Med božičem in Pjerhto pri Zidanih Poletna sotičavo, razlila po slo ven »ki ziljski dolini, pričenja reeno pojemati ie v prn polovici «vptumbra. Noči t*o»tajajo hladnejše, jx>-dnevi pa se mora ziljski krnel k&r zavrteti, da kratkotrajno in redko sonuoo prigrcvico kar najbolje izrabi za košnjo in sušenje zadnje ota-ve kje v višinskih »etio/etih. Po nekaj deževnih dneh je vaepovaod tuliti odmiranje ia rovi le »i le poletja, ■ nad vrhovi drevo« «e že oglata veter, ki je jesensko zamolkel. Zašel je v dolino i« planin, ki jih je gorska jesen že zavila v stojo večno meglo in v clor, in med prvimi znanilci ziljske jt«eiui su konji in krave, ki se v septembrskih dneh vračajo s plaziinakth paznikov v domače hleve. Л /a testen dva ali tri preobrazita zJljsko dolino v icee-nsko podobo dež in veter, ki se utrgata «daj od IVtf>raca, zdej od Oj»trnika ali Gorjanških planin Tja okrog Vseh svetih je jesen v Zilji v najlepšem razotletju. V»a narava se je nekam izjasnil«, postal« je v svojem jesenskem uboštvu preeiinljuvo prozorna: človeku odpira svojo naiMjo bit in g« opozarja na predmete in zemeljske vzpetine, ki iih »redi poletnega razkošja in ra/rasta ni bilo dano videti. Obrisi zemlje »o določnejši in izrazitejši in še /.rak je kakor otipljiva jed. Sredi lake ziljako-jisenske prosojnosti »e je morda rodil slikarski genij v avstrijskem umetniku Wiegele, siljskom Slovence oo rodu ... Od ziljskih poljskih opravkov, ki »o čedalje bolj redkejši, p reo« lune tned drugim maje nje turščice, ki mina-va v vsesplošni razigranosti veselih in šaljivih Ziljnnov. Potem »e delo izgubijo v ra/ri« brkljnnja po hiši in hlevu, do Uer ne /a|iaile sneg. ledaj p«>hiti /.iljan s sanmi v planinske seno/,-ti. od koder »pravi v dolino sen», ki ifa poleti ali jeseni zaradi prestrmih m vegastih |*>tov / vosom nikakor ni mogel. >icer pa vlada v delavnici ziljskega krnela pomenljivo /imsko zatišje- Kajti /ime. čas velikih besed in dejanj, je odprla duri ua stežaj in skozi nje so >e pričele vhajati čarovne skrivnosti. iloliri in zli duhovi, zimski koledarski svetniki in noči pn^Hilne svetlih in temnih d«>-g-»dkov. Zdaj v rloUiki zimi se je Ziljan |»islo-vil od narave. iia bi /a/ivel z njo n« prazničen način Noben letni čas ni tako prepleten z raznovrstnimi običaji, verami in vru/aini, ki m izve-vine svojstvena zlitine davnega priniilivno-re-liiriozuega in krščanskega sveta, kot ravno zimski če*. ki »e v n j ein kmelski človek spričo brezdelja neovirano prepučš* ra/.Ličnim fantazijskim tokovom, ki jih -«počenjaj« in uravnavajo pri hodi svetniških in liožjih postav ter tujuoetnih zimskih dubov. Ako hočemo mlgonetiti posamezne letne običaje, ki žive na kmetih v najvtsr neiši podobi, tesluj leta ne «dii-iihi ra/deliti |>o koledarju v mc-se< e «li pa v dole* ene letne čase. luiiiiak v večja obdobju * posameznimi viški, prazniki, okrog katerih si» »e izoblikovali običaji. Obseči moramo lorcj »so praznično dol*), ne zgolj po*ame/en pre/n t k, in skušati iz nje izluščiti običaje in ugotoviti, v katerem letnem • uu je prav /a prav njih resnično mesto. To pa n ij bi bile poglavitne smernice nerodotdovcti v posebni