LETO IV. LJUBLJANA, lO. APRILA 1926. STE*. 17, NA*OČNlNA‘ZA*JVCOSLA~ VI]O^ETRTLiTNO-OlN-ll5- CEL0LETN0-&8N-60/ZA' SHOXiN$TVO ]E DOi>AT§ ^OifNiNO/OOLASI*PO CEN8KV/ i>0$AMEZNA ŠTEVILKA’PO* DIN'l'5<>‘ POŠT. ŠEK. RJ^. 13.188 mm VREDNISTVO'SN VSTAVA* V'VtlTELJ*KI'TlSKARNl/ rokopisi $e • kje vr&- 'CAIO/ANONIMNI DO-L *PI$h$E • NE * PRIOSČV-I, lElO/POjTNlNAPLA-CANA V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. a®2**E2J»a8B*a2I3X^ JWK Sg^TCTf'SHOlKSai DR. J. D.: ?. P. D. — razkrinkana! Zatrjevanje T„ P. D. radi redukcij varstva. — Pritožbe T. P. D. — soria o cenah T. P. D. — Primerna D. hoče obogateti čez noč na račun renca na svetovnem nrentouovneni gahiimi zastopniki delavstva. V celem boiti s T. P. D. ie sled-nia vedno in ob vsaki pril ki ter »roti vsakomur, kdor in ie liotel poslušati. zatrjevala, da io ie gospodarska kriza in predvsem oa »ocrora-ne« delavske Plače prisilile U redukcijam. Naša iavnost — nredvsem nacionalistična —- se seveda s takimi Jalovimi izgovori ni zadovoljila, zadovoljila pa se je s takimi in enakimi zavijanji državna oblast — nredvsem rudarsko glavarstvo in ininisteriialua delegacija. Nas ie taka lahkovernost državnih organov bolela in upravičeno iezila. ker smo sc zavedali, da ere za življenje tisočerih in tisočerih naših državljanov. Da oa Trboveljski premogo-kopni družbi ne gre zauoati. ie kazala že sumljiva okolnost. da ood nobenim nogoiom ni bila pripravljena predložiti svojih knji« — ki seveda dejanski položaj popolnoma drugače osvetljujejo, kakor oa ga skuša brezuspešno prikazati T. P. D. T. P. D. in njeni gospodarji so se celo pričeli bridko pritoževati, češ. da hoče naša iavnost »v oonol-nem neumevaniu stvarnega položaja« zanesti vprašanje rcdukcii na n<>li(ičiio fH.I V> ter ie v. svoli globoki užaljenosti »z ;; g r o z ■ I 3« s preselitvijo. Danes vemo. da-ie bilo vse to besedičenje zopet velika — ml:lo rečeno — neiskrenost od strani T. P. D., ki- ie računala z neinformiranostjo. nepreračunljivostjo In naravnost 7 omejenostjo cele naše javnosti. Smatrala ie namreč, da lahko nastopi s takimi lažnjivimi trditvami in izgovori — kar se Ji ip naoram gotovim faktorjem tudi posrečilo — ker ie upala, da ni nikogar. kj bi mogel brez njenih kro^e posvetiti za kulise T. P. D. Izkazalo se ie, da so se gospodje v Centralnem ravnateljstvu zopet hudo zmotili. V 68. številki »Jutra« z dne 24. marca 1926 se je oglasil c. dr. .losjo Kropač. profesor rudarstva na ljubljanskem vseučilišču s člankom, ki ie tako zani" miv. da sc moramo tudi mi pri njemu pomuditi. Dr. Kropač. ki je kot eden naših naiboliših strokovnjakov sigurno naiboli merodajen Jn legitimiran soditi o vzrokih trboveljskih redukcij, ie izrekel tako u n i č u - plač. — Zadržanje rudarskega gla-Konstataclie vseučiliškega orofe-orodaina cena za premog. — T. P. naše zemlfe. — T. P. D. in konku-trgu. — T. P. D. in pogajanja z le- — Interpelacija nacionalistov. iočo in za T. P. D. tako Dorazno sodbo, da so se morale vsakomur odpreti oči iu da n; od oreišniih frazerskih in pompoznih »iziav« T. P. D. ostalo ničesar drugega, kakor cola smešnost. pomešana z veliko porcijo neiskrenosti. Tudi gosp. dr. Kropač ni imel v svrho ugotovitve proizvajalnih stroškov za premog pri T. P. D. na razpolago njenih podatkov in knjig, ampak ie te stroške določil na podlagi cenitve in primerjanja z rezultati nri drugih sličnih nodietiih. Na ix>dlagii razmotrivanja vseh teh okolnosti ie prišel do zaključka, da bi bila primerna prodaina cena premoga za eno tono ca 200 Din. pri čemur pa ie v tei ceni poleg vseh kakršnihkoli stroškov vsebovan tudi že ogromen dobiček v lanskoletnem iznosu no 39,000.000 Din. Ne samo prof. dr. Kropač — vsa naša javnost se mora strahoma vprašati, kie ie ogromna razlika 80 Din pri vsaki orodan? toni. če primerjamo znesek 280 Din. za ka-rega prodaja T. P. D. vsako tono svojega premoga. In s še večjo ogorčenostjo jp upravičena naša javnost vprašati, kako da si drzne T. P. D. pri teh izkazanih okolno-stih trditi, da io nevzdržna konkurenca na svetovnem trsni sili k takim ogromnim redukcijam. Ugotovitev prof. dr. Kropača, da vračuna T. P. D. svoie ogromne fetne investicije — po 100.000.000 Di-n in še več — v vsakoletne pro-izvaialnp! oziroma prodajne cene premoga, biie v obraz vsakemu čutu reelnosti. solidnost? in poštenosti. To početje ni več običajno ži-dovstvo, ampak neke wste hiper-židovstvo in ciganstvc. nravcati izrodek na našem narodnem gospodarstvu. T. P. D. noče. da bi ii njen ubog delavec večstomiliionske investicije povrnil v 10 ali 20 letih, ona hoče obogateti čez noč in rad« tega iztiska na • pohotno-judovski način iz našega ljudstva zadnjo življenjsko srago, Danes vemo: Ne 39 milijonov, ampak 139 milijonov dhiariev letno zahteva T. P. D. od našega ljudstva hi iz naše zemlfe. In kadar teera nesramnega dobička ne more več doseči, takrat se i z> g o v a r i a na gospodarsko krizo in o d d u š č a svoie delavstvo, dočim ie ona sama na to »kriz o« — ki si io ie že dolgo želela in io pripravljala — v vsakem oziru dobro pripravljena in financielno zavarovana. Prof. dr. Krogač se moti le v tei točki, ko oravi, da ie tako početje T. P. D. »skorai sovražno državi. Ne skoraj, ampak v vsej celoti ie ta nainoveiše dokazana grdobija,T. P. D. oogubonosna in sovražna narodu Jn državi, tako v narodno-gospodarskem kakor tudi v socialno-političnem oziru. Ne samo. da nam uničuje narod, odvzema tudi T. P. D. naša državi vsako leto ogromne milijone ki iih ii nla-čuie država kot eden glavnih kon-sumentov na Pretiranih, neopravičenih in naravnost oderuških cenah za premog. In v tisti dobi, ko je usmerila T. P. D. celo svoie delovanje zavestno in namenoma v pogubo in uničenje tetra Naroda in te Države, se ščitijo ravnatelji T. P. D. pred upravičenim srdom naroda r redi sv. Save... Po vseh teh bcfkrjtnh smo seveda tudi mi prepričani, da T. P. D. ne bo mogla vzdržati konkurence na svetovnem trgu. ki ip daleko re-elneiši in pošteneiši kakor pa ie T. P. D. Trgovec, ki bi hotel danes trgovati s 590% dobički, bi se osmešil in a priori onemogočil. Če hoče T. P. D. poleg' ogromnega efektivnega dobička vkalkulirati v prodaine cene tud; vsakoletne stomilijonske investicije, potem seveda mora reducirati. Nc sme oa nri vsem tem pozabiti na važno dejstvo. da se v našem narodu tako oočetie ne imenuje kalkulacija — ampak lumparija. Verjamemo, da ie T. P. D. jako neliubo. če kaže naša iavnost zanimanj« za njeno počet ie v industrijskih reviriih. Zato ie tudi izjavila. da se bo pogajala le 7. »legalnimi« zastopniki delavstva. Vemo, kako so taka pogajanja vrše. ker imamo zadnja »pogajanja« v rudniški restavraciji v Trbovliah v še preveč živem spominu. Kakor, če bi sc hotela mačka pogajati z ubogo miško, ki jo ima ujeto v sobi. Pri vseli teh pogajanjih .ie navzočih vedno obilo gospodov T. P. D. — med niimi posebno inž. Pauer — ki itak v potu svoiegn obraza iščejo najmanjših vzrokov In novodov. da bi mogli zopet reducirat«. V takih okolnostih in v tata atmosferi ie seveda absurdno govoriti o po-c a 5 a 11 i i h. Vsak delavec ve in tudi naša iavnost ve. da se bo vsak rudar, ki bi se hotel pogajati s temi ošabneži lahko Jutri »pogajal« na cest; z revščino in beraško palico, ker ea bodo takoi vrgli iz službe na cesto. Nat T. P. D. ne mčsli. da ie naša Javnost tako naivna, da tega ne bi iznregledala in nai razume, da nas baš radi tega njena oogaiania tako sflno zanimalo. G. prof. Kropaču smo hvaležni, da ie svoie strokovno znanje uporabil v to. da razkrinka ta oarasit na našem narodu, ki se 'imenuje T. P. D. Ko oa smo sc nacionalisti uverili o teh novih činih T. P. D. bi si tudi mi usoiali staviti na različne faktorie par vprašani? 1. V naši državi eksistira zakon o nobiianin draginie in brezvestne špekulacije, ki prepoveduie in kaznuje vsakega državliana. ki bi se drznil ori nrodaii žTivlienskih potrebščin iskati več kot 25% dobiček. Ker smatramo, da nremog ni nfkak luksus. ampak stvar, ki tudi naibedneišemu državljanu nuflno služi za življenje, nadalie. ker ie ugotovljeno, da T. P. D. ne dela s 25%. ampak z več 100 orocentnimi dobički ter ker ta besedila gori citiranega zakona ne izhaia točno, da bi bil! gospodje od Centralnega ravnateljstva T. P. D. izvzeti od tega zakona, si usoiamo vprašati g. državnega nrav diska*. Ali mn ie to kaznilvo delo znano in ali bo proti gorenjim gospodom In predvsem proti celemu upravnemu svetu T. P. D. predlagal uvedbo kazenskega postopanja radi prestopka no zakonu o nobiianin dragnie in brezvestne špekulacij« in ali bo zahteval za nie naistrožio obsodbo? 2. Alt misli kr. miništeriialna delegacija, ki se ie oustifla no ne- točnih hi neresničnih izjavah oredstaviteliev T. P. D. zavesti do onega nazirania. katero ie pozriere tudi objavila to nazira-me na podlagi novih deistev in okolnosti spremeniti in kontrolirati in ali hoče na podlagi pravilno ugotovtieneea dejanskega položaia svoie delovanje z nova stvoriti. da obvaruje ugled Države in da odpravi našim državlianom od strani T. P. D. storjeno krivico? 3. Ali hočeio naši poslanci vseh strank — predvsem tudS oni. ki so zastopani v vladi — v očigled teh novih dejstev z a d n i i č oa temeljito zahtevati od vlade, da že enkrat energično in pošteno, napravi red pri T. P. D. in oč'sti ta Avgijev hlev? 4 Alj hoče naša iavnost še enkrat povzdigniti svoi tdas v zaščito vsem ponižanim in razžaljenim njegovim sodržavlianom in ali hoče z vsemi, na razpolago ii stoječimi sredstvi prisiliti T. P. D,, da konča to grdo in ogabno igro? Ali hoče dati v tei nesrečni uri svojim sodržavljanom. ki so kri njene krvi. vse svoie umevanje za njih nesrečo in bol. katerega umevanja si v teh dneh strahu in obupa tako želiio?... Mi zaupamo v naš Narod. Vsi nacionalisti in z nami tisoči bednih družinskih očetov, skrbečih mater in nedolžnih otročičev pričakuiemo odgovora na gorn>a vprašania. V odgovor „Del. politiki" it 70. • ■ ■ . . . . . Ravnatelj Pauer in njegovo razmerie na pr a m Orjuui. — Namera škodovati Oriuni s nar zaslepljenci. - Objavite imena komunističnih zaslepljencev! — Vmešavanje Orione v trboveljske občnske volitve. — Oriunaška dveina igra. Da zabriše ravnatelj Pauer svoje številne osebne maščevalnosti, ki jih je vodil najprej proti delavstvu, ko je razbil delavsko fronto in tako ali še ogabnejše nastopil sedaj proti nacionalistom in da zakrije dejstvo, da bi z njegovo velikansko plačo lahko živelo najmanj 50 da lavskih družin in da zatre med de« lavstvom zaupanje v poznani T. P. D. tako nevarno Orjuno, je skušal ta človek s svojim adjutantom Staudeggeejem najpreje posamezne Orjunaše z raznimi namigavanji, opomini in šikanami preplašiti, od Orjune odtrgati in za politiko T. P. D. pridobiti. Ker sc to ni posrečilo, je vrgel brez najmanjšega drugega vzroka funkcijonarje Orjune »kot nesimpatične« na cesto. — Tega se z ozirom na sodbo javnosti srat muje. Ker ti Orjunaši sedaj niso v svojem mišljenju in ljubezni do domovine obupali, pridružil se je Pauer odnosno njegov adjutant mali grupi zaslepljenih delavcev (katerih se radi malega števila pač; nima bati) in jih pridobil brez# dvomno za kakšne koncesije, da združeno oblatijo Orjuno in ji tako onemogočijo zaupanje do nje med delavci, ki so po zadostnih bridkih izkušnjah sedaj prepričani o od* kritem in poštenem delovanju Or* jun e. 1 Gospodje pri T. P. D. verujejo, da bo Orjuna še največ delavstvu koristila, zato jo hočejo razbiti. Tej družbi pomagajo sedaj še grupe v>. delavskem domu, da se delo in uspeh Orjune otežkoči in onetnot goči. Te vrste delavci, ki nosijo ime »Svoboda«, imajo bojazen in no* čejo, da bi kdo pomagal danes de* lavstvu in sploh zatiranim ljudskim, slojem, zato se niso sramovali sto* piti na stran ravnatelja Pauer ja in Staudeggerja. Ta dva sta jim pri* Prosveta. INŽ. ROGLIČ STANISLAV: Zakoni. Vse življenje se vrši po zakonih. Razlaga vršitve ie mogoča po naravnem, državnem in cerkvenem zakonu. Ker na se ti tiiie zakoni vsai navidezno katerikrat bijejo in soravliajo človeka 7. ravnovesja ie dobro, če se skuša spravit" v sklad različne razlage o življenju. Predvsem je treba razrnotrivati o 00-četku in namenu različnih zakonov. 9 tem bi se dalo pač zelo mnogo l?isat!i. naimanie toliko, kolikor ie £.e s»loh nai^saneca na tem svetu, ei so na časopisne kolone razmeroma kratke, ie tudi naslednja razprava razmeroma kratka, ki naj da sliko o zakonskem ravnovesju človeka. Na podlagi naravnih zakonov ?c ie ustanovila rugoslovenska država. kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev. Na podlagi 'stih zakonov so se ustanavljale tudi vse druge staro-, srednje- jn novoveške države. Bistveni dei teh naravnjh zakonov ie volia naroda, kateri cerkveni zakon predpisuje milost božjo. Da Sp. vzdrži red in da se osi-gura obstanek in napredek t'stih ljudi, ki so kai doprinesli k ustanovitvi gori omenjene jugoslovenske države, so isti ljudje stvorih sprva temeljni državni zakon, ki se ime" nu.ie ustava. Po tei ustavi 'so si ustanovili še druge potrebne državne zakone, kot ie n. pr. zakon o zaščiti države. Po teli zakonih se v državi zida in podira, vse tako kot je za to narodno državo potrebno in koristno za niene državljane. Enako se .ie delalo v vseh že preminulih državnih tvorbah in enako se tudi dela v vseh današnjih. ki temelje po večini na narod-* ni samostojnosti. Načelno so si vsi državni zakoni enaki. Tako je enak rimski zakonik onemu carja Dušana in ta zopet vsem današnjim. V podrobnostih se razlikujejo, ker upoštevajo svoječasne prilike. Te prilike se pa izpreminiak) no naravnih zakonih in so danes nekoli-ko drugačne nego so bile pred ti" soc in še več leti. Teinu primerno se soreniinia tudi ccikveni zakon. in sicer potom cerkvenih zakonodajnih zborih, ki se vrše vsakih Par sto let. Cerkveni zakon po svoie razlaga ustanavljanje in podiranje državnih tvorb. Iz šolskih ur vero-nauka in tozadevnega razglabljanja se da nekako sklepat1, da ie Bog vsled tega Hudem govorico zmešal, da ip ustvaril narode, ki se med seboj ne razumejo do besedi. Baje ie imel med drugim tudii ta dobri, vzvišeni namen, da so liudie primorani med seboj se vsestransko kregati, kar povzroča razne boje, katerih namen nai bi bil izpopolnitev človeškega rodu do Njegove popolnosti. Kako sp liudie med seboj kregajo in bojujejo, ie več ali mani postranska stvar, glavno ie, da ie namen za dosego končnega cilja pravi. Ta cili ie neskončno izpopolnjevanje. Da ne zaidem preveč v teorijo tega razpravljanja, preidem takoj k našim tozadevnim bitnim prilikam. Srb;i, Hrvati in Slovenci imamo temeljne sklunne interese: vsled teli smo stvorilj našo skupno iugoslovensko otačbino. Svrha te otačbine je tudi ta. da Germani in tudii derivati mongolskega plemena ne pridejo do Sredozemskega morja in tudi ne no kratki suhi progi v Orient. Od Sredozemskega mor-in in od prevažanja robe v Orient naj živimo v prvi vrsti mi. vsai v toliko, v kolikor to določa naš del Balkanskega poluotoka. Korist je naravni zakon za Germane ravno tako kot za Slovane m za Mongole ravno tako kot ,za vsako drugo pleme. Vsak ima iste pravice do tega naravnega zakona, iz katerega sku.ie.io ustavotvornc im zakonodajne skupščine državno zakone. Po katerih nai ljudstvo živi v državi. Meddržavno življenje se pa urejuje na mednarodnih skupščinah iai to zgoli le na podlagi naravnih zakonov s snovanjem pogodb, katere se podpiše. Kdor se ne drži teli pogodb mora računati s tem. da se pa bo prisililo na podlagi naravnih zakonov, v skrajni sili z vsemi mogočim? tehničnimi sredstvi. ko so n. pr. topovi, puške, bombe itd., itd. Vsako tako kovanje državnih zakonov in mednarodnih pogodb na podlagi naravnih zakonov je pa cerkvenemu zakonu prav, ker ima vsako tako početje to dobro posledico, da se ljudstvo izpolnuje; ekstremni zastopniki cerkvenega zakona v, zgorajšnem smislu ne gledajo mnogo na to kakšna je ljudstvu govorica. Da moremo presoditi v kakšnem položaju se nahajamo tozadevno mi poldrugi milijon močni Slovenci v tekočem času, moramo vedeti kako je pri nas z ekstremnimi zastopniki teh raznih zakonov. Prosto cenjeno imamo Slovenci nekako štiri tisoč teologov, dvatisoč juristov in nekako 1000 zdravnikov, inženirjev in bližnjih ekstremnih zastopnikov naravnih zakonov. Iz teh številk sledi, da je med nami najbolje zastopan cerkveni zakon, potem državni in nazadnje šele naravni. Naravno je, da se dandanes vse naše življenje suče največ okoli cerkvenih zakonov. Tako je z nami v naši ožji domovini in taki smo v Beogradu, Rimu in povsod drugod, kjer se o nas stvarno misli, govori, piše in eventualno tudi z nami dela. Kako bo v bodočnosti z našimi prilikami zavisi največ od tega kako. se bodo množili ekstremni zastopniki navedenih zakonov. Želim pač, da bi vsestransko napredovali, da bomo vsekakor sposobni politično, gospodarsko in kulturno voditi svoj narod tako kot se Spodobi to z ozirom na njegov tre- Stran 2. »ORJUNAc Stev. 17. nesla sedaj, ko sta v stiski In sra> moti, iz 1. 1924. seznam onih, ki so hoteli ali želeli takrat škodovati In onemogočiti Orjuno v pomoč in zadovoljstvo tiste T. P. D., katera zatira in uničuje danes tisoče nat šega naroda. Pridite izdajalci lastnega tepta* nej,'a naroda svobodno z imeni teh vas vrednih nasprotnikov Orjune na dan. Tudi mi vam lahko postre* žemo ?. imeni, ki so bili izbrani od nasprotnikov iz naših vrst, zato, ker Orjunaši ljubimo svojo domot vino! Kaj je naša domovina danes vredna, ve predobro tujec, ki v njej sijajno za naše žulje živi. Občuti pa to z vašo krivdo tudi delavec Slovenec, ki mu tujec veli in kaže pot iz lastne domovine v tuji ne* znani svet. Orjunu ne igra nobene dvojne itloge. V listu »Orjuna« nisi čital niti besede vzpričo sedanjih volit tcv. Orjuna ni zagrešila 67.214 Din občinskih izdatkov ob 1. jun. 1924 za orožnike in vojake, nego tisti, ki so zagrešili r.apad na Orjuno in vse iz tega nastale posledice. S tem ljudstva ne boste več varali! Oriut naši iz občinskega fonda nismo prejeli še' niti pare. — Zakaj moU čite, kaj je prejel Delavski dom »Svoboda« skezi zadnja leta od ob* ! čine? Ker z lažmi operirate, je vaš uspeh negotov. Kdo igra dvojno vlogo drugi, kakor ravnatelj Paucr, Staudegger in peščica delavcev »kulturne Svot bode«, ki se je razgalila danes v tem težkem času za delavstvo. Evo vam, kako vara Orjuna ru« darja, kakor so v resnici delale to žc razne stranke in organizacije: Ob zadnjem delavskem štrajku v službenem rajonu hišnika Pur* kharta, kakor tudi pri oddelku hiš* nikov, kjer je vodil glavna dela Purkhart, ni bil nihče od dela odput ščen. — Le pri hišniku Schbnerju je bil odpuščen invalid Žefran, malo pa je manjkalo, da ni bila radi Schonerja odpuščena tudi delavka Kaliek. — Purkhart je svaril vedno delavce, naj pazijo, da kaj ne za< grešijo. Kako hočejo te lutke g. Pauerja Škodovati ugledu sedanjega precU sednika Orjune, navajamo, da je bil Purkhart po mnogih dokazih vsee skozi in že takrat, ko se o Orjuni še celo govorilo ni, odkrit in pošten uslužbenec s teni, da je nudil že v 1. 1921. težko ponesrečenim delav* oem popolnoma oslepelemu Kot šaku, Percu in Skaletu prvo znatno pomoč s skrbno hitro zbirko 5000 kron. Koncem 1. 1925. je darovala Orjuna Trbovlje od Barbara priret ditve slepemu Košaku, ki od T. P. D. ne dobi za svoje težko ponesret čenje niti pare, Din 100. Ravnatelj Pauer in Staudegger naj bi mislila ra j še na taka nesrečna človeška bitja, kakor pa intrigirala proti Or* juni. Zakaj Paucr ne da enkrat vsaj svoje polmesečne plače revežu Ko« šaku. Delavske skupine v Trbov* ljah (Del. Dom), zakaj sc rajši ne posvetite več veliki nalogi, da se prepreči ali omili redukcija? Kaj ste storili dobrega že za delavstvo in kaj za tiste, ki niso pri vas orga>-nizirani? Čemu škodujete na željo ravnatelja Pauerja in Staudegger ja poštenemu delavstvu Orjune? G. ravnatelj in Staudegger pa bi si bila lahko prihranila svojo novo neznačajnost in blamažo. Ttboveljt ska Orjuna ima čiste roke in zato je njeno delo tudi pošteno in uspešno. — 5 slabimi nasveti g. Staudegger ja bo doživel rudnik Trbovlje še več blamaž in razkritij. Za kulturno društvo ali katerikoli osebo ni dostojno, da ne pove človeku v obraz om> kar šušlja za njegovim hrbtom! To tlaie slabo spričevalo voditeljem. — Naši nasprotniki so po 1. jun. 1924 v vzgled drugim prvačili s tem, da so četudi vedoč, da so oni izvrši!! napad na Gr-juno in zakrivili s tem vse. kar ie rodilo to njihovo zločinsko delo, bojkotirali še vse napredne obrti lil trgovine, mučili nečloveška delavce Orjunaše Mrai-a Šorbta in druge. Nenadomestljivi inž. Schneider je opisoval Mraz-a lenuhom, ki mnogo od dela izostaja, kar pa se ie izkazalo za neresnično. — Radi terorja je moralo iti več delavcev in obrtnikov iz Trbovelj s trebuhom za kruhom. TPD pa je dokazala, da podpira za ceno škode naše države tudi komuniste. kadar so ii ti mani ooasni. kakor Oriuna. Fašistovski sindikati v Primorju. (Primorska pisma V.) Odkrita beseda o teh fašistovskih sindikatih v Primorju. stovskih sindikatov. — Prodane duše. Cilii faši- •Zelo značilno ie za gotove ljudi. kako zagovarjajo fašistovske sindikate v Primoriu. v katerih so včlanjene izdajice našega rodu. Za človeka, ki ie le nekoliko informiran in ki ni popoln politični analfabet, ie vsako tozadevno pojasnilo nepotrebno. Spregovorim Da naj nar besed onim. ki vede in hote trdilo. da so fašistovsk; sindikati enaki n. pr. našemu trgovskemu gremliu! Da so to torei samo stanovske organizacije. Fa§io v Sežani ie zadosten dokaz, da ie to — neresnica. Sedai imaio Sežanci tudi žensko faustovsko organizacijo, o kateri bodo zooet morda trdili ti zaeovorniki izdajalcev, da ie enaka Kolu JucoslovenSkih sester. Nai bo enkrat vsem tem novedano. da so vse iašSstovske organizacije med našim živliem strogo oolitlčnega značaia in zasledujejo vse Isti cilj — raznarodovanje naših bratov in njihove dece! Tj liutiie so nevredni sinovi svo-lega naroda in svoiih poštenih slovenskih mater! Isto velja tudi za vse one. kateri zaeovariaio no blagu in časti hlepeče notunce! Ako le ostal navaden kraški baitar. navaden kmečki in tovarniški delavec zvest svoiemu rodu tn Sezlku. toliko lažie bi ostali oni. ki imaio kanital »r bankah, doma tra ler^a cosestva. trgovine in gostilne! Izgovor teh Hudi. češ. da so niihove konces.lje } v nevarnosti, ako niso fašist;, ie ničev in ne drž?. Kai na uradnih, učitelj. delavec, ki rtskira celo svoio i eksistenco?! In vendar so ti trd- j neiši in odDorneiši napram italijanskemu navalu, kakor na »magnat-ie«. Oni učitelji, ki so se tako daleč spozabili. da iim ni dovoli, ako so se sami prodali za mesta didaktič- notni noložai. njegovo korist in izpopolnitev. Račun moramo vedno voditi o tem kako in kaj delajo naši narodni in državni sosedi Ker smo politično in kulturno tudi v razmerju z našimi severnimi in zapadnimi sosedi precej močni in ker smo v istem primerjanju gospodarsko izdatno manj močni, moramo predvsem skrbeti za tem da dobi naš narod večje število ekstremnih zastopnikov naravnih zakonov. Zelo je potrebno, da ukrepamo tako, da sc tudi na tehničnem polju-vsestransko ojačimo. Šele tedaj, ko bomo imeli na tem polju veliko število najrazličnejše izobraženih delavcev, bomo prišli v oni položaj, ko bomo lahko rekli da smo od tujerodcev^ docela neodvisni. Sunkovite, za naš narod porazne gospodarske krize se bodo na minimum omejile. Rudarstvo, težja in lažja industrija, prometna sredstva, zastopstva inozemskih tvrdk in podjetji itd., vse to mora biti v naših narodnih rokah, ki morajo biti vešče obračati državne zakone tako kot to zahtevajo neizpremetilJivi naravni zakoni in to vedno v korist našega naroda. V to svrho je pač potrebno, da