v* fo4ovW» Leto LXVHX. št. LJubljana, torek 8. Januarja 193$ Cena Din 1,- I»naja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — Inser&ti do 80 petit WMt a Din 2.-, do 100 vret a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inserati petit vrata Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — > Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO TS UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knailjeva nUca stev. 5 Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 312« Podružnice: MARIBOR, Smetanova 441. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon' it. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroeamaverjeva ulica 1, telefon s t. 65. podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. Kaj se Je sklenilo za rimskimi kulisami: Tajna vojaška pogodba Poleg objavljenih dogovorov sta Mussolini in Laval sklenila tudi tajno vojaško vojaško pogodbo o skupni obrambi proti eventualnemu napadu s strani Nemčije — Ta dogovor nr j po-pospeši vprašanje razorožitve Pariz, S. januarja, r. V svojih komentarjih o rimskem sporazumu med Mus-soUnjjem in La valom podčrtava jo današnji Usti, da je bila razen v komunikeju omenjenih pogodb in dogovorov sklenjena tudi še posebna vojaška pogodba, ki predvideva enotno postopanje Francije in Italije v pogledu nemškega oboroževanja. Odkar se je Italija začela zavzemati za Avstrijo in njeno obrambo pred narodnim socializmom, so v rimskih krogih z vedno večjim strahom gledali na tajno nemško oboroževanje. Dotlej se je Italija vedno zavzemala za Nemčijo in zagovarjala njene zahteve po enakopravnosti v oboroževanju, od takrat dalje pa je bila rezervirana, kar je prijateljstvo med Rimom in Berlinom znatno ohladilo. V zadnjem času pa je baš Italija tista, ki pritiska na velesile, naj bi se vprašanje nemškega oboroževanja rešilo na ta ali oni način. Zato je Mussolini tudi o priliki pogajanj z Laval om sprožil to vprašanje, ki se je že poprej ventiliralo med italijanskim in francoskim generalštabom. Rezultat rimskih pogajanj je tajen vojaški dogovor, po katerem se Francija in Italija obvezujeta zavzeti docela enako stališče glede nemškega oboroževanja tako v di- plomatskem kakor v vojaškem pogledu. S to pogodbo proglašata Francija in Italija sedanjo nemško oborožitev, v kolikor presega določbe versajske mirovne pogodbe, za ilegalno in se obvezujeta takoj pokreniti akcijo, da se ta zadeva nemudoma uredi v smislu izjave velesil z dne 12. decembra 1931, s katero je bila Nemčiji pod izveštnimi pogoji priznana enakopravnost, toda šele po sklenitvi splošne razorožitve, Id pa jo je Nemčija z zapustitvijo razorožitvene konserence in poznejšim izstopom iz Društva narodov onemogočila. V pariških krogih pričakujejo sedaj uvedbo nove diplomatske akcije za rešitev tega vprašanja, za kar se toplo zavzema tudi Anglija. S sklenitvijo vojaške pogodbe sta si Francija in Italija zavarovali hrbet za vsak primer. Rim, 8. januarja, r. V tukajšnjih rimskih krogih so glede vesti o sklenitvi tajne vojaške pogodbe med Francijo in Italijo rezervirani. Pač pa je francoska delegacija izdala kratek komunike, v katerem pa samo poudarja, da so bile na pogajanjih Lavala in Mussolinija dogovorjene samo one pogodbe, ki jih omenja uradni komunike. Mussolini je zadovoljen Rimski dogovori predstavljajo zadovoljivo transakcijo nasprotujočih si interesov Francije in Italije Rim, 8. januarja- AA Agencija Štefani poroča: Ministrski predsednik Mussolini in francoski zunanji minister Laval sta končala svoje razgovore. Sklenila sta sporazume o interesih obeh držav v Afriki in akt, s katerim ugotavljata soglasje svojih vlad plede evropskih vprašanj. Ugotovila sta, da soglašata obe vladi o potrebi večstranskega sporazuma o srednjeevropskih vprašanjih-Sporazumela sta 6e dalje, naj se sklepi, ki sta jih 6prejela, čimprej predlože prizadetim državam- Razen tega cta se dogovorila, da bosta do sklenitve navedenega večstranskega sporazuma skupno v duhu tega sporazuma proučevala vse ukrepe, ki bi jih utegnil zahtevati položaj. Rim, 8. januarja. A A. Agencija Štefani poroča: Po podpisu francosko-italijanskega sporazuma sta ministrski predsednik Mussolini in francoski zunanji minister Pierre Laval čoreiela zastopnike francoskih in italijanskih listov. Ministrski predsednik Mussolini je izjavil franooskim novinarjem, da je srečen, da jim da lahko izjavo, ker so prišli v Rim. da od blizu motre pomembne dogodke zadnjih dni. Mussolini se jim je zahvalil, da ?o ustvarili ugodno ozračie za francosko-italijansko zbližanje, hkratu se jim je zahvalil tudi za njihovo bodoče delo. ki naj sporazume, sklenjene z Laval om, poglobi. Nato je Mussolini nadaljeval: Imeli smo dve skupini vprašanj. Prva je veljala čisto francosko-italijanskemu vprašanju, druga pa je obsegala splošna vprašan ia. to je evropska in svetovna vprašanja. Odkar je bil francoski poslanik v Rimu de Jouvenel pa do sedanje misije de Chambruna smo se slej ko prei zavedali, da je treba rešiti vprašanje v več skupinah-Razlogi so na dlani- Skrainega. bistvenega sporazuma na? ne bi bilo. Če h; obsegal samo splošna vprašanja in Če bi ^francosko-italiianska vprašania, ki se vlečeio že od pvetovne voiue. ostala nerešena- Prav tajco bi ta sporazum bil nezadosten, če bi reševal samo francosko-italijanska vprašanja, dočim bi ^nlošna vprašanja ostala nerešena. Rezultat bi bil v tem primeru samo povprečen. Lotili smo se dela s krepko volio do popolnprra sporazuma tako v francosko-italiiapskih kakor v splošnih vprašanjih. Ta morazum smo zdai dosegli- Mussolini ie nato poiasnieval, da je ta sporazum zahteval z^lo obsežne priprave po diplomatski noti. Delo ie končano in zaključeno z dolgimi in važnimi rimskimi razgovori med La valom in njim in med obojestranskimi strokovnjaki. Tako smo dosegli knnčnp sklepe, ki so prešli v pod-nicanp protokole. Zato. ie nadaljeval Mussolini. smo opravili konkretno in stvarno delo in dosegli zaželjene rezultate. Ta sporazum in sploh vsak sporazum no m en; vzajemno in obojestransko zadovoljivo transakcijo med nasprotnimi zahtevami. Diplomacija koristi stvari, ki ji služi z modrim iskanjem re- šitve, ne pa s kršitvijo ravnovesja, potrebnega za sodelovanje med narodi. O vprašanjih, ki sem jih imenoval splošna ali evropska, smo takisto dosegli podpisane sporazume, v katerih določamo skupno stališče Francije in Italije za razne možnosti- Mussolini poudarja dalje, da je tudi to važno in podčrtava izredni pomen tega sporazuma o skupnem delu obeh držav. Dalje je Mussolini izjavil, da francosko-italijanski sporazum o splošnih vprašanjih ni naperjen proti nikomur. Sklenili so ga v upanju, da razširi, ne pa da omeji obzorje evropskega življenja. Evropski narodi naj se rešijo ne-prilik, ki jih že preveč mučijo. Smisel naših izjav, je dejal Mussolini dalje, je jasen. Odstranit' moramo nevarnost pretiranega optimizma- Ni treba misliti, da je zdaj že vse storjeno. To bi bila zmota- Prijateljstvo je treba neprestano gojiti in ga razvijati, da ostane v skladu z naravnim razvoiem narodov in njihovimi interesi. Prijateljstvo med dvema narodoma ne sme ostati zaprašeno v diplomatskih protokolih, marveč mora živeti v okvirju življenja samih narodov. To je lažje uresničiti med našima dvema narodoma, ki ju druži slavna skupna civilizacija in skupna prei7kušnia v nedavni preteklosti. Na kraju svoje izjave je Mussolini priznal odlične vrline Lavala. ki jih je pokazal med pogajanji s svojim stvarnim in dalekovidnim duhom- Verujem, je nadaljeval Mussolini, da so naiu med pogaianj'i druži1«? tudi osebne vzajemne simpatfie. ker med nama dvema ie mnogo skupnega. Oba sva preživela hudo in muf^no mladost, imava za seboj sorodna politična izkustva in preživela isti razvoi. ki na in ie pri vedel od meglenega univerzalizma do jasnega razumevanja stvarnih narodnih potreb, ki jih ni mogoča "uničit1- Te notrf»be i*1 treba pri vsakem delu unnSt^vati. ker nikakor ne izključujejo rlasti v motmh časih, ki iib zdai prežel litro©, naisoosnhuejše sodelovanje in naitecr»p'5o solidarnost med državami- m»nui f-^nrosVo-itnl'innftVoTa snorazuma. ie knnč?l Mussolini- Zato hodimo kar moči modri in vztraini. da bi ti sporazum* rodili svetu tiste sadove, ki i^h od njih pričakuj«*. »Olajšali smo sporazum drugim" Lavalova izjava italijanskim novinarjem — V tesnem prijateljstvu bosta odslej reševali Francija in Italija vse mednarodne probleme Rim, 8. Jan. AA. Francoski zunanji minister Laval je dal italijanskim novinarjem izjavo, v kateri uvodoma poudarja, da so italijansko-francoska pogajanja obrodila pozitivne sadove in da se upi, ki jih je vanje polagal, niso izjalovili. Nato je Laval nadaljeval: Sporazum je podpisan, z ureditvijo frazi-cosko-italijanskih sporov smo olajšali politiko prijateljstva, ki naj odslej ureja vse odnosa je med obema državama. Sporazumi, podpisani o afriških vprašanjih, so pravični. Nadejam se, da jih bomo uspešno izvajali. G. Mussolini in jaz sva se trudila, da z enakim razumevanjem poiščeva potrebne rešitve. Pri rešitvi občutljivih vprašanj, ki so nas mnogo preveč razdvajala, nisva drug drugemu žrtvovala ničesar od svojih življenjskih interesov. Tako sva z obeh strani odstranila ovire, ki so mnogo preveč in predolgo preprečevale potrebno sodelovanje najinih vlad. Odslej bomo lahko brez skrivnih misli z medsebojnim zaupanjem povsem prosto proučevali vsa vprašanja, ki zanimajo najini dve vladi in ki jih narekuje skrb za ohranitev reda v Evropi. Zato smo spravili v sklad svoja naziranja o politiki, ki jo je treba voditi v srednji Evropi. Zapisnik, ki sva ga podpisala o tem, bo spadal med najpomembnejše diplomatske listine. Dejansko smo sklenili, da hočemo vse storiti, da zamišljeni sporazum uresničimo. Prizadetim državam smo olajšali nalogo z nepristran ostjo in objektivnostjo, Id smo jo pokazali med pogajanji. Politika, Id smo je pri tej priliki sklenili, ni naperjena proti nikomur. Vsem državam nudi možnost; da se s popolno moramo ravnopravnost jo pridružijo delu, ld hoče samo okrepiti mir. Krepko verujem, da bo ta naš poziv uspel. S pristopom bodo prizadete države lahko ustvarile svoja miroljubna stremljenja. Rimski razgovori, je pristavil Laval, bodo olajšali potrebno zbližanje med vsemi tistimi ki so s svojim sodelovanjem potrebni ohranitvi miru. Zdaj bomo lahko z deli pospeSili splošno pomiritev, kar je po- goj za našo nadaljno politiko. S tem smo srečno dokončali rimska pogajanja. S posebnim zadovoljstvom sem postavil podpis Francije k podpisu Italije. Ni dvoma, da naše delo še ni končano, kajti delo miru zahteva potrpljenja in vztrajnosti. Prišel sem v Rim z nadami in zdaj je naš sporazum postal stvarnost. Laval je nato priznal delo Mussolinije-vih in svojih sodelavcev, predvsem delo državnega podtajnika Suvicha, barona Aloi-sija, poslanika de Chambruna in francoskih uradnikov, ki so urejevali občutljiva vprašanja. Na koncu je Laval izjavil: že od prvega razgovora z Mussolinijem sem bil prepričan da se razumeva in da ne bo treba odlašati sklepov, ki bodo na trajen in zanesljiv način poglobili prijateljstvo med obema državama. Ne želim zapustiti Rima. ne da bi pri tej priliki povedal italijanskemu tisku, kako občudujem Mussolinija, ki že s svojo osebnostjo pojasnjuje vse svoje delo. Med nama dvema so nastale take simpatije, da jih bom lahko izkoristil za nadaljnji razvoj francosko-ita-lijanskegra prijateljstva. Skromen rezuJtat madžarske preiskave Budimpešta ■» januarja, g. Na zasedanju sveta Društva narodov, ki se bo pričelo 11. januarja, bo zastopal Madžarsko kot glavni delegat zopet Tybor Eckhardt. Kakor znano, je dobila madžarska vlada od sveta Društva narodov nalog, naj v svojem delokrogu zaradi marsejskega atentata izvede preiskavo, ali ni kaka madžarska oblast proti hrvatskim emigrantom zakrivila kako malomarnost. V informiranih krogih se doznava, da je bil madžarski odgovor odposlan Društvu narodov in da se v njem priznavajo gotove malomarnosti podre i enih madžarskih oblasti. Proti petim višjim uradnikom je bila uvedena preiskava, k v je imela za posledico, da so bili suspendirani. V Londonu se bo akcija nadaljevala Živahne priprave za poset Lavala in Flandina — Raz-orožitveno vprašanje bo glavni predmet razgovorov London, 8- januarja- r- V angleških vladnih krogih ne prikrivajo svojega zadovoljstva nad zbližanjen Italije in Francije, ki sta ca dosegla Laval in Mussolini po tridnevnih pogajanjih, vendar pa so glede nadaljnje akcije še precej rezervirani. Danes popoldne s« bosta sestala Macdonald in Simon ter proučila rimske sklepe, drevi pe se sestane ministrski svet, na katerem bodo podrobno razpravljali o rimskem sporazumu in njegovih posledicah za nadaljni razvoj evropske politike. V političnih krogih zatrjujejo, da bo vlada že danes sklepala o programu razgovorov, ki jih bosta imela Laval in Flandin ob priliki skoraj- šnjega poseta v Ix>nr|nnu z angleškimi dr žavnikt. Angleški listi pozdravljajo brez izjem** rimske sporazume kot odločilna dejanja ra pomiritev Evrope- -Timesc pripominja pri tem. da rimsk' sporazumi žal niso povzročili rvr>^ebn*>»cs rw- vduSenja v Berlinu. Tn mnenju >Ne\v* ChroniHe; bi bil >e vpčji uspeb v tem. Če bi uspelo pritegniti Nemčijo v skupno družino rvrop^kih držav r.Mo.rninfrpo*'* pozdravlja spravo m^H francoskim in italijanskim narodom. >Newysrk Times« je mnenja, da %o rimski sporazum' zvedrili o7ra?je v<»c Fvmncv Delavske mezde v Ljubljani in okolici OUZD namerava odslej vsak mesec sestaviti mezdno statistiko — Delavske mezde padajo Ljubljana, 8. januarja. Edeo najvažnejših narodno gospodarskih pojavov minulega leta, ki ima tudi dalekosežne socijalne posledice, je padec delavskih mezd. ki se je nepričakovano poostril spomladi leta 1934. Dočim zaposlenost delavstva že delj časa precej napreduje, delavske mezde še vedno nazadujejo m sicer v tako velikem obsegu, da smo se že resno pripravljali na zakon o minimalnih mezdah. Će do tega zakona ni prišlo, bo najbrže vrrok rudi pomanjkanje primerne mezdne statistike. Zato je Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani uvedel mesečno mezdno statistiko po industrijskih skupinah. Za enkrat objavljamo povprečne dnevne zavarova-n e mezde samo delavcev v Ljubljani in v njeni širši okolici (vštevši Vrhniko ter srera Logatec in Kamnik). Podatki se nanašajo na vse člane Industrijska skupina Poljedelstvo Javni promet Zasebna prometna podjetja Rudarstvo Industrija kamenja in zemlje Kovinska industrija Gradnja prevoznih sredstev Kemična industrija Centrale za proizv. sile. preskrb, z vodo Tekstilna industrija Industrija papirja Industrija kože in gume Predelovanje kože in njenih surogatu\ Gozdno žagarska industrija Industrija za predelov, lesa in rezbar. Industrija hrane in pijače Industrija tobaka Gostilne, kavarne in kreme Oblačilna industrija vn čiščenje Gradnja železnic, cest, vodnih zgradb Gradnje nad zemljo (visoke gradnje) Grafična industrija Higiena Občinski obrati Trgovina Denar, in zavarov. zavodi, samosL pisarne Gledališča, svobodni poklici in razno Hišna služinčad Vse industrijske skupine Mezde delavcev. zaposlenih v Veliki Ljubljani, so v glavnem višje od mezd delavcev, ki so zaposleni v ljubljanski okolici. V posameznih industrijah so razlike izredno velike, n. pr. javni promet Din 41.34 napram Din 17.04, gradnja prevoznih sredstev Din 28.80 napram Din 16.80 itd. Izjemo tvorijo samo štiri industrije. Industrija papirja kaže razmerje Vremenska napoved Dunajska opoldanska vremenska napoved za sredo: V južnoalpekih pokrajinah še oblačno, od časa do časa bo snežilo, nadaljnji padec temperature. Atentat na Starhemberga? Dunaj, T. januarja. A A. Na avtomobil Heimuehra so v bližini Dunaja streljan. Neko drago vozilo iste organizacije so je ponesrečilo v Gornji Avstriji. Oboje je povzročilo govorice o atentatu na avtomobil Starhemberga. Uradni krogi odklanjajo to podmeno in ugotavljajo, da se Starhemberg že od sobote mudi v Linču. OUZD-a in sicer 7 vajenci in brc/ vajen cev. Tako pridejo plače pomočnikov in izvežbanih delavcev bolj do izraza Pri pomnimo, da je povprečna dnevna zava rovana mezda radi sistema lestvice mezd nih razredov in radi nepravilnosti v pri javljanju delavskih zaslužkov za kakili 20^ nižja od faktične povprečne delavske mezde. Izjemo tvori le hišna ^lužmčad. ki je ne glede na faktične prejemke uvr^čc na (kategorizirana) v mestih \ IV mezd ni razred z dnevno zavarovan« t mezd« Din 11.60. po deželi pa v [11. mezdni ra' red t dnevno zavarovano me/do Din 0.60 Radi pravilnega pojmovanja podatkm moramo naglasiti, da načelno pri OUZD-u niso zavarovani niti polirdelsV' delavci, niti rudarji, niti osohie državnih prometnih naprav, pač pa ostalo obrtno in industrijsko delavstvo. Podatki so ra' vidni iz naslednje tabele: Povprečna dnevna zavarovan* mezda v dinarjih z vajenci brez vajencev Vel. Li. Lj. ok. Vel. L j. U ok. 21.01 41.05 36.97 30.9* 26.80 1837 33.83 39.86 20.49 25.13 29.38 17.60 36.68 22.90 36.29 29.70 22.82 17J0 24.46 27.99 37.73 17 AS 25.77 27.09 M.73 27.43 11.73 Din 23*9 18.15 14.89 21.21 22.46 22.07 16.80 29.91 33.45 21.26 36.34 25.79 13.05 22.79 17.54 19.17 17.04 17.38 27.23 34.06 36.40 19.23 27.79 18.70 2536 22.89 9.03 25.66 41M 2730 38J3 3204 28.80 33.90 31.11 2133 25.40 29.64 22.81 36.6* 2S.67 29.22 29.70 23.43 34.94 24 4o 40.16 23.82 27.09 29.87 V5.05 28-54 11.74 20 2^ 17.01 24.25 22.7 4 2734 16.80 29.01 :>4.o 1 2134 30.40 36.99 18.6^ 22.91 22.41 22 23 17.11 23.77 27.23 28.3h 29.62 21.65 39.18 22.38 38.00 2S.15 9.93 22.60 25.57 25/)/ med mestom in deželo Din 25.46 napram 36.40 Temu bodo vzrok mezdne razmere tovarn papirja v ljubljanski okolici. Pri ostalih treh industrijah so pa merodajne za obratno razmerje mezd plače uslužbem cev, zaposlenih na račun bednostnega fonda pri centralah za proizvodnjo sile. pri gradnjah železnic itd. in pri občinskih obratih v Ljubljani. Sorzna poročila* LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2308 62 — 2319AS, Berlin 1366.60 — 1377.40. Bruselj 798.43 — 802.37, Curih 1106.86 — 1111.36. Londor 166.46 — 168.06. Newyork 3370.04—3398.30 Pariz 225.23—226.36, Praga 142.41—143.27 Trst 291.47 — 293.87 (premija 28.5 odat.). Avstrijski šiling v privatnem kHrinsni 8.10 do 8-20. INOZEMSKE BORZE. Curih, 8. januarja. Beograd 7.02. Pariz 20.37. London 16.0876. Newyork 3*7.25. Bruselj 72.20, Milan 36.40. Madrid 42.25 Amsterdam 208.75, Berlin 123.86. Dunaj 57.55, Praga 12.8S5. Varšava 58J», Praga Stran 2. SLOVENSKI NAROD«, dne 8. januarja 1935 OTPV D Zverinska morilka moža pred sodiščem Danes je stopila pred veliki senat t Maribora Neža Bračkova, ki Je s krampom umorila svojega mola Maribor, 8. januarja. Danee dopoldne so pripeljali iz preiskovalnega zapora pred veliki senat mariborskega okrožnega sodišča Li'Jletno Nežo Bračkovo. posestnico v Smolincih. Žena je obtožena, da je lani J*, novembra t Smolincih po zrelem preudarku usmrtila svojega moža Janeza Bračka tako, da mu j)e s krampom razbila glavo in je smrt nastopila zaradi otrpnjenja možganov. STRASNA NAJDBA. Zjutraj dne 10. novembra je našel po-t*estniski sin Prane Hruja v potoku v Smolincih truplo posestnika Janeza Bračka. Truplo je ležalo tako, da je bil del glave v vod! In je bilo le zatilje še suho. Desna noga je bila sezuta, škorenj pa je ležal poleg nje. Ko so truplo obrnili na hrbet, so ugotovili, da je dobil pokojni po glavi več udarcev z rogljatim orodjem. Razbiti sta bili obe senčnici in nosna kost. Sodna komisija je ugotovila, da Je bilo truplo preneseno od kraja zločina v namenu, da se zabriše sled za zverinskim morilcem. KRVAVA SLED DO HIŠE. Komisija je po krvavi sledi prišla do hiše pokojnega Bračka. Na travniku pred bišo so našli znake krvi. Ravno tako tudi v listnjaku. Ker so bila vrata mizarske delavnice, v kateri je umorjeni spal, zaprta, so zahtevali od žene ključ, ki ga je končno po dolgem obotavljanju tudi izročila. Po odkritju postelje se je takoj ugotovilo, da je bil tu izvršen glavni udarec, ker je bila postelja vsa krvava, v kleti pa so našli trioglat gnojni kramp, ki je bil svežo umit. Po teh ugotovitvah je bila aretirana in zaslišana pokojnikova žena, ki je POD TEŽO DOKAZOV PRIZNALA. da je ona umorila svojega moža in ga nato v družbi svoje lSletne hčerke Klare zavlekla v potok. Po zvedeni škem mnenju je zadobil pokojni več udarcev po glavi. Od teh so bili. absolutno smrtni oni po sencih, ostali po nosu in čelu pa smrtnonevarni. Smrt je nastopila takoj zaradi trpnjenja možganov in bi bila vsaka zdravniška pomoč brezuspešna. ŽIVLJENJE OBEH ZAKONCEV. Ugotovljeno je, da se je obtoženka Neža Braček leta 1921. omožila s sedaj pokojnim možem Janezom. Nekaj časa sta bila srečna, kmalu pa ee je začel v hiši prepir, ki s« stopnjeval od dneva, ko je umorjeni mol L 1925. ta malomarnosti usmrtil ženinega* očeta Ludvika Lodeca. Pokojni je rad pil« Ml pa Je selo delaven in priden. Jezil se j« nad svojo ženo zaradi tega, ker je bila ta selo nemaru«.. To je bil tudi povod, da jo je vefiterat pretepal in Jo celo napodil od hiše. ŽENA SE JE HLADNOKRVNO PRIPRAVILA na umor. Dne 9. novembra je btl mož že zjutraj jesen, ker nista šli obdolžetika in njena hčerka Klara pravočasno grabit listje okrog hiše. Vendar so zvečer še skupaj večerjali. Po Jedi pa sta šli obtoženka in hčerka Klara v klet mlet na innlje; pokojni mož je prišel tudi za njo v klet, kjer imajo pijačo. Naenkrat pa je obdol-ženka odšla is kleti t listnjak in se tam «krila v nameri, da bi videla, kam bo šel mož. Ko je ta prišel v listnjak, ga je zverinska »ena udarila s krampom po glavi. Mož je zavpll ln se onesvestiL Nato je sla obtoženka zopet v klet mlet na žrmlje. Tu je tudi povedala hčerki Klari, kaj je storila. Ker pa ni vedela, kakšen učinek je imel udarec, je šla z lučjo na kraj zločina ter pogledala, kaj je s možem. Shšala je, da ječi in hropi. UMIRAJOČEGA POBILA DO SMRTI. Videč, da je njen mož v zadnjih vzdih-ljajih, se je ponovno oborožila s krampom in navalila na moža. Da bi napravila vsemu konec, je še parkrat udarila s krampom umirajočega moža. Poleg pa je stala hčerka in gledala . . . Nato sta nadaljevali delo v kleti. Ko sta se obe oddahnili in upali, da bo sedaj mir v hići, sta odšli v sosednjo klet in se napili ter truplo zavlekli v potok. Nekoliko vinjeni ata odšli mati in hčerka pogledat k možu, ki je bil že mrtev. Spravili ata ga iz delavnice na prosto, od tam pa v dolino — v potok. To noč sta mirno spali doma, drugo noč pa pri sosedu svaku oziroma stricu Janezu Brenholcu, kjer so ju orožniki naslednjega dne aretirali. Po Izjavi Braček Neže nista sodelovala njen svak Benholc ln hčerka Klara, pač pa Je slednja pomagala spraviti truplo v potok. Da je v danem slučaju obdolženka zavestno s preudarkom umorila svojega moža, sama priznava, sledi pa to tudi iz dejanja samega. Morilka je bila obsojena na 12 let robije in na trajno izgubo častnih pravic. Dva častna člana občine Mirna Mirna, 1. januarja. Napredna občina Mirna je izvolila za velike zasluge za občino in državo za svoja častna člana g. min. dr. Kramerja in svojega predsednika g. Bulca FTanja. Na-cijonalno in državniško udejstvovanje g. dr. Kramerja Je pač vsakomur znano. Da pa je poleg svojih velikih državniških poslov mogel nuditi oporo i manjšim interesom občine, je znano dobro tukajšnjemu prebivalstvu. Pereče komasacijsko vprašanje, ki se je že leta in leta brezuspešno razmotrivalo pri vseh mogočih instancah, je končno bilo po njegovi uspešni intervenciji rešeno v prid občine Mirna. Tudi v vseh drugih zadevah in potrebah nam je g. minister vedno priskočil na pomoč, osobito če je bilo v korist in napredek naše občine. Zaradi njegovih velikih zaslug ga je občinski odbor izvolil za častnega člana ter mu po posebni deputaciji izročil umetniško dovršeno diplomo, delo g. prof. R. Subica, v znak priznanja in hvaležnosti. Dne 27. t. m. je pa bila Izročena diploma častnega članstva tudi predsedniku občine g. Franju Bulcu, ob kateri prilik: je čas»tni član iste občine g. dr. Ludvik Rohm orisal vse njegovo požrtvovalno in uspešno delovanje na nacijonalnem. humanitarnem, kulturnem, gospodarskem in političnem polju. On je bil tisti, ki je s svojim nesebičnim delom pokrenil nešteto akcij v prid svoje občine in občanov, ravno tako pa zastavil vse sile, da se bodočnost občine zas>igura In to v prvi vrsti z zasnovano komasacijo, ki se je končno tudi v polnem obsegu izvedla. G. Koleno Anton mu je nato v imenu odbora izročil s prisrčno Čestitko diplomo, ki prikazuje orača, ki orje ledino, delo g. prof. R. Subica iz Kočevja. Z željo, da i v bodoče zastavi vse svoje sile v prid in napredek obč'ne. je bilo slavlje zaključeno Belo mano smo pričakali Ljubljana, S. januarja. Ali mu smemo zaupati? In ali mu smemo peti slavospeve, da ne bo prezgodaj? Letos smo ga pričakovali kot židje odre-šenika. Vsak dan posebej smo obupavali ter obupali; pa vendar upali, da se nam oddolži nebo ter nam da, kar je našega. Vsak dan smo verovali vremenskim napovedim, ko je bil napovedan sneg *in Škripali z zobmi, ko so napovedovali pomladno vreme. Obljub je bilo že toliko, da bi bili že povsem zasuti s snegom, če bi bilo vsaj polovico napovedanega snega. Končno smo postali že povsem skeptični in nihče ni več pripisoval vremenskim napovedim posebnega pomena. Sicer so pa zadnje čase utihnili tudi vremenski preroki in so nam vedrili. Neprestano so napovedovali, da se bo zjasnilo. In danes se jasni. .. Namreč smučarjem ln vsem drugim, ki vidijo zdaj odprta nebesa. « Upajmo vsaj, da ni fata morgana, sneg je resničen, takorekoč s kožo in kostmi. In bel je prav tako, kakršen je bil prejšnja leta. Lahko govorimo celo o snežnem metežu. Seveda nismo povsem zadovoljni z njim, a ne smemo izraziti nezadovoljnosti. Smučarji si žele, da bi nas nebo v trenutku zasulo ter zamedlo. Izpod neba se pa praši nekam preveč prizanesljivo, kot da nam sopet dele zdravilne porcije. Davi je tulila burja ob vogalih ter nosila najfinejši pršič v zamete. To se pravi ponovno naglašeno, da so se godile neza- slišane stvari. Sneži pa še vedno, ko to pišemo in upajmo, da ne bo nehalo ta mesec. Ljudje se še niso povsem zavedli pre-važnega dejstva. Zato šele tu in tam skr-tajo lopate na hodnikih. Sicer je pa snega škoda, da bi ga tako omadeževali. Pravega zaupanja še vedno ni. Treba je počakati, kaj bo še nastalo iz vsega tega. Upamo pa vsaj, da nas ne vara toplomer, čeprav je kazal davi v Zvezdi —6° C, pred pošto pa —3° C. Mestna občina še ni organizirala nezaposlenih za kidanje snega, čeprav so se začeli že oglašati na cestnem nadzorstvu. Menda mu prav tako še ne zaupajo ter še vedno upajo, da letos ne bo treba odpreti blagajne zaradi snega. Toda dejstva ne moremo zatajiti, sneg ne kopni in čedalje več je bele mane. Zgodil se je čudež, ki ga pa lahko razložimo. Zakaj ni snežilo prej ? Za.o, ker so Dolenjci otvorili smučarski dom šele v nedeljo. Ce bi ga otvorili prej, bi imeli tudi sneg prej. Dolenjci so nas torej rešili. Začeli so dolati vreme in polž res laJhko ponosno kaže roge. t zvokih. Presenetljivo jc to delo tudi radi res umetniške uporab« instrumentov, ki pride vsak do velike veljave in razvoja. Dasi je delo koncipirano priprosto, vendar veje »kozenj uprav genijalni duh in ga odlikuje tako, da ni nikjer utrudljivo ali dolgovesno. Kvartet ki ga tvorijo gg. Miranov, Graf, Armyl in Fabbri, je tviral z velikim umetniškim ognjem ter podal vsa dele tako, kot si jih je le mogoče želeti. Pri Schubertu je uspešno sodeloval tudi. naš čelist Guetev Mullcr, ki ee je kvartetu odlično prilagodil. V celoti je bil poln, zanosit večer, ki je nastopajočim in prirediteljem bil v čas L Publike je bila navdušene ter je umetnike, z njimi tudi skladatelja Brkanovića, ponovno pozvala na oder. Upamo, da bomo kmalu spet slišali v Ljubljami zagrebški kvartet in jim kličemo: Na »videnje! l~ M. Š. Prva opereta v Zgornji Šiški Narodno prosvetno društvo > Vodnik«, je v nedeljo 23. decembra vprizorilo opereto >Kakor stari, tako mladi«. V >Slov. Naroduc, dne 29. decembra je bil o vpri-zoritvi priobčen članek s podpisom -ak, ta ko nepopolno in neobjektivno, da moram dodati ie to: Podpisani popolnoma pozablja, da ima vsaka opereta glasbo in da vsako delo nekdo režira, bodisi dobro ali slabo. Orkester sicer majhen, toda dobro v igran, je v polnem obsegu opravil svoje delo. Vodil ga je g. Zižmond Ivan, ki je tudi naštudiral vse pevske točke. V znak priznanja je prejel lep šopek cvetlic, na katerega je podpisani -ak popolnoma pozabil, dasi mu je bil izročen tako, da je lahko vsak prisoten videl in slišal, da ga je prejel v popolno priznanje in zahvalo za svoj trud. 0 režiji in režiserju ne omenja -ak niti besedice. Resnici na ljubo moram povedati, da je g. Jančič Žane postavil to opereto na oder tako, kakor jo lahko postavi samo dober režiser diletantskih odrov. Zato od moje strani, kakor od gledalcev vsa čast in hvala. Pisec kritike ima popolnoma napačne nazore o glavnih vlogah. — Glavno vlogo je imela gdč. Bahar Verica, tudi neimenovana, ki jo je podala popolnoma naravno in v splošno zadovoljstvo. V znak priznanja aplavzi na odprtih scenah, in pri reprizi še lep šopek. Vsaka oseba ima ime in priimek, -ak omenja nekatere osebe s polnim, druge z nepopolnim imenom ali jih pa sploh ignorira. Ce se bo lotil še kdaj takih Člankov, mu priporočam, naj si prepiše imena igralcev iz programa, ker vidim, da ima zelo kratek spomin. Prezrta sta bila tudi zbora fantov in deklet, za katera nimam besed. V splošnem je bila cela predstava na dostojni višini glede igranja in petja. Društvu >Vodnik* želim: le tako naprej 1 Končni stavek priporočam najtopleje podpisanemu, naj ga vestno in točno izpolnjuje. Poleg tega naj si prečita, Fr. Prešeren: Apel in čevljar, kjer ae zadnji verz glasi: Le čevlje sodi naj Kopitar« Objektiven gledalec. stičnem in fašističnem gospodarskem sistemu. Predavanja ee bodo vršila ob četrtkih ob 19.30 v predavalnici litijske narodne sole. Dalje bosta predavala 24. t. m naš znani ornitolog notar dr. Gradič o Hrjavcu. ob nedavni 100 letnici rojstva, ter o Brehmu, ki je pred stoletjem preminul. Dr. Grašič pa nas bo seznanil tudi z življenjem naših ptičkov, kakor ga sam že nekaj desetletij vneto opazuje. 31. januarja pa no predaval šmarski učitelj g. Vidic, prosvetar tamkajšnjega Sokola o sokolstvu. Predavanja za februar pa bo Se določil odbor. Da nudimo priliko izobrazbe tudi oddaljenejši okolici, bomo priredili ob nedeljah po maši predavanja za široko kmečko publiko. Za ta predavanja so se že prijavili živinozdravnik dr. Vari, sreski sanitetni referent dr. Orel Vlado, k j bo predaval o r^ku, šol. upravitelj g. Rostohar bo v šegavTn besedah naslikal pot od semena do sadu. V kmetiškem tečaju bosta predavala Se upravitelj banovinskoga velepose-stva a Ponovifi g. Rupelj Ludvik In sreski kmetijski referent g. ŠušterSiČ Franc. NaŠa ljudska univerza bo skušala prirediti posamezna predavanja tudi v vseh večjih okoliških krajih kakor v Smartnem, na Ponovičah, na Vačah, v Kresnicah, na Javorju, pri Sv. Križu in v V9eh drugih večjih krajih našega okraja. Izvoljen je bil odbor in sicer: predsednik učitelj Zupančič, podpredsednik notar dr. Gradič, tajnik občinski vojaški referent g. Zapušek, poverjenira za ZKD učiteljica Klovarjeva, v odbor pa Se gg. SreČnik. Kunstler Božo. železniški uradnik Jordan in davkar Hlade. V prizadevanju za splošno povzdigo narodne prosvete Se ne pomnimo takega napredka kakor zdaj. ko se je skoro 20 pr*>-davateljev iz najrazličnejših strok javilo, da bodo predavali na naši mladi Imdski univerzi. Zagrebški kvartet v Ljubljani Ljubljana, 8. januarja. Naše agilno železničarsko glasbeno društvo »Sloga« je v novem letu priredilo prvi komorni koncert sinoči v dvorani kina »Ljubljanski dvor«. Srečna izbira kon-certanta in pester program sta privabila znatno število občinstva in koncert je bil obiskan kot malokateri prejšnjih. »Zagrebški kvartet« nam je drag znanec izza prejšnjih sezij in pozdravili smo z veseljem njegov ponovna prihod med nas. Ta insambl neustrašenih umetnikov obstoja sedaj že preko 15 let in je danes -e edino umetniško komorno udruženje pri nas. Vse štiri druži velika ljubezen do glasbe, neomajna vera in zaupanje v napredek jugoslovenske komorne glasbe, ki je bila ob početkih kvarteta še prava pastorka. Pod iiuspicijaroi zagrebškega kvarteta so nastale prve Ln najboljše jugoslovenske komorne kompozicije, ki so v izvedbi tega udruženja doživele svojo krstno slavo. Pa ne le doma, tudi v tujini je zagrebški kvartet z velikim uspehom predstavil publiki mlada dela jugoslovensKe komorne glasbe ter si s tem stekel neven-ljivih zaslug zanjo. V zgodovini jugoslovenske glasbe pritiče zagrebškemu kvartetu zlata stran. Za sinoćnji koncert so si umetniki izbrali kot uvodno točko kvartet mladega zagrebškega skladatelja Brkanovića, ki so ga bili vprvič izvajali ob jubileju svoje petdesetletnice v Zagrebu. Kvartet je upa-polno in zanosito delo mladega skladatelja, ki se ne giblje v ekstremnih smereh. Temelji na enem samem, nekoliko narodno barvanem domisleku, ki ga skladatelj spretno spreminja in vodi skozi instrumente. Srednji del zavzema živahno kolo, ki potem spet preide v začetni, elegiČni stavek. Delo kaže mnogo talenta in znanja in smemo od Brkanovića pričakovati kar največ — Poleg te jugoslovenske točke so izvajali ?e Dvofakov kvartet op. 106 v štirih stavkih. Ne morem se ubraniti vtisa, da delo ni tako močno, kot bi ga skladatelj rad prikazal; dočim je v Al-le^ro stavkih svež in vžigajoč, mu za Adagio-stavek manjka globine in ga veled tega neprimerno razvleče. Mnogo več genijalnosti kaže Schubertov kvintet op. 163, ki je bil zadnja točka sporeda Ta zavzame takoj vsled iskrenosti občutja, pestrosti tematične izdajdbe in barvitosti Iz sovraštva ustrelil nasprotnika Maribor, 8. jaiiuarja. Pred tukajšnjim eenatom petorice je bil danes obsojen na 8 let robije in trajno izr gubo častnih pravic 251etni posestniški sin Anton Rakuša z Ivanjskoga vrha- Obtožen je bil, da je lani 7. oktobra po zrelem pre-vdarku ustrelil z lovsko puško posestniškega sina Franca Kavčiča, ki je obležal na mestu mrtev- Z istim strelom je obtoženec poškodoval tudi Ivana Gomzeja. kateremu je fiibra tako poškodovala levo oko, da je trajno elepel- Med Kavčičem in obtožencem je vladalo staro sovraštvo zaradi nekega pretepa, v katerem je ustreljeni poškodoval obtoženca. Zaradi teStlrje grobjani« Blzetova »Carmen* za red B. Sprememba repertoarja je nastala zaradi nenadne obolelosti gdč. župe vfieve, ki po zdravniški odredbi ne amn nastopiti. Opozarjamo na drugo gostovanje g. Dartana v Verdijevi operi Rigoletto« v četrtek 10. t. m. Občinstvo bo brez dvoma zanimalo spoznati simpatičnega gosta, ki ga je navdušena publika živahno aklami-rala pri prvem nastopu kot opernega pav. ca v partiji vojvode mantuaaskega Predstava je za red četrtek. KOLEDAR. Danes: Torek S januarja katoiičanl: Sever ln, Bogoljub. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kii»o Matica: Muzej živih lutk. Kino Ideal: Kakršno me teliš (t;.-. Garbo) Kino Dvori Junak — Slapa. Kino Siska: Kleopatra. Predavanje SPD: Slovenci na Olimpu, predava dr. BrLlej ob 20. v Delavski zbor niči. DEŽURf.E LEKARNE. Danes: Mr Leustek. Rosljeva coata 1, Bahovec, Kongresni trs 12, Komot&r, Vič. Tržaška cesta, — Ns rojstni dan NJ. Vel. kraljice ma tere Marije v sredo 9. Januarja 1935 so vrše cerkvene slovesnosti ob D. v pravo slavni kapeli, ob 10. pa v stolnici sv. Na-kolaja. Vabimo vse meščane, da na ta dan razobesijo na svojih hišah državne zasts ve. Predsednik dr. Dinko Puc. SOKOL Skupščina Sokola v Zgornji Sliki Ljubljana, 8. januarja Mlado in zelo marljivo Sokolsko društvo v Zg. Šiški je v soboto 5. t. m. polagalo obračun svojega dela v preteklem letu na V. redni glavni skupščini ob dokaj lepi udeležbi članstva. Starosta br. Cerv je otvo-ril zborovanje s toplim pozdavom vsem navzočim, nakar se je v lepem in pietetnem govoru spomnil Velikega Sokola-kraljs mučenika, ki je postal 9. oktobra L l. trtev zločinske roke v Marseilleu. Spomin viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja so zborovalei počastili s >slava< klici, mlade mu kralju Petru II pa zaklicali trikratni sokolski »zdravo«. Po lepem uvodnem go voru br. staroste je bila prečitana novoletna poslanica Saveza SKJ, ki je napravila na vse zelo globok vtis. Nato je izročil pozdrave podstaroate SSKJ br. Gangia in iupn« uprave župni prosvetar br. Janez Poharc, nakar so sledila poročila društvenih funkci jonarjev. Iz tajniškega poročila br. Ljubica je bilo razvidno, da je društvo prav marljivo delovalo ter more zabeležiti v vsakem pogledu lep napredek. Dasi obstoja društvo komaj 5 let. je v tej dobi pokazalo svojo izredno življensko moč. Uspehi pa bi bili lahko še večji, če bi društvo imelo svoj lastni krov. Tudi blagajniško poročilo br. Peruzzija izkazuje kljub težki gospodarski krizi lep uspeh. Dohodkov je imelo društvo 15.500 Din, izdatkov pa 13.000 Din, tako, da ima društvo danes Din 2.500 gotovina. Najzanimivejše pa je bilo naČelniško poročilo, ki izkazuje vsestransko delovanje društva. Telovadili ao redno vsi oddelki ter jr znašalo Število vseh telovadečib 587. V vsem letu je obiskovalo telovadbo 14.69u oseb. Društvo se je udeležilo vseh večjih prireditev v okrožju in župi, obeh pokrajinskih izletov v Sarajevu in Zagrebu, samo je pa priredilo Si. maja društveni nastop, pri katerem je nastopilo 188 oseb. Pri župnih lahkoatletskih tekmah so dosegli člani 10. mesto, članice pa 7., pri okrožnih pa je tekmovalo po 6 članov, članic, naraščaj-nikov in naraščajnic. Tu pri teh tekmah so bili doseženi zadovoljivi uspehi. Ob zaključku leta je bila telovadna akademija, ki je pokazala lep napredek društva. Iz prosvetnega poročila br. Kocha je razvidno. da je imelo društvo dramski, lutkovni in knjižnični odsek. Dramski odsek je vpri-zoril 5 iger, med njimi 1 na prostem, lutkovni odsek pa 4; knjižnica Šteje 541 knjig Ko je podal svoje poročilo o društvenem gospodarstvu še br. gospodar, je bila na predlog predsednika nadzornega odbora podeljena stari upravi razrešoica, ki je bila soglasno sprejeta in odobrena. Tudi pro račun za leto 1935 je bil po krajši debata soglasno odobren. Sledile so volitve nove društvene uprave. Ker dosedanji agilni sta rosta br. Cerv, ki je od ustanovitve polna 4 leta stal požrtvovalno društvu na čelu, n: kakor kljub soglasni izvolitvi ni hotel več prevzeti mesta staroste, je bil za starostu izvoljen dosedanji podstarosta br. Dorč-Koch, za podstarosto br Karel Riha, načel nika br. Žiberna, načelnico s. Zora Sever-jeva, proavetarja br. Janez Poharc ter ostali društveni funkcijonarji. nadzorni odbor in Častno razsodišče. Starosta br. Koch se || nato zahvali) za izkazano zaupanje ter je v imenu vseh ostalih izrekel bratsko zahvalo dosedanjemu delavnemu starosti bratu f*«»r-vu, nakar je bila lepa sokolska sku|>> . zaključena. J. H. — Sokol Ljubljana II ponovno poi;.\ svoje članstvo na sestanek, ki bo jutri ob 20. v društvenih prostorih realne aimna zije v Vegovi ulici, v svrbo sestave kan didatne liste za redni občni zbor, ki bo v soboto 11. t. m. točno ob pol 20 v telo vadnid. Udeležba za vse članstvo stroga obvezna. — Sokol na Viču bo imel svojo redu glavno skupščino v nedeljo 27 t. m ob pol 10. v dvorani Sokolskega doma z običaj nim dnevnim redom Vsi, ki 'majo namen staviti skupščini svoje prcdloee. se pozivajo, ds Jih 14 dni pred skupščino pred lože društveni upravi, ker se na predloge, stavljene na glavni skupščini, ne bo oziralo Ravno tako pozivamo vse eian#tvo ki Je v zaostanku s plačilom članarine, da Isto čim prej poravna pri blagajniku v i Sokolskem domu. Stev. O »SLOVENSKI N A ROD«, dr* 5. jtuuarja 1935 dtreo S. Danes ob 9»/« uri zvečerpremiera vesele operete Enkrat ELITNI RESO MATICA Telefon 21-24. t življenju Smeh, grodba, petje, veselje ln mnogo ljubezni. KATICA NAGY — VVOLF — ALBACH BETTY — GUSTAV WALDAU Predprodaja vbtopnic od 11. do u 13. ure DNEVNE VESTI — Zahvala Nj. Vel. kraljice matere »Ju-goslovenski majki«. Na ustanovnem zboru *Jugoslovenske majke« 17. decembra 193-1 je udruženje na predlog ge. dvorne dame Tavčarjeve poelak) Nj. Vel. kraljica matori vdanostne pozdrave. Nj. Vel. kraljica mati je blagovolila zahvaliti ee udruženju s sledečimi besedam:; »Udruženju ^Jugoslovanska majka« v Ljubljani. Po nalogu Nj. Vel. kraljice matere Čast mi je isjaviti zahvalnost udruženju »Jugoslo-venska majka« na pozdravima podnesenim prilikom redovne skupštine. Minietar dvora: Milan Antič. Beograd. 1. jan. 193o. — Konkiirzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dol>o od 21. do 21. decembra sledečo statistiko (Številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): 1) Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 1 (0), v savski banovini 0 (1), v vrbaski banovini 0 (2), v primorski banovini 0, (1), v drinski banovini 0 (2), v zetski banovini 0 (2), v dunavski banovini 0 (2), v varar->ki banovini 4 (2), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (1). — 3) Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 0 (5), v savski banovini 0 (1), v primorski banovini 0 (1). v dunavski banovini 1 (O), Beograd. Zemun Pančevo 0 (1). — 3) Kotirana konkurzna postopanja: v dravski banovini 1 (41. v savski banovini 5 (1)* v vrbaski uanovini 1 (0), v primorski banovini 0 (1), v drinski banovini 0 (3), v zetski banovini 1 (0), v dunavski banovini 2 (1), v moravski banovini 0 (2), v vardarski banovini 2 (1) _ 4) Potrjene prisilne poravnave: v dravski banovini 3 (0), v sav-;>ki banovini 0 (1), v vrbaski banovini 0 (1), v primorski banovini 2 (2), v drinski banovini 1 (0), v zetski banovini 1 (0), v dunavski banovini 4 (O), v vardarski banovini l (O), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (3). Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj- šanju. bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravna naravna »Frani Josefova« voda izborno toli važno delovanje črevesja. OdUčni možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnej-ši otroci dobro preneso »Franz Josefo-vo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Samo pot dni v tednu bodo delali. Ravnateljstvo Bafinih tvornic v Borovu je uvedlo s 1. januarjem pet delovnih dni v tednu. Delavci bodo delali odslej na teden samo 4u ur, ob sobotah in ob nedeljah bo delo počivalo. Delovni koledar Bafinih tvornic Ima 251 dni in 114 praznikov na loto. — Tečaj za smučarske voditelje. Po informacijah, ki Jih je dobilo učiteljsko udruženje v Beogradu, bo pričetek smučarskega tečaja za profesorje in učitelje L. m. Do kdaj bo trajal in kje se bo vršdl, pa še nI določeno. — V Beogradu so dobili za božič zimo. Včeraj je v Beogradu pihala močna kosava in pritiskal je hud mraz. Temperatura je padla na —11 stop. Ker je bil prvi dan božiča, je promet v mestu večinoma počival. Pravoslavni so torej dobili za svoj božič zimo in jim ne bo treba praznovati tako dolgočasni praznikov kakor so bW naši. Božič brez 6nega ni božič! _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, vetrovno, mrzlo vreme, od časa do časa sneg. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 8. v Skoplju 0.0, v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu —1.0, v Sarajevu in Rogaški Slatini _2.0, v Beogradu —4.9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.3, temperatura je znašala —5.0 _ 82-letni starec zaklal Listnega sina. V vasi Stančiči blisu Bjelovara je 82-letni Nikola StančiČ v nedeljo zaklal svojega sina Miloša. Zadal mu Je 20 ran z nož ara in mu prereza! tudi vrat. Oče in sin sta se neprestano prepirala ln pretepala Nekoč je sin odgriznil očetu uho. Prepirala sta se večinoma zato, ker je sin popival ln pretepal svojo ženo. V nedeljo se je zopet napil, navalil na očeta, ta se mu je pa postavil v bran s sekiro. Zvečer je p.ičel nasilnež pretepati ženo ln jo za lase privlekel v sobo, kjer Je oče Že spal. Videč očeta, je pa pustil ženo in navalil nanj. Oče je ta čas vstal in pograbil velik kuhinjski nož, s katerim je sina zaklal. Samo se danes JUNAK - SLAPA ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 4., 7. In 9. uri zvečer. Vstopnina 4.50 hi 6.50 Din ni. muw ml^rm\ m 111111 ii—iPMHiinnn _ pod vlak je skočil. Včeraj zjutraj je skočil pod vlak v Varaždinu 23-letni Ivan Horvat. Doma je sežgal vse knjige m pisma V nedeljo popoldne je bil še. s tovariši v družbi in nič ni kazalo, da je obupal nad življenjem. Okrog polnoči se je ločil od njih in šel po svetu na izprehod Blizu Slavinega igrišča je sedel na tračnice in počakal, da je prispel osebni vlak Lokomotiva ga je vlekla dobrih 300 m po tračnicah ln ves je bil razmesarjen. Kaj ga je pognalo v smrt. ni roaro. — prijatelja zaklal z nožem. V vasi Tijesno blizu Šibenika te je odigral* v nsde-Ijo zvečer krvava tragedija Prijatelja Širne Obratov An tla Ln Marko Berak Antu- nov sta se v krčmi napila ln sprla. Naenkrat je Berak potegnil nož in ga zabodel Obratovu v prsa. Nesrečnež prvi hip ni čutil bolečin in je še sam odšel domov, šele, ko je začutil silne bolečine, je poklical zdravnika, ki mu ni mogel pomagati. Obratov je kmalu izdihnil. Samo še danes barvani velefilm Muzej živih lutk Predstave ob 4. in 7 H uri zvečer ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Iz Ljubljane — ij Na rojstni dan Nj. Vel. kraljice matere Marije v sredo 9. t m., bo v tukajšnji stolnici sv, Nikolaja ob 10. uri slovesna pontifikalna masa, po kateri se bo zapela zahvalna pesem >Tebe Boga hvalimo* • pripadajočo molitvijo za kraljico. V pravoslavni kapeli bo tega dne služba božja ob 9. uri. Vsi državni uradi in javna oblastva naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave ns pol droga. Namestnik bana, pomočnik : d r . P i r k m a j er. —Ij Malo več snage bi ne škodovalo tudj v Kosovski ulici v poljanskem okraju. Tam se sicer lahko še skrivajo ob veliki gramozni jami barake, ki so jih odpravili po večini že povsod v ožjem delu me sta, a emeti ter odpadki, nastljani po vsej ulici, so vendar nekoliko preočitni. Nedvomno bi se nihče ne pritožil, če bi prišel v sicer zakotno ulico od časa do Časa pometač. —Ij Predavanje SPD.: Slovenci na Olimpu. Drevi ob 20 uri predava v Delavski zbornici dr. A. Brilej o ekspediciji če tvorice slovenskih planincev na najvišjo goro Grčije Olimp (2918 m). — Predavanje bo pojasnjevalo okrog 70 skioptičnih slik z Olimpa, iz Soluna in Aten. Planinca in prijatelji planin, ne zamudite te prireditve! Vstopnice in sicer sedeži po 6 Din in stojišča po 3 Din se dobe v predprodaji v pisarni SPD v palači »Viktorija«, I nad ali pa zvečer od pol 20 ure dalje pri blagajni v Delavski zbornici. —Ij ZKD nam pokaže v petek nekaj prav lepih in zanimivih filmov. Med temi bomo videli tudi ponosni naš brod »Kraljica Marijac na potovanju po Levanti. Popelje nas v Grčijo, Palestino. Egipt. Pokaže nam razkošje narave in običaje v teh krajih. Videli bomo mnoRO prav zanimivih stvari. Na programu so tudi »Slovanski plesU in še nekaj drugih filmov, ki nas bodo zabavali. —Ij Profesor B. Teply iz Maribora bo jutri 9. januarja 1935 ob l/t 6. uri zvečer predaval v veliki dvorani Delavske zborni ce o zanimivi temi; >Delavstvo in kuiturac Predavanje je pod okriljem ljubljanske »Svobode«:. —Ij Ne pozabite, da se danes ob 9 l/4 predvaja vesela in pestra opereta »Enkrat v življenju« v kateri nastopa Katica Nasrv in Wolf-Albacb Rettv. Opereta je namenjena vsem onim, ki ljubijo smeh, petje in godbo. —Ij Položaj srbske iene v srednjsm veku je naslov predavanju, ki ga priredi Splošno žensko društvo jutri, v sredo točno ob 17. uri v društvenih prostorih. Rimska cesta 9. Predava ga. prof. Olga Groharjeva Dobrodošel vsakdo. —Ij Občni zbor Obč. org. JNS na Viču bo v soboto 12. t. m. ob 8- url »večer v dvorani Sokolskega doma na Viču —Ij Drsališče Ilirije odprto. Na drsališču SK Ilirije se je ponoči napravila ledena skorja, tako. da bodo prijatelji drsalnega sporta prišli v polni meri na svoj račun. Drsališče je ves dan odprto. —Ij Ugotovitev. Tapetnik g. Karo! Sitar iz Ljubljane nI identičen e soimenja kom, ki Je v Skalah z nožem snnll v glavo 241etnega sedlarskega pomočnika Ivana Gorjanca I Samo se danes ljubko filmsko delo GRETE G A R B O Kakršno me želiš ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4- 7 in 9*4 uri zvečer. Vstopnina 4.50. 6.50 ter 10.— Din "7 t*>s«wir — Zahvala invalidov dobrotnikom. Vojne vdove in invalidi, ki so bili deležni božičnih daril, bodisi v blagu ali v gotovini, se tem potom najiskreneje zahvaljujejo jeseniškim in javorniškim darovalcem, ki so jim omogočili majhen pri-boljSek za praznik miru. — Razid akademskega krožka. Akademski kro?*k na Jesenicah, ki le zelo uspešno deloval nekaj let, se je ~azšel. ker nima pogojev za nadaljni obstoj _ Nedeljska kronika. Tudi zadn,a nedelja je bila meglena, mrzla in dolgočasna Jeseničani so bili večinoma doms pri radiu sli kolinah gostilne m restavracije za snegom na vrhove Karavank, nt katerih pobočjih so se vršile prve pomemb nejse smučarske tekme v tel sesoni So kol je četrtič ponovil špicarievo spevoigro »Spominska plošča* ob lepo zasedeni ] dvorani. Lep obisk jc bil zlasti z deiele, kjer js avtor zelo popularen in igra sama ns ssbi zelo privlačna, ker predstavlja življenje na kmetih. Kodniovunjc. Vse od božiča sem pa do nedelje do pozne ure zvečer smo imeli na obiskih nešteto otrok, ki so kot trije kralji obirali ljudi po hišah. Sicer je lepa ta stara navada, a takih kraljev je leto is letom več, tako da si kar podajajo kljuke. Letos pa so se malim kolednikom pridružili že tudi odrasli, ki so kar podnevi obirali stranke. Ker se ne ve, kdo se skriva pod belimi oblačili, bi bilo potrebno take ljudi legitimirati, ali pa jim tak način prosjačenja prepovedati. Vsekakor ps je po našem mestu prosjačenja že itak mnogo preveč in tudi med otroci, ki so koledovali po hišah, niso bili vsi reveži, mnogi večji reveži so ostali doma. Iz Trbovelj _ Smučarska nedelja Menda še nobeno zimo prebivalstvo rudarskih revirjev ni tako težko pričakovalo snega, kakor letos. Temu se ne smemo čuditi, kajti ostra zima pomeni za rudarsko prebivalstvo velik korak k zboljšanju. Prav tako, kakor je naš kmet s skrbjo motril nenavadne vremenske pojave v decembru in v začetku januarja, je bil tudi naš rudar v skrbeh zaradi zakasnele zime, ki za oba stanova ne pomeni nič dobrega. Toda vremenski znaki zadnjih dni kažejo, da prihaja rešitev. Zapadel je sneg, čeravno zaenkrat le v manjši množi ni, toda dal nam je upanje, da smemo tudi letos pričakovati le trdo zimo, saj je nenadoma padel tudi toplomer, ki se pada. V bližnjih dneh bo pritisnil glasom vremenskih poročil hud mraz, kajti iz jugovzhoda in severovzhoda prodira val ostrega mraza a snežnimi viharji. — Nedvomno najbolj veseli snega pa so naži smučarji, saj so nekateri odšli s svojimi dllcami že v petek in soboto na planine, ko le ni bilo snega. V nedeljo so ie v zgodnjih jutranjih uran pa tudi ves dopoldan odhajale skupine smučarjev na okoliške planine, kjer pa so našle le malo snega in so se že pred večerom vračali v dolino. Tako je na Mrzlici le 4 do 5 cm pršiča, na Sv. Planini pa ie celo manj. Ce pa zapade nov sneg. bo smuka idealna, ker so tU smrzla in se je tudi prvi sneg dobro prijel. — Za molitve eameščenskih lanpnikov sta se Društvo rudniških nameščencev in podjetje sporazumela, da se izvrše volitve po skrajšanem postopku. V to svrho bo sklicalo Društvo rudniSkih nameščencev v nedeljo, dne 13 januarja ob 9. uri dopoldne v društvenih prostorih rudniSke restavracije zborovanje svojega članstva, na katerem bo sprejeta enotna kandidatna lista in tudi potrjena. Na ta način se bodo rud« niski uameščenci sporazumeli, da si brez javnih volitev izberejo za zaupnike tovariše, katere smatrajo za najbolj sposobne za zaščito njihovih stanovskih interesov. — So pa taki sporazumi tudi velikega pomena za ureditev stanovske sloge in tovarištva med nameščenci, ki uvidevajo, da bi utegnile volitve povzročati med njimi le škodljive razdore, katerim se morajo stanovske organizacije zlasti v današnjih težkih časih kolikor mogoče izogibati. -— Eoncentracija dobrodelnih društev. 2e delj časa se govori o nekaki združitvi vsega karitativnega dela v dolini. Nedavno je bil na občinski seji tudi sprožen tak predlog, ki bo kakor kaže, v doglednem Času tudi realiziran. Nekateri merodajni činitelji so namreč mnenja, da bi kolekti-vizacija pomožnih akcij v dolini Imela ve lik uspeh. Sal je znano da nekatera do brodelna društva z večjimi ali manjšimi uspehi lajšajo bedo med revnim prebivalstvom. Če bi se pa vse te posamezne akcijo humanih društev in ustanov združile, bi pa utegnile doseči v resnici ugodnejše uspehe. Ze svojčas je bila taka združena akcija zamišljena, vendur je pa naletela na odpor pri raznih društvih, ki pač vsako pri svoji dobrodelni akcije zasleduje določene cilje. Kakor bi bila taka združena akcija koristna, ker bi se vodila smotrano in na črtno, vendar dvomimo, da bo uspela Po misliti je treba da bo vsakemu druitvu odvzeta ambicija in samostojnost v akciji in da potemtakem individualni uspehi dru Štev v kolektivu ne bodo dosegali današ njih uspehov, ko vsako društvo samo zbira pa tudi lahko po lastnem preudarku samo razdeli, tako pa bo moralo izročati zbran** prispevke kolektivni akciji, kjer posamezni uspehi ne bodo prišli do izraza. — Uprava občine bo v kratkem sklicala sestanek vseh doLrodelnib društev in ustanov, kjer se ho razpravljalo o ustanovitvi kolektivne pomožne akcije, ki bo. kakor kaže, delovala skupno z novoizvoljenim občinskim pomožnim odborom — Kakor podpiramo vsako dobrodelno akcijo, ki stremi po oblažitvi težkega stanja revnega prebivalstva našo doline, tako želimo tudi novi akciji za združitev vseh humanih tvornih sil čim večjega uspeha. epopeja severa ESKIMO iz celja —c Mojstrski Izpiti v Celju se bodo so-pet pričeli po 15. januarju. —c Gledališče in predavanje. Nocoj ob osmih bo uprizorila ljubljanska drama v celjskem gledališču Dlckensovo komeddjo »Cvrček za pečjo«, istočasno pa bo v dvorani Delavske zbornice pod okriljem Društva jugo&lovenskih akademikov v Celju predavanje o »idealizmu in materiala zrnu«; predaval bo g. prof. dr. Fr. zgeč. —c V celjski bolnici je umrl v soboto 761etnJ brezposelni krojač Prane Kačič is Laškega, v nedeljo pa je umrla 401etna dninarica Ana Melavčeva Iz Smihela pr» Mozirju Na Glavnem trgu 18 v Celju je umrla v nedeljo v starosti 56 let zasebni-ca ga. Do men i ka Schmidtova. V Vojniku pri Celju je umrla v soboto v starosti 4S let zasebnlca fS- Elita Maverjeva. —c Z »medaljo dobrega strelca« je odlikoval minister za vojsko in mornarico tri člane Strelske družine ns Vranskem gg. čevljarskega mojstra ln posestnika Jakoba Vtrjenta. slikarskega mojstra in posestnika Antona Marka ter gostilničar ja, mesarja In posestnika Karla Košenino Svečana Izročitev odlikovanj bo na občnem zboru Strelske družine na Vran skem. MUVAJMO JUGOSLAVIJO Dva gosta v ljubljanski operi Radio kotiček Ljubljana, 8. januarja. Iz ljubljanske raduske revije »Naš val« posnemamo točen spored oddaje za sredo. ° ianuarja; Ob IZ 15 bomo slišali priljubljene operetne pesmi na ploščah, tako Gianino moio, Indijansko ljubavno pesem. odlomke iz priljubljene operete »Sv Anton, vseh zal mbl jenih patron«, dalje skladbe Leharja in Straussa V drugem polčasu pa reproduciran koncert havajskih kitar Ob 18.00 bo ljubljanska oddajna postaja oddajala plošče po željah poslušavcev. za temi pa bo g. prof Joško Precelj odgovarjal na vprašanja radijskih naročnikov v priljubljeni uri »Razgovor s poslušavci« Ob 19.00 je stalna sokolska ura. ob i°30 bomo čuli prenos nacionalne ure, večerni spored pa izpolni prenos iz ljubljanske opere Iz Škcfie Loke — Promet z Ž'rmi zopet normalen. Ka kor smo nedavno poročali, je deževje skoro popolnoma spodkopalo glavno cesto na«' Fužinami, cako da je bil promet z motor nimd /ožili med gkofjo Loko ln zirmi sploh nemog^ Cesto so spravili zdaj io-pet v red in je promet v obeh smereh so pet normalen- — Socialna ustanova, ki je največjega pomena sa mladino gorske sole, Je šolskB kuhinja PRK na deski narodni Soli. kjer dobiva dnevno 123 dečkov in deklic skodelico čaja s kruhom Res pa Je, da se bori tudj kuhinja s težkočami in jo priporočamo dobrim srcem! _ Sedaj te tradicionalni badnjak naših vrlih planincev tudi letos ni izostal in je krenila v prvih popoldanskih urah lz vo-Jaandce Nj. Vel. kralja Petra II. pestra povorka v bližnjo okolico po badnjake Jezdecu s veliko trobojnico so sledili na konjih na voaovih in pes oficirji ln pod oficirji skoijeloefce garnlzije, priključilo pa ee Je sprevodu tudi mnogo meščanov, ki so tudi sicer spremljali lep običaj pra voslavnih vernikov s simpatijami in prijateljsko pozornostjo. Sprevod je obsei mestne uMce, na povratku pa se je ustavil pri poveljniku, polkovniku Mihajlu Duki 6u ln krenil nato nazaj v vojašnico 4P- Zopet zlomljena os- N1 tega teden dni. ko smo poročali o Erženovi avtobus ni nezgodi, ko Je doletela enaka usoda av toprevoinika Ivana Mraka z Loga V so boto popoldne se mu je zlomila o? vozile skoro na letem kraju, kakor loškemu avto busu. Nesreče nI bilo. toda škoda je sna t na. — ikofjelocan v Indiji. Družino inane ga flavnikarja iz Puštala Franca Berniks Je sapuptll te dnJ 17letni sin Pavel. k* hooe postat* mlstjonar Mladenič ostane nekaj časa v Turinu, nato pa odpotuje v Madras v Indiji. Darian ▼ »Deželi smehljaja ..Sv. Anton44 namesto Ljubljana, 8. januarja. Vsako večje gledališče rado vabi goste na svoj oder. Gostje prinašajo jzpremembo kj je publiki zmerom dobrodošla. Ker sc jemljejo za goste navadno le odlični zastopniki stroke, nudijo gostje obenem priliko, da uživa gledališko občinstvo krea^ cije višje umetnosti in pa da primerja domače osebje s tujim. Gostje pomagajo včasih upravam iz repertoarnih zadreg, reklama za njih nastop pa doseže navadno tudi zsželjen gmotni uspeh. Z vsakega stališča so torej gostje gledališču in občinstvu dobiček, ako nastopajo v pripravljenem in na odru dobro stoječem delu. Ako pa je treba zaradi go-sta v naglici nanovo študirati ali že pozabljeno delo v vsi hitrici ponavljati, pn-na.>a gostovanje več škode kekor koristi. V razvrstitvi skušenj in zapovrstnosti novitet nastanejo zmede In odločitve, osebje se obremenjuje brez trajnega haska. vrhu tega pa ostavlja v nervoznosti skrpana predstava, ki sepa in koleba na vseh koncih, na občinstvo porazen vrisk, ki se zmerom maščuje. Publika izgubi namreč zaupanje in poslej ne poseča niti naiskrbneje pripravljenih in najbolje izvajanih predstav. Pretirana reklama, ki obeta prav poseben užitek, prinaša preče.to razočaranje In če se izkaže z gromskim bobnenjem in jerihonskim trobentanjem najavljeni gost kot poprečnik ali celo kot izrazit slabič, je moralni polom takega gostovanja še večji Z vabljenjem gostov mora biti vsaka gledališka uprava skrajno pre\*idna. Ljudje na bočno reklamo in za zviiano vttopnino upravičeno zahtevaio, da ie gost dosti večji umetnik kakor domačin, ki nastopa ve^er za večerom brez pozavn in trompet. Če sc pa izkaže, da je domačin po svojem znanju, materijalu in ustvarjanju enak ali celo nadrejen postu, potem je gostovanje izgubilo vs^ko upravičenost in publiko le disgustira. Tak gost škoduje tudi uspehu naslednika, ki ie morda res izvrsten. Za odlične goste smo torej zmerom hvaležni in prav veselili smo se, da po dolgem času zopet čuiemo rojaka g Da-rijana in pa liubo znanko, bivšo našo nrimadono go Ančico M I t r o v i č e v o. Oba sta st po Nemčiji nabrala lovorik, Darijan tudi v Gradcu. Mitrovićeva pa je danes prva pevka v Zagrebu. Za na^o opereto potrebujemo tenorista z rutino, za našo opero pa dramatične pevke vsaj za stalna gostovanja. V drami, opereti in operi so potrebna gostovanja že zaradi preobremenitve nekaterih, baš naiboliših solistov In pa zaradi Izpremem be oseb, k? so v na^em stalnem ansamblu no številu silno pičle Dobrodošla bi bila torej tudi Gostovanja na*e Podgorske, Druzovičeve Lubeieve. Kr»lieve. Mezeto-ve ln Se koga iz Zagreba. Beograda in tudi Maribora. Da gost pritegne, če ga pravilno pri-poroče. se ie pokazalo v soboto z g D a -r i j a n o m. ki ie napolnil gledališče od dna do vrha in so morali no«^nvltl še nekaj stolov v pritličju. G. Darijana kot Mitrovićeva v „To*ki" — »Belega konjička44 princa Sou-Chonga so pozdravih takoj po prvi ariji s nenehnim ploskanjem in ▼ drugem dejanju je moral znano pesem ponoviti kar dvakrat Ovecjj in ploskanje ni bilo konca po vseh dejanjih in na zaključku. Gost ima zelo lepo srednjo in nižjo lego glasu, odlično vokalizira, jasno izgo varja, govori prozo živo in naravno, kaže temperament in uglajeno vedenje ter je v vsakem pogledu prav simpatična pojava. Glede višinskih leg pa menda nI bil razpoložen, ker jih jc jemal večinoma s falzetom, na način, ki nam ni prijeten, ako je dosleden, čeprav je morda po Is-razito operetnih nemških odrih običajen. Mož pa zna peti in si zna pomagati. Končno sodbo o njegovem glasovnem materije« lu si torej pridržujem še po drugem nastopu, v operi. V splošnem pa moram obžalovati, da predstava, ki je imela menda pač res »le zelo slabo generalko«, ni bila dosti skrb-neje pripravljena in je zlasti v prozi šepala uprav nezaslišano. Dialogi so se vlekli neznosno, stavki in besede so se jecljali in lomili, a zbor z notami v naročju je bil resnična novost. Ker se ta zanikav-nost pojavlja zapored, jo obžalujem tem bolj. ker je polno gledališče publike odnašalo s seboj vtisk, da so pač vse naše predstave na robu šmiranja. I>a zopet lepak ni bil v redu, je postal že reden običaj. Grofa generala namreč ni igral g. Potokar, nego g. Crnobori, novinar iz Maribora, zdaj član drame. Pri znati moram, da je nastopil zadovoljivo in okusneje kakor njegov prednik. V nedeljo zvečer je gostovala ga. Mi trovičeva kot Toska. Spominjamo se je z radostjo, ko jc bila nekako pred osmimi leti naš stalni člen, odlična prima dona nepozabnih kreacij in takrat pač na višku lepote svojega glasu tn svoje umetniške kreativnosti. Publika jo je sprejela zelo simpatično , in ji po vseh dejanjih navdušeno ploskala. Prejela je tudi cvetja in celo iz lože so ji metali rož Vrhunec svoje pevske in igralske umetnosti je podala z molitvijo v U dejanju. Aplavz, ki se ni mogel usta viti. jc umetnico prisilil, da jc arijo i enako silo ponovila. Vobče pa se mi niti v petju niti v igri ni zdela povsem razpoložena, kar je pač nezgoda, ki je vis major. G. Franci kot Mano je žel za prvo urijo aplavz in pevski ustrezal; v igri pa je še pač začetnik, okoren in plah. potreben temeljitega vežbanja. Prenapeto for siranje glasilk postaja zanj že resna opas nost. Krasni materijal s silno prodornost jo v srednji legi zasluli. da se zavzamei<> zanj strokovnjaki, dokler je šc čas. Gledališče je bilo prav dobro zase deno. Popoldne pa je bila v operi zmeda Ponoviti so nameravali opereto »Pri bc lem konjičku«, a ker je odletel neki pevec na smuk, so morali ponavljati opereto »Sv. Anton...« Težko je, — rudi za kri tika ... Fr. G. — Izjava. Po naknadnih infornaacijali, ki smo jih dobili glede Wolkenspersovili drv, erao se uverili, da smo bili v nekaterih točkah zadeve mistificirani. Ker nočemo delati nikomur krivice, radevolje in lojalno umikamo navedbe, ki nej bi šk<> dovale časti in poštenju katerekoli doio-čene osebe Obžalujemo, ako se je todma čila vsebina članka s tendenco. Id je ni smo imeli, prepuščajoč itak že od vsega početka razplet procesa in ugotovitev resničnih krivcev okrajnemu sodišču v fekofjl Loki. Maribora -— Senator dr. Ploj v Parizu. Senator g. dr. Ploj je danes službeno odpotoval v Pariz, kjer se bo zadržal 10 dni. V tem času naj ee nanj ne obračajo s prošnjami in informacijami. — »Detektiv« aretiran. V nedeljo je mariborska policija aretirala 201etnega hlapca Franca Loplča. ki se je v neki preUuiestnu kavarni predstavil sa detektiva in napovedal aretacijo mladi predici Mariji Krajnčevi. Na policiji je aretirani •»detektiv« izjavil, da je hotel mladenko odvesti s seboj, ds bi se s njo malo pozabaval Sledila bo seveda tožba. — 2rtev poledice. V 2idovski ulici stanujoča 671etna starka Ivana Tremljeva je na poledici padla tako nesrečno, da ad je zlomila deeno nogo nad kolenom Maribor ski reševalci so pone&rečenko prepeljali v bolnico. — Seznam v decembru prijavljenih in oddanih najdenih predmetov: par čevljev, srebrna zapestna ura, par usnjatih rjavih rokavic, zlata zapestna verižica, denarnica s 16 Din. 10 Din, 200 Din, ženski klobuk, lovski pes, ženski stari dežnik, pravilnik za želez uslužbence, petelin, mali štiriko lesni voziček, moški ovratni šal, rjav krznen ovratnik, pee rjave barve. — Parmpva proslava. V soboto 12. t. m. obhaja mariborsko gledališče desetletnico Parmove smrti. V spomin tega zaslužnega skladatelja, ki je svoje poslednje delovanje posvetil baš Mariboru in njegovemu gledališču, ponove njegovo opero »Urh, grof Celjski«, ki je pred mesecem v Skrbinskovl odlični režiji dosegla popoln uspeh Pred spominsko predstavo bo nagovor. — Krstna predstava Golouhove basn' za odrasle »Od zore do mraka« bo v krat kem Goloub je že svoje dni b svojo »Grotesko sedanjosti« dokazal, da je intellgen ten in svojevrsten opazovalec sodobnost' in njenih pojavov Prav tako je tudi krst na predstava njegovega najnovejšega dela izredno zanimiv dogodek v mari bor *kem kulturnem življenju Režira glsvn' režiser J. Kovic, njegova je tudi lnscena olja Pri etopaffe? fr „Vodnikovi đruihl" Stran 4. /SLOVENSKI NAROD«, dne 8. januarja 1935 Frank Heitor: 11 Sibirski brzovlak ROMAN Sobarica je bila bleda, obrnila se je, da bi odšla po ključ, ko se je za vrati zopet zaslišal glas. Najprej se je začulo tiho šepetanje, zelo tiho šepetanje, ki ga nista razumela, potem se je pa začul dobro znan glas. Gost ni več kričal, tudi razburjeno ni govoril. Zdelo se je. da se je najprej odkašljal, potem pa vprašal po treznem prevdarku: — Halo. ste tam? — Da. — AK je zopet nekdo šepetal? In potem: — Dobro, ležite k počitku, ne potrebujem vas. — Saj je vendar gospod zaklenjen. — Jaz... — Zopet nekaj, kar se je slišalo kakor šepetanje. In potem s pav-zami: — Zmotil sem se, izgubil sem ključ, jaz — vidite, da vtikam ključ v ključavnico, lahko greste — ne potrebujem vas. Oprostite prosim, da sem vas nadlegoval, o hahahahahaha! Ni bilo dvoma, da je prosilo požrešno valutno prase oproščenja. da je zvonilo, in zdelo se ie, da se je njegova slaba volja naenkrat-izpremenila v radost, ka;ti na vso moč se je zarezal. Toda to ni bil noben muzikaličen smeh. Spremljal je na*ak?rja in sobarico po vseh stopnicah in nista se zadržala na niih de1\ kakor e bile treba. II. Soba v tretjem nadstropju in njena tajna nista privoščila natakarju in sobarici mnogo miru in čeprav prihodnje jutro nj več zr.pel zvonec, sta se kmalu sestala za tajnimi vrati. B:la so. se vedno zaklenjena in ključ Jc tičal v ključavnici. Toda gost, ki je bil prejšnji večer demonstrativno zak-e-nil vrata, čudni gost, ki je spal na tleh. stal pri omari, držeč roko v nji. in pojedel šest beafsteakov na dan, ni dni od sebe nobenega znaka življenja. Za vrati ie vladala grobna tišina. Da, tako grobna tišina, da se je sobarica čez nekai časa opogumila in potrkala. Na njeno trkanje se ni nihče odzval. V sobi je bilo še vedno vse tiho. Znova je potrkala. Nihče se ni odzval. Potrkala je tretjič. Zopet vse tiho. Ozrla se je na natakarja. — Pojdi po hotelirja, — mu je zaše-pe:aia, — to se mi zdi sumljivo. Hotelir je prišel. Bil je zavaljen, oči je imel zalite s krvjo. Prepričal se je, da je govorila sobarica resnico. Na trkanje se ni nihče odzval. Toda to nru še ni zadostovalo, da bi razbil vrata. Natakar ie našel srednjo pot. Potegnil je ključ iz ključavnice in vrata so odprli s sobaričinim ključem. Hotelir, natakar in sobarica so planili v sobo. Soba je bila prazna. Postelja je bila nedotaknjena. Gosto ve stvari so bile v sob:. o njem samem pa ni bilo duha ne sluha. Kar je našel natakar sled, toda čudno sled. Sredi sobe je ležal kup kostanjevin las. Bik) jih je Lo!;ko. da bi zadostovali wagnerjevskemu tenorju za brado in lasuljo. Ali si je gost v divji jezi populil lase in izgini? — Saj ni ime! toliko las, — je dejala sobarica. — Odkod pa naj bi prišli ti lasje? — je vprašal hotelir, ki je rad mislil logično. Tega sobarica ni mogla povedati. Natakar se je nečesa spomnil. — Oma- ra! je dejal Včeraj "e ves čas stal tam. Zdaj je zaprta. Rad bi vedel. Laj je imel v nji. Brž je nasitil svojo radovednost. Odprl je vrata omare in pogledal v no. In že ie prestr?šeno odskočil. V omari je bil kandidat medicine Gerdt Lvman iz Švedske. Sedel je sključen na tleh, glavo sklonjeno na kolena in z okrvavljenim obrazom. Prestrašeno vprašanje: Je bil mrtev? Ne! Kmalu je dvignil glavo in se ozrl po prišlecih. Sobarica, ki je bila skoraj že omedlela, ie počila v histeričen smeh. Včeraj ponoči je ležal na tleh in spal, zdaj pa sedi v omari in spi. Včeraj se je sam zaklenil v sobo, zdaj se ie zaklenil v omaro — v omar — orna — Njen smeh je prešel v krohot, ki je grozd zadušiti jo. — Prav pravi, — je dejal natakar začudenemu hotelirju. — Vrata omare so bila vendar zaklenjena od zunaj. Kako se je mogel sam zakleniti v omaro in kako so prišli lasje na tla? Hotelir se je razjezil. Bil je Prus in po logiki je ljubil izmed vsega najbolj red. — Gospod, — je zagodrnjal na Oerdta Lyrrraina. — zakaj ne spite v svoji postelji? Gostje v mojem hotelu morajo spati na posteljah. In zakaj se neprestano zaklepate? Gostje v mojem hotelu se ne zaklepajo. To mi ni po volji. In kakšni lasje so tu na tleh? Ali mi hočete povedati? Švedski mojster v sarnozatajevanju ni hotel odgovoriti. Na nobeno hotelir-jevo vprašanje ni odgovoril. Iz prs se mu je vilo samo nekaj, kar je bilo napol krik, napol stok. — O, da mi ni nikoli pokazal svojega prokletega zlata! Ce bi le ne bil zvonil sobarici! Nuditi mu zavetišče pod pritiskom, plačati rmi jed pod pritiskom, ostrici ga pod pritiskom, za pla-čflo a biti zaklenjen v lastni omari, j Zblaznel bom. kakor on. S tema skrivnostnimi besedami je ; odslovil hotelirja, natakarja in sobarico, potem se je pa vrgel na posteljo in i se začel zvijati, kakor da ima porodne j krče. III. Istega popoldne je prejel policijski komisarijat v Jopengasse dve ovadbi, ki sta vzbuditi skoraj enako nezaupanje in začudenje. Ena je prihajala od nekega kandidata medicine iz Švedske. Obveščal je policijo, in sicer z očitnim ogorčenjem in mnogimi presledki, ko je razmišljal, kako bi formuliral svojo ovadbo, da ga je pred dvema dnevoma posetU v njegovi sobi v hotelu »Krakov« pobeg+i blaznež. Želel :e, da bi tega blazneža #m skrbne je iskali, ker mu je bil razen denarja ukradel tudi obleko, a predrto je izginil, ga je zaklenil v omaro. Druga ovadba je prišla od zvestega sluge profesorja OskaTja Freudenthakt. On je pa obveščal policijo o nečem Še sen za ci ion a Ine i še m. Pred dvema dnevoma zvečer, približno ob istem Času. ko je Švedskega zdravnika v njegovi hotelski sobi posetil blaznež, je izginil iz svote hiše na Grabnu, ponos Odinje, mož, ki ni nikoh" zapustil Gdinje, profesor Oskar Freudenthal. Šesto poglavje TRGOVEC IZ LVOVA Da je spominjal Jakob Isocki v svojih otroških letih živo na Rafaelove ke-rubine. je bi»la resnica, ki jo je bilo treba sprejeti z vero. Zdaj je bil suh, imel je nekoliko rdeč nos. glavo pa golo, kakor ruietna krogla, ki jo je skušal premaga ti. Doma je bil iz Lvova. Bil je vse mogoče na svetu in nikjer ni imel sreče: zbiralec cunj, tovarnar papirja in žurnalist, kar so trije intimno zvezani poklici, potem je med vojno trgoval na Švedskem s salvarzanom. Prišel je mir. Poljska je bila svobodna in Jakob Isocki se je vmrl kot c^oreč patri jot v svojo domovino. — Ah. mir naj bi samo povečal pesimizem, ki ga je v njem vzbudilo življenje. Prevzemal je likvidirano nemško tovarno za tovarno. Vse so <=e mu Svečana otvoritev doma na Polževem Prisrčna slovesnost in velik praznik Dolenjske je privabil mnogo Ljubljančanov in domačinov Ljubljana, 8. januarja. Oikornova in Marta G r o z n i k o va Pet posebnih vagonov je dala v nedeljo ] ter izročili g. škofu in načelniku dr. Marnu dva krasna šopka iz gozdnega in vrtnega cvetja. V imenu občine je toplo pozdravil goste g. Fran G r o z n i k. Dejal je, da je videla Višnja gora že mnogo dogodkov, tako važnega, kakor je svečana otvoritev prvega dolenjskega smučarskega in planinskega doma, pa menda še ne. Izrekel je iskreno željo domačega prebivalstva, naj bi predstavniki oblasti spremljali razvoj doma na Polževem z enako ljubeznijo in razumevanjem, kakor so ga graditelji gradili. Velik slavolok je stal pred kolodvorom gostom v pozdrav, v obeh cerkvah »o peli zvonovi, ko smo krenili v dolgi povorki skozi starodavno mesto, kjer so nas pozdravljale zastave fn še en slavolok, predno smo začeli ubirati pot navkreber čez Stari grad. A tam gori na znameniti razvalini Starega gradu je vi- Ijubljanska železniška direkci>a iz pni;/ nosti na razpolago udeležencem svečane otvoritve doma na Polževem Ln vsi so bili polni. 2e v vlaku smo bili Ljubljančan1 dobre volje, čeprav je bilo vreme pusto, snega pa mnogo premalo za smuko. Odbor SK Polža je naprosil ljubljanskega škofa g. dr. Gregorija Rozmana, da bi osebno blagoslovil dom. G. škof se je prošnji ljubeznjivo odzval in njegova navzočnost je dala nedeljskemu prazniku Dolenjske še posebno svečano obeležje. Na Polževo so pohiteli tudi odlični predstavniki naših oblasti in športnih organizacij, zastopnik namestnika bana načelnik g. dr. Rudolf Mam. zastopnik komandanta divizije kapetan Miodrag K a -petanovic, zastopnik ljubljanskega župana g. dr. Aanožt B r i 1 e j, zastop- V nedeljo so otvortli novo dograjeni dom SK Polža pri Sv. Duha med Stično ln Višnjo goro. Na sliki so od leve na desno: zastopnik visnjegorske občine g. Nad rab, dr. A most Brile j, ravnatelj dr. Milan Dular, dr. Rudolf Mara, Škof dr. Gregor Rozman, med obema papa Danilo, nadalje in«. Pavlin, S t. PredaUč, sreski načelnik Fr. Podboj, inž. M. šoki je, dr. St. Lapajne in dr. Kuhelj. niki JZ5S gg. dr. Ciril Pavlin, Joso Goreč in dr. Stanko Kmet, predsednik SPD g. dr. Josip Pretnar, zastopnika LZSP dr. Kuhelj in St Predalič, prednik SBC Ilirije g. dr. Stanko L a p a j n e, zastopnik SK Ljubljane g. Jernej Jele-nič, predsednic Društva prijateljev Slovenskih goric g. Martin S p i n d 1 e r, nestor slovenskih igralcev g. Anton D a n i-1 o, podpolkovnik g. Branko Pogačnik, tajnika Zveze industrijcev g. dr. Adolf G o-lia in Danilo Gor j up, direktor g. Btu-no Stare in seveda neumorni predsednik Polža mg. Milan Š u k 1 j e z odbornika. Nekaj je bilo med nami tudi smučarjev, ki pa žal niso prišli na svoj račun, ker je snega še premalo. Zastopana je bila pa tudi Gorenjska in sicer po znanih našh plezalcih Skalaših dr. Mihi Potočniku in Joži Čopu z Jesenic. Sprejem v Višnji gori Dolenjec vozi sicer počasi, vendar je pa hitro minila vožnja do Višnje gore, kjer smo doživeli prvo prijetno presenečenje. Vsa čast in priznanje Višnjanom, pripravili so nam sprejem, da bi lahko služil v tem pogledu za zgled drugim krajem. Saj sta pa tudi delala šolski upravitelj g. Vinko O k o r n in preglednik finančne kontrole g. France D e ž m a n z drugimi marljivimi domačini, da zaslužita vse priznanje. Postajenačelnik g. F. Teran je pa poskrbel, da je bilo na postaji zdele sijajna podjetja, ko jih je prevze- 1 vse v najlepšem redu. V Višnji^ gori je mai. iz dimnikov vseh se je valil dim proti nebu. kakor Abelov dim. Toda prokletstvo, ki zasleduje ves pol'sk.i narod, je zasledovalo tudi Jakoba Iso-ckega. Kmalu se dim ni več val-il proti nebu. Tovarne so morale hiti prodane znova, to pot na javni dražbi, in Jakob Isocki je moral vpreci svoV> neukrotljivo energijo v službo drugih podjetij. nas pričakoval litijski sreski načelnik g. Franc Podboj, sam vnet smučar in turist. Pred kolodvorom je bila zbrana malone vsa Višnja gora in bližnja okolica s šolsko mladino in vrlimi gasilci na čelu, mlada, komaj ustanovljena godba je pa prav pogumno zaigrala gostom v pozdrav. VianjegoTski župnik g. Vidmar je prvi pozdravil visokega cerkvenega dostojanstvenika in druge odličnike, potem sta pa spregovorili v stihih ljubki deklici Marija Šivalni stroji od Din 16CK, napre). Otroški vozićk od Din 200 naprej. Dvokolesa od Din 950.- naprej. »Sachs- motorji od Din 5000.- Ceniki tranko! naprej — pri Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL. LJUBLJANA, Karlovška c. 4. Narodna tiskarna LJUBLJANA KOMPLETNE SMUČI n sanke kupite najceneje pri Izdelovalcur Fajfarju, Ljubljana, Trnovska ulica št. 25. — Telefon 34-10. * 322 POVRŠNIKE ■»bleke, perilo itd., dobre in cenene — kupite najbolje pri PRESKERJI , Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 4/L PREMOG. DRVA, kar bo paketi. — Slo vsa Pran, Kolezijska ulica 19. — Telefon št 3934 68/T Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJF iz lekarne DR. G. PICCOLIJA v Ljubljani — se priporoča bledim in slabotnim osebam. 65/T POHIŠTVO! spalne in kuhinjske oprave dobite najceneje na obroke in hranilne knjižice pri — Mizarstvu »SAVA«, Kolodvorska ulica 18, Miklošičeva cesta 6. — Telefon št. 2780. 70/T »MUZIKA« prodaja prvovrstne inozemske klavirje in planine, tudi pre-igrane ter popravlja in ugla-šuje st rokovnjaško najceneje — Knafljeva ulica št. 4. 7/L OGLAŠUJTE V malih oglasih v »SlovensKem Narodu« velja vsaka beseda 50 para, davek Din 2.- Najmanjši znesek sa mah ogla* Din 6.-, davek Din 2.- Mah oglasi se plačujejo takoj: po pošti lahko v znamkah — Za odgovore malib oglasov treh* orlložltt znamko brala velika trobojnica. V dolini ni bilo megle, gori proti vrhu se je pa že valila in vedno gostejša je postajala. Spotoma se j« marsikdo čudil, da je speljan tako daleč in po tako neugodnem terenu tudT telefon v dom. Sprejem na Pristavi in v Za vrtačah Pred prvo vasjo Pristavo je stal zopet slavolok in tu je pozdravila goste z g. škofom na čelu domača Galičeva hčerka ter izročila cerkvenemu knezu lep šopek iz gozdnega cvetja in zelenja. Potem smo nadaljevali pot po ravnem do druge vasi Zavrtač in zopet je nas pozdravil slavolok, pred njim pa zbrani domačini. V lepih besedah je pozdravila cerkvenega kneza in druge odličnike gdč. Ani Zupančičeva in izročila g. škofu lep šopek rožmarina in roženkravta. Tu je bila megla že tako gosta, da se je videlo komaj nekaj korakov naprej. Bili smo že tik pred domom, pa ga še vedno nismo videli, šele nekaj korakov pred njim smo ga zagledali v pestri praznični obleki, vsega okrašenega s smrečjem in zastavicami, na obeh straneh sta pa vihrali na dveh visokih mlajih državna trobojnica in klubova belo-modra zastava. Vrli gasilci iz okoliških vasi so vzorno skrbeli za red okrog doma. Služba božja Gostje so takoj odšli v prijazno cerkvico Sv. Duha vrh hriba, kjer je opravil škof dr. Rozman službo božjo ob asistenci župnikov bližnjih župnij. Pela so nekaj časa vrbovska dekleta, potem pa znani Lumbarjev kvartet iz Ljubljane. Ljudstva je bilo toliko, da bi niti tri take cerkve ne zadostovale za vse. Okrog doma je balo pa tudi vse živo. v dve paviljonih je gospa S1 a m i č e v a, delu za povzdigo Dolenjske zelo naklonjena rojakinja iz Št Vida pri Stični, iz prijaznosti vzorno skrbela, da so lahko dobili mal prigrizek tudi vsi tisti, ki v dom zaradi prevelikega navala niso mogli priti. Blagoslovitev in otvoritev Po maši so se zbrali gostje in domačini pred domom, kjer je stal lepo okrašen govorniški oder. Najprej je Škof blagoslovil dom, potem je pa spregovoril predsednik SK Polža ing. Milan Šuklje. Prisrčno je pozdravil goste in domačine in jih prosil, naj čuvajo dom in markacije kot svojo last Njegov govor priobčimo pozneje. Sledil je pozdrav zastopnika namestnika bana g. dr. Mama, za njim so pa govorili sreski načelnik g. Fran Podboj, podpredsednik JZSS dr. Ciril Pavlin, ki je izjavil, da stopa z današnjim dnem Zimsko športni savez prvič oficielno na dolenjska tla. V imenu SPD in Zveze planinskih društev Jugoslavije je spregovoril dr. Josip Pretnar, za njim pa v imenu Zimsko športnega podsaveza dr. Kuhelj, v imenu ljubljanskega župana dr. Dinka Puca dr. Arnošt Brilej, ki je dejal, da šteje Ljubljana že do 8000 smučarjev, ki bodo gotovo v velikem številu pohiteli na valovite dolenjske griče, a dom na Polževem naj postane matica, iz katere bo izšla pobuda še za nove smučarske postojanke na Dolenjskem. Pozdrave Gorenjske je prinesel Dolenjcem dr. Miha Potočnik, v imenu SK Ljubljane je pa spregovoril nekaj toplih besed g. Jernej Jelenič. Vsi govorniki so se strinjali v tem, da je dom na Polževem eden naših najlepših in da je bil dograjen v rekordnem času. Predsednik ing. Šuklje in sreski načelnik g. Podboj sta v posebno toplih besedah omenjala velike zasluge, ki jih ima za vzorno ureditev smučališč na gričih na obeh straneh Višnje gore in sploh za povzdigo naše- ga tujskega prometa naš priznani strokovnjak na tem polju g. Rudolf Badjura. Končno je načelnik dr. Mam proglasil dom za otvorjen in pevski zbor »Fantje na vasi« je pozdravil otvoritev s krasno pesmijo. Otvoritev je prenašala naša radiopostaja, za kar je požrtvovalno in vzorno skrbel g. dr. Milan Dular. Naš iznajdljivi Beno Gregorič jc pa poskrbel, da smo dobili za spomin na otvoritev srčke iz lecta v obliki polža. Po otvoritvi je seveda vse drlo v dom. ki je sicer velik, toda v nedeljo je bil mnogo premajhen, da so mnogi trdili, da ga bo treba razširiti ali pa zgraditi še enega. Za oficijelne goste je bil pripravil klub v prostorni sobi v prvem nadstropju skupen obed, med katerim je bilo izrečenih več napitnic. Lepo pismo višnjegorskega župana g. Erjavca, ki zaradi bolezni ni mogel prisostvovati slavju, je preči tal občinski delovodja g. Ignacij Nadrah. Govorili so ing. šuklje. načelnik dr. Mam. pred sednik Ilirije dr. Lapajne in g. M. Spind ler. Le težko je bilo slovo od prijaznega doma, kjer smo preživeli nekaj ur. ki nam ostanejo v najlepšem spominu, še m še bomo pohiteli na Polževo, saj je tam lepo, v domu se pa počutiš takoj kakor doma in oskrbnica gospa Leganova ti postreže, da bi človek mislil, da sedi v najboljši velikomestni restavraciji. Prvi dolenjski smučarski in planinski dom je torej otvorjen. SK Polž je zaključil prvo etapo svojega dela z visoko aktivno bilanco v moralnem pogledu. Pismo ministra dr. Marušiča Minister za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Drago Marušič, ki je položil prvi kamen našega novega smučarskega doma, je poslal SK Polžu naslednje pismo: »Z velikim veseljem sem prejel Vaše poročilo, da je že dograjen prvi dolenj ski smučarski in planinski dom Polževo pri Sv. Duhu nad Višnjo goro. Veseli me da ste se prilikom otvoritve in blagoslov ljenja doma spomnili men« ter me povi bili na Vašo svečanost. Vendar pa pri danih razmerah ne mo rem obljubiti sigurno, da mi bo mogoče udeležiti se svečane otvoritve ter Vam tem potom čestitam k Vašemu uspehu in želim Vašemu delovanju najiepsi n.-?nrr dek.« Težko vprašanje VT zvezi s fiiiancnim polomom največje francoske avtomobilske industrije Citroen se je pojavilo v francoskem tisku mnogo zgodb iz življenja njenega lastnika. Andree Citroen je rad posnemal velike može, in sicer ne samo družabno, temveč tudi v svoji podjetnosti. Po Bcbsonovem zgledu je zastavljal mladim inženjer jem, ki bi radi dobili službo v njegovih tovarnah, težka, vprašanja ki razne konstruktenake probleme. Naj omenimo med njimi samo eno vprašanje, ki kaže, kako jasno m is Vi Citroen. Nekega mladega inženjerja je vprašal: Misli/te si idealnega hrta, ki mu v hitrosti noben hrt ni kos. Na njegov rep privežete pločevinasto Škatlico, Pes se spusti v dir in čim bolj teče. tem bolj ropota škatlica na njegovem repu. Koliko bo znašala njegova največja hitrost? Seveda je bil kandidat v zadregi ki na Citroen ovo vprašanje ni našel nobenega odgovora. Slednjič mu je pomagal Citroen sam iz zadrege. Pes mora doseči hitrost 340 m na sekundo, je dejal, namreč hitrost zvoka. Ko bo tekel tako hitro, ne bo več slišal za seboj ro-potanja pločevinaste škatlice in tedaj se bo ustavil. Malarija v Rusiji Z zatiranjem malarije v Rusiji se peča tropični zavod v Moskvi s svojimi podružnicami, ki imajo v prizadetih krajih dodeljene posebne odbore za pobijanje malarije. Lani je dala sovjetska vlada za zatiranje malarije 40,000.000 rubljev. Zdaj je v Rusiji na vsem prizadetem ozemlju 220 stalnih, 170 opazovalnih in 320 prenosnih stanic. Iz letal so posuli s posebnim kemičnim preparatom nad 600.000 ha močvirja, s petrolejem so pa zalili 25.000 ha; tako uničujejo ličinke anophela, komarja, ki prenaša malarijo. Stanice so zakrile z gostimi mrežami 300.000 oken in opremile 200.000 ljudi s posebnimi mrežicami proti komarjem. V treh nafbolj okuženih krajinah so izsušili 7000 ha močvirja. Zdaj goji več stanic požrešno južnoameriško ribico gambusie, ki zelo rada žre ličinke malarijo prenašaj očega komarja. Nekatere stanice bodo spomladi vlagale to ribico v južnih krajih Rusije, druge jo bodo pa aklimatizirale za hladnejše severne kraje. V Rusiji ne lečijo malarije zgolj s kininom, temveč z domačim preparatom plasmocitom, ki sta ga sestavila dva ruska zdravnika ki ki v nasprotju z nemškim ne povzroča znakov kianovega zastrupi] en ja. Malarijo lečijo v Rusiji tudi z aerihinom, ki je enako učinkovit kakor kinin, ne povzroča pa nobenih bolečin v glavi, niti neprijetnega piskanja v ušesih. Kritika. »Pevka je zapela krasno pesem: Zgodaj zjutraj, ko pojo petelini — pela je izredno naravno.« V modni trgovini. Dama: Potrebujem blago kavine barve. Prodajalec: Kakšno kavo imate raje, milostiva, svetlo ali kapucina? Na desni strani prsi. — Čitala sem. da je najbolj zdravo spati na levi strani. — 2e mogoče, toda jaz moram spati na desni strani. Moj mož namreč v spanju govori, a jaz na desno uho slabo slišim Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeraek. — Za upravo in inserarni del lista Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.