razpravi, naš dunaSnji namen je le. »oo/noti v glavnih obrisih slovenske običaje kot s.i «e ohranili v prelep« in nam v««'tn še /ineroin premalo znani /iljski dolini na Koroškem. s prvo advrnlno nedeljo. bolje s sv, Andrejem. otvori ziljski kmet zimsko praznično dobo. \dvenl so imenovali stari Ziljani »znat čas«, svitanico aH svitno mašo pa »/iiata meša«. Naj divj-n najhujši sne/ni mete/, naj so zameti do kolen visoki, cerkev je v ziljskein zlatem času zmeraj polna vernega ljudstva. Miklavžev večer. ki »ledi sv. \niirejti. je važen zaradi tega. ker se v «pr»-m«tvu sv. Miklavža prvič pojavi koroški zimski demon Pjerlita. in sicer v postavi čarovnice Margarete. Pravi in največji »znat« čas« p« «e v Zilji prične v Tomaževi noči. Tedaj riSejo na vrata hiš in hlevov razna čaro-dejnn /namenja pršiti tnitamornm in drugim zlim duhovom. Ziljska /ima je namreč v bistvu <-na «ama dolga in temna noč raznih zlih duhov, ki jih mor« /iljnn neprestano [xnnirjati in tako uspavati. da bo naslednje leto kar nojbolj plo-(I*»nosno in «rečno. Ziljska zima |>« je tudi ples mrtvih duš. ki se v praznični, sveti zimski noči vračajo nu zemljo in obiskujejo svoje nekdanje ilomove. Zato je ziljska sveta noč posvečene spominu umrlih. N« premnogih grabeh zažari jo plahe lučke. In v običaju polaganja kruha v boli kov kol. je dovolj razločno viden knlt mrtvih. Božič v Ziljski dolini p« se takole pričenja: N« sveti večer pogrnejo mizo s snežnobelim rrtom. Nato polo/i|o nanjo dva hleba kruha, n pravijo »Da bo sv. Duh pr' kruli'« (Vsak kmh. ki je nn Koroškem na mi/o položen, se imenu ie »miznjak«, ne samo božični!) Za mizo v hohkov kov postavijo pinjo (pineo). d« ne bi »li duhovi, ki v božični n«»či obletavajo hiše in hleve, česn »/ocoprali«, Hkrati naj omenim, d« je bila v Zilji »voječnsno 1« navada: Ako je na primer k«io v«t«»pil v hi*o. kjer v» v pin ji me«lli mleko, je ve«lno po-zdrevil: »Bug dej ten duober čes...«, pozdrav ki »e z njim začenja pesern ziljskeg-a Visokega reja T« običaj dandanes ni več- ohranjen, le ponekod, kjer domnjejo store g«»spf»dinje. najdemo pineo /n mi/o. Dnlie pristavijo na ziljski br»Hčnl večer pod mizo lek fotmbel in repo (pesol. oboje v tun po*odo, v drugo po««idn pa narežejo toliko ko-ičkov kruhn. kolikor je glav živine, v vsak kmh p« daio Je osolien štrok« česn«. To v božični n«)či žegnano jed da gospodar zjutraj na praznik živini, šele po tej božični jedi pri«le na vrsto vsakdnnj« krma V® zazvoni avemarijo. »rzaine go«jn*lar ka-ililnieo z rorečim ogljem, nanj natrv>si špieik in birih (kanilo), gospodinja vzame hleb kruha in na njem hišni kltuč, sin ali hči p« posodo z blagoslovljeno vodo. In družinska procesija gre okrog hiše, obišče hleve, košče. skratka vae prostore. pri tem pn moli rožni venec, kadi In škropi. Ko se povrne io v hišo, položi i»osjKv«Hn|a tretji hleb nn mizo, grv»p«*lnr kadilniio pod mi/o, nato j»n vsi pobožno pokleknejo pred bo /ične jaslice in molijo tri rožne vence ter vse hišne molitve. Po praznični večerji mine ča» ilarjevo ucsleljsko obleko. Tatovi ki »e o praznikih ponavadi klatijo in prežijo okrog hii, naj v«»do, da je goapotlar do ma. Za Boftč pečejo v Ziljii jiosehen božifcni kruh, imenovan »kvacni kruh«. Zunaj je bel, znotraj pn črn, ker je iz kvoe, to je iz suhih hrušk, linije u fig in rozin. Stari Zilj&ni so poznali še en poseben božićni kruh »ajinjak«. Dnuos ga ne počejo voi. Pjerhta je velik strah /dijakih otrok. V Br- nsci «varijo v aziventnem času matere »vole otroke, naj se preveč ne nasitijo, kadar gmlo spat. Kajti Pjerhta baba hodi zvečer okrog in /obode z vilami vsakogar, ki ae je prekomerno nasitil: »Pehtrn baba hodi zdej čir otrok se znajde kej bukne v vampič z vilami tiste k* so mo nasitani.« Pjerhta ali Pehtr« boba je sdlno star« kultna podat)«, ki še ni docela pojasnjena, v»aj kar se tiče nljakera ali ie kakega druge*o slov. zgleda. Stari Ziljani žc ne vedo več za njen pravi pume-n. Med drugim pravijo, da so s Pjerhto m bučnim zvonenjetn oetrašili divje zveri, ki so »e v času hudili zim bližale vasem in postajale ljudem ter živini nevarne. Dalje «o stari /iljam glodali v Pjerhti neko poš«*t, ki prinaš« nesrečo. Z zvonenjem in nnšemljenjom Pjerhte same »o potemtakem hoteli n« magičen način odvrniti zimskega demon« od vasi. Ime Pjerhta, Perhta ali Pehtr« fzheja od nemške Bercbt, Berchta, Berwhll. Perchten. Kultni lik sam, ki ga v zilskcm primt^i krije ime permnnskega izvora, pa ie vsesplošen in pri rn/nih narodih razširjen, Nemški mitolog J. Grimm je ugotovil., da «o ti Perhttini liki per-sonofikncije imena »epifanija« (rojstvo, oziroma poj«v Boga med ljudmi). V tem pogledu pri- Ziljska Pjerhta. (Po fotografiji narisal Kr. Gorie.) Na drugi Ini/ični praznik, Io je na dim sv. Štefana, jc/dijo /Jijatn v Slrajo ves, kicr je farni i »a iron »v. štefuu Pred cerkvijo blagoslovi duhovnik zbrane ziljeke konje. Mod Bo /ič in Pjerhto i*v. Tri kralie), je razpet prevažen in |K>tnemlien časi. čoa nvanaj-stili dni in noči. Za št. lan/om, na katerega nosijo /iljam v cerkev blagoslovit vino in mošt, privihra »iajilu«, dan nedolžnih otročičev. >&ap-la« velja v Zilji z« dan nosrcče, zato se teqja dne ne sme gnati živine v planino ali kani drugam, pa tudi nobenega nevarnega del« v go/du se ne sme nihče lotiti. Prav znto pa se tega dni »ošči srečo. Vsak ziljski otrok /c zvečer pre-1 šaplo« pripravi smrekovo vejico in vrečico za darila, samo dn bo zjutraj tned prvimi tepež-karjL Botre morajo tega dne otKlurovati svoje birmance in krstnike « posebnim darilom, s kakim predpasnikom na priliko, z denarjem «li liecivom, ki se imenuje »šapla«. Dekle mora darovati fantn. s katerim jc šla na žegcil v • Prvi rej«. Zvečer »šapajo« fantje. Zadnjega dne v letu. na Silvestra, pa je že o|Mildne delopust. Pričenja se namreč- »bandni nje«, men ja ven jej (»oslov. Zvečer gredo kropit okrog hiše kot na sveti večer. Po večerji, ki je boljša kot običajno, se »trnnčva«. Po klopi nli mizi poveznejo devet posod. Vsaka posoda zakriva devet različnih stvari, ki ima vsaka svoj pomen. Tako na primer »kriva eno posoda rinč-co, ki pomeni poroko. Druga »kriva muašno, kar /noči drnamico ali b«>gastvo. In dalje po vrsti: patanošter (duhovnik, nuna ali pobožno«1 ključ (gospodarstvo), smrekova vejica (srečo in vojialje), punčka (otrok), cula (slovo oil duma), glavnik (vdovec), ogel (smrt). Vsak Man družine dvigne trikrat zapored posodo. Ako torej odkrije trikrat /npored isto slv-лт. g« bo tedaj gotovo doletela tisto usoda, ki jo «nlkriti predmet o/nanja in prerokuie. Ta novoletni orakelj v obliki igre je zelo drago« enega naroiloslovskega pomena. Mimo Zilje in V katerega kritju na Koroškem je ta novolelnu igra v jiodoliui idiliki ohranjena le še v Litvi, v r/liodni Pnisiji ter v Rusiji pod Frnlom. Nanjo je pri na« opozoril dr. Ivan Crafenauer (ć'usopis /s /god. in narodopisje, i «m. št. t—i.) Na|K»sle«l pri|Mi|ejo sv. Trije kralji, ki jih Ziljani nazivujo »Pjernahti«. — 'I а vet er pred praznikom se vrši običajni obhod, kajenje i-n škropljenje. In na vsaka vrata napišejo s kre-tlo: Г. + M + B4-. Po končani molitvi »o v starih ziljskih časih malere np«imnile otroke: • Ztlej i hi le vzemite /guane s |w»il mize n' pa fejst rirmplite ku šiše. da njcb prišun Pjerhtn«. Danes se odigra le to svojevrstno kultno-ma-pično dejanje: Po molitvi jo popihajo fantje od doni«. Igrult bo«lo Pjerhto. S tem (la sme fant k Pj«-rhti, je jenjal biti »činč« in pridobil to. kar fnnt. ki »me v »konto«, to je v posebno /iljsko fantovsko /««Iriigo, ki ima poglavitno besedo pri žegnnnskih dogodkih. Fantje grrvhi v planie«. Starejši in v Pjerliti izkušeni fantje se na pianji odločijo od mlajših, to je novincev in gretlo še višje v gozd, kjer oblečejo Pjerhto (Perille. Pehtra babu). Novinci io že nestrpno pričakujejo ter kričijo v gozd: »Pjerhta, Pjerhta pri«)'!« Pjerhta je zavite v čirn kožuh ali pa v ol>-iKišeno žensko obleko, na obr«/ si nnlnkne |nv -ustno živalsko masko. pod«dmo ko/lu ali jelenu * n>«ovi. Roke ima vse počrnjene in goric onemu, ki pride v njeno bližino: pošteno ga ob jame s svojimi črnimi in uma/enim! rokami. Da Pjerhta preveč ne twKllvja. morajo imeti molek pri sebi ali kaj blagoslovljenega Ko je Pjerhta oblečena, grtnlo vsi fantje r njo na čelu v vas. In zvoni io. Najprej se oglase pri županu. Ko stopijo v hišo. prenehajo zvoniti In prično peti. Med petjem hodi Pjerhta «»krog hiše in išče s svojimi črnimi rokami primerno žrtev. Ko odpojejo. jim pixlari gospodinja tri ilurove nn čast sv. Trem kraljem. N'nto gredo i*l hiše tlo hiše. merjaj koroško-slovensko kvatrno bolmi Dalje Grimrn domneva, d« se za Perhto utegne skrivati še neki starejši lik germanske boginje. Za Grimmom |>a je objektivni nemški mitolog W. Mannherdt zapisel o Perhti, da se zanio ne skriva nobena boginje, ampak da je >foIj personifikacija »epifanije« (prim, rojstvo Di ionize revno na dan b. januarja) ter da njej docela nali-kuje italijanska vila Bofanie, Bcfatva, to je Epifanija. Dne 6. jenuarja časti katoliška cerkev sv. Tri kralje iz Jutrove dežele, katerim je tik ze njihovim odhodom sleslil umor betloheraskih otrok. Tedaj ie pač lahko uganiti, zakaj vidi ljudska vera, kako blodi po noči Pehtra babe, ki Ji sledi t brezkončni vrsti truma nekriče-rvili otrok. Koroška ljudska pripovedka патгсб previ, de je Pjorhte blodne hči kralja Heroda. S PJehtro pa »o se prav ze prev uprle duri ztm»ke praznične dobe. Kajti ziljeki »pnstnjek« je v »vojem bistvo predhodnik in oenanjevelec pomladi čcdelje bolj pe je čutiti ča«, H neusmiljeno in pogubonnsno vrta tudi po prelepi aljski dolini tn ji preti, d» jd odvzame še te poslednje preostanke /miselnih običajev in navad. Gro-zotno»t in poveličane dobrota zimskih prazničnih noči se počasi gubita v golo formelnoet ali v družinsko smtimentalnost in brezbarvno«! kar vse izvira iz mesta in njegove votle brer-rlomske kulture. In na koncu ne bo več ljudstva kot samola»tnega oblikovevce letnih časov in velikih preznikov. To in še marsikaj speda v posebno, pri nes še nenapisano knjigo slovenskih običejev in ne-vnd. (Boril Orel: It liljikih tapltkoo.) Ukradeni Lenka je biln mlajša ko jaz in jc v šoli «•dela /.a nekaj klopi /u menoj. Njene velike oči, njena temna poli, njena hoja in njene kretnje m*o bile take kukor pri drugih. Lenka je scd<-la na koncu klopi in čc sc je liuglomu »klonilo iz klopi, če so ji njene debele, rjuvc kite pndle po hrbtu, nisetu mogel odmakniti oči od nje. fto rnjši sem jo gledal pri igri Nobena ni bile tako priročna in (»oskočjiu. lioliene se ui tako divje in razposajeno igrala ko ona. A časih so se ji sredi igre vlile sol/e in zaihtela jc in divje je ccprtola z nogami. Resnično, Lenka je bila »vojska deklica in misli ee jc /dela lepša ko vse druge deklice v vasi. A učiteli je prav strogo ravnal z njo; zakaj, lz>nka Je bila brez očete in njena mati, ki je bila dninarica, ni utegnila paziti nanjo. Večkrat pa som opazil, da jc učitelj preveč- strog z njo. Kadar io je |>akaral in kaznoval, jr po več ur molče in trmasto sedela v svoji klopi in nobene besede ni bilo moči spravit^ i/ nie. Ali, učitelj ni razumel nobene Jolet Saj, ali ni biln I-enka najboljša v šoli? Ktlo je znal tako pravilno in točno odgovarjati no vsa vprašanja ko ona? Ve«l-no ie imela iz-brano dru/lio prijateljic krog sebe, Vi »o »e je zvesto držale in jo slušale. ko da bi bila starejša ali višjega stanu. župnik, molčeč, star gospod, ki tnti jc njegov obraz ličil |M*iobi nebeškejrn Očetu nad velikim oltarjem, jc bal jako dober Lenki in se je večkrat priarčno smejal njenim posebnim »prašanjem m »slgovorom. Videti je bilo. da mu jc Lenka prav posebno prirasle k srcu. Prišel je p« tbin, ki moramo govoriti o njem. lega dne se je nekaj tako čudovitega zg<*lilo z l onko, d« imam tisto uro še danes vso živo preti sel h» j. Župnik je /a l»ož.ič pripravil veliko presc-nečeje /.a vso vas: ko smo prišli v cerkev k polnočnici, jc »tal v kotu poleg glavneira olter-jn betlehemski hlevček z jaslicami. Marije in Jožef sta bila skoraj naravne velikosti. A v jaslih, uu otepu slame, je le/al Jc/uščok in svetel žarek z velike zvezde je sijal prav v hlevček, narav nosi v jasli. Tuti meti paluiami proti hlevcu. Star« Burba, jvoliožiia vdova brez otrok, je na svoji smrtni |io-steJji, kar se je pozneje zvedelo, zapustila cerkvi denar za ta čude/. In vse to jc bilo tako lepo iu za našo vas nekaj tuko izredno novega, da te polnočnicc nc bodo nikoli pozabili ljudje, lu »o bili ko jaz tedaj, tisti božič v cerkvi. Na sveti dan popoldne smo »li, ko vsako leto. dol v župno cerkev, kjer so bile Ulanije. A ru«ii novih jaslic so bile še vcternice v naši cerkvici. Mi, otroci naj bi stoli krog jaslic in poli. а giMÜiennki naj na« spremljajo ua klarinete, trobente in vijojinc. Ko je bilo konec litanij v )i»pni cerkvi, »o že po vsej župniji govorili o jaslteuh in mnogo lju«ii je tistega jasnega, mileg« zimskega popoldne romalo v našo malo cerkvico k »večanlm večeru ica m. 'I etlaj pa. ko smo v.si veseli hiteli k cerkvici nam je pritoki« nasproti pastirjeva žena in je kriknjla: »JeziiAčko «o uikradii!« »jfjznščku?« .Je/iiščka, ki je ležal v jaslicah. Kar naenkrat ga ni bilo več. Nihče ne ve. knin ie izginil. Mi funtje smo takoj /dreveli navkreber in v cerkvico. Zakaj, to novica se nam je zdela tako »trašna. dn je nismo mogli razumeti in »mn »e hoteli prepričati, ali je resnična. Ko smo do-«jieii tlo cerkve, je pravkar stekel cerkovnik brez klobuka nn glavi preko pokopališča v šolo. Ob cerkvcnih vratih pa smo dobili nekaj žensk, ki »o »e razburjeno razjroverjele. Stopili smo v cerkev in smo z grozo »po. znali, dn so bile jaslice zares prazne. Slekli smo v šolo, kjer se je no stopnicah pravkar p«i-jevil učitelj » rerkovni.k«»m Veliko otrok je že čakalo prest šolo: deklet« hi žene »o radovedno prihajale iz hiš. Te«lai pa je iznennda priteklo nekaj otrok, ki so zakričali: »Lenka sedi v seniku zadaj za nepajališčem in ima Je/uščka v naročju.« Strašno me je /a«lelo: ko da bi mene samega zalotili pri takem dejanju. Vroče in mrzlo me je «preletavalo in ixl groze sem »e tresel, kaj le »e bo /g<*lilo z Lenko. »Ali ste jo videli na lastne «iči?« je vprašal učitelj otroke, »Videli — vsi štirje. In pri njej «o Lizika, fcpelo in Klare.« »Kai takega je pač samo Lenki podobno,« je dejal učitelj. »Saj »cm zmeraj trdil, da jc «atan t tem dekletu.« In »trahotna grožnja »e mu je pojavila na obra/u. Nato se je odpravil knr sprevod k napnja-bšču. prva »la bila učitelj in cerkovnik. Tudi ја/. sem stopal zadaj s fanti a meni Je bilo, ko da bi me peljali k ob*o«lbi. 2e vnaprej sem se bei kaj hotno zagledali v seniku. A ko wno prišli tjakaj, smo slišali, da so dekleta pela in potem »mo videli Lenko, kako je sedela na leseni kladi sredi senika ie njene tri prijateljice so bile zraven nje. Mahoma pa »o deklice utihnile: brez dvoma so zagledale »prevod. ki »e je gro/oče p«»mikal po polju proti njim. Ra/kropile »o »e in /.bežale za tunik. In lako je obsedela l enka »ama na kladi in je strmela v na». Pravkar je zahajelo »once. škrlatasto rdeče »o padali žarki čez ajive. le senik, senena kopica in Lenke, ki je sklonjene glave sedela na kladi — v»e je bilo preplavljeno z rdečo lučjo. Videl »em, kako »o obstale Lenkine oči hi se povečale. In mahoma je naglo pokrila » predpasnikom nekaj, kar Je držal« v naročjn in je hotel« /bežati z drugimi deklicami vred. A tedaj je bil že učitelj ze njo. »Stoj!« je zavpU, »stoji Ne bo* nam n41e!« In /e je bil cerkovnik tik nje. /grabil jo je /a roko m ji potegnil golega Je/uščka izpod predpasnika. Vsi «mo se strnili krog Lenke, ki je stala pred nami povcScnih rok in oči. »Vse slabo sem ti žc prisodil, Lenka.« Je re-sei učitelj, ,a dn »i tako hudobna, vendarle nisem mislil. To je prav navaden zločinski božji rop, rop vpričo Najsvetejšega, kar »i ti zagra šila, zdaj pa тогн* nazaj k cerkvi I Kazen IM že dobila.« In ko ie l.enk« še zmeraj nepremično stala pred nami. jo je cerkovnik močno zgrabil za roko in jo potegnil naprej. Videl sem le njeno sklonjeno glavo in njen bledi, prestrašeni obrazek. Jako »em «e pa čudil, da nisem vülnl n«v bene »nize. Nasprotno — njeno lice je bilo ko okorelo in kot bi bila mrtva, »e je pustila vleči cerkovniku po stezi Ko »mo bili bitni vasi, »mo videle ljudi, ki so stali ob cesti in »o na» pričakovali. Otroci »o govorili o hudih kaznih, ki bodo brez dvoma /adele Lenko. Tedaj »e je zgodilo nekaj nepričekovaziega: s »teze. ki vodi od župnišča navkreber v vas, je «topil župnik. Videl »em, kako je kar obstal, a »e niim nato počasi bližal. Sprevod »e je ustavil in župnik Je vprašal » »vojlm »pokojnim glasom:- »Kaj pn imate? AH »e je mali kaj zgodilo?« »Zgodilo? Nič.« je zavpil cerkovnik. »Hudoben. ničvreden otrok je to Vsa šola, vsa vas bo rudi nje na »lnbem glavn.« In zdaj sta por«>čala o vsem zdaj učitelj /d«j cerkovnik. Meni je ve» ča» divje utripalo srce prav do vratu in milic oči eo pozorno strmele v župnikov obraz. Videl sem, kako so bile njegove poteze spočetka resne in žalostne. A ko je nato učitelj povedal, kako je Leska z Jezusčkom v naročju sedela v seniku na kla«li in kako «o one tri prepevajo skakale krog nje, je na Župnikovo lice legel veder smehljaj, fn Botcm sem nenadoma zagledal, kako »e je mala, ela Lenkine ročica oprijela črnega talarje, kakor da išče j>omoči. |n ničesar drugega ni bilo videti ko to zbegano, onemoglo ročico, ki je iskala varstva. Za hip je bilo vse tiho, nato Je župnik položil svojo roko Lenki na glavo in dejal: »Kaj si pa mislila storiti z Jeonišč.koni. Lenka? Zakaj si g« pa vzela iz hleva?« Ted«j »o «c prve solze potočile iz Lenkinih oči in ihte je povedala, držeč se opiroč za talar: »Jaz »em »e — hotela — z Jezuščkom — samo malo — igrati — ajatutaje — po ga dort — sprt — nazaj...« Župnik je prikimal in smehljaj »e je spremenil v radosten in glasen »meh. »Mislim,« Je dejal cerkovnika in učitelja, >da la stvar ni tako hud«, knkor je videti. L« prepustile meni v»o zadevo. Lenka bo nekoč prav dobra mamica, ki ji bo Bog podaril mnogo otrok, s katerim se bo mogla igrati ajetutaja. Ne dajmo si lepega, božičnega praznika motiti s tem razburjenjem!« Pristopil je k cerkovniku, mn vzel Je-/uščko iz rok in rekel: »Tako! Zdaj naj I^nka ne»e Jrztiščkn spet nazaj k Mariji in Jožefu in naj ga položi v jaslice.« Potem ga je dal Lenki v roko, jo prijel za drugo roko in šel z njo »ko/i vas in v cerkev. Molče in obotavljnje »ta šla cerkovnik in učitelj za njima Mi otroci smo bili p« kar ve. selo ganjeni. Zakaj, tupnikove liescde »o nam bile ko evangelij tri čebljali smo v»o pot in Sli z njima na/a j do cerkve. Ko »mo stopili vanjo »mo utihnili in občutili smo svečan praznik. Zakaj, videli «mo. kako je župnik vodil Lenko k hlevcu, kako jc Lenka pokleknil« in položila Jczuščka no slamnato posteljico. Nato je bilo njeno lice vse »rečno in blaženo (Jakob Kneip.) ШКВ itmm 'T r ist