vsak že aktivni duševni dclavec po- leg svojih uradnih dolžnosti še kaj zraven naredi. Zelo na mestu je, če se posluži pisma in‘ predvsem tiska, da doprinese s svojimi Izvajanji nekaj k vseobčemu javnemu znanju. Tiskane knjige, brošure, večje in manjše razprave, ki temelje na naravnih zakonih so nam zelo potrebne. Tozadevno so Nemci, Madjari, Italijani in še marsikdodrugi veliko na boljšem kot mi in vsled tega so tudi veliko močnejši. Potrebne so nam knjige, tiskane v našem jeziku; manjka nam najrazličnejših razprav o premogu, olju, bakru, železu, kamnih, puškah, bombah Itd. itd. Vsled tega naj vsak izobraženec kaj napiše in nič se naj ne pusti motiti, če tuje-rodci, ki sede še na naših vodilnih mestih avtoritativno izjavljajo: »nur nicht zuviel schrelben, es ist ia scha-de um das Papier und um dle Miihe.« Do takega udejstvovanja nas sili naravni zakon, dejstvo samo stoji pa pod zaščito državnega zakona. Ekstremnim zastopnikom cerkvenega zakona, kateri zagovarjajo izpopolnitev človeka, je pa gotovo prav in blagohotno vpoštevajo, če se ravnamo po narodnem izreku: »pomagaj sl sam in Bog ti pomore.« nih ravnateliev. ampak .silno k izdajstvu tudi svoie bivše kolege, so oa že tudi sedaj gotovo nreoričani, da bodo Dreieli plačilo za svoie delo. Marsikateri bo bridko objokoval svoio usodo v malaričnth krajih j južne Italije! Kdor pozna le malo i zgodovino Italijanske države in njenih politikov, ta dobro ve. koliko k* verjeti potomcem Machiave-lia! Žalostno Je le to, da tega po vseh coriunih izkušnjah še vedno ne maraio vedeti nekateri našinci. Glasovi od Riječfne! Ko ie Drišel na vlado demagog, v državi nemogočih stvari, on; demagog. ki ie še včerai grozil z raz” bitjem, z naklragoceneišo krvjo naših naibolfih, osvobojene domovine osumili ie svet in za trenutek ie zastalo vsako nacionalno delo v onem delu naše domovine, katerega sli je brbljavi prevarant naroda Izbral za svoi monopol. Močne, s trdim korakom naprej stonaioče vrste iugoslovenskih nacionalistov so se za moment ustavile. pomračilo se ie čelo. stisnile so r3ts11 demngo-ški značaj radičeve grupe. Upali na smo. da zavrže le ta svoi plemenski šovinizem in prevede v konstruktivno delo čim oreime polno odgovornost za delo ori konsolidaciji države. Pokazalo se ie takoj, da je bilo brezplodno tudi lo upanje. Radičevci so sicer izbacili iz svojega oficielnega naslova besedo »republikanska«. Na bariakih so io previdno zakrili, značaja na iw»o iizpremenili niti za las. Volk i« menjal dlako — ostal oa ie volk. .bvoj stari Drojrram so sirili dahe pod zaščito vlade, ubijali vsak i neslovenski poiav. netili dal'e plemensko razpal.ienost. s pomočjo katere kuieio svoi oartiiski kaoital. Ti motivi so tudi vzdržali konglomerat na površju. Iz istega razloga 550 klonili pred marsikaterim valnim diktatom s strani x . * Jasno je. da ta pretesni oblem č.ka Baje ni povsem ugajal g. odjiici in bilo ie pričakovati, da ea slednji z,rahli« Cim se pokaže prva prilika. Ta se ie pokazala v vrenju v radikalnem niskerčku. iz katerega se ie nričela razlivati smrdhiva tekočina. ki ie grozila zadušiti marsikaterega starega politika. Obtožba g. Stojadinovica ie 0-zila spraviti vzorno »iigovsko« vzgojenega sinka sivolasega krmarja v zapor. Obsodba tega bi bila obenem obsodba radikalne nor-ttie. ki je nudila vrvno zaslon s-:e za njegove mahinacije. ZadcVa U1 morala pred parlament. a skupščina se ie odgodlla. da .se prepreči polom. Tedaj je nastopil z. Stipica na nlan »za pravico« in zahteval sklicanje skupščine in ker ni tega dosegel. izzval krizo. Izhod iz nje ie še nezotov. Kdoi pa nožna z. Stipico. kako mu priia mehki stolček in kako za ie nuino potreben, dvomi o iskrenosti njegovih korakov. Na druži strani z. Pašič ni mož. ki bi imel navado hoditi v Canoso, tembolj ker je kr.za potisnila v ozadje korupcijsko afero niezoveza deteta in se bavi samo z reševanjem krize in ker ie prisilil stranko k solidarnosti. Zboz teza nas ne bo prav nič presenetil nov sporazum, novo objemanje ih poljubovanin z. Silnice in katerega Kanonikov čike Baje. Jugoslavija ie zopet za eno krizo bogatejša. Ni nas presenetila, kot nas ne bo bodoča vlada. Kajti vladino drevo raste na tleh parlamentarizma in ta boleha na partijski paralizi, ki je ne ozdravi nihče več. Želimo preosnovo in ozdravljenje naših strank, a ne verujemo vanje. U ver jeni smo neomajno, da so pač vsa druga sredstva soasonosna. kakor tih uporabljajo naši sedanji osrečcvalci domovine in da bo s konstituiranjem nove bodoče vlade vržena v njeno zibel že tudi kal nove še huiše in težje krize, s katero se bo ves ta proces ponavljal vse dotlej, dokler ne bo vstal iz naroda nravi kirurz. ki bo enkrat za vselei izrezal in do kosti izžgal rano. na kateri bohiie tako težko sedaj naša Juzoslavija. K- P- V« \ Mm p©kref. Razvitie prapora Oriune Sv. Peter-Vodmat v Ljubljani se vrši dne 28. junija 1926. na Vidovdan, na kar opozarjamo že danes vse or-ganizacije in naše člane. Naj za ne bo ta dan Orjunaša, ki bi lte pohitel v Ljubljano, da ramo ob rami z našo vrlo Orjuno Sv. Peter-Vodmat manifestira za končno zmazo Ju-zoslovenstva! Natančnejša pojasnila slede še v našem glasilu in posebnih okrožnicah! Oriuna Sv. Peter - Vodmat v Ljubljani poživlja vse one člane in članice, ki še niso poravnali svoio članarino, da to v teku osmih dni poravnajo od 6.—8. ure .zvečer in to vsak dan v društvenem lokalu. Bratje in sestre zavedajte se svoje dolžnosti kot pravi, zvesti Orjunaši. Mestna organizacija Oriimc v Mariboru priredi v soboto, dne 17. aprila t. 1. ob 20. uri v vseh prostorih »Narodnega doma« dobrodelni večer v prid brezposelnim Or-junašem-rudar.iem in njihovim rodbinam v Trbovljah. Dolžnost vsakeza zavednega Orjunaša in Jugoslovena ie. da to prireditev poseti in s tem pripomore. da bede izkupiček čim večji, da v čim večji meri pomagamo žrtvam tuie kapitalistične družbe. V Ljubnem se ie vršil na Veliki ponedeljek sestanek nove četniške sekcije Ljubno. Sestanka so se udeležili razen eneza vsi četniki« Razpravljalo se ie o novem pravilniku četniške sekcije, o čemur ie predaval liubensfcim četnikom br. četni komandir Šemerl. Vodnika sc še ni imenovalo, kar pa se bo zgodilo v kratkem. Za družino brata Mekinca ie darovala Orjuna Domžale 60 Din, Hvala! Mestna Oriuna v Šiški priredi v soboto, dne 10. aprila t. 1. ob 20. uri družaben večer v prostorih hotela »Bellevue«. na katero prireditev vabi vse članstvo lastne in bratskih okoliških Oriuna, kakor tudi vse naše cenjene somišljenike« Na sporedu so pevske, zabavne točke in ples. Pri pri reditvi svira lasteu orkester. K obilni udeležbi vabi odborf Rakek. Ob priliki preselitve br. De Gleria, so zaslužili naši četniki 120 Din, katere \e. br. De Gleria da" roval za akdijski fond Orjune Ra" kek. za kar mu ta izreka naileošo zahvalo. Stična. Ustanovni sestanek Orjune Stična se vrši na Belo nedeljo, dne 11. aprila v gostilni Repaušeka ob 15. uri. Nacionalisti in vsi prijatelji našega pokreta vabljeni. Orjuna Suša k je imela dne 28. marca t. 1. svoj 5. redni občni zbor ob leoi udeležbi članstva in delegatov bližnjih organizacij. Po izčrpnem poročiti brata predsednika in ostalih funkcionarjev, katerim je zbrano članstvo z zanimanjem sledilo. so se vršile volitve novega odbora, v katerega so bili izvoljeni bratie: predsednik Zaklan Aleksa; podpredsednik Benedetti Klo-nimir; tajnik Mateljan Tadej; blagajnik Martinovič Vlado: odborniki: Smokvina Serafin. Pastorčič Kvirin, Milankovič Milan, čok Stanko in llaš Juste; v nadzorni odbor bratje: Frančič M.. Marčeta Špiro. Mateljan Tošo. Po izvršeni volitvi se ie razpravljalo o raznih aktualnih vprašanjih in bodočem delovanju organizacije, katera se z ozirom na bližino Reke nahaja na izredno važni točki, nakar ie brat predsednik zaključil leno uspeli občni zbor, Na sestanku Ženske sekcije Mariborska Oriune dne 29. marca sc .ie izvolil novi odbbr s predsednico dr. Mi levo Zakrajšek: podpredsednico Pino Perhavec; tainico Miro Seifried. blagajničarko Štefko Ka-menšek ter odbornicami sestro Ivo Reja in Betko Zorko. »Pobeda«. centralno glasilo Oriune ie izdala ob priliki Velikonočnih praznikov posebno prilogo z antologijo emigrantske literature’ Antologija ie nrav zanimiva in so v njej zbrana dela prav zanimiva. Vsebuje med drugim dela MUutina Bajiča. Ante Korača. B. Nušiča. Vladfeufra Pethoviča. Milosava Jeliča. Vladana Pethoviča. Milutina Bajiča, Augustaia Ujeviča. D. .F Filipoviča. Božidara Puniča. Ivo C ton. Tako se bo moralo delati kakih 2.0 let. dokler ne izumrejo omenjeni motorji, če bi se elektrarno povečalo kot je bilo večkrat govorjeno, s parnimi kotli in turbinami, bi se mesto tega inozemskega olja lahko rabilo domač premog v iznosu le.tnih 10.000 ton. Iz navedenega se vidi. da se naš denar po nepotrebnem izvaža v inozemstvo, med tem ko se naše rudarje reducira. V navedenem slučaju pride v poštev kakih 50 rudarjev in delavcev, ki se 20 let ne bodo mogli udeistviti. Kie so naši narodni gospodarji in kai de" lajo? T. P. D. vrši še vedno svoia vnebovpijoča dela z redukcijami« S 1. marcem ie odpustila na Sepa" raciji okrog 30 delavcev. Med njimi ie bilo dve tretjini žensk, ki so zaposlene uri obratu. Vedeli smo sicer že nrei, da pride vrsta še na ženske, ker se nam ie od vaznih strani namigavalo. Da se bo pa reduciralo tako nesramno, si Pa noben pošten človek ni mogel misliti. Ženske, ki so odpuščene, imaio večinoma samo očeta ali na samo mater, katere morajo preživljati. So oa tudi take, ki imaio še poleg staršev še otroke. Kako se bodo ti ljudie sedaj živeli, ko ni nikjer nobenega zaslužka. Seveda gospodje okrog T. F. D. ne mislijo nič na to. Samo da se oni ciobro zabavajo in popivajo cele noči ter se vozijo v Abazio in v Beograd na račun izmozganega trpina rudaria. Gotovo pa bodo še oni občutili svoia nesramna dela. ki jih z nami poče- li iajo. Rudar. Vsem, ki se jih tiče. Pred kratkim sem čital v »Orjuni« o škandalu, ki sta ga povzročila dva mlada gospoda v Unionu, govoreč med seboj v blaženi italijanščini. Nc samo jaz, ampak mislim da se vsi tisti, ki imajo šc vsaj nekaj čuta do materinega jezika, gotovo strinjajo z dopisnikom, ki je to početje obsodil. Toda kakor vse kaže, še ni dovoli. V nedeljo 21. t. m. okrog 11. ure in pol, torej v času najživahnejše promenade sem stal pred kavarno Slon, ko prikorakata po Prešernovi ulici dve dami, glasno govoreč med seboj — italijansko. Zlasti se je postavljala z znanjem »sladkega jezika« neka dobro znana strokovna učiteljica v Ljubljani. Vsi okoli stoječi so se začudeni ozirali za damama, ki sta gotovo mislili s svojim glasnim govorjenjem vzbuditi pozornost predstavnika »Grande ltalie«. Obe prizadeti dami naj vzameta na znanje, da se jim drugič produkcija ne bo tako posrečila. Zlasti bi bilo želetf od učiteljice, ki je plačana od naše države, da se na promenadi drugače vede. Ako ni morda njena tovarišica znala drugega jezika (kar pa ne verjamem), naj bi govorila vsaj samo njej, ne pa tako glasno! Izgovori, češ, da se Slovenci. Srbi, Hrvati, pa tudi Čehi in Rusi med seboj ne moremo razumeti, ako govorimo v Svojem jeziku je aboten. Vsi Slovani se med seboj z malim trudom dobro razumemo, zlasti pa Slovenci« Kopirni stroji. THE REX C0., Ljobljan?. ' I j •« C •> * • J*«-.'•*• - 'J .. t- .1 :»lv a Veliki zbor Orione v Novem Sadu. Učimo se od Nemcev! Spor Nemcev z Italijani ie poznan dovolj. Nemci so zbog njega proglasili nad Nemčijo tudi neofictelni bojkot, ki so ga pričeli izvajati 7. vso njim dano miiiuciozno sistematiko: V ta namen uporabljajo vsa sredstva, tako tudi radio. Cesto ie čuti sedaj do koncu nemških radijskih progra" mov poleg »Deutsches Vaterland« tudi klic: »Nemci — nihče v Italijo!« Pretekle tedne ie potoval Nemec s parnikom »Satena« h Suša-ka v Dubrovnik. Po kosilu mu te ponudil natakar oranžo. Nemec pa fo ie zavrnil; ker ie bila italijanski produkt. In pri nas!- Sestsiotisoč naših bratov Ječi ood laškim farmam. M! oa mihov? zatiralce še podpiramo In jim brez odpora omogočamo, da se celo smseiiaieio iz dobičkarskih motivov med nami. V času. ko naši najboljši stradalo ovsenega kruha in Se strelialo zbov brezposelnosti, na se ti laški pritepenci kooliete v šampanjcu in norčujete i/ naše nomžue blagodušncsti. Čudno razmeije. Zapazili smo že zdavnaj, da igraio napram nam nekateri gospodje zastopniki U. rudarske skupine v Trbovljah zelo čudno vlogo. Najsi se dobro zavedajo. da smo 7. našim delom silno podprli delavsko fronto, vendar rujeio od strani proti Oriuni in i‘ skušalo škodovati, kjerkoli le morejo. Omenimo naj samo le njihovo pot k Velikemu županu radi postavitve plošče trboveljskim junakom, ko so protestirali proti tei povsem razumljivi nameri Orjune na Kaj- »O R J U N A« Stov. 17, Jt ujmodeniejic uejeu ter iiniije vu tlskiraiiki ieli M Mj.rlpr*-(tejicfi do aijmederntJJej*. - Tiska ioiske, mladinske, leposlovce la iMBitreae kajin. Ilaitriraae knjige v eao- iH jettanaen tlaka — Broiare t auHk In tadl a»j?ečjtt atkladak. čuepfse, rerlje, mlad. Hite. Urh opre« ilnirir. katalogov, (Mikov io refclam. IMif. Lastna lnornica MM zvezkov. Šolski zvezki za osnovne in srednje šole Risapke, dnevniki in beležnin«. OKorčcueiši način. Orione to njihovo rovaTienie proti niei Drav nič ne vznemiria in ooide v bodoče mirno Dreko njihovih slabo urikri-«ih namenov. Drugače bo z njimi pričela postopati čim bodo še nadaltevall s svoio taktiko nacram T. P. D. in ravnatelji inž. Paueriu. Kakor iim e prizanašala navzlc vsem niihovim •.apadom. tako na bo neusmlteno udarita no tiUh v tem slučaiu. Trboveljska in nleni predsiavn ki skle-raio sicer radi kompromise. nri tem im nikoli ne oozabliajk). da so vršili o ue.iriietiio Um opravilo z tl^vci. Vi iiii navzlic temu skušalo kar nai-H udariti. ZRNA. Ce-arsko-kralievi profesorii. V Juararicvi ulici v mestni hiši. kjer :c nastanien mestni eradbeni urad. visi v pritličju na inostovžu inf. tabela z imeni strank in uradov. Na fei tabeH imata dva profesorja še scdai svoti vizitki, ki se zlasita: K .. o K r. c. kr. Rimn. profesor ter druea A i T .... r. c. kr. profesor. Menda bi žp bil čas nadomestiti vizitki brez c. kr. RESTAVRACIJA LJUBLJANSKI DVOR \ Uradni iezik mestne občine Be