnosti jemljo si rokodelci, ki potrebujejo učencev, najraje take dečke v pouk, ker pri rokodelstvu najbolje napredujejo. Očividno je, da je ta pouk za povzdigo obrtnega stanu, ki je posebno po mestih v večini zastopan, velikega pomena. Treba je pa za to tudi sposobnih učiteljev in take izobraziti je naloga tega kurza. Torej želimo, da bi prihodnje leto več naših domačih uči teljev obiskovalo tak kurz posebno iz obrtnih krajev n. pr. iz Ribniške doline, kjer se izdeluje suha roba, iz Komendske okolice, kjer ljudstvo po veČini živi ob lončarstvu. Suha roba je sicer na dobrem glasu, vender se mora tudi ta obrt povzdigniti na višjo stopinjo. Lončarija je pa pri nas posebno primitivna, ker manjka podlaga umetnemu lončarstvu, to je modelovanja. Akoravno vsakemu učitelju ne bode mogoče v svojim kraji napraviti jednake delavnice, vender ga bode krajni šolski svet gotovo toliko podpiral, da mu preskrbi najpotrebnejše orodje, s katerim bode lahko sam izdeloval večino učil, s tem pa bode prihranil občini mnogo denarjev, ter tudi posredno uplival na učence, da jih bode delo veselilo. Te vrstice naj opozorijo merodajue kroge na to važno napravo in ti naj učitelje podpirajo ter jim omogočijo s podporami obiskavati ta tečaj. Učitelji sami pa naj tudi ne drže križem rok, vsaj je naše občinstvo uneto za napredek, ako ga prepričamo o dobrem uspehu kake nove naprave. Dokazov imamo dovolj, n. pr. pri inapravi šolskih vrtov so s trudom in naporom učitelji že mnogo dosegli. Šolske delavnice imajo pa za uekatere kraje Še večjo veljavo kakor šolski vrt, vsled tega tudi prihodujost. Za ta tečaj se je letos zglasilo 100 učiteljev. Rojaki, pozor! da zopet Slovenci ne bodeino najzadnji. Več o tem predmetu prihodnjič. B. & Z. Iz Kaiuuika 3. avgusta. [Izv. dop.] Nikakor bi ne bilo umestno, ako bi se ne omenila tukajšnja slavnost koncem šolskega leta, razstava ženskih ročnih del, sklep šolskega leta v otroškem vrtu in razstava tukajšnje obrtne nadaljevalnice. Sv. Jakoba dan imela je tukajšnja ljudska šola sklep šolskega leta, ob jednem pa tudi praznovala štiridesetletnico vladanja našega presvetlega cesarja, Za vršitev te Blavnoati zbralo si je učiteljstvo v sporazumljenji krajnega šolskega sveta jako lep, senčnat travnik. Tu Be je postavil mali, z zelenjem obit šotor, obdan z okrašenimi mlaji, na katerih so narodne in cesarske zastave vabile k patrijotičnemu prazniku. Pred cesarjevo podobo, okrašeno z zelenjem in cvetlicami, v šotoru postavil se je mal oder za slavnostnega govornika, deklamovalce učencev in učenk. Čitalnica posodila je radovoljno toliko stolov in miz, da je bilo tudi za sedeže občinstvu oskrbljeno. Ob treh popoludne prišla je Šolska mladina z zastavami na slavnostni prostor, ž njo pa pa tudi prav veliko občinstva Kamniškega, vodja okrajnega glavarstva, g. Friedrich, g. dekan, predsednik in podpredsednik krajnega šolskega sveta* Nadučitelj g. Burnik je v lepem govoru navedel najvažnejše dogodke iz življenja cesarjevega in njegove rodbine. Na njegov priziv koncem govora nazdravljali so otroci in občinstvo z uaudušenostjo presvetlemu vladarju. Jako ubrano petje učencev in učenk vodil je spretno g. učitelj Stefanči č. Mej po-samenimi pevskimi točkami deklamovali so učenci in učenke tej slavnosti primerne pesni jako izborno. Na to je sledila razdelitev daril. Delil je gospod vodja okr. glavarstva prav lepe knjižice. V spomin te slavnosti dobil je tudi vsak učenec in učenka knjižico: „Naš cesar 1848 do 1888". — Potem so se otroci še pogostili s kruhom, sirom in pivom, v kar je pripomoglo mnogo blagih šolskih prijateljev. Učenec IV. razreda zahvalil se je srčnimi besedami vsem dobrotnikom šole, vsem pri tej slavnosti navzočnim, krajnemu šolskemu svetu in učiteljstvu. Dovolila se je potem otrokom prosta zabava, katero je g. učitelj Stiasnv prav mikavno priredil. Drugi dan imeli smo priliko ogledati si raz stavo ženskih ročnih del učenk tukajšnje dekliške šole in prav hvaležni smo šolskemu vodstvu, da nam je letos pokazalo, koliko se je tudi v tej stroki napredovalo. Večina izdelkov odlikovala se je z vestno natančnostjo in dobrim okusom. Tudi sklep šolskega leta v „mali šoli" 28. julija privabil je mnogo raz-umništva v čitalnično dvorano. Lepo, do srca segajoče petje, mične deklamacije, vesele igre izvabile so marsikomu v spomin krasna, blažena otroška leta. Razstavljeni izdelki teh „malih šolarjev" osve dočili so lehko vsacega, koliko bo v tej šoli gleda že v zgodnjej mladosti na razvoj duha in vzbujo ukusa. Da bi se tudi ti mali šolarčki spominjali cesarjeve štiridesetletnice, povabilo se jih je k mizi, bogato obloženi z rečmi, katere posebno ugajajo otroškim usticara. Obžalovati pač moramo, da se toli uadarjena in Bposobna učiteljica tega zavoda mora zadovoljiti za svoj obili trud s tako malo nagrado. V nedeljo 29. julija razstavila je tudi tukajšnja obrtna nadaljevalnica izdelke obrtnijskih učencev. Izmej risarij, kojih je bilo razstavljenih nad 200, ki so značile učno pot od navadnih črt do strokovnega risanja za razne obrte, osvedočila je velika večina prav obilo marljivosti in natančnosti v izdelovanji. Tudi risanje po modelih se je kaj marljivo gojilo. Modeli, pridjaui dotičnim risarijam pričali so zvedencu, da se je risalo popolnoma po tehničnih pravilih. Iz pismenih nalog bilo']je razvidno, da so se učenci učili tudi raznih obrtnijskih spisov, računov in prostega knjigovodstva. Veselilo nas je posebno tudi to, da sta učitelja risanja gg. Burnik in Stefaučič za razne dela obrtnijskih predmetov pridjala pri popisu risarii poleg nemške tudi slovensko terminologijo. Ako se pomisli, da večina obrtnijskih učencev prinese pri ustopu v to šolo seboj prav malo vednostij in malo ali prav nič podlage za risanje, pripisovati je te lepe uspehe v občem pouku pač le dobremu šolskemu vodstvu in posebnej marljivosti učiteljev. Priporočena bodi ta hvalevredna šola tudi Še v prihodnje onim, koii so jo do sedaj podpirali. Ker smo se pri tej priliki prepričali o veliki nadarjenosti nekaterih učencev, nadejamo se, da bodo obrtne nadaljevalnice mogle tudi mnogo učencev oddati prihodnji državni obrtni šoli v našej stolnici. Domače stvari. — (Deželnozborska volitev za Veli-kovški okraj), kakor se kaže, bode za slovensko stranko dobro izpadla. Narodna stranka zmagala je 8 svojimi volilnimi možmi akoro po vseh krajih, kakor pri zadnji volitvi, ter v Libeličab, Gaštanji, Doberli vesi, (kjer so bili do sedaj voljeni vedno nasprotniki, voljeni so letos sami Slovenci), Škoci-janu in Mizici pridobila si je več glasov. — Vsled tega v nemškem taboru grozna jeza in poparjenost — Bog daj srečo dne 14. t. m. pri glavni volitvi v Velikovci ! — (Prevaljah) zmagala je narodna stranka z vsemi (13) volilnimi možmi. — (Polemika,) Neuspehi, oziroma popolna blamaža, ki si jo je stekel g. kanonik in državni poslanec Klun v kontroverzi s Kranjske gimnazije ravnateljem g. Wi eBth a ler j em, šla mu je za nohte in poskusil je v včerajšnjem „Slovenci" stra-tegično diverzijo katera ae mu je pa, dasi jo je koval nekoliko dnij, temeljito ponesrečila. Grenko je zares, ako se danes trdi „da v svojem govoru dne 8. maja t. 1. niti z besedico nesem omenjal gimnazijskega ravnateljstva v Kranji", a se mora par dnij pozneje ua podlagi stenografskega zapisnika priznavati, da so se res izustile besede: „Moglich, dass vielleicht ein Gutachten der Gvrana-sialdirectiou von Krainburg vorlag"; britko je ako služabnik božji, kakeršen je izvestuo gospod Klun, danes svečauo kriči: „ Jaz sem nedolžen", kmalu potem pa na prsi trka rekoč: „Grešil sem res, toda bilo je to teden poprej!", — naravnost smešno pa je, ako se dotičnik, ogibajoč se stvarnemu popravku . opusti predmet, pri katerem si je prste opekel ter skuša jezo svojo ohladiti ua drugej strani, kakor je včeraj v „Slovenci storil gosp. kanonik Klun. Res je, da smo -Poslano" Klunovo odklonili, a zaradi tega še ni bilo treba, da je piskrček tako silno prekipel. Drugo „poslano" \Viesthalerjevo obsegalo je 12 vrst, odgovor Klunov pa šestkrat toliko. Ne glede na to, da za tako „poslano" ne zadostuje več „prostor če k", kakor je želel g. Klun, mislili smo si, da baš naš list ni poklican, odpirati brezplačno svoje predale g. Klunu, katerega zasluge za glasilo naše so doslej le negativne. Naša zahteva, da se plača inseratska pristojbina, bila je popolnoma opravičena, kajti g. Klun sim ve, da se „poslana" le v redkih slučajih in ako neso predolga, vspreje-majo brezplačno. — Gosp Kluu kliče nam v spomin, da smo o novem letu poudarjali, da bodemo podpirali prizadevanje naših deželnih in državnih poslancev. To smo tudi vestno storili. Poročali smo o državnozborskem delovanji in priobčevali vse go< govore naših poslancev. Izpolnili smo torej obljubo svojo. Ali je pa g. Klun bil tudi tako vesten, ali je zlasti glede Kranjske gimnazije storil dolžnost svojo V Na to vprašanje odgovarjamo z odločnim: Ne! Govoril je sicer o rečeni gimnaziji misleč: „Dixi et salvavi animam meam!" a v odločilnem trenutku za kulisami jo je zatajil. In vender je slovenskih in državnih in deželnih po slaucev klub soglasno bil s k 1 e n i 1, d a i m a baš g. Klun predlagati, da se v državni proračun stavi za Kranjsko gimnazijo potrebna vsota. S tem predlogom bila bi gimnazija v Krauji ohranjena! Gospod Klun pa tega navzlic točnemu naroČilu ni predlagal. Ne pomaga mu torej, da se zdaj lepega dela, kajti razboriti meščani Kranjski so že davno pogodili, da jim z lepimi besedami ni |)omagano, da bi jim bil gosp. Klun več koristil, ko bi bil stavil napomi-naui predlog, nego z dolgim svojim govorom. Klunovo očitanje, da se nesmo držali programa svojega, je pač zel6 jalovo, saj bode g. Klun menda sam blagovoljno priznaval, da polemika njegova še ne spada mej točke narodnega programa. Tudi »možato zastavljeno besedo" smo mi vestno držali in z zadoščenjem konstatujemo, da se v tem bistveno razlikujemo od g. Kluua, ki slovenskih poslancev soglasnega mandata ni izpolnil. Po tem pojasnilu bode občinstvo slovensko lahko sodilo in mi smo trdno preverjeni, da sodba za nas ne bode neugodna. — (Umrl) je 1. dne t. m. v Novem mestu gosp. Janez Jeleuec, bivši prefekt v Dunajskem Terezijšči in članom slovenske kolonije Duuajske jako dobro znana osoba. Porojen je bil 1830. 1. v Bršljinu pri Novem mestu, v mašnika posvečen 1854. 1. Pokojnik bil je izredno nadarjen mož, ki se je živo zanimal za naše slovenske stvari. Lahka mu zemljica! — (Petdesetletnico) svojega maš-ništva praznoval bode jeseni g. Josip Je ran, dekan v Cirkuem. — (Na u k a d e m i j i Dunajski) bil je za najboljšo risarijo oiilikovan Hrvat Vojteh Csikos iz Oseka. Dobil je takozvani „Desaauer-PreisV Csikos je isti umetnik, ki je lani v prodajalnici Giontiuijevi razstavil bil sliko Trubarjevo. — (Vabilo k IV. velikemu in pevskemu zboru „Slovenskega pevskega društva") s praznovanjem 40letnice vladanja Njih Veličanstva Našega presvetlega cesarja Frana Josipa I. dne 2. septembra 1888. v Krškem. Slavna slovanska pevska društva, pevski zbori, razna slovanska društva in druge korporacije se najuljudneje vabijo k udeležitvi zgoraj omenjenega zbora in te posebne slavuosti, ter se prosijo poročila, ako in v kolikem številu se hočejo udeležiti. — (Odbor ^Slovenskega pevskega društva") prosi nujno vse častite gg. poverjenike in posamične ude naj do 20. avgusta t. I. gotovo pošljejo letne doneske, da se zamorejo skleniti računi in prihranijo opominjanja« Mogoče, da se že letos izda tiskano „Društveno poročilo in imenik udov." — (Nove maše.) Dne 2. avgusta t. 1 da roval je v Ptuji v cerkvi Sv. Petra in Pavla č. g. minirit o. Alfonz Svet, rojen blizu Žavca prvo sv. mašo — dne 5. t. m. č. gosp. Štefan Sakelšek. bogoslovec Krške škofije." pri sv. Trojici v Halozah. 19. t. m. bode pa daroval prvo sv. mašo v Št. Juriji na Ščavnici, č. g. Anton Bolkovič, novomušnik Graške škofije, ter pride potem za kaplana ua Zeleni Travnik (Wies). — (Civilni zakon.) Na vratih okrajnega glavarstva Ljubljanskega in županstva pri Devici Mariji v Polji nabit je v nemškem in slovenskem jeziku oklic zakona. Poročiti se želi pisarniški načelnik v Velčah, katolik Jurij VVelkhammer iz Po-noviča, z Margareto Nebel v Draždauih. Kdor ve za kak zadržek, naj ga naznani. "VVelkhammer se pri župniku pri Devici Mariji v Polji ni hotel zavezati, da bode krstil otroke svoje po katoliško-rimskem obredu. Radi tega ga g. župnik ni hotel cerkveno oklicati in VVelkbamer sklenil je, poročiti se civilno. Na Kranjskem je to jako redek slučaj. — (Veliki d r u ž b i ponarejevalcev srebernega denarja) prišli so žandarmi v okolici Ljubljanski na sled. V Podgorlol prijeli so kočarja Zajca in več sudrugov, na Pšati pa kočarico Janežičevko, njenega moža in mnogo sokrivcev. V Janežičevi koči dobili so dve vrečici, v njih pa 150 slabo ponarejenih goldinarjev. Ponarejalska zveza sega od Iga do Kamnika. Mnogo sokrivcev žandarmi še zasledujejo. — (Vreme) je stalno neugodno po vsej Evropi. Navzlic neprestanemu dežju pa smemo biti zadovoljni, ker smo razmerno malo prizadeti. Poročila o nevihtah na Češkem, Moravskem, Dolenje-Avstrijskem, v Galiciji so zares grozna in škoda, ki so jo prouzročili viharji, povodnji in toča, iznaša veliko milijonov. Vsled neizmerne padavine ohladil se je ves vzduh in včeraj in danes treba je bilo tople obleke. Na Kamniških planinah, ki se letos neso še (znebile zimskega snega, zapal je včeraj nov sneg in pobelil vrhunce preeej daleč nizdolu. Hladno vreme ima raznih posledic. , mej drugim upliva tudi na porabo piva. „Illas Naroda" piše da je letos vsled hladnega vremena in manjše porabe piva dohodek državnih blagajnic samo na Češkem za 750 000 gid. manjši, nego lani. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj G. avgusta. Zaradi vednega deževja v Nemčiji in na Francoskem so na današnji žitni borsi cene burno poskočile. Jesenska pšenica po S gld. 12 kr., pomladanska po 8 gld. 52 ki. Iz Alzacije Švice in južne Nemčije mnogo kupcev prisotnih. Beligrad 7. avgusta. Tukajšnji udeleženci slavnosti Kijevske so se vrnili. Akoravno je bilo že poprej skleneno, nobene demonstracije udeležiti se, se je od ruske stvani venđer poskušalo, pripraviti navzočne Srbe in druge Slovane, da bi podpisali udanostno adreso na carja. General Gruic in profesor Svetković nesta hotela podpisati. Amiens 7. avgusta. Močne čete straj-kujočih delavcev oropale in zažgale predilnico Cocuuelovo, kamnjale žandarme, policijo in vojake, polomile svetilke na ulicah. Naposled so se ulice z orožjem izpraznile. Požar so pogasili. Razne vesti. * (Konec krvavi osveti.) Kakor javlja »Glas Črnogorca" je krvava osveta mej Arbanasi in Črnogorci odpravljena. Na Ržaničkom mostu je dotična komisija predpreteklo proglasila „izmirenje" in za simbolično znamenje vrgla kamen v vodo. Kdor bi odslej zakrivil krvavo osveto, bode ohsojen kakor navaden zločinec. Arbanasi in Črnogorci, na obeh straneh reke stoječi, so to objavo vsprejeli z radostnimi klici: „Živio gospodar! Živio padišah!" Tm t nuiijo pornho. Pri protinu in trganji, bolečinah po udih in vsakovrstnih imetjih pokazalo bo jo posebno uspeSno Moll-ovo .Francosko žganje". Steklenica stane 80 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 13 (U 10) % I murnu mar Mto| i (33l—180) za vse leto gld. 4.60 ; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gid 1.15. Loterijiae arerlte 4. avgusta. Na Dunaji: 14, 82, 34, 71, 48. V Gradci: 21, 69, 4, 67, 26. 6. avgusta. Pri Slonu : Ogrinec iz Marihora. — Ulrich iz Gradca. — Fischer iž Velike Kanile. Rodler iz Lvova. Ko-vačič ta Karlovca. Pri Muli«! : Hoheiiw»rt Trsta. — Schink iz Zagorja. — Pri itiumsu« im hranu Rant (Joronjevasi. — Ko zrna ta ŠrajorBkega. — Fatz L Dunaja. — Sainide, Gausl maj er iz Kočevja. z Dunaja. — Pfeifer iz RrMimgartner iz Zagreba: Meteorologično poročilo. a Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. j > 'S 7. zjutraj 2. popol. \K zvečer 781*4 umi. 733 0 mm. 734 3 mm. 13 91 C 14-4° C 12-0° 0 al. azh. si. sah. al. jvz. dež. obl, obl. 14-0 mm. dežja. I Srednja temperatura 13*4", zu i>'4° pod normalom. ZD-a.3n.£tjslca, borza dne 7 avgusta t. 1. (Izvirno telograficno poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 8185 — gld. 8PM Srebrna renta..... „ 82*35 — „ 82 30 Zlata renta...... „ 11P56 — „ 11130 5 marčna renta .... „ 97-20 — „ 97- — Akcije narodne banke... „ 8'i5'— — „ 869"— Kreditne akcije..... „ 814 10 — „ 31260 London........ „ 198*60 — „ 123-70 Srebro ........ n —*— — „ —'— Napol......... , 9*77", — „ 978'/, C. kr. cekini.....„ 5-82 — „ 5-82 Nemške marke......fiO-37 — . t>0 40 I državne srečke iz I. 1851 880 gkL Državne srečke iz 1. 1 'hI lou „ Ogerska zlata renta 4,„ . . . . Ogerska papirna renta .">" „ . . B i Štajerske zemljišč, odvez. oblig. Dunavu reg. srečke 5°/0 . . loo gld. Zoinlj. ».in*, avstr. 4' ?" 0 zlati zast. listi . Prior. obhg. Ebzabetine zapad, železnice Prior, oblip Ferdinandove sev. talasate« Kreditne srečke.....100 gld. R-.idolfove srečke ... In ., Akcije anglo-avstr. banke 190 .. rrammway-drust. velj. l7o gld. a v. 13' gld. — 168 „ 70 101 „ 55 91 „ 20 lo:. .. 50 120 „ 25 188 „ 25 100 " __ 188 ,, q 1 86 - 1 109 „ 40 180 „ 15 - kr. * Pivo ¥ steklenicah (449—961 prodaja BlERMAlER v Ljubljani. * * * ^IC ^IC ^OlX ^tfc ^IC )t£ ^K. z dobrimi spričevali, ki je sproten prodavalee, Npocerl) in železnine in zna slovensko in oetalko, VHprefiue no. Kje, pove administracija »Slov. Naroda". (528—2) Poezij© { t SIMONA GREGORČIČA. \ J II. zvezek. — Založil Josip Wornp. £ i Dobivajo s»; samo pri meni. Brollrane po I izl*!.. ji 1 ■ polto B kr. već: elegantno vezane pO 1 60 kr., Ip |T s pusto 5 kr. več. i43il—2 J) j ^ Naročila so najlažjo izvršujejo po poštnih nakazniculi. J FRAN DEŽMAN, | knjigovez v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6. j| L. Luserjev obliž (flaster) za turiste. liiilovn In liifrn nplivajoee sredstvo proti kurjim očesom, žuljem, tako imenovani tt'dej koži na podplatih in petali i roti hradovicam in vsem drugim trdim izraskom kloyol A. Eggor, W. Thui-'iiwald, I'. Birnbaohen v Hrezuii A. Aiohlnger; v Trgu na Eorolkem) t'. Menner; v ltoljnku F. Scholz, Dr. E. Kunipf; v \Vv »lili;, (flitMlor) za tmislc ' . (429—5) V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani so izšle in se dobivajo po zuižuiii ceni sledeče knjige: I mlinu. Spisal Andrt Theuriet, poslovenil Vinko. — Ml. 8°, 143 stra ni j. Con;. 20 kr., po pesti 2,5 kr. \lldnskl lirincliBik. Spisal Emile Sourcstre, provel Muhotler, — Ml. 8°, 82 strani j. Cena 15 kr., po poŠti 17 kr. S)iicviiili. Spisal Ludovik Ilah'iy, poslovenil Vinko, — Ml. 8°, 95 strani). Cena l.r> kr., po pošti 17 kr. %a tlrti^oceniEii l%Mi»a'eiiuiii. Povest lz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. Makt>i»ior. Poslovenil J. P. Ml. 8", 141 strunij. Star.e 20 kr., po pošti 25 kr. lBariz; v Ameriki. Roman. Francoski spisal llenč Lefebvre. Poslovenil , * Stat nominis umbrc. Ml. 8°, 535 strunij. Stane 50 kr., po polti 55 kr. Tri.;«- javni ar«** orl. Tri «lnl v s|;utiii Kimu. Govoril prof. Pr. Wiestbaler — fteiiNtvo v Nloveumki iu'i ro«lni peNni. Govoril drd. Ivan TttVOar, .Iciiuiie «!' Are, i*jui»i. Roman. Spise.! grof A. K. Tolstuj, poslovenil J. P. — Ml. 8", »idil stranij. Cena 70 kr., po polti 80 kr. \ 4> \. Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8U, 32 p61. Ceni 70 kr., po pošti 80 kr. u lir« v m ki. Povest. Spisal .4. N. Puškin, poslovenil J, P. Ml. 8', 122 Btrumj. Cena ~J.-> fer., po polti 30 kr Časnikarstvo in naši časniki. Spisal fc * * Stat nominis iimlira. Ml. 8°, 19 p6I. Cen« ošti 45 kr. Izdajatelj iti odgovorni urednik: 1) r a g o t i D 11 riba r. Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne".