PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo Cena 40 lir Leto XXI. Št. 251 (6229) TRST, petek 22. oktobra 1965 OSTER SPOR S PREDSTA VNIKOM VLADE Socialisti zahtevali «pravične najemnine na seji posebne komisije poslanske zbornice Demokristjanski in komunistični poslanec sta očitala vladi glede najemnin vmešavanje v delo parlamenta - Kongres PSIUP od 16. do 19. decembra RIM, 21. — Na sestanku posebne parlamentarne komisije o stanovanjskih najemninah je prišlo do ostro ločenih mnenj in tudi do odkrite polemike nekaterih poslancev KPI, PSI in KD s stališči in ravnanjem vlade. Komisija se je sestala ob 17.30 pod predsedstvom posl. Breganzeja, ki je poročal o dosedanjem delu in poudaril, da so glede nekaterih vprašanj že dosegli sporazum, nato pa je ugotovil vzročno povezanost med najemninami in socialnimi ter gospodarskimi vprašanji. Podtajnik za javna dela De Cocci je nato poročal o delu vlade, ki je izdelala poglobljeno proučitev celotnega vprašanja, ter je nato povezal stanovanjske najemnine s krizo gradbene industrije, češ da bodo različne rešitve lahko imele hude posledice na gradbeništvo. Navedel je vrsto statističnih podatkov o stanju stanovanjskega fonda ter orisal različne možnosti rešitve. Po teh izjavah je socialistični predstavnik Cucchi dejal, da temelji celotno poročilo podtajnika na napačnih osnovah, ker povezuje najemnine s krizo gradbeništva. Treba je celotno vprašanje rešiti globalno in pri tem uvesti glede najemnin načelo «pravične najemnine«. Posl. De Pasquale (KPI) je ugotovil, da zadnja seja na predsedstvu vlade, ki so se Je udeležile tudi osebe, ki nimajo ničesar o-praviti z vlado, predstavlja neupravičeno vmešavanje v delo posebne parlamentarne komisije. Z nič manjšo ostrino je izrekel podobno stališče demokristjanski poslanec Vittorio Colombo, češ da se je vlada nekorektno obnašala do parlamenta in da mora komisija delo nadaljevati, pri čemer mora upoštevati načelo, da se uveljavijo «pravične najemnine«. Kritike so izrekli tudi drugi poslanci, tako da je bil podtajnik prisiljen na opravičevanja, češ da je vlada delala v okviru zakonov in da ni v svojem poročilu zavzel nobenega stališča, temveč samo obrazložil razne možnosti. S tem prvim «spopadom» v posebni komisiji poslanske zbornice se je očitno pričelo razdobje vročih polemik o stanovanjskih najemninah. Pred nekaj tedni je parlament izglasoval zakon, s katerim so «zamrznili» sedanje stanje do konca leta, ko bi bilo treba dokončno rešiti vprašanje blokiranih stanovanjskih najemnin. To vprašanje pa že dalj časa preučuje posebna komisija poslanske zbornice, ki ima pred seboj deset zakonskih predlogov, ki so jih vložile razne skupine. Komunisti predlagajo, naj bi najemnine na splošno povezali z dohodki, ki jih prinaša stanovanje po katastru in torej na osnovi davčnih prijav. Na drugi strani so liberalci mnenja, da je treba najemnine v celoti deblokirati, čeprav v krajšem prehodnem razdobju. Socialisti in del demokristjanov se zavzemajo za (•pravične najemnine«, ki naj bi dosegle 5 odst. vrednosti nepremičnine za zasebna stanovanja in 10 odst. za poslovne prostore. Uradni demokristjanski predlog pa ponovno govori o liberalizaciji, ki pa bi bila izvedena postopno in z raznimi omejitvami. Na današnji seji poslanske komisije, kot že prej na sestanku na Predsedstvu vlade, so prišla do izraza bistvena nasprotja v okviru vladne večine in to predvsem med socialisti in socialdemokrati, ki so za npravično najemnino« in demokristjani, ki so za postopno liberalizacijo najemnin. Celotno vprašanje pa je že zlasti zapleteno zaradi resnih posledic socialnega in gospodarskega značaja. V celoti gre za skoro šest milijonov družin, in to v veliki večini revnih družin, za upokojence ter družine, ki imajo nizke stalne dohodke in katere bi zvišanje najemnin hudo prizadelo. Poleg tega bi po nekaterih računih deblokira-nje najemnin pomenilo za najemnike nov izdatek v skupnem znesku 25 milijard lir, kar bi privedlo do dviga življenjskih stroškov in Preko mehanizma premične lestvice zvišanje draginjske doklade za okoli 100 milijard lir, kar vse bi imelo ponovne resne posledice gospodarskega značaja. Končno pa je zelo malo časa za razprave, ki bodo vroče in zato tudi nujno dolgotrajne. Parlament bo šel od 1. do 15. novembra na počitnice, nato mora odobriti proračun, zaradi česar se čujejo glaso-vi, da bi sedanje «zamrznjenje» stanja podaljšali še za nekaj mesecev prihodnjega leta. Pod predsedstvom Mora se je se. stal ožji odbor pristojnih ministrov, ki je izdelal italijansko stališče za bližnje zasedanje ministrov evropske skupnosti Odbor ni določil sestava italijanske delegacije in je za to pooblastil Mora. Danes se je sestal vsedržavni svet PSIUP, ki Je proučil teze za kongres stranke, ki bo od 16. do 19. decembra v Rimu. Teze sestoje iz desetih poglavij z naslovi: kapitalistična reorganizacija, država in načrtovanje, politika levega centra in sile, ki se bore proti njej, nasprotja kapitalizma, mednarodna vprašanja in proučitev imperializma .programski cilji, socialisti in katoličani v bitki proti levemu centru, problemi italijanskega in mednarodnega delavskega gibanja. Sestala sta se vsedržavna sveta elektriških sindikatov CISL in CGUL, da proučita položaj in načrt sindikalne akcije za pozitivno re šitev sindikalnega spora. Zaključile so se volitve v notranje komisije v podjetju FIAT sledečimi izidi (v oklepaju podatki za prejšnje volitve leta 1964); PIOM glasov 17.517 (18.875), 21,6 odst. (22,1), mest 32 (34); CISL 12.526 (13,405), 15,4 odst. (IB,7), mest 33 (33); SIDA 25.619 (27.546), 31,6 odst. (32.2) , mest 67 ( 70); UIL 23,408 (23 687), 28,8 Odst. (27,8), mest. 67 (65); CISNAL 2 693 (1.892), 2,6 odst. (2.2) , mest 3 (—). Predsednik republike Saragat se, je udeležil danes slovesne izročitve odlikovanj «vitezom dela«, ki so bili imenovani 2. junija na dan republike. Med 25 novimi vitezi dela je tudi predsednik papirnice ob Timavu odv. Pietro Ferraro. Stcwart o Rodeziji in atomih LONDON, 21. — Britanski zunanji minister Stevvart, ki se Je vrnil danes v London z devetnajstdnev-nega potovanja po ZDA, Koreji in Japonski, Je izjavil, da velika večina svetovne Javnosti nasprotuje, da bi v Južni Rodeziji vladala vla- da bele manjšine, in vsi so mnenja, da bi to bila nesreča. Glede jedrskega orožja je minister dejal, da je zaželena pogodba proti širjenju atomskega orožja, kakor so tudi zaželeni učinkoviti sporazumi v okviru NATO. London ostaja še vedno pri svoji formuli atlantske jedrske sile, ki pa se zdi, da ni lahko izvedljiva. Zato morajo člani NATO sedaj zadevo proučiti, in to proučevanje je Stewart začel v Washingtonu z ameriškim državnim tajnikom Deanom Ruskom. Na vprašanje, ali je možnost, da se britanska vlada premisli glede atomske sile NATO, je Stevvart odgovoril, da je britanska vlada še vedno najbolj navezana na to formulo, in je dodal, da je sprejemljiv tudi predlog ameriškega tajnika za obrambo McNamare o ustanovitvi odbora za soudeležbo pri jedrski sili v primeru neuspeha načrta o atomski sili NATO, seveda z nekaterimi pogoji. Stevvart je nato dejal, da postaja zadeva vedno nujnejša, ker postaja število držav z atomskim orožjem vedno večje. Japonska vlada je med raz- V INDONEZIJI NI ŠE NORMALNOSTI Vojska nadaljuje akcijo proti komunistični stranki Na konferenci proli tujim oporiščem so sprejeli tudi resolucijo proti Indiji DŽAKARTA, 21. — Danes je tudi vojaški guverner v Zogža-karti na srednji Javi (prepovedal dejavnost indonezijske komunistične stranke in ukazal zaplembo vseh sedežev komunističnih organizacij in dokumentov. Tudi na severnem Borneu je vojaški poveljnik prepovedal politično dejavnost komunistom in odredil, da se morajo njihovi predstavniki periodično prijaviti vojaškim oblastem. Dejavnost komunistične stranke je sedaj začasno prepovedana na področju Džakarte, na južnem Celebesu ter na številnih področjih srednje in vzhodne Jave. Drugod, zlasti pa na Sumatri, so določili drastične omejitve za dejavnost komunistične stranke in njenih organizacij. Vojska je začela tudi čistko komunističnih elementov iz vojske in sindikatov, v šolah in v nekaterih ministrstvih. Notranji minister general Sumamo je dal navodila guvernerjem vseh pokrajin, naj suspendirajo vse funkcionarje, ki so o-sumljeni, da so bili zapleteni v upor. V Džakarti so desničarski sindikati organizirali danes demonstracije, na katerih so zahtevali popolno prepoved komunistične stranke in obsodbo njenega predsednika Aidita. Muslimanska mla. dinska organizacija pa je sprejela resolucijo, s katero zahteva od vlade, naj odločno nastopi proti kitajskemu vmešavanju v indonezijske notranje zadeve. Na konferenci proti tujim vojaškim oporiščem so sprejeli več resolucij, s katerimi med drugim zahtevajo od ZDA, naj umaknejo svoje čete iz Vietnama in naj u-stavijo bombardiranje Severnega Vietnama. Dalje ugotavljajo resolucije, da spadajo angleška oporišča v Maleziji v ameriški okvir vladanja nad svetom ter pomenijo grožnjo za jugovzhodno Azijo in Indonezijo še posebej. Resolucije obtožujejo Indijo, da je napadla Pakistan. Predsednik Sukamo je danes znova pozval indonezijsko ljudstvo, naj se vzdrži slehernega maščevalnega dejanja in naj rešuje posledice državnega udara v duhu enotnosti. Sukamo ukazuje konec rasnih incidentov, plenitev in požiganja privatne lastnine. Na koncu poziva prebivalstvo, naj nadaljuje borbo proti kolonializmu in naj brani indonezijsko revolucijo. Povišek znaša 5,8 odstotka, ki je nižji od odstotka zvišanja celotnega državnega proračuna, ki znaša 7 odstotkov. Delež vojaških izdatkov v javnih izdatkih, ki je leta 1958 presegal 28,2 odstotka, bo prihodnje leto znašal 21,9 odstotka. NEW YORK, 21. — Pakistanski predstavnik v OZN je poslal predsedniku Varnostnega sveta pismo, v katerem trdi, da se Indija pripravlja na veliko ofenzivo proti pakistanskim položajem v Ražastanu. Pismo pravi, da bi v primeru tega napada sporazum o ustavitvi sovražnosti izgubil svojo veljavnost. govori z njim pokazala veliko zanimanje za to zadevo in obravnavali so predvsem jamstva za države, ki nimajo atomskega orožja. Na razna vprašanja glede sprejema Kitajske v OZN je Stevvart izjavil, da je potrebno predvsem doseči ugodno izglasovanje za sprejem v OZN in nato preceniti učinke v okviru te organizacije. Vsekakor pa je stanje sedaj zelo negotovo. Nobelove nagrade za kemijo in fiziko STOCKHOLM, 21. - Danes so dodelili Nobelove nagrade za kemijo in fiziko za leto 1905 Nagrado za kemijo je dobil ameriški profesor Robert Burns Wood-Ward s harvardske univerze za svoje prispevanje k razvoju organske sinteze. Uradno sporočilo pravi, da je profesor Woordward v zadnjih dvajsetih letih uresničil Vrsto težavnih Sintez nn dobil zapletene organske spojine. Prof. Rudberg, ki je danes sporočil sklep švedske akademije znanosti, je izjavil, da je bi prof. Woodward izbran med 60 kandidati in da izbira ni bila soglasna. Nagrajenci za fiziko pa so trije, jn sicer japonski profesor Siničiro Tomonaga iz Tokia ter ameriška profesorica Julian Schwins 12. uri uradno izročena šolskim oblastem nova zgradba na Vrdel-ski cesti štev. 13, v kateri imajo svoje prostore slovenski klasični in znanstveni licej ter trgovska akademija. Ceremonije se bodo udeležile najvišje mestne ni deželne oblasti. Stavba je torej končno dograjena in to z veseljem jemljemo na znanje, saj se je gradnja vlekla precej na dolgo zaradi raznih za-pletljajev ovir in težav, tako da je v lanskem šolskem letu prišlo celo do protestne stavke dijakov. Klasični in znanstveni licej sta se preselila v nove prostore, čeprav stavba ni bila še dograjena, že proti koncu lanskega šolskega leta, trgovska akademija pa ob začetku letošnjega šolskega leta, vendar Je pouk prve dni trpel zaradi del. Zdaj se bliža zima in bi bilo zelo nerodno, če stavba ne bila dokončana pred mrazom. O novih šolskih prostorih bomo še pisali ob otvoritvi, vendar moramo tudi ob tej priliki ponovno opozoriti občinsko upravo na neki preti dijakom zaradi cesti, ki je zelo prometna, in ob Vrdelski cesti, po kateri je tudi velik promet, zlasti v spodnjem delu. Nevarnost Je še večja, ker sta obe cesti brez pločnikov in prometnih znakov. Zaradi tega je nujno potrebno, da se na cesti zaznamuje zebrasti prehod za pešce, da se ob cesti zgradi pločnik in da se postavi prometni znak o omejitvi brzine zaradi bližine šole. Sunek burje ga je vrgel z vespe Močni sunki burje, ki že nekaj dni piha za vsakim vogalom mestnih ulic, so bili včeraj krivi prometne nesreče, katere žrtev je postal 38-letni električar Mario Grandus iz Ul. Dell’Acqua 8. Grandus se je na vespi TS 31930 peljal navzgor po Ul. P.P. Vergerio. Ko je privozil na križišče Ul. Settefontane, ga Je zajel močan sunek burje in vrgel z vespe. Pri nesreči se je Grandus ranil po levi strani obraza, levem sencu in izgubil spomin. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bol. nišnico, kjer se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti 10 dni. zadoval od 558.840 na 539.284 ton; padec je bil še večji v odvozu, ki se je znižal od 866.915 na 659.730 ton. Posledica vsega tega je bila, da se je celokupni promet v obeh smereh znižal od 1,425.755 ton v prvih devetih mesecih lanskega na 1,199.014 ton v ustreznem razdobju letos. Končno naj omenimo še podrobnejše podatke o gibanju prometa po cesti: dovoz je napredoval od 138.899 na 154.022 ton, nasprotno pa je odvoz s tovornjaki nazadoval od 1,062.923 na 1,125.161 ton. Posledica tega gibanja je bila, da so tovornjaki letos odpremili 1,279.183 tone raznega blaga, medtem ko je znašal obojesmerni promet v prvih devetih mesecih lanskega leta 1,201,822 ton. Cesta torej še vedno pridobiva na prometu, medtem ko se na železnici nadaljuje postopno upadanje. Žensko je povozil Na pljučno kirurški oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 38-letno Antonio Zugan iz Ul. For-ti 62, ki se bo morala zdraviti 25 dni zaradi udarcev po prsih, le-vem stegnu in gležnju. Ko je na zebrastem prehodu prečkala Ulico Baiamonti blizu stavbe štev. 18, jo je z avtom MI 908116 podrl 43-letni Eugenio Ferrioli iz Milana. Ulica Aporti 52. Ferrioli je ponesrečenki priskočil na pomoč in jo v svojem avtu odpeljal v bolnišnico. Z lambreto v avto V Istrski ulici na vogalu Ul. Ma-renzi, se je včeraj pripetila prometna nesreča, pri kateri sta se poškodovala 57-let.ni delavec Vale-rio Colarich iz S.M.M. Spodnje 536 in 51-letna Elsa De Fomo vd. Me-dri iz Naselja Sv. Sergija 22. Colarich je po Istrski ulici v smeri proti Sv. Jakobu vozil lambreto TS 30975, na kateri se je peljala tudi De Fornova. Ko Je privozil na prej omenjeno križišče, pa je trčil v avto TS 56433, ki ga je po Ul. Marenzi privozil 38-letni Pietro Doratti s Katinarske ceste 14. Zaradi sunka sta se Colarich in De Fornova prevrnila. Odpeljali so ju v bolnišnico, kjer so oba sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh. Colarich in De Fornova sta se pri nesreči pobila in ranila po glavah, obrazih in udih. pomen v zvezi z napovedano študijo tržaškega zavoda za urbanistiko in arhitekturo, ki ga vodi prof. Montesi, in ki proučuje možnost gradnje podzemeljske železnice v Trstu za katero bi se lahko uporabil tudi krožni predor in bi neposredno povezovala Tržič in Milje. Dr. Stasi zaključuje, da so danes možnosti za uresničenje tega načrta nekoliko večje kot doslej. To vprašanje bi moralo biti razčiščeno v prihodnjih mesecih, in sicer na deželnem zasedanju o vprašanjih mestnih in predmestih prevozov, ki bo v Trstu. Nalezljive bolezni V razdobju od 11. do 17. t.m. so v tržaškj občini zabeležili naslednje število primerov nalezljivih o-bolenj: škrlatinka 4, tifoidna mrzlica 1, ošpice 2, norice 6, oslovski kašelj 1, vnetje priušesne slinavke 1, rdečke 1 (izven občine), nalezljivo vnetje jeter 7. Zahteva, ki je bila glede tega postavljena vladi, bi bila upravičena predvsem zaradi potrebe, da se zagotovi prebivalstvu možnost «u-činkovitega in udobnega prevoza«. To vprašanje bi imelo enak pomen, kot ga imajo velika vprašanja vzgoje in zdravstva. Zato je bila postavljena vladi zahteva, ki stremi za tem, da se omogoči občinam in prevoznim podjetjem pristop k normalnim virom finansiranja, da se poenostavijo pravila glede poravnave primanjkljajev občin in podjetij, da se zagotovijo občinam ustrezna denarna nakazila, ki naj bi Jih našli na primer z drugačno razdelitvijo dohodkov iz nekaterih davkov in pristojnin, ki se nanašajo na promet (davek na tekoča goriva davek na avtomobile itd ). Glede morebitnega sodelovanja države pri okrepitvi in modernizaciji mestne in predmestne prevozne službe (z ustanovitvijo posebnega vsedržavnega sklada), so bili omenjeni ukrepi, ki so bili že sprejeti v korist pooblaščenih podjetij za izvenmestne prevoze. V zaključni resoluciji zasedanja so bile omenjene tudi obveznosti občin v pogledu urbanistične in prometne politike, ter obveznosti prevoznih podjetij v pogledu zadrževanja stroškov. Sindikalnim organizacijam pa je bil naslovljen poziv, naj sodelujejo pri uresničevanju programov občin in podjetij, ki stremijo za preureditvijo in modernizacijo prevozne službe, da bo bolj ekonomična in funkcionalna. Na zasedanju je bilo tudi precej govora o občinski urbanistični in medkrajevni politiki in zlasti o potrebi, da se pri sestavljanju načrtov o teritorialni ureditvi še posebno upoštevajo potrebe prevozov v novih mestnih predelih. Med vprašanji, ki so posebnega pomena za naše mesto in našo deželo, je bila omenjena možnost ureditev prevozov v deželnem okviru z okvirnim deželnim zakonom, ki naj bi ukinil sedanje razdrobljene upravne pristojnosti in jih združil na osnovi teritorialnih področij v ustanove, ki so v tem pogledu najbolj pristojne. Posebnega pomena za naše mesto je tudi analiza, ki je bila napravljena na zasedanju, o nevarnosti natrpanosti prometa v mestih z enotnim osrednjim centrom. Te nevarnosti pa niso tako velike v mestih s pravokotno urbanistično strukturo in v mestih z linearnim ali delno linearnim razvojem. V teh zadnjih . oblikah se pogostoma razvija zelo intenziven promet po nekaterih voznih žilah. Ta promet se razvija v dokaj intenzivni in zgoščeni obliki skozi celotno prometno žilo in potemtakem opravičuje stalne strukture in naprave v zvezi s prometom z velikimi prevoznimi sredstvi, kakršne na primer predstavljajo podzemeljske železnice. Te ugotovitve imajo še poseben iniuMiiMiiiniiiiitiiiiimiiHMiiiiiiiitmiimmiiiiiitiifiiiimtiiiriiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Sveder in praske na roki izdale podjetnega vlomilca Za krajo okrog 4 milijonov lir obsojen na štiri leta in pol zapora Lep koncert orkestra gledališča Verdi v dvorani Avditorija F Avditoriju je bil sinoči tretji in zaključni koncert kratke ljudske sezone simfoničnega orkestra gledališča Verdi. Orkester je pod vod stvom mladega dirigenta Bruna Mar tinottija in Turina in s sodelova njem pianista Alessandra Specchi ja iz Milana izvajal v prvem delu tri baletne plese iz De Fallovega «Triogelnika» in Ravelov koncert za klavir in orkester, v drugem delu pa slovito «Patetično simfonijo» Čajkovskega. Medtem ko je bil orkester v De Fallovih baletih nekoliko neizrazit (razen v tretjem finalnem plesu), pa je v Ravelu dosegel sijajne e-fekte v subtilni in sila čustveni spremljavi odličnega pianista, ki je zlasti prvi del «Allearamente» odigral s suvereno zanesljivostjo in globokim interpretacijskim smislom. Do kraja pa sta se dirigent in orkester spojila v homogono muzikalno celoto v interpretaciji čudovite simfonije Čajkovskega. Pod dognanim interpretacijskim vodstvom dirigenta je orkester izredno čustveno tolmačil krasna melodična razpoloženja in v zadnjem odstavku patetično melanholijo silne instrumentalne barvitosti, . v kateri je Čajkovski mojstrsko pričaral atmosfero um\rgrfjq.Jn smrti. Res krasen koncert, vreden tako lepega obiska, saj je bila dvorana že precej pred začetkom do kraja razprodana in so mnogi ljubitelji simfonične glasbe morali odhajati. To pa je istočasno tudi dokaz, kako so ti ljudski koncerti lepa in koristna pobuda, ki bi ji bilo treba dati večji razmah. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU JUBILEJNA SEZONA 1965—66 OTVORITVENA PREDSTAVA IVAN CANKAR Hlapci Režija: BRANKO GOMBAČ Scena in kostumi: AVGUST LAVRENČIČ PREMIERA : V četrtek, 28. oktobra ob 21. uri (PREMIERSKI ABONMA) PONOVITVE: V soboto, 30. oktobra ob 21. V nedeljo, 31. oktobra ob 16. V sredo, 3. novembra ob 20. V četrtek, 4. ncvembra ob 21. V petek, 5. novembra ob 21. V soboto, 6. novembra ob 21. V nedeljo, 7. novembra ob 16. uri (ABONMA PRVA PONOVITEV) uri (ABONMA NEDELJSKI POPOLDANSKI) uri (ŠTUDENTOVSKI ABONMA) uri (INVALIDSKI ABONMA) uri (SINDIKALNI ABONMA) uri (ABONMA ZA OKOLICO) uri Osebe: Župnik — Jožko Lukeš; Nadučitelj — Stane Raztresen; Jerman, učitelj — Stane Starešinič; Komar, učitelj — Edvard Martinuzzi; Hvastja, učitelj — Silvij Kobal; Lojzka, učiteljica — Lidija Kozlovičeva; Geni, učiteljica — Zlata Rodoškova; Minka, učiteljica — Angelca Caharija; Zdravnik — Rado Nakrst; Poštar — Rinald Vremec; Zupan — Alojz Milič; Anka, županova hči — Miranda Caharija; Jermanova mati — Leli Nakrsto-va; Kalander, kovač — Danilo Turk; Kalandrova žena — Justina Vugova; Pisek, pijanec — Adrijan Rustja; Nace, kmet — Pavel Bajc; Kmetica — Mira Sardočeva; Krčmar — Dušan Jazbec; I. delavec — Edvard Žerjal; I. kmečki fant — Pavel Strajn. V vlogah kmetic nastopajo: Marija Mijot, Draga Pahor, Olga Sonc, Nora Jankovič, Olga Roncelj, Ina Piščanc, Jadranka Grgič. V vlogah kmetov in delavcev nastopajo: Karlo Rogelja, Mario Barut, Anton Požar, Enio Reinhardt, Jože Sedmak, Josip Šušteršič, Demetrij Cej, Vid Pegan, Sergij Brus, Boris Gombač, Aleksander Pertot, Ludvik Zajc. REZERVACIJA VSTOPNIC ZA VSE PREDSTAVE NA TEL. 734265 VSAK DAN OD 11. DO 14. URE. PRODAJA VSTOPNIC ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA. PROSIMO CENJ. OBČINSTVO, DA DVIGNE REZERVIRANE VSTOPNICE VSAJ PETNAJST MINUT PRED PRIČETKOM PREDSTAV. Včeraj zjutraj so na ortopedski oddelek s pridržano prognozo sprejeli 88-letno Emmo Goldschmidt vd. Varadi iz Ul. Romagna 12 zaradi zloma levega kolka. V bolnišnico je ponesrečenko spremljal njen 60-letni brat Enrico, ki je povedal, da se je sestra ponesrečila predvčerajšnjim zvečer, ko ji je spodrsnilo v spalnici in je nerodno padla. varnost, prometa. Kakor smo že pisali, je Himn,murni,,, »n ut »niti .............„„..................>„„■> iiihihiiiii „„„„„„ ................................. MED TRENUTNO NEPOZORNOSTJO PRISOTNE MATERE V ORGANIZACIJI DEŽELNEGA ZDRUŽENJA TRG. ZBORNIC Mednarodni razgovori o načrtovanju Dveletni otrok padel z okna gospodarskega razvoja v deželah stanovanja v II. nadstropju Razgovori bodo od 25. do 27. t. m. na univerzi cOkrogla miza* o vprašanjih razvoja v naši deželi V našem mestu se bodo v dneh od 25. do 27. oktobra vrstili mednarodni razgovori na temo ((Izkušnje pri načrtovanju gospodarskega razvoja v deželah«. Razgovore organizira deželno združenje trgovinskih zbornic pod okriljem deželnega odbora za načrtovanje ob pcmo-či Organizacije za sodelovanje in gospodarski razvoj (OCED), Evropskega skupnega tržišča, tržaškega vseučilišča, italijanske družbe za mednarodno organizacijo (3IOI) ter Informacijskega centra za evropska vprašanja (CISCE). Z vrsto mednarodnih razgovorov namerava deželno združenje trgovinskih zbornic po svoje doprinesti k reševanju gospodarskih m načrtovalnih vprašanj, s katerimi bo morala v kratkem obračunati dežela Furlanija-Julijska krajina. Menarodni razgovori se bodo pričeli 25. oktobra ob 11.30 dopoldne na Trgu Untta, kjer bodo odprli razstavni paviljon dejavnosti Orga- nizacije za sodelovanje in gospodarski razvoj (OCED), popoldne pa se bo pričelo prvo zasedanje v dvorani «F. Venezian« na univerzi. Otvoritveno predavanje bo imel prof. Bazo, ki poučuje politično ekonomijo na gospodarski fakulteti. Sledila bodo predavanja dr. Caraccio-la in dr. Jacobija o političnem programiranju v posameznih deželah. Naslednjega dne so na vrsti predavanja številnih tujih strokovnjakov, napovedan pa je tudi nastop italijanskega znanstvenika dr. Archibugia, ki bo spregovoril o metodah deželnega načrtovanja v Italiji. Dne 27 oktobra bo «okrogla miza« posvečena nekaterim vprašanjem gospodarskega razvoja v deželi Furlaniji-Julijski krajini, v večernih urah pa se bodo mednarodni razgovori zaključili. Vse tri dni bodo posebni tolmači sproti prevajali izvajanja nastopajočih strokovnjakov iz originalnih jezikov v italijanščino. Malčka so sprejeli v bolnišnico «Burlo Garofolo* s pridržano prognozo zaradi hudih ran na glavi Dveletni otrok Je včeraj zjutraj padel z okna drugega nadstropja in se hudo pobil in ranil po glavi. Nesreča se je pripetila okrog 10. ure, ko se je mali Umberto Chicco iz Ul. Concordia 29 v neki sobi stanovanja igral s tremi bratci Mali Umberto pa je nenadoma, v trenutku, ko mati Elisa Berliavaz ni pazila naj, splezal na okensko polico. Okno je bilo tedaj odprto in še preden je mogla mati doseči sinčka in ga prijeti, je ta strmoglavil v globino in padel na notranje dvorišče. Berliavazova je hitro odhitela na dvorišče in dvignila svojega hudo ranjenega sinčka. Nekaj trenutkov pozneje, ga je v taksiju odpeljala v otroško bolnišnico «Burlo Garofolo«. Dežurni zdravnik je Umberta pregledal in ga nato pridržal na bolniškem oddelku s pridržano prognozo zaradi več ran in udarcev po glavi ter živčnega pretresa. Trčenje v pristanišču Tudi v pristanišču, kjer ni moč reči, da je veliko prometa, se dogajajo prometne nesreče. Včeraj zjutraj se je podobna nesreča pripetila v Starem pristanišču, kjer je pri skladišču štev. 2/a 29-letna uradnica Annamaria Fiorentini iz Ul. Marco Polo 27, ki je vozila fiat 600 TS 46525, trčila v fiat 600 TS 70545. Fiorentinijeva Je vozila po cesti proti skladišču štev. 1, nenadoma pa je s stranske ceste privozil 46-letni Marino Grahor iz Ul. Damiano Chiesa 42 in trčenje Je bilo neizbežno. Pri zaporednih sunkih se je Fiorentinijeva v notranjosti svojega avta pobila in ranila po čeljusti, kolenih in zapestjih. Z rešilnim avtom so ponesrečenko odpeljali v bolnišnico ter Jo sprejeli na nevrokirurški oddelek. Fiorentinijeva se bo morala zdraviti teden dni. Precejšnjo smolo ima v življenju 38-letni Rodolfo Quargnal ,z Ul. dei Molinj 2, ki se je včeraj znašel pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Corsi, zapisnikar De Paoli), ker so ga obtožili, da je ukradel v uradu podjetja SPREA (podjetje se u-kvarja s popravili na ladjah in podobnih objektih) v Ul. Roma 17 kar 3 milijone in 800,000 lir ter 25 alj '30 dolarjev. Ouargnalova smola pa ne tiči toliko v dejstvu, da so mu sodniki odmerili precej visoko zaporno kazen, kolikor v qačinu, kako so preiskovalni organi ugotovili njegovo krivdo ter ga potem prijavili kazenskemu sodišču Ponoči med 13. in 14 aprilom leta 1962 so neznanci vdrli v urade omenjene družbe ter izropali blagajno. Tatvino je opazila u-službenka Loredana Fabbri naslednje jutro, ko je prišla na delo. Dekle je namreč takoj opazilo, da so bila vhodna vrata urada odprta. O zadevi je obvestila šefa Maria Pitterija, ki je takoj poklical karabinjerje, ki so uvedli preiskavo. Agenti so takoj ugotovili, da so neznanci prišli v urad skozi vhodna vrata. Zlikovci so s svedrom toliko razširili linico na vratih, da so lahko vtaknili roko v odprtino in potem od znotraj zavrteli kolesce varnostne ključavnice. Vrata so se seveda potem lahko odprla ter omogočila tatovom, da so v miru opravili svoje delo. Karabinjerji so že od začetka preiskave zvedeli, da je v podjetju zaposlenih kakih 150 delavcev, ki opravljajo dela čistilcev na raznih ladjah. Več razlogov jih je napotilo, da so se začeli zanimati predvsem za ljudi iz tega okolja. Sklepali so namreč, da je verjetno tatvino zagrešila oseba (ali pa več oseb), ki je dobro poznala notranjo ureditev uradov. Predvsem Pa so se zanimali za ljudi, ki so bili že kaznovani. Prav Quargnalova preteklost pa ni bila brez madeža. Zato so preiskovalci usmerili vse svoje napore v to smer. Quargnala so povabili na poveljstvo ter ga zaslišali, toda moški se je otresal vsake krivde. Pozvali so ga, naj razgali levo roko in tedaj so opazili na njegovem zapestju nekaj podplutb in, kar je bilo bolj značilno dve podolgovati črti, ki sta se vlekli na notranji strani roke do komolca. Quargnal^ se je otepal vsake obtožbe, trdeč, da se je opraskal, ko je nekje nabiral drva. Agenti pa so bili trmasti ter so ga odpeljali na zdravniški pregled Policijski zdravnik je menil, da je moški utegnil dobiti omenjene poškodbe, ko je segel z levo roko v raz- širjeno odprtino linice. To seveda še ni bilo dovolj, da se dokaže Quargnalova krivda. Zal pa so (za (iuargnalaj preiskovalci našli v Quargnalovem stanovanju sveder, ki je še imel ha konici sledove medenine, se pravi iste kovine, ki je obkrožala linico na vhodnih vratih podjetja SPREA. To pa je bilo dovolj za preiskovalce, ki so menili, da je dosežen dokaz za njegovo krivdo. CJuargnal ni nikoli priznal, da je kradel v podjetju. Tudi na obravnavi se je krčevito upiral vsaki obtožbi. Javni tožilec je zahteval zanj 4 leta zapora' in 150.000 lir globe. Njegov zagovornik pa je menil, da bi ga moralo sodišče oprostiti vsaj zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki Pa so verjeli preiskovalnim organom ter so ga obsodili na 4 leta in pol zapora ter na 120.000 lir globe. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. oktobra so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa Je 17 oseb. UMRLI SO: 6 ur stara Ivana Ukmar 88-letna Carla Vlsintini vd. Pisani, 76-letni Giuseppe Grandis, 83-letna Agnese Rosso vd. Vidman, 73-letna Carolina Bertoch vd. Sidari, 83-letna Elena K arnel vd. Furlan, 60-letni Ni colb Gregorovich, 58-let-na Maria Germanis por. Borelli, 90-letna Amalia Škerl vd. Bedenclch, 79-letnt Antonio Granduc, 83-letni Giovannl Zaccaria, 88-letna Anna Krisman vd. Vidulich, 87-letna Em-ma Stokel, 67-letna Maria Riccl vd. Gandini, 69-letna Maria Zadnik vd. Taucer, 73-letni Antonio Cocevio, 6-letnl Roberto Roncador. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (II. 10. - 24. 10.) Gtustii, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossetti, Ul. Combi 19; dr. Si-gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro in Neri, Ul. Dante 7; Godina. Trg sv. Jakoba 1; AUa Minerva, Trg sv. Frančiška l; Al Due Mori, Trg U-nitta 4; G. Papa, Ul. Feliluga 46. Od 13. do 16. ure Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossetti, Ul, Combi 19; dr. Sl-gnori, Trg Ospedale 8: Tamaro In Neri. Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN Godina, Trg sv. Jakoba 1; Alla Mi-nerva. Trg sv Frančiška l; Al Due Mori Trg UnitS 4: G. Papa, Ul. Fel-luga 46. Mali oglasi KEMIČNA pralnica in čistilnica išče vajenko v starosti 15—16 let. Tel. 50586, Ul. Rossetti 55, SG v Trstu vabi na INFORMATIVNO PREDAVANJE O SLOVENSKEM GLEDALIŠČU ki bo: v organizaciji p. d. Skedenj DANES, 22. t. m. ob 20.30 v prosvetni dvorani v Skednju v organizaciji SHLP DANES, 22. t. m. ob 20.30 v mali dvorani v Ulici Madonnina. Pri večeru sodeluje pevski zbor J. Gallus v organizaciji p. d. iz Križa v SOBOTO. 23. t. m. ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu v organizaciji p. d. Prosek -Kontovel v PONEDELJEK, 25. t. m. ob 20.30 v prosvetnem društvu predaval bo F. Benedetič, člani SG pa bodo recitirali Cankarjev? Crype......... „ Gledališča Prosvetno društvo ^ IVAN CANKAR priredi danes, v petek, 22. t. m. ob 20.45 predavanje s skioptičnimi slikami «GRADOVI SLOVENIJE« Vabilo Slovenskega gledališča Slovensko gledališče vabi otroke (od 7 do 10 let) k sodelovanju pri mladinski igri Janko in Metka. Prvo srečanje mladih igralcev in pevcev bo v nedeljo, 24. t. m. ob 11. uri v Kulturnem domu. Vabimo vse, ki imajo veselje do igranja. UPRAVA SG Šola Glasbene Matice Vse gojence, ki so se prijavili za solopetje obveščamo, da se bo pričel pouk, ki ga bo vodil priznan strokovnjak, danes, 22. oktobra. Gojenci naj pridejo v šolo ob 11. liri dopoldne. Obenem vabimo tudi tiste, ki se še niso prijavili a jih zanima solopevski pouk. RAVNATELJSTVO Razstave V občinski umetnostni galeriji Je od 18. do 27. tm. razstava slikarja akvarelista Giovannija Glordanija. Razstava je odprta od 10. do 13-. in od 17. do 20. ure. ob praznikih pa samo od 10. do 13. ure. Prosvetno društvo Prosek-Kontovel priredi v nedeljo, 24. t.m. Izlet v Benetke In Padovo. Vpisovanje vsak večer na sedežu društva. S P D T PRIREDI od 26.12.65 do 2.1.66 zimovanje na Livku; na razpolago bo tudi smučarski učitelj. Vpisovanje v Tržaški knjigarni, kjer dobite tudi vsa pojasnila. Vpisovanje bo trajalo le do konca tega meseca! SPDT priredi 3. In 4. novembra dvodnevni krožni Izlet Trst, Ljubljana. Zagreb. Varaždin (prenočitev) Murska Sobota, Radgona, Radenci' Maribor, Ljubljana, Trst. Vpisovanje v Ul. Geppa 9-II. VERDI Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje sprejemanje abonmajev za operno sezono 1965-66. Dosedanjim a-bonentom bo dovoljeno podaljšanje abonmajev v mejah možnosti do 23. oktobra, po tem roku pa bodo njihovi stari abonmaji zapadli In bodo na razpolago novim prosilcem. Vse Informacije daje gledališka blagajna, telefon 23-988. Nazlonale 16.00 »James Tont opera-zione U.N.O.« Technicolor. Lando Buzzanca, Evi Rigano. Arcobaleno 16.00 «Per un pugno di dollari«. Exceisior ;6.00 «Slalom» Vlttorlo Gas-sman, Beba Lončar. Fenice 15.30 «Le avventure e gli a-morl di Moll Flanders« Kirn Novak. Prepovedano mladini pod 18. letom. Graltacielp 16.00 «I1 placere e l'amo-re». jane Fonda. Chaterine Spaak. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom Alabarda 16,30 «A 008 operazlone sterminio« Ingrid Shoeller, Alberto Lupo. FUodrammatico 16,00 «La matadora« Terhnicolor. Esther VVIlliams, Ric-cardo Montalban. Aurora 61.30 »Pazzo per le donne«. Cristallo 15.30 «Una moglie america-na» Technicolor. Ugo Tognazzl. — Prepovedano mladini pod 14. letom. Garibaldi 16.30 «Crescendo per un delitto (a doppia mandata)« An-tonella Lualdi, Jean Paul Belmon-do. Technicolor. Prepovedano mladini pod 16. letom. Capitol 15.30 «Le bambole« Vlrna Lisi, Gina Lollobrigida, Elke Som-mer. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 16.30 «A braccla aperte« Prepovedano mladini pod 14. letom, letom. Zadnji dan. Vlttorlo Veneto 14.30 18.00 In 21.30 «Cleopatra» Technicolor Richard Burton. Elizabeth Ta.vlor, Rex Har-rison. Moderno 16 00 «11 coltello nella pla-ga» Sophla Loren, Anthony Per-kins. Prepovedano mladini pod 14 letom. Astorla 16.30 «SHvestro e Gonzales vincitorl e vinti«. Barvne risanke. Astra 16.30 «La nave del diavolo«. Abbazla 16 00 »Maclste 11 gladlatore plu forte del mondo« Technicolor. Mark Forest. Ideale 16.30 «Fammi pošto tesoro« Techn‘color, Doris Day, James Gar-ner. Skedenj 16.00 »Scotland Yard mosal-co dl un delitto«. Razna obvestila Slike, ki Jih Je posnel naš fotor porter 9. t.m ob prilik) srečanja bi $ih članov mladinskih društev v dv rani na stadionu Prvi maj so na gled v Tržaški knjigarni, Ul s Frančiška 20. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Ivan Cankar ob vešča da se bo v kratkem začela društvenih prostorih baletna šola. In formacije In vplsovante otrok od let starosti dalje na sedežu društvi vsak večer od 18. do 19 ure v Ul Montecchl 6/IV. Darovi in prispevki V počastitev spomina In namesto cvetja na grob pok. Ivana Caharije darujeta Ivan in Ivanka Zega 2000 Ur za Slovensko gledališče. Dr. Andrej Budal daruje Dijaški Matioi 10.000 lir. V počastitev spomina pok. Ivana Caharije daruje Grozdana Cebohin 1000 Mr za Dijaško Matico. Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil v 83. letu starosti naš predragi oče, ded in praded IVAN CAHARIJA (ZACCARIA) Pogreb dragega pokojnika bo danes, dne 22. t.m. ob 16. uri iz kapele glavne bolnišnice. Žalujoči otroci: Milan, Dora in Karlo, snaha Roza in ostali sorodniki Trst, 22. oktobra 1965. O KITAJSKEM KOMPLEKSU JUŽNO OD HIMALAJE Kako so tudi ovce stopile na prizorišče zgodovine Manifestacija hladnokrvnosti in krepkih živcev ■ Korenine spoštovanja in strahu Indijcev do Kitajske ■ Neomahijiva zvestoba Indije, kljub grožnjam, politiki neangažiranosti in koeksistence - Poraz kitajskega spletkarjenja Galerija slavnih predstavnikov Rivalskega sveta, ki so imeli čast, da so prešli v zgodovino vojn, Je bila pred nedavnim obogatena z novimi «osebnostmi». Poleg vsakemu srednješolcu znanih kapi-r°'skih gosi, Hanibalovih slonov “d., so zdaj na zgodovinsko prizorišče stopile še blage in prozaične ovce. Ce bi pa do tega ne prišlo Prav v trenutku, ko je izbruhnila »dijsko-pakistanska kriza, oziro-Wa, ko je ta dosegla svoj vrhunec, bi pojav ovac v diplomatski korespondenci najštevilnejšega naroda sveta predstavljal edinole izredno hvaležno temo za satiro brechtovskega ali shawovskega tipa. V času, ko so tisoči umirali na frontah okrog Lahora in Sijalkota jf1 so od letalskih bomb v mestih bile uničene milijardne vrednosti, ;,e Pa tudi zdrav humor imel še toliko moči, da se je prebil skozi strah in negotovost in je res-be ter nesluteno nevarne grožnje, kakršne je predstavljala kitajska zahteva v zvezi z vrnitvijo 800 tibetanskih ovac, spremenil v groteskno farso največjega obsega. Osemsto in še ena ovca povrhu, razvrščene v dolgi koloni, so ne-kega dne, kot je že poročalo časopisje, gnali skozi Delhi do poslopja kitajske ambasade, da bi se na takšen način vsaj do neke mere zadovoljilo zahtevi pekinškega ministrstva zunanjih zadev v zvezi z ovcami, za katerih nasil-b| ilegalni prehod preko meje indijska vlada vse do postavljene zahteve niti vedela ni. Ni šlo v tem primeru samo za manifestacijo hladnokrvnosti in krepkih živcev, marveč tudi za napoved razbitja ((kitajskega kompleksa«, ki Je dokaj razširjen v Indiji. Po letu 1962, ko se je Indijcem začelo govoriti o Kitajski, je bilo težko ne opaziti določenih oblik spoštovanja in tudi strahu do soseda na oni strani Himalaje. ”se to ima svoje korenine še v dogodkih pred tremi leti, ko je Kitajska z nenadnim napadom u-spela dokazati svojo vojaško premoč nad Indijo. Eksplozija prve altajske atomske bombe pa ni morda nikjer dosegla tolikšnega Propagandno - psihološkega učinka k°t prav na tem področju indijskega podkontinenta, a hkrati tudi prispevala, da se že omenjeni kompleks odpravi. Vsi indijski uspehi ter neuspehi se merijo, v primerjavi in ocenjevanju predvsem glede na odno-s Kitajsko, s tem tekmecem Številka 1, na azijskem kontinentu, ra Damoklejev meč kitajskega kompleksa je bilo čutiti na malone vseh področjih indijskega javnega in političnega življenja, čeprav ni dosledna indijska politika neangažiranosti ter koeksistence niti za trenutek pokazala omahljivosti spričo groženj in zvenketanja orožja. Dogodki v teku indijsko-paki-stanskega vojaškega spopada so Pokazali, da upoštevanje činitelja Kitajska ni bilo plod pretirane domišljije. Vendar je potek dogodkov obenem tudi pokazal na elemente, ki so poleg vse besedne odločnosti in pripravljenosti na borbo proti imperialističnim silam vseh barv (po kitajski klasifikaciji, naravno) dokazali samo eno: da predstavlja ((brezkompromisna« »revolucionarna« nolitika Kital nje in poizkus loviti v kalnem povsod, kjer se pojavljajo elemen ti razbijanja in ogražanja miru ((Asistenca« v indijsko-pakistan skem sporu je bila ena od izred no jasnih manifestacij takšne strategije, zaključila pa se je z enim od najtežjih porazov pekinške politike. Od časov, ko so se na liniji premirja v Kašmiru začeli spopadi, je Pakistan vedno računal na blogohotno podporo Kitajske. že pred dvema letoma je pakistanski minister za zunanje zadeve, Buto, jasno izjavil, da bo Pakistan v vojnem spopadu z Indijo lahko računal na pomoč «naj-večje nacije v Aziji« in da se bo indijski napad na Pakistan ((lahko smatral obenem tudi za napad na največjo državo v Aziji«. Te napovedi, kot se je pokaza lo, niso bile samo prazne grožnje Po kitajskih predpostavkah, bi moral vsak morebitni pakistanski uspeh v spopadu z Indijo prive sti do razbitja enotnosti, demora lizacije ter notranjih nemirov skratka do ((revolucionarnih si tuacij«. Takšna so bila pričakova nja, ko so prvi pakistanski oddel ki v začetku avgusta vdrli v Kaš mir. Mesec dni kasneje je že bilo jasno, da se ta pričakovanja ne bodo izpolnila niti v Kašmiru, a tudi ne po pakistanskem vdoru v Camb. Peking se je tedaj odločil, da z aktivnim nastopom podpre akcijo svojega partnerja. Po Cam-bu, 4. septembra, je Peking tudi javno izrazil, na kateri strani so njegove simpatije, in odkrito podprl agresijo, a ko je dva dni zatem prišlo do indijskega vdora na področje Lahora, je prišlo s tem v zvezi do pravcate poplave grozečih kitajskih not. Akcija je dosegla svoj vrhunec z odkritim kitajskim ultimatom z dne 16. septembra, ko je že postalo jasno, da so se vsa upanja izjalovila. Vendar je kitajsko-pakistanski tandpm nenadoma preko noči razpadel. V Ravalpindlju je bilo do-' ločino, da minister Biit6,1bdptttti-1 je v New York, kar je že samo po sebi napovedovalo možnost spremembe pakistanskega stališča. Predsednik Ajub Kan, dejansko manj navdušen pristaš prokitaj-ske orientacije od Buta, je javno zaprosil ZDA za pomoč v likvidaciji spora, hkrati pa je v neposrednem telefonskem razgovoru s predsednikom Johnsonom, le-temu jasno prikazal pogoje za prekinitev ognja. Dan kasneje je Raval-pindi že izdal zadeven ukaz. Vtem je Peking podaljšal svoj ultimat za tri dni, nakar je objavil senzacionalno vest, da so sami Indijci prešli na kitajsko stran in porušili tu baje obstoječe indijske utrdbe. O nesrečnih ovcah pa ni bilo več ne duha ne sluha, grozeči in težki ultimati pa so se kar čez noč razpršili v vzdušju zadovoljstva nad doseženo prekinitvijo ognja. Kdo je koga pustil na cedilu? Ajub Kan Kitajsko ali nasprotno? jn zakaj je že omenjeni tandem v najbolj odločnem trenutku razpadel? Za točen odgovor bi bilo nujno potrebno predvsem poznati notranjo kronologijo dogodkov, in to ne po dnevih, marveč po mrzličnih urah pred odločitvijo o prekinitvi ognja. Morda se bo čez kako desetletje ali dve, ko se bodo objavljali trenutno strogo zaupni diplomatski podatki, iz memoarjev in dokumentov vendarle mogel dobiti odgovor na to vprašanje. Po drugi plati pa ni nobenega dvoma, da se je bil Pakistan v tem primeru znašel pred izredno usodnim vprašanjem: namreč, ali naj se povrne pod okrilje ZDA in v skladu s trenutnimi ameriškimi interesi ustavi ogenj, ali pa naj stopi po poti skupne akcije s Kitajsko in zažge za sabo vse mostove proti Washingtonu. Dj. Z. že prav v kratkem, dne 28. t.m., bo v Kulturnem domu premiera Cankarjevih «Hlapcev«, dela, ki je skoraj obvezno, da si ga vsak naš človek ogleda. — Na sliki Jerman in kovač Kalander v razgovoru. BIVŠI RUSKI KNEZ JUSUPOV TOŽI TV - DRUŽBO CBS Rasputinova smrt pred sodiščem v New Yorku NEW YORK, 21. — Zgodba o Rasputinu, pravoslavnem menihu, ki je na ruskem carskem dvoru počel, kar je hotel, še ni zamrla. Pred časom je nekdanji knez Ju-supov podrobno opisal, kako je s svojimi ožjimi prijatelji — zarotniki umoril Rasputina, da bi rešil ruski dvor nesreče. Ameriška televizijska družba CBS pa je sedaj napravila televizijski film o smrti Rasputina, zaradi česar pa je princ Jusupov družbo tožil in sedaj se je v New Yorku začela v zvezi s tem zanimiva sodna obravnava. Knez Jusupov je ameriško TV družbo CBS tožil za odškodnino v znesku poldrugega milijona do larjev, češ da so napravili televizijski film, ne da bi ga vprašali za dovoljenje in to kljub te- ii(iii(i(i((iiniii«i*iiiiiiiiiiiiiiii*i,ii,,lli®*il*,,,,,l,l*lll®Illlllllllllllllll®llllllltBlllllllllllllIII>IIIIIIB|BBIIIIlllllIllllnitmtiiiiiiliiiiliiilnilil|iiii(|lmiiii vvctTi il ■ ■iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiBiriKBiB ■vrvii¥iivii tu fii®*iitiiiiiiinittiii*tniiitiiniit*ii*®nl*®**«illl*l*l«*l*l(IIIIIIIIIIII®llllllllll ZVEZDE SO ZELO ZANIMIVE. ŠE POSEBEJ SO ZANIMIVE REPATICE Pričakovani «zmenek* z repatico lkeya-Seki ^radovedneže* razočara! /e Nekoč so repatice «prinasale» vojno in druga zla - Spoznavanje tega zelo zanimivega nebesnega pojava je terjalo stoletja ugibanj in ugotavljanj RIM, 21. — Repatica «Ikeya — Seki« je razočarala. To je prva ugotovitev, ki pa velja le za tiste, ki se z zvezdoslovstvom ne ukvarjajo temeljito, pač pa se proti zvezdam ozrejo le ob posebnih priložnostih, ko gre za kak sončni ali lunin mrk, ali pa za repatico, ki se te dni «sprehaja» v naši neposredni bližini. Zakaj smo rekli, da je repatica, ki nosi ime po dveh japonskih zvezdoslovcih razočarala? Zato, ker so mnogi računali, da jo bodo videli, posebno davi navsezgodaj, ko se je na svoji dolgi poti po vesolju najbolj približala šrediSčti našega osončja — Soncu. Ko pa so se ljudje ozirali proti obzorju, kjer bi se bila morala pojaviti, je ni bilo. Celo na Monte Mariu v Rimu, kjer je opazovalnica, je niso videli, ker je bilo obzorje zame-gleno. Z observatorija v Arcetri pri Firencah je tudi niso videli, kot so zaman iskali repatico tudi z astronomskega observatorija na Capodimonte pri Neaplju, v Milanu in drugod. V Neaplju pa so bili že pripravljeni na neuspeh, kajti prof. Nicolini, načelnik observatorija, je izjavil: «Kot smo predvidevali, nismo nič opazili, niti najmanjše sledi osvetljenega repa.« S tem pa še ni rečeno, da Je bilo davi vse ((izgubljeno«, saj so repatico opazovali tudi drugod po svetu, kot n.pr. na Japonskem z dobro opremljenih opazovališč, od koder pa podatki še niso bili objavljeni, ker še niso obdelani. Za široko javnost pa — nič. Bolje povedano za sedaj še nič, saj bodo strokovnjaki že objavili kaj podrobnejšega, da bi potolažili radovednost tistih, ki se vsaj ob takšnih priložnostih, ki so bolj redke, ozrejo ali ozremo proti zvezdam, v konkretnem primeru Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Ital. pevci in ansambli; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasbeno potovanje; 17.00 Tipični ansambel Eba Bondianija; 17.20 Pesem in Ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Iz slov. glasbenega življenja; 19.00 Zbor «Costanza e Concordia«; 19.15 Zlata žlica; 19.30 Glasbeni kontrasti; 20.00 šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Pesmi brez besed; 21.00 Koncert operne glasbe; 21.50 Saba pripovednik; 22.15 Godalni ansambel; 22.30 Variacije v jazzu; 23.00 Pesmi za dva. , 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Poje Tito Del Blanco; 14.35 Orkester Casamassima; 14.00 Koncert «Arte viva«, igra komorni orkester «Slavko Osterc«; 14.10 Spored za najmlajše. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pesem za pesmijo; 8.30 Ukrajinski pevski zbor; 9.00 Ritmi in popevke; 9-45 Poje Betty Curtis; 10.00 Operne arije; 10.45 Današnji pevci; 11.00 Dunajska glasba; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Zbor «TV Ljubljana; 14.00 Popularne skladbe; 15.00 Melodije; 15.45 Domači ansambli; 16.00 Pevci lahke glasbe; 16.30 Album klasikov; 17.00 Domače teme; 17.40 Glasbeni kalejdoskop; 18.00 Prenos RL; 19.00 Harmonikar M. Larcanghe; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Terry; 22.40 Klavičembalist L. Sbrizzi. PETEK, 22. OKTOBRA 1965 Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Vivaldi in Britten; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 Ital. melodije; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Dva glasova — en mikrofon; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Simf. glasba; 18.00 Vatikanski koncil; 18.10 W. Altern-dorf: «V temi«; 18.50 Pianist E. Hines; 19.10 Oddaja za delavce; 21.00 Simf. koncert; 22.30 Plesna glasba. //. program 8.00 Jutranja glasba; 9.35 Veseli motivi; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Zvočni trak; 14.05 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Ital. narodne pesmi; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 ____ . --------- Rapsodija; 16.35 Srečanja; 17.35 skl koncil; 19.55 športne vesti ta Ljudska enciklopedija; 17.45 Nea- ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 solistki igrata Chopina; 10.35 Novo na knjižni polici; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Iz operne ustvarjalnosti L. Janačka; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Narodni pevci; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola; 14.35 Norveški in poljski zbor; 15.20 Napotki za turiste; 15.30 Ansambel Miška Hočevarja; 15.45 V svetu znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simf. koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Orkester RTV Ljubljana; 18.45 Kulturne diagonale; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Operetne melodije; 20.20 Zunanjepolitični pregled; 20.30 Naši skladatelji; 21.15 Oddaja o morju; 22.10 V svetu jazza; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Iz sodobne poljske glasbe. Ital. televizija 8.30 Sola; 18.00 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Koncert v miniaturi; 19.30 Vatikan- peljski glasbeni program; 18.35 Enotni razred; 18.55 Vaši izbranci; 20.00 Fantazija; 21.00 Operetni svet; 21.40 Glasba v večeru; 22.00 Jazz. III. program 18.30 Pregled španske kulture; 18.55 Prejeli smo; 19.15 Ital. periodični tisk; 19.30 Koncert; 22.40 Rousselova sonatina, opus 16; 21.20 Gennaro Pistilli: «Capo Fi-nisterre«. Slovenija 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Domače viže; 9.35 Nova pesmica; 10.15 Dve Guglielmo Zorzi: «La vita degli altri«; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Anketa ((Planet Brazilija«; 22.15 Sejem sanj. Jug. televizija 10.00 TV v šoli; 16.40 Govorimo po rusko; 17.00 Učimo se angleščine; 17.30 TV v šoli; 18.00 Oddaja za otroke; 18.25 TV obzornik; 18.45 TV tribuna; 19.15 S kamero po svetu; 19.45 TV akcija; 20.00 TV dnevnik; 20.30 TV obzornik; 20.40 Nazarin — mehiški celovečerni film; 22.10 Zadnja poročila. proti repaticam, ki so že v davnih časih vzbujale zanimanje ljudi. Kako bi tudi ne, saj so v primerjavi z drugimi zvezdami zanimive zaradi svojega večjega ali manjšega »repa«. Pravzaprav je v astronomiji bolj malo nebesnih teles, ki so bolj zanimiva kot so repatice. Posebno zanimanje so vzbujale že v stari dobi, ko si niso mogli repatic obrazložiti. Med starimi narodi so bili edini Kitajci, ki so repatice opazovali brez strahu, ker so tovrstna nebesna telesa pri drugih narodih vzbujala preplah. Sicer pa je še do razmeroma nedavne dobe repatica ((napovedovala« vojno ali kakšno drugo zlo tudi pri že civiliziranih Evropejcih, seveda pri preprostem ljudstvu in ne pri znanstvenikih, če pa se povrnemo spet v minula tisočletja, moremo reči, da so le učenci filozofa Pitagore imeli o repaticah točnejšo sliko in so vsaj domnevali, da gre za nebesna telesa, ki se od časa do časa približajo našemu osončju. Veliki filozof Seneka pa je znanstveno obdelal ta pojav in odločno izjavil, da «bo prišel čas, ko bo dokazano, da repatice krožijo po vesolju po določenih prirodnih zakonih«. Prvi zvezdoslovec in znanstvenik sploh, ki je temeljiteje obdelal pojav repatic, je bil Paolo Dal Pozzo Toscanelli iz dobe Krištofa Kolumba, ki je za razne repatice, ki jih je sam odkril, ali so jih pred njim odkrili drugi, točno določil njihovo mesto v vesolju, seve‘da v odnosu na druge zvezde »stalnice«. Zvezdoslovec firahe pa je prvi dokazal, da repatice niso nebesna telesa, ki krožijo na področju med Zemljo ta Luno, kot so nekoč verjeli, pač pa da gre za kozmična telesa, ki so zelo oddaljena od Zemlje, vsekakor daleč «onstran» Lune. To je tudi dokazal z lastnimi opazovanji v Uraniborgu in hkratnimi opazovanji, ki jih je vršil Hajek. Opazovala sta repatico iz leta 1571. Ko Je bilo tako ugotovljeno, da repatice niso neka ((prikazen«, pač pa nebesna telesa, se je vsililo vprašanje, obrazložiti njihovo pot, točneje njihove krožne poti po vesolju. 2e sam Brahe je to poskusil, za njim pa se je tega problema lotil Kepler in z njim tudi Hevvelke sredi 17. stoletja. Italijanski zvezdoslovec Giovanni Bo-relli pa je 1665 prvi izrazil mnenje, da repatice, podobno kot planeti, krožijo okoli Sonca, le da so njihove krožne poti zelo podaljšane v eliptično obliko. Te eliptične krožne poti pa so tako dolge, da se elipse zdijo že parabole. Ta hipoteza je bila pozneje potrjena z Newtonovim zakonom, dokazal pa jo je veliki zvezdoslovec Halley. Halley je v repatici iz leta 1682 spoznal neko repatico, ki se je, po beležkah prejšnjih opazovanj, že bila pojavila ta je napovedal, da se bo ponovno pojavila čez kakih 75 let. Cloirant in Lalande sta Halleyjeve račune obdelala in napovedala, kdaj se bo pojavila v naši bližini. Njuna napoved, ki je praktično Halleyjeva napoved, se je uresničila. Z vrsto teh znanstvenih ugotovitev, ki so dobile tudi svoj praktični dokaz, so se tisočletna ugibanja razblinila in znanost je dobila svojo bitko nad starimi ((bajkami«. In kaj je, pravzaprav, komet ali repatica? Repatica je nebesno telo z bolj svetlim jedrom in repom, ki opiše okoli Sonca podaljšano elipso. Takšno razlago najdemo v nekaterih priročnikih. Bolj tehnična razlaga pa pravi, da je repatica nebulozna masa s paraboličnim, meglenim, negotovim ali ne točno opredeljenim okoljem, ki vsebuje v središču gostejšo in bolj svetlo maso, tako imenovano «jedro», ki ga obdaja »megla«, od katere se v obratni smeri od Sonca «vlečejo» tako imenovani »repi«. Repatice se druga od druge ločijo tako po svoji obliki, kot tudi po svojih krožnih poteh. Repatice so vidne razmeroma malo časa, seveda gledano z našega zornega mesta in kota, torej z Zemlje. Nekatere repatice se morejo videti tudi s prostim očesom, druge pa le z daljnogledi in, kot smo danes ugotovili za repatico «Ikeya — Seki«, ni bilo možno pri nas niti to. Pred iznajdbo daljnogleda (1609), ko je bil človek primoran opazovati zvezde in tudi repatice le s prostim očesom, so zabeležili okoli 400 repatic. Približno toliko repatic so zvezdoslovci opazili od tedaj do danes. Astronomi v povprečju odkrijejo od tri do deset repatic na leto. Kot so repatice različne med seboj po svoji obliki, tako so različne med seboj tudi po svoji velikosti. Se več, posamezna repatica se pri enem svojem «obhodu» skozi naše osončje pokaže večja, pri naslednjem pa manjša. Premer jedra repatic se da le približno ugotoviti. Premer lahko meri več tisoč kilometrov. «Megla», ki obdaja jedro, pa je lahko za 350-krat večja od planeta Jupitra. «Rep» repatice je lahko dolg le nekaj milijonov kilometrov, včasih pa znaša njegova dolžina tudi razdaljo med Zemljo in Soncem, torej nad 150 milijonov kilometrov. V tem primeru je volumen repatice za tisočkrat večji od volumna Sonca. Repatice moremo z Zemlje videti le v tistem delu njihove eliptične poti, ki Je blizu našemu Soncu, kajti tedaj se od njih odbija sončna svetloba. V nekaterih primerih njihove eliptične poti prečkajo naše osončje. Take repatice so za nas ((periodične«, ker se od časa do časa pojavljajo v naši bližini. Teh je več, le da so »umiki« njihovih «obiskov» različni. Nekatere repatice se pojavljajo pri nas v zelo velikih časovnih razdaljah, ena n.pr. vsakih 29.000 let, druge vsakih nekaj tisoč let, nekatere vsakih nekaj sto let. Hal-leyjeva repatica se pojavlja, kot smo že videli, vsakih 75 let. Zadnjič se je pojavila leta 1910, vendar je ni bilo mogoče opazovati. Zvezdoslovci poznajo neko repatico, ki se je pojavljala vsakih šest let in pol, zadnjič pa se je pojavila leta 1852. Od tedaj je ni bilo več «na spregled«, iz česar se da sklepati, da se je «razbila». Ukradena dragocena slika SIENA, 21. — Iz cerkve Marijinega vnebovzetja v Staggia Se-nese, kakih 15 km od Siene, so ukradli sliko Matere božje, ki Jo pripisujejo šoli Duccia di Bonin-segna (1300-1400). Izginotje slike je opazil krajevni župnik, ki je takoj obvestil policijo in karabinjerje. Vrednost umetnine je precejšnja. Kaže, da se Je tat skril zvečer v cerkvi, nato pa ponoči sliko ukradel in pobegnil. V zvezi s tem iščejo avtomobil vrste «Giultetta», ki so ga dan prej videli v naselju z dvema mladeničema. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Otvoritvena razstava v «La Bora» Po slikarsko precej mlačni poletni razstavni dejavnosti tržaških umetnikov, se pričenja jesensko delovanje domačih galerij z vidno zamudo, čeprav je med prvimi «La Bora«, ki je preteklo soboto priredila otvoritveno razstavo sedmih slikarjev. Naravno je, da zaradi male razstavne površine ni bilo pričakovati velikih platen. Tu vise le listi, večinoma v črno-belem. Pričenjamo ogled po abecedni zapovrstnosti s prvim. Je to Nando Coletti. Prikazuje dva akvarela iz leta 1952. Ležeča akta in nekak sprevod srednjeveške, grajske neveste na konju. Obe sliki pa sta neobičajno skladni s trenutno uveljavljajočo se slikarsko miselnostjo. Renato Daneo menda prvič dovoljuje vpogled v nastajanje svojih pestrobarvnih oljnatih podob. V sedmih risbah s tušem skal, drevja in podobnega, spoznamo, kako vestno pripravlja in išče oblike za osnutke platen, tako. da postajajo te pero-risbe iskanja vsaka zase ie samostojne male umetnine. Zmagovalec zadnjega tekmovanja v Devinu, Devetta, je zastopan s kam-natiskom pokrajine in tihožitja znanih grafičnih vrlin in pa z obarvano risbo ženskega akta, torej v zadnji dobi vsebinsko precej redkega dela. Presenečenje nam je pripravila Tiziana Fanti- ni. V svojih treh perorisbah podaja z izredno krepko, skoro moško dojeto risbo, prizore ljubezenskega zbliževanja mladine na plesu in v samoti narave. So to listi, katere bi želeli videti v večjem številu. Obilno je tu zastopan Cuacci s študijami za olja znanih mačkov in drugega. Vendar pa kaže list z jezdecem grafično že dovršeno, samostojno delo. Se popolnejša je tuširanka razlivajočih se odtenkov, ki posrečeno poustvarjajo čarovniško o-zračje odrskega iluzionista. Je to ngdno, oni odlični Guacci, ki, frčali šibke strani meščanstva. Vidno izstopajo spretno izrisani listi Ro-signana. V njih je gotovost in lagodnost črt, kot ju še nismo videli. Zato pa so tudi bili takoj razprodani. Njegov prijatelj in, lahko bi dejali, nasprotni tečaj te slikarske privlačnosti, Marino Sor-mani, pa je kot leča, ki združuje prekipevanje Rosignanovih črt v jasne slike usmerjene, točne izgradnje, kot sta tu obe risbi s svinčnikom, komaj vidno dahnje-ni na listih precejšnje velikosti, na katerih prihaja do občudovanja vredne veljave tenkočutno podana poduhovljenost stavb, preproste hiše in pa slogovno sodobnega urada za turizem nad ses-Ijanskim pristanom. MILKO BAMBIČ mu, da dogodki, ki jih ta film o smrti Rasputina obravnava, neposredno zadevajo njegovo zasebno življenje. Nadalje knez Jusupov v svoji tožbi zanika resničnost nekaterih epizod, kakršne prikazuje TV film. Knez med drugim zanika, da bi mu bila njegova žena kneginja Irina služila za vabo da je zvabil meniha Rasputina v past, na svoj dom, kjer ga je umoril. V neki epizodi tega filma knez reče Rasputinu, da bi ga njegova žena Irina rada videla, toda »zasebno«. Od dogodka, od umora meniha Rasputina, je minilo 19 let ia marsikateri dogodek jo danes že zameglen. Kneginja Irina Jusupo-va, nečakinja ruskega carja Nikolaja II., ki je danes prišla pred sodišče kot priča v zvezi s procesom med njenim možem ta družbo CBS, je najprej rekla, da je bila v decembru 1916. leta, ko so njen mož in skupina njegovih ((zarotnikov« umorili meniha Rasputina, na Krimu. Toda odvetnik družbe CBS je prebral odstavek iz spominov kneza Jusupova, v katerem beremo sledeče: »Vedel sem, da je Rasputin izrazil željo, da bi spoznal mojo ženo. In ko sem ga povabil, naj bi prišel k nam, je rekel, da bo zelo rad prišel«. Ko je odvetnik prebral ta odstavek, je kneginja Irina rekla, da ji je branje tega odstavka iz knjige njenega moža omogočilo, da se je bolj podrobno spomnila dogodkov izpred 49 let. Priznala je, da ji je mož tedaj povedal, da bo Rasputin prišel k njim na dom na čaj. Odvetnik jo je ša vprašal, če je tedaj vedela, da Rasputin pričakuje sestanek z njo. Kneginja je na to vprašanje rekla: «Da, mislim, da je vedela.« Razprava seveda še ni končana in tudi sam nekdanji knez Jusupov bo v prihodnjih dneh prišel pred sodišče kot priča, da bi opisal dramatično zgodbo izpred 49 let. Kakor Je že v svojih spominih opisal, je nekdanji ruski knez Jusupov zvabil Rasputina na svoj dom v tedanjem Petrogradu in sedanjem Leningradu ta tu s svojimi prijatelji — zarotniki pripravil za Razputina zastruljeno pecivo ta zastrupljeno vino. Izredna konstitucija meniha pa je zdržala tudi izredno dozo strupa. Ko Je Rasputin kljub tolikšnemu strupu vendarle ostal na nogah, ga Je Jusupov ustrelil s samokresom. Tudi to ni bilo dovolj, kajti Rasputin je res padel na tla, toda kmalu se je spet dvignil. S svojimi prijatelji, ki so sodelovali v tej zaroti in se med tem krila v gornjem nadstropju Je Rasputina zvlekel na dvorišče ta ga tu z več streli pobil na tla. Nato so ga mrtvega stlačili na vozilo in ga odpeljali proti Nevi. Turistična sezona je že mimo, vendar se vsi, ki so kjerkoli preživeli svoj letni odmor, tako ali drugače spominjajo krajev, ki so jih obiskali. Najpoprej tudi Umaga (na sliki), ki ga posebno Tržačani tudi obiskujejo, saj se je v zadnjem času razvil v zares prijeten turistični kraj. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Znašli se boste v zagati, ker ne boste mogli odgovoriti na vprašanje, katerega bistvo sicer poznate. Napeti odnosi med zakonci. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne zaupajte preveč odločitvam, ki so bile sprejete enostransko. Ne odrecite svoje podpore iskrenemu prijatelju, če vas bo zanjo zaprosil. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) V vaši poslovni organizaciji bo prišlo do spora zaradi nasprotujočih si interesov. Spokojnost in občutek varnosti v družini. RAK (od 22.6. do 22.7.) Da bi vam uspelo preprečiti izredno nevaren napad, naperjen proti vašim interesom, boste morali pokazati izredno gibčnost. Utrdite svoj družinski ugled. LEV (od 23.7. do 22.8.) Pazite se HOROSKOP pred napačnimi ocenami naglo spreminjajočih se poslovnih situacij. Privoščite si nekaj miru. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nadaljujte po poti, ki ste si Jo začrtali, zakaj samo tako boste obvarovali svoje dobro ime. V čustvenem pogledu ste premalo odločni. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Potrudite se, da bi se vam izpod prstov ne izmaknil že gotov uspeh. Prehodno nerazpoloženje. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Odpravite prej vse zapreke, ki bi kasneje utegnile ovirati izpolnitev nekega vašega ambicioznega načrta. Neki prijatelj vas bo zapustil v najbolj kočljivem trenutku. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Zahvaljujoč se svojim izkušnjam si boste v dokaj težkem trenutku vendarle zelo dobro znašli. V svojih odnosih do drage osebe bodite bolj enostavni. ttKOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Upoštevajoč že tako napeto vzdušje skušajte še povečati svojo potrpežljivost. Prejeli boste pismo, ki vas bo zelo razveselilo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zaradi nekaterih slabo posredovanih izjav, bo med vašimi sodelavci prišlo do resnega spora. Imeli boste izredno srečo v čustvenih zadevah. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Danes boste postavili temelje, na osnovi katerih se boste tako poklicno kot finančno utrdili. VAZNA ODREDBA VIDEMSKE NADŠKOFIJSKE KURIJE Za verske obrede v Ben. Sloveniji dovoljena uporaba domačega jezika Spomenica slovenskih beneških duhovnikov pristojni cerkveni oblasti Podobno spomenico so poslali tudi političnim činiteljem videmske pokrajine Kakor poroča v svoji zadnji številki tedensko glasilo slovenskih krščanskih socialcev, je videmska nadškofijska kurija zadnje dni izdala odredbo, da so dovoljeni verski obredi v domačem jeziku vernikov v vseh farah nadškofije, kjer žive Slovenci. Do te odredbe je prišlo po spomenici, ki so jo slovenski duhovniki iz Beneške Slovenije naslovili na pristojno cerkveno oblast. Ta oblast je zdaj spoznala upravičenost njih zahtev. Kakor drugod po vsem svetu, tako imajo namreč tudi slovenski verniki v slovenskih in jezikovno mešanih farah videmske nadškofije pravico, da se uveljavijo koncilske določbe o cerkvenih obredih v ljudskem, materinem jeziku. Slovenski duhovniki iz Beneške Slovenije so pred dobrim mesecem predložili tudi političnim činiteljem videmske pokrajine posebno spomenico, ki do dna razgalja, kakšne krivice se godljo duhovnikom in vernikom v Beneški Sloveniji. V spomenici se pritožujejo, da smatrajo javni organi za protiitalijansko čuteče tiste duhovnike, ki se v dušnem pastirstvu poslužujejo poleg italijanščine tudi slovenske govorice. Tem duhovnikom odtegujejo tudi javne podpore za cerkvene potrebe. Na ta način se utvarja sovražna in krivična diskriminacija med duhovščino in se ponižujejo tisti dušni pastirji, ki na podlagi kanoničnih določb in v duhu italijanske ustave uporabljajo v pastirski službi jezik domačega ljudstva. Prošnje v Doberdobu za ljudska stanovanja Na županstvu v Doberdobu sprejemajo prošnje za dodelitev stanovanj v ljudskih hišah, ki bodo v bodočih mesecih na razpolago. Prošnje Je treba napraviti na posebnem obrazcu, ki ga dobijo prizadeti na županstvu. Tam bodo dobili tudi podrobnejša pojasnila. Prošnje, ki stf bilfe pred tem razglasom vložene na sedežu uprave ljudskih hiš (IACP) v Gorici, niso več veljavne in jih morajo priza- OORSO. 17.15: «Colonello von Ryan», P. Sinatra in T. Howard. Ameriški kinemaskope v barvah. VERDI. 17.15: «Agente segreto Jer-ry Cotton — Operazione uraga-nat, G. Nader; ameriški barvni film. MODERNISSIMO. 16.00: «La don-na che non sapeva amare«, Car-roll Baker in Raf Vallone, ameriški barvni film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan; zadnja ob 22.30. VITTORIA. 16.45: «Quello strano sentlmento«, S. Lee in B. Darin. Ameriški film v barvah. CENTRALE. 17.15: «Operazione Zanzibar#, S. Cochran in H. Ness; ameriški cinemascope v technicolorju. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna «AL CORSO#, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura v Gorici 14 stopinj ob 13.40, najnižja 3 stopinje Ob 24.20; povprečne vlage 53 od sto. deti ponoviti ter jih predložiti o-menjenemu uradu najkasneje do 11. novembra. Bela knjiga o položaju v CRDA Kovinarski sindikat CGIL v Tržiču je objavil belo knjigo z dokumentacijo o delovnih pogojih in položaju delavcev v ladjedelnici. Dokumentacija obsega obdobje od novembra 1962 do maja 1965, začenši s stalnim zmanjševanjem sta-leža uslužbencev pa do brezbrižnosti delegiranega svetnika CRDA do delavcev. IZ TRŽIČA Štipendije za dijake ob dnevu varčevanja V okviru dneva varčevanja bo jutri v dvorani občinskega sveta v Tržiču razdeljevanje štipendij srednješolcem tržiškega področja. Štipendije je dala na razpolago Tržaška hranilnica. Posebna občinska komisija je sestavila seznam dijakov, ki jih bodo nagradili. Štipendije so namenjene srednješolcem iz Tržiča in okoliških občin, vključno Ronke, Doberdob in Starancan. Likof ob gradnji ljudskih hiš Da bi proslavili napredek pri gradnji ljudskih hiš na odkup v Ul. Cipriani in Ul. Trieste v Gorici ter 24 stanovanj v Tržiču, je podjetje Romani, ki ima v zakupu zidavo, povabilo v sredo na ve- čerjo svoje sodelavce ter vodstvo in geometre zavoda IACP. Predsednik zavoda prof. Massi-mo Celie je ob tej priliki pohvalil podjetnika Romanija za dober napredek del, ki jih je prevzelo podjetje v času najhujše krize ter s tem mnogo pripomoglo k omilje-nju brezposelnosti, Romani se je zahvalil in poudaril dobro sodelovanje med ustanovo IACP in njegovim podjetjem. Problem otroških vrtcev ONAIRC Predsednik pokrajine dr. Chien-tarolli je odgovoril na zadevno vprašanje pokrajinskih svetovalk Seličeve in Tomasinove v zadevi otroških vrtcev ONAIRC. V odgovoru pravi med drugim, da prejemajo otroške vrtnarice komaj 40 odstotkov plače, ki jo prejemajo druge učiteljice. Lani je znašal proračun te ustanove 760 milijonov lir, od katerih je prispevala država 400 milijonov. Letos so stroški uprave narasli za 300 milijonov. Do sedaj niso mogli najti potrebnih sredstev za kritje stroškov, pač pa so o položaju obvestili predsednika vlade ter zakladno in prosvetno ministrstvo, kot tudi predsednike deželnih odborov v Trstu in Trentu. Predsednik zagotavlja, da je že posredoval na pristojnih mestih za rešitev tega problema. Sindikalne vesti iz Tržiča Jutri sklicuje sindikat CGIL zborovanje vseh pristaniških delavcev iz Tržiča. Na njem se bodo pogovorili o problemih kategorije. Prisotna bosta pokrajinski sekretar Bergomas in sindikalist Tesca-ri. Sindikalni predstavniki kemičnih delavcev bodo imeli v četrtek 28. t.m. sestanek na zvezi indu-strijcev v Tržiču. Razpravljali bodo o proizvodni nagradi za delavce Solvaya. Prepoved prodaje mošta do 29. oktobra letos Župan Gorice Martina prepoveduje pred 29. oktobrom letos prodajo, za neposredno potrošnjo, mošta in koncentratov in uporabo mošta za popravo navadnih in žlahtnih vin. Kršilci bodo kaznovani. (iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtniiiiiiifiiiiumfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiM SEJA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE Delegacija v Rimu zaradi proste cone ter mednarodnega železniškega prometa Tajnik Poterzio je v Turinu poročal o mejnih prehodih v Julijcih Pod predsedstvom inž. Ouirina Rlgonata se Je sestal odbor trgovinske zbornice. Spomnili so se smrti matere odbornika Ballareja ter Elvire Colinellijeve. Predsednik Rigonat je nato poročal o svojem rimskem obisku, ki ga je opravil v družbi tajnika Poterzia in poslanca Zucallija. Na finančnem ministrstvu so se pogovarjali o upravi proste cone ter razdeljevanju jestvin. Na ministrstvu za industrijo in trgovino so se pogovarjali s podtajnikom Ceccherinijem o prevozih in komunikacijah goriške pokrajine, zlasti pa o usposobitvi goričkega kolodvora ter kolodvora v Novi Gorici za prevoze blaga tretjih. O zadevi so bila poprej obveščena vsa prizadeta ministrstva in uprave; poslali so jim podrobno tehnično poročilo trgovinske zbornice ter komisije za prevoze. Vprašanje Je bilo delno rešeno ravno v zadnjem času, saj bo mogoče, da-siravno v skrčenem obsegu, takoj začeti z nekaterimi trgovskimi dejavnostmi, ki naj bi se kasneje povečale ter se na takšen način uresničile zahteve zbornice, obrazložene pred tolikimi leti. Tehnične nadrobnosti tega ukrepa bodo znane, ko bodo izpopolnjeni ukrepi, ki jih pristojne uprave še vedno proučujejo. Dr. Poterzio Je poročal o svoji navzočnosti na prvem shodu v Turinu o mednarodnih alpskih prehodih, kjer Je predložil tudi poročilo o obmejnih vprašanjih, povezanih z alpskimi prehodi v Julijcih. Predsednik je poročal o pobudi iHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiffiiiiiMmimiiiiiiiiiiMiiiittiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiuiiMii KORISTNA SREČANJA OB MEJI Izvedenca za vode iz Nove Gorice včeraj na pogovorih v Gorici Predmet pogovora so bili načrti o izkoriščanju soških voda • Po. nedeljski obisk novogoriških upraviteljev pri predsedniku pokrajine Včeraj dopoldne sta bila na obisku pri pokrajinski upravi v Gorici predstavnik občinske uprave iz Nove Gorice dr. Rudi Rutar in inženir soških elektrarn Avgust Batič. Namen njunega obiska je bil, da bi dobila podatke o izkoriščanju soških voda na področju goriške pokrajine. Predsednik pokrajinske uprave Je zaprosil inž. Fomasirja od konzorcija za izbolj-ševalna dela na krminsko gradiščanskem področju, da je gostoma posredoval vse potrebne podatke v tej zadevi. Razgovor so imeli v sejni dvorani pokrajinskega odbora, trajal je več ur in so si ob tej priliki izmenjali tudi druge podatke, ki zadevajo izkoriščanja soških voda. Za ta razgovor so se dogovorili v ponedeljek zvečer, ko so bili na obisku pri predsedniku pokrajinske uprave dr. Chientarolliju predsednik novogoriške občine dr. Joško Štrukelj, poslanec Milan Vižintin in občinski odbornik dr. Rudi Rutar. Teh pogovorov, ki so bili bolj zasebnega značaja, bi se moral udeležiti tudi goriški župan Martina, ki pa se je opravičil, ker Je predsedoval seji občinskega sveta. Ponedeljski sestanek je trajal približno pol ure ter so sl na njem izmenjali misli, kako nadaljevati pogovore o skupnih obmejnih problemih, ki so jih v zadnjih mese-cih prekinili zaradi sestave novih upravnih odborov na Goriškem. V bližnji bodočnosti se bodo zopet sestali, saj je cela vrsta medsebojnih problemov, o katerih se je treba pogovoriti. Menični protesti V drugi polovici meseca septembra Je bilo protestlranih na Goriškem 437 menic, ki so po posameznih občinah takole razdeljene: Gorica 163; Tržič 171; Gradiška 18, Škocjan 11, Ronke 15, Gradež 10, Krmin, Fogliano in Villesse po 9, Zagraj 7, Romans, Turjak 3, Do- berdob, Farra, S. Pler in Starancan po 2, in Moša en protest. Nesrečno prečkanje ceste Prodajalec trgovine Orzan iz Gorice je včeraj opoldne povozil šolarja 8-let.nega Maria Furlanija iz Ul. Italico Brass 34 ter mu zlomil desno nogo. Otrok je prečkal cesto, ko se Je Roberto Borghes, star 16 let, z motociklom pripeljal po Ul. S. Pellico, namenjen v Carduc-cijevo ulico. Otroka so takoj po nesreči z zasebnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer je njegov oče dežurnemu zdravniku pojasnil vzroke nesreče. Zapisnik Je sestavila prometna policija. Sezonski pripetljaj Gasilce Je včeraj vsa preplašena poklicala Ludmila Omittolo iz Ul. Rossini 17. Vžgal se je kerozen, ki je pritekel iz peči. Škode ni bilo nikakršne, le dosti preplaha v družini. deželne trgovinske zbornice za sklicanje mednarodnega shoda o izkušnjah načrtovanja za gospodarski napredek malih skupnosti. Shod, ki ga podpira tudi deželni odbor za načrtovanje, bo v Trstu od 25. do 27. oktobra, na njem pa bodo sodelovali predstavniki EGS ter evropskih organizacij OECD, SIOI in CISCE. Po obsežni diskusiji o zgornjih vprašanjih so odobrili mehanizacijo zborniške anagrafske službe ter seznama odbornikov. Nenavaden incident z medvedom v Štivanu Včeraj popoldne okrog 15. ure je 32-letnl Elio Tomolo iz Stivana prinesel medvedom, ki jih držijo v ograjenem prostoru pri papirni tovarni «Timavo» nekaj kosti in ostankov mesa. Ko se Je približal kletki pa mu je spodrsnilo in desna noga mu Je zdrknila med prečkami ograje v kletko. Eden od medvedov ga je s taco udaril po nogi ter mu Jo poškodoval. Ponesrečenca so odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so mu ugotovili rano na stopalu in ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. V Štivanu zgorel senik V Štivanu je včeraj popoldne zgorel senik 46-letnega Dominika Pernarčiča, ki stanuje na št. 23. Ogenj je nastal v leseni zgradbi in kmalu zajel približno 150 stotov spravljenega sena. Prihiteli so gasilci iz Tržiča in nato še iz Trsta, ki so začeli gasiti požar. Po petih urah dela je gasilcem uspelo, da so preprečili vsako nevarnost. Požar je uničil seno in leseni senik, k' je stal ob stanovanjski hiši. Na srečo ni bilo človeških žrtev. Gasilci so ocenili, da je požar povzročil 200 tisoč lir škode. Pernarčič ni bil zavarovan. Nezdravo dejanje ločniškega mladeniča Preveliko količino neugotovljenih praškov, ki so ga spravili na rob življenja, Je včeraj zaužil 24-letni Roberto Franzot iz Ločnlka, Ul. Udlne 66. Njegove nezdrave namene Je prva opazila žena, ki je poklicala rešilni voz. Popoldne so ga sprejeli v bolnišnico, kjer preživlja kritične trenutke. Za primer se zanimajo tudi ločnlški karabinjerji. Q)fOTri o V nedeljo 24. t. m. tekmovanje v atletiki Urnik in navodila za nastopajoče Atletsko tekmovanje letošnjega športnega tedna bo na šolskem stadionu na Kolonji (u-strezna postaja openskega tramvaja). Urnik tekmovanja bo naslednji: ŠOLSKI STADION NA KOLONJI 1. — start 110 m zapreke 2. — start 100 m 3. — start 80 m 4. — splošni cilj in start 400 m, hoja 2 km 5. — start 1500 m 6. — start švedske štafete 7. — skok v višino 8. — met krogle 9. — kopje 10. — skok v daljino 11. — met diska 12. — pomožno zaletišče daljine 13. — pomožni krog za kroglo 14. — glavna zapisniška miza nillMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIHIIIimilllllllllllllllimilllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMtšIŠIIIIIIIIMIII JUGOSLOVANSKI NOGOMET Zmaga Olimpije nad Crveno zvezdo Ljubljančani na desetem mestu lestvice BEOGRAD, 21. — Ljubljanska Olimpija Je danes pred beograjskim občinstvom zasluženo premagala pomlajeno moštvo Crvene zvezde s 3:2 (3:1). Olimpija si je z zelo korektno, požrtvovalno in izvrstno igro pridobila takoj simpatije okrog 10.000 gledalcev. Ljubljančani so popolnoma nadigrali precej zmedeno moštvo Crvene zvezde, ki Je prikazalo nižjeraz-redno igro. Gole za Olimpijo so dali Arslanagič v 2’, 15’ in v 39’, za Crveno zvezdo pa Miloševič v 21’ in Klenkowski v 38’ iz enajstmetrovke. Z današnjo zmago je Olimpija dosegla šest točk in je na desetem mestu na prvenstveni lestvici pred Radničkim iz Beograda, Dinamom, Crveno zvezdo, Treš-njevko, Hajdukom in Železničarjem. HOCOMCT PARIZ, 21. — V prijateljski tekmi Je reprezentanca Sovjetske zveze premagala z 2:1 (1:0) francosko enajstorico Stade Francois. * • • LIEGE, 21. — V povratni tekmi turnirja za pokal pokalnih prvakov Je Standard premagal Cardiff Ci-ty 1:0 (0:0). Ker so Belgijci zmagali tudi v prvi tekmi (2:1), so se uvrstili v osmine finala. • • • GELEEN, 21. — Tekma turnirja za pokal Rappan med holandsko enajstorico Fortuna ’54 in moštvom Lugana se Je končala neodločeno 1:1 (0:1) TELOVADBA KIJEV, 21. — Telovadni dvoboj moških in ženskih reprezentanc SZ in Japonske se je zaključil z zmago sovjetskih predstavnikov. Med moškimi Je bilo razmerje 288,5:288, med ženskim dvobojem pa 192,2:190,5. Med posamezniki je zmagal Sergej Djamidov, med ženskami pa Zinajda Drujinlna. 8.00 8.15 8.45 9.00 9.15 9.45 10.00 10.15 10.50 11.00 11.50 15.00 15.15 16.00 16.10 16.20 16.50 zbor 80 m troboj, kopje 110 m zapreke (predte-ki), višina moški in troboj 1500 m 100 m (predteki) 400 m (predteki) disk, krogla troboj 100 m (polfinale) 100 m (finale) 80 m ženske (predteki), daljina ženske 80 m ženske (finale) zbor višina ženske, krogi* ženske 110 m zapreke (finale), daljina moški, krogla moški 400 m (finale) hoja 2 km švedska štafeta 400X300 X200X100 m Ker so atletska steza in zale-tišča pokrita s posebno maso iz asfalta in kavčuka, ni dovoljena uporaba sprinteric, temveč morajo tekmovalci nastopati samo z gumijastimi copatami ali s čevlji brez žebljev. Zaradi velikega števila prijavljenih naj se tekmovalci držijo naslednjih navodil: Četrt ure pred začetkom tekme naj se javijo pri glavni zapisniški mizi za potrditev nastopa in naj nato gredo na kraj tekmovanja ali na start. Zamudniki bodo črtani s seznama. Tekmovalci morajo takoj po koncu nastopa s stadiona. Za vse ostalo veljajo mednarodna atletska pravila in pravilnik 8, športnega tedna. SPORED PRVEGA DNE Sobota 23. tm. Ob 19.45 otvoritev Odbojka (moški) ob 20.00 odbojka Cankar B-Opčine ob 20.30 Škamperle B-Bar-kavlje B ob 21.00 Breg-Kras ob 21.30 Rocol-Dom Gorica ob 22.00 Dom Rojan-Jadran ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR sporoča, da bo nogometno srečanje 8. slovenskega športnega tedna za tretje mesto med Zarjo iz Bazovice in Repnom, v nedeljo na stadionu «Prvi maj» ob 16. uri popoldne. Sodil bo Alojz Stoka. • • • Prireditelji letošnjega 8. slovenskega športnega tedna vabijo vsa prijavljena društva, naj se s svojimi predstavniki udeleže svečane otvoritve te velike športne prireditve, ki ho v soboto, 23. t. m. v dvorani stadiona »Prvi maj» pri Sv. Ivanu v Trstu ob 19.45. Vsako društvo naj pošlje deset svojih tekmovalcev in tekmovalk v športnih dresih, da se bodo udeležili v okviru slovesnosti mimohoda. Zbor za tekmovalce je ob 19.15. prr NEKAJ SPOMINOV NA IVANA CANKARJA ___________________________________ - 4. Cankar Je vedel prav dobro, da si mora v delavski stranki vsakdo vodilno mesto šele pridobiti s svojo požrtvovalnostjo, s svojim znanjem in s svojim marljivim delom. Biti intelektualec samo po sebi ni še nobenemu zagotavljalo vodilnega mesta v stranki. Hkrati ne verjamem, da si je Cankar mislil, da sta učenje v šolskih klopeh ali akademski titel, dasi je oboje zelo pomembno, že sama po sebi zadostno spričevalo za voditelja stranke. Saj se je smejal, kadar je slišal, da Je kak Intelektualec stavil določene pogoje za sprejem v stranko. Zato sem se navedenim Cankarjevim trditvam na njegovem zadnjem tržaškem predavanju čudil m se mi nikdar niso zdele in se ml tudi danes ne zdijo na mestu. Poleg tega Jugoslovanski socialdemokratični stranki v Avstriji — ki je bila pač taka, kakršne so bile vse socialnodemokratske stranke — se po mojem, navzlic vsemu vendarle ne more očitati, da se ni zanimala za narodno vprašanje sploh, posebej Se, da se ni zanimala za narodno vprašanje Slovencev. Saj je bila edina slovenska politična stranka, ki je imela svoj narodni program a po Cankarjevih besedah edina, k; Je zahtevala zedinjeno Slovenijo.*) Celo njen* tako obrekovana resolucija Tivolske konference je bila daleč bolj radikalna od Krekove «Majske deklaracije«. Moremo reči, če se nam tako ljubi, da oboje, to je narodni program JSOS in Tivolska *) Cankarjev govor na volilnem shodu v Ljubljani leta 1907. Glej zgodovinski arWv KPS stran 146-147. — I, R. konferenca, ni bilo vredno piškavega oreha, toda bil je program, rezultat daljšega napora in razpravljanja, to je daljšega truda. In kakorkoli ni bil rezultat tega napora spodbuden, moremo danes mimo trditi, da ni bil zaman. Naj ob tej priliki povem, da so na Primorskem in v Trstu, kjer Je Cankar 1918 predaval, do tedaj stopili v stranko trije slovenski izobraženci: dr. Josip Ferfolja v Trstu, dr. Anton Dermota in dr. Henrik Tuma pa v Gorici. V Času Cankarjevega predavanja sta bila med njimi samo še dva aktivna, kajti dr. Dermota je 1914 umrl. Resnično aktiven v stranki, delaven kot publicist, kot organizator in kot propagandist na shodih pa Je bil v resnici od 1908 le pok. dr. Henrik Tuma, ki ni bil več mlad, dasi tudi on ni bil brez hib. Na Kranjskem smo več ali manj aktivnih intelektualcev imeli v stranki, kolikor Je meni znano, poleg Etbina Kristana (ki pa je že 1914 odpotoval v Združene države Amerike) le Antona Kristana v Ljubljani, prof. Lončarja v Idriji, Albina Prepeluha ter Alojzijo štebi v Ljubljani. Drugih aktivnih v stranki ni bilo. • • * Vse meščanske stranke so vedno očitale JSDS, da Je tuje telo v narodu. Sme se ji očitati, da je bila reformistična, da ni bila revolucionarna, da je v takem ali takem primem zavzela tako in tako napačno stališče — če se je to res zgodilo — da je bila internacionalna itd. Ne more se ji pa očitati, da je kot stranka bila protinarodna. Bila Je protinacionalistična, ker je bila proti imperializmu in proti vojnemu hujskanju Zato, ker je imela svoj poseben pogled na narodno vprašanje, se ji še ne more očitati, da je bila protinarodna. Zgodovina in proces nastajanja Jugoslovanske socialnode-mokratične stranke v Avstriji sta morda težja od nastanka in zgodovine drugih socialnodemokratskih strank v Avstriji in drugod; pravim morda, kajti tudi razvoj drugih delavskih strank ni bil lagoden. Pri nas pa — majhen narod, tedaj z nizkim številom delavcev, katerih večina je živela še z eno nbgo na deželi in z vso podeželsko miselnostjo. Pravi prole- tariat Je ob nastajanju Jugoslovanske socialnodemokratlčne stranke v Avstriji tudi sam šele nastajal. Stranka je bila tudi pri nas, kakor povsod, posledica zgodovinskega razvoja. Zato tedaj še nujno majhna stranka, ki poleg tega ali morda prav zato dolga leta ni imela, pravzaprav ni mogla imeti, v svojih vrstah razen Etbina Kristana nobenega drugega intelektualca. Pomanjkanje gmotnih sredstev v stranki, pomanjkanje zares socialističnih intelektualcev, pomanjkanje marksistične literature in še marsikaj drugega so bili problemi, veliki problemi, katere je stranka z velikimi napori premagovala in katere je bilo treba in je treba upoštevati, kadar se govori o Jugoslovanski socialnodemokratični stranki v Avstriji. Ali naj bi se bili delavci po težkem deseturnem delu lotili pisati brošure in prevajati Manca in Engelsa? Nimam najmanjšega namena poveličevati njenih težav in zaslug, vendar moramo tudi do nje, to je do JSDS v Avstriji — kakor do vsakega zgodovinskega pojava — skušati biti objektivni. Ne prizanesljivi, marveč samo objektivni. Mnenje Ivana Cankarja o Tivolski konferenci je znano in se je o njem tudi že pisalo. Glede Tivolske konference priznam, da med slovenskimi delegati ni zbujala nobenega zanimanja in da njeni sklepi niso bili prav nič razširjeni med slovenskimi delavci, dasi so bili njeni sklepi — ponavljam — neprimerno bolj revolucionarni in bolj odkritosrčni od Majniške deklaracije. Vtis sem imel, da življenjski standard slovenskih delavcev tudi tedaj tem ni nudil prostora, da bi se mogli zanimati za taka vprašanja. Od ljudi, ki so trdo delali 10 ali 12 ur na dan in niso bili navzlic temu gotovi, da jim bo žena zvečer postavila kaj na mizo, ni bilo mogoče zahtevati, da bi se poglabljali v taka komplicirana vprašanja, kakršno je bilo na dnevnem redu na Tivolski konferenci. Se redki intelektualci je na žalost niso jemali resno. Toliko Je res, da se je le redko kakšen od navzočih izobražencev oglasil k besedi. V Trstu je stranka s pomočjo «Ljudskega odra«, z njegovimi predava- nji in z diskusijskimi večeri uspela zbuditi med delavci zanimanje za razna družbena vprašanja, za resolucijo Tivolske konference pa ne. Majhna anekdota: Med govorom dr. Tume na Tivolski konferenci sem stopil v posebno manjšo sobo — ki je mejila na konferenčno dvorano — v kateri sta bila Ivan Cankar in dr. Dermota. Morebiti še kak drug sodrug. Cankar in Dermota sta se pogovarjala o konferenci in sta bila zelo nasprotna Kristanovi tezi, s katero je predlagal tudi jezikovno poenotenje vseh Jugoslovanov. Cankar in Dermota sta na ta račun zbijala šale, zraven zbijala šale neupravičeno tudi na račun dr. Tume, glede katerega sta trdila, da bo v prvi polovici svojega nastopa govoril za, v drugi pa proti Kristanovim tezam. O stališču Jugoslovanske socialnodemokratske stranke do narodnega vprašanja sploh, posebej še do narodnega vprašanja Slovencev v Trstu, bom morda povedal nekaj več v sestavku o Etbinu Kristanu. Tu bi vendarle rad omenil, da je v Trstu, na Primorskem in v Istri stranka živela in delovala v jezikovno mešanih provincah; v atmosferi vročega narodnega sovraštva, katero so širile meščanske stranke, ki so zahtevale rešitev določenih vprašanj, vedoč, da stari avstrijski zakoni in nacionalistične strasti niso omogočale njihove rešitve; ali pa se Je italijanska nacionalistična večina naslanjala na zastarele zakone bivše Avstrije, da bi preprečila rešitev manjšinskih zahtev, kar je vse skuoaj poleg drugih zaprek zelo oteževalo tudi socialistično gibanje. Navzlic temu Je stranka glede narodnih zahtev tržaških, istrskih in vseh primor skih Slovencev in Hrvatov praktično zavzemala, po mojem, pravilno stališče, dasi Je imela v svojih vrstah tudi med vodilnimi člani take, ki so zahtevali, naj se stranka ne zanima za narodno vprašanje, češ da bo rešeno v socializmu, ki so torej gledali na narodno vprašanje agnostično. Toda njihova beseda in glas nista bila nikdar odločilna. (Nadaljevanje sledi) UKEDNIAIV O: TRST - UL MONTEOCHl 6 11 TELEFON «3-808 U> »4 838 - Poštni predal 55« - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvin Pellico 1 H, Telefon 3382 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: četrtletna 2 250 Ul. polletna 4 4(10 ur, oeloletna 1700 lir - SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50- cUn, mesečno 1 000.- m letno 10.000 din - Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-6374 - Za SFRJ: ADI1, D28, Ljubljana, Stari trg 3/1, tele fon 22-207 tekoči račun pri Narodni oanlo • L|unijani 600 14-603 H6 - (enr oglaniv: Za vsak mm v širini enega stolpca trgovski 150. finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur. - Mali oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi tržaške tn goriške pokrajine se naročajo pri upravi - Is vsen drugih pokrajin Italije pri »Sucietš PuDbllcltd Italtana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst