Morak, (atrtak laialoto uhaja is ralja T klari-koni brat poalljaaja n» dom ta m Uto »jI. — k. » pol UU . . 4 „ — ,, H rctrt lat* . S .. tO „
Po pošli: /» n.- lato 10 (1. — k. i* pol l»U    ., ,.   - „ ■a .Url i-lj. 1  , ..
VredaiitT« ia  pi»'   ■' ■ j* na itolaara trgn(l>om-plttt) hU. n. 1T».
Št. 1551.
Oznanila:
Za nav.idno dvattopao Trato ia plaćaj« li kr., 1» it aatiaaa Ikrat, 5 kr. Ca tiska »krit , 4 kr. I« •• tlaka Škrat taca plimanka na plaću -jajo po proMor«.
Za nak tiiak j« plaćat-kolak (atampalj) taSOk.
Kokopiai aa na rraeajn-lopiu naj ia bla(o*oljno frankojajo.
V Mariboru 24. decembra 1809.
T©6aJ II.
Zavoljo sv. večera sroo list že morali v petek izdati in samo pol pole. Tudi v torek nam zarad praznikov ni mogoče izdati celega lista. Zato pa bomo pri priliki dodali prilogo, v kratkem pa med drugimi prinesemo natanjčen životopis ranjkega dr. L. V o g r i n a, kakor ga je za naš list spisal g. Davorin Terstenjak. Vredništvo.
Čestite gg. naročnike in prijatelje našega lista uljudno spominjamo na „Vabilo na naročbo" v zadnjem listu in jih prosimo, naj se brž ko mogoče zarad naročnine oglase*, da se pošiljanje ne pretrga, in da nam bo mogoče vsem gg. naročnikom pcstreči z vsemi listi. Najkrajše in najceneje se denar pošilja s poštnimi nakaznicami (postanvvei-sung).   Lepo prosimo, naj se adrese natanjko pišejo.
Administracija.
Politični razgled.
Do seh dob se na D u naj i ni zaobrnilo niti na eno niti na drugo stran. Cesar ni dal niti Giskri niti Taaffeju določnega odgovora. Časopisi pravijo, da bode zdaj vse tako viselo, dokler ne bode v državnem zboru končana adresna debata in dan odgovor na cesarjev prestolni govor. Položje je torej tako, da niso ž njim ne ustavoverci in vitezi nemške begemonije, niti ne oni zadovoljni, kterib je volja na boljša pota zasukati. Pismoukom nemške ustave je v teb dneh prišlo nekaj dvomljivo tolažbo na rane obu panja in straha. Komandiranib zaupnic is nemške Ceske in Moravske na „meščansko ministerstvo" so nekoliko prejeli. Lope so in lepih besed polne pa Avstrijo ne bodo rešile; menda tudi pogubile ne, z ljubljansko vred. — Sicer pa je dunajska vlada zadnje dni osodepoln korak storila. Dala je vse voditelje dunajskih delavcev zapreti. Nekteri so s težavo ušli. Zgodilo se je to zarad velike demonstracije na dan prestolnega govora. Dunajski delavci ■o zarad tega razkačeni. Vlada si je ustvarila tako nove nasprotnike. In gotovo ne malo nevarne. Na pol izobraženi delavci, ljudje žuljavih rok, in praznega krulečega želodca — niso krotki otroci.
Na Dunaji se je nek profesor Lustkandl lotil v nekterih dneh ovreči dr. T i sc h ho f o v o brošuro. Nam še ni pred oči prišlo delo tega vsove-deža, ali po kritiki graške „Tagesp." mora biti Lustkandelnov odgovor pravi proizvod dunajske ošabnosti, ki misli, da more /. nekterimi frazami ovreči dobro premišljeno knjigo temeljitega misleca Fischhoia. „Tagesp." piše, da je Lustkandelnova poskušnja čisto spodletela in pravi: „Če že dela neprijeten vtis, če hoče kdo in ko bi bil tudi učitelj državnega prava v hitro nacrtani brošuri oraetavati Fiscbhofovo študijo, delo dolgoletnih opazovanj in skušenj, postaja vtis še zopernejši zarad nedostojne iu razžaljivo Lustkan-delnove pisave. — Obširneji članek „Tgp." končuje s stavkom: „Lustkan-delnova poskušnja je morala spodleteti. On je mislil, da zadostujejo nekterc splošne doktrine. Ali može, kakor je Fischhot, in knjige, kakor so njegove je treba temeljito opazovati, predno so hočo kdo drgniti jim ugovarjati." — Kar se tiče Tomanove zveze z Fischhofbm, ktero „Nov.u dražljivo proti nam omenjajo vedeli bi marsikaj povedati, kar smo čuli iz Tomanovih in ust druzih ljubljanskih gospodov Pa rajše molčimo, samo toliko opominjamo, naj ,Nov.u ne greše na našo nevedn st, sicer bi utegnili zopet eno zagosti, ki ne bo po „Nov." okusu.   Ne dražite, če Vam ja res za slogo !
Po časopisih beremo postave, ktere so iz zadnjih dež. zborov dobili najviše potrjenje. Kranjska je zastopana samo z eno postavo, namreč s postavo o razglaševanji deželnih postav. Stirski so je potrdil statut gia-škega mesta in postava, kako naj se napravljajo in vzdržujejo pota do železniških postaj. Goriška sploh ni omenjena. Istra z dvema malostiini Z dalmatinskega bojišča se z<laj novosti čujejo, ki prorokujojo mir. Vstajni Krivošijanci so te dni v Ledenice svoje zaupne može poslali, kteri so imeli z generalom Auerspergom pogovor. Poslanci so rekli, da spo štujejo cesarja, in da so pripravljeni orožje iz rok položiti in podati se. Naj brž jim general Auersperg ni hotel vsega obljubiti, ker dogovor ni imel nič določnega vspeha. Uporniki so odšli pa obljubili, da jih pride v saboto 25. dec. več, da se bodo do kraja pogodili. Tudi vstajniki v Pobori so pisali, da to pripravljeni udati se. —- Ako torej cesarski vojskovodje ne bodo trmoglavi in bodo dovolili, kar Bokelji tirjajo, mogoče je, da se povrne mir in da se na spomlad ne bo začela v novic kri prelivati.
V Pragi še zdaj nimajo župana. Kakor znano bilo je mestno starešinstvo zvolilo dr. Bćlskega, ki je že leta 18GG med praškim posedanjem tako taktno in avstrijsko-rodoljubuo vladal osodo mesta, ktero so bilo: celo 0. kr. uradnije zapustile, da so ga morali Prusi spoštovati id da mu niso bili hvaležni samo njegovi someščani, ampak da mu je cesar sam izrekel, da nikdar ne bo pozabil, kar je Belskv in češki narod v tej žalostni dobi za cesarstvo storil. Ta Belskv jo dobil zdaj od ministra Giskra glas, da on nikdar no bo potrdil njegove volitve za župana.   Ko jo Belskv to zvedel,
lam ni hotel sprejeti volitve, na Češkem pa jo zbudila ta ministerska osornost neizmerno nevoljo, tako da sicer zmerna .Politik" imenuje politiko Giskra-Herbst-IIasnerjevo naravnost fenijansko. Iz toga malega se že vidi, da bode upor narodov tem bolj naraščal, čem veče bo pritiskanjo vlade, in v tem položaji morajo zmagati narodi, kajti .vsaka sila do vremena," narodov moč pa nima mej.
Ogerski državni zbor je zdaj tudi šel na božične praznike, predno e le začel posvetovanje o proračunu za prihodnje leto. Malomarnosti glede-proračunov ti- in onkraj Litve prav dobro kažejo, kako slabo so pri nas šo omeva prava ustavnost. Večidel je že lepa svota donarjev izdana, predno jo državni proračun dovoljen. In vendar po vsem svetu velja dozvoljcvanjo davkov in potroškov za glavna poroštva ustavnosti!
Komaj na novo sestavljeno italijansko ministerstvo mora v par-amentu žo prav grenke tožbe poslušati. Poslanec Billia jo imenoval ministra Lanco avtokrata, čegar osorno policijsko vedonjo mu jo nakopalo priimek .žandar"; finančnega ministra je imenoval naravnost nesposobnega in mu očital, da je njegova finančna politika dobila že dve nezaupnici v zbornici. Tako so so tožili tudi drugi in naravnost se je reklo, da bi morali ministri, kar na obtožno klop, ko bi imeli v Italiji postavo o ministerski odgovornosti.
Turška vlada jo zopot pet bataljonov poslala na adrijsko morje da tam opazujejo in čuvajo, ka se ne bi vzdignil tlačen kristjan proti svojim tlačiteljem. Ravno to vedno poninoževanje turške vojsko v Bosniji, Hercegovini in drugod ob Balkauu pa kaže, da so Turki nikakor posebno varne ne čutijo.
I) o p i s i.
Is Celja, 20. decembra. |Iz'. dop/|   Pretekli teden smo bili priče trojih sodnijskih obravnav, ktero so be vršovale zarad tiskovnih pravd, ki so bile obešene g. vrudniku „Slov. Nar."   Dolgo že nismo videli tako zanimivih obravnav v Celji, zanimivih zustran tožnih predmetov,  zastran porotnikov in za8tran g.  obtoženca in g. zagovornika.   (Jela obravnava jo bila za tožnika veliko pobitjo in poraženje, posebno v nekterih točkah in oddelkih, tako da jo g. predsednik sam mogel izpovedati, ta in ta oddelek ne spada v tožbo. G. državni pravdnik je napenjal herkulovo moči, ali zastonj, bil jo od toženca in zagovornika pobit od glave do pete.   Kako so zna zatoženec zagovarjati, znano je že iz prvo njegove tiskovno pravde, pa tudi g. zagovorniku Dr. Razlagu gre vsa hvala v oziru  ročnosti, s ktero pobija nasprotnika, iu juridične bistroumnosti.   Rekel mi je eden jegovih poslušalcev: to bodo šo slovenski Boryer.   Bng ga nam olirnni še dolgo let, da kakor žlahni rajni francoski odvetnik bode nam branil postavnost, edinost in krepost proti laži in zvijači, proti strasti in slepariji.   Mirno jegovo vedenjo, prepričevalni je-govi govori  so iste sovražnike narodne stvari saj za čas obravnavo vjeli in jih držali v osolpljenji.   Kar pa bi rekel o porotnikih? Ti so pozizali kakor dete mleko iz maternih prs vsako besedo, ki jo je govoril g. zagovornik in zatoženec. Prijela jih je sveta jeza, ko so slišali, ka nepremišljeni in strastni nemški časopisnikarji Slovence imenujejo: Galgenvogel. Poslušalcev, posebno izmed kmetov je bila polna velika dvorana, in ko sem po dovršeni sodbi govoril i večimi kmeti, so rekli: prijatelj, te tri obravnave so bile več vredne, kakor trije tabori; mi smo se dosti naučili in zavedli svojega bistva. Načelnika porotnikov g. prof. Oreška in rudarskega uradnika g. A. Pirnata pa še, dasiravno smo ju žo davno čislali kot značajna možaka, smo pri tej priložnosti še začenjali globleje spoštovati,  ker ju jo vodil čisti čut pravice in nepristranost. Porotnice so narodna politična omikališča, po njih se ne širi samo politična izobraženost, nego tudi slovenskega jezika, in isti gospodje cesarski uradniki dobivajo najlepšo priložnost praktično so učiti slovenskega jezika. Sicer ne želim, da bi g. vrednik „Slov. Naroda" moral zmirom služiti g. uradnikom za učitelja slov. jezika, pa sem prepričan,  da ostri g. državni pravdnik sc je tudi zopet nekaj več pri tej priložnosti slovenščine naučil.
Iz Šoštanja, 20. decembra, flzv. dop.] Včeraj jo bila volitev v naši srenji za šolsko svetovalce, med 4 izvoljenimi so 3 našemu narodu, ako ravno rojeni Slovenci, zmerom nasprotni, med temi tudi znani g. N . . . kterega volitev v okrajni šolski odbor je ovržena. Tudi g. Stropnika jo tisto zadelo. — Od tega šolskega svetovalstva malo prida za nas Slovence pričakujemo ; ti gospodje bodo namerovali, da se lo nemščina našim slov. otrokom v glavo ubija, zakaj dobra in koristna izreja jim je neznana stvar. — Da se naše šolo ne bodo čisto ponemčile, se moramo našim izvrstnim domoljubnim, in za naš narod vnetim učiteljem očitno zahvaliti. Kaj bi bilo iz našega naroda, ako bi učitelji ne imeli ljubezni do muterinega jezika in do slov. domovine ? Ti vrli možje so stebri, da pri nas slovenščina še propadla ne bo, temveč ziniraj bolj in bolj napredovala. Slava njim! — Kakor naši očetje v okrajnem odboru za cesto skrbč, je prav nič vredno. Skoraj ne bo več mogoče, čo ravno šo tako blizo peljati se. Popotnika se pa sam bog usmili, ako je obsojen po teh cestah hoditi, vsakteremu priporočam naj si napravi čoln, da bo lože po tem blatnom jezeru sem ter tje plaval Zakaj so ceste tako zanemarjene, to jo skrivnost, za ktero celo okrujno
zastopništvo samo ne vi' ? oni pravijo: zato kor je žo .T lota nobeden posipal ni. drugi pa: da naš nadzornik z mostovi so rajii peča, kot •;. cestami. Jaz nočem preiskovati, kdo je vsega toga kriv; da pa naše okrajno zastop-Diitvo tudi ta največa dela brca javne dražbe dela, to ni menda več nikjer drugod najti, kot pri nas. Moste v Velenja}] in Selekain, kteri vsak čel 10O0 glr). velja, je dal naš nadzornik iz svojega lesa narediti. — Putem so ni čuditi, če hudobni ljudje pvavijo. da popolnega računa ni. Pa to ni vrsnici, rinun so vsako leto položi, se tudi potrdi, ali jo pa vso delovanje in ravnanje z našim denarjem opravičeno      to je vprašanje?
Iz Trata. 20, dec. t [Izv. dop.'| Naš šaljivi »Jurij s pušo" je bil denos pokazal enkrat prav rosen obraz. V zadrega so ga hoteli spraviti, a znnl si je pomagati, saj je pa tudi vedel, da mu gre ta krat za kožo. Za-toroj si je bil nabil dvocevno puško iu naprosil si šo poma^ačn, ki mu je poinapral streljati i'i granate motati. Kakor Vam je znano, bil je tožen in so moral postaviti prod porotno sodnijo. Državni pravdnik ga je bil tudi na muho vzel in jo na njem videl več kakor eno črno piko, dusiravno potem ni nobene zadel. Trdil je namreč g. tožnik, da „.Jurij s pušo" okoličane zapeljuje in draži, naj hi se lotili če drugače ni s silo tukajšnjih mestnih Lahov, d. Martelanon, »Jurijevega" vrednika jo zagovarjal prav dobro g. dr. Nakič, rodom Dalmatiner, vnet Slovan. Slava mu! Obravnavajo trajala do 5. ure zvečer, ker je bil dal g. Martclane ves list prestaviti tudi v laški jezik, da so ga mogli razumeti tudi neslovanski porotniki. Obtoženec jo bil za nekri-vega spoznan in bo tirjal, naj se mu povrne vsa zguba, ki ga je zarad kon-tisk.uije zadela. Radovedni smo, kdo bo te stroške, g. Martclancu povračal. Po naših mislih in po pravici bi ta denar ne smel iti iz državne blagajnice; najpraviinoje bi bilo, ko bi jih moral šteti tisti vrli svobodnjak ljubljanski, ki jo „.linija" pri tuk.ijšiiem državnom pravilniku ovadil.
Iz Dalmacije se semkaj piše, da jo oni lovec Slovenec '.). bata« lijona zdrav prišel nazaj k svojemu poveljniku iu mu prinesel pismo od upornikov. On jo pripovedoval , da so mu uporniki prav dobro postregli, da so mu ženo sira, kruha in žganja prinašalo. Pismo na poveljnika je brez podpisa in pripoveduje, da so naši vojaki noseči Krivošijanki trebuh preparali in da se hočejo njeni rojaki zato maŠi i vati, da se no bodo nikdar udali, da jih no bo nikdar zmanjkalo in sovraštvo nikdar nohnlo.
Lojdov parobrod „.Tuno" jo 18. t. m. srečno v Kotor prijadral z vojaškimi tabornicami. Nek dopisnik pišo o tabornicah, da niso bolje nogo pasjo uto, in da nimajo nobeno koristi, da si je le nekdo zmislil te tabornice, ki je potreboval denarja. •
V Trst je zopot dospelo nekoliko oddelkov vojakov, ki so v Dalmacijo namenjeni, med njimi mnogo od ženijskih čet. Pri nas jo zdaj jako neugodno vreme, megla in dež, in bati s." je, da bi zarad goste megle na morji tudi od tod no slišali o kaki nesreči, ko bi barko v megli trčile druga na drugo, ali pa jo kje zavozile ob suho.
Iz Dunaja, 31. decembra. [l/.v. dop.| (Novi istorski šolski nadzornik.') Imate ga, ubogi Istrani, novega šolskega nadzornika! Denes je državna „\Vicin r-Zoitung" v uradnem predalu priobčila njegovo proslavno ime: Dr. Erncst (inad se zove vaš deželni š. nadzornik. Kaj jo iu kaj je bil ta E. (inad V Kake zaslugo ima za šolstvo, da so ga na visoko , za nas Istrane tako važno mesto postavili, bo prašni inarsktori isterski čitatelj teh vrstic V (inad je bil do donos, kot Dunajčanka pravi, učitelj pri državni gimnaziji v Trstu. Poprcd pa je taisto službo opravljal pri dveh ali treh beneških gimnazijah, blezo v furlanskem Vidonm (Udine) m v Padovi. Knkor je preslavni naš ininisterialui svetnik IVno Kluu v Padovi dohtorstvo dobil, tako si je tudi vaš mladi š. nadzornik tam taisto čast kupil. Ta dr. pred imenom mu V naših očeh nikukoršue sposobnosti in posebno časti ne dajo, ker je že predlanskim Karlovački dopisnik v SI. Gospodarji povedal, koga so pa sporočilu nekoga angleškega lorda v 1'adovi radi z dr. počastevali in ga le lordovemu psu odbili. Njegovo službovanje nam tudi očitno priča, kje se je možek vklanjati in prilizovati privadil. Kot izvrsten talent v teh vedah namreč v vklanjanji in prilizovauji se je tudi pri tej priliki skazal. Kdor jo vedel in videl, kako se je za goriško ravnateljstvo poganjal, kdor je dotično sporočilo in priporočilo Tržaško namestnije i. t. d. bral, si je lehko mislil, kako nizko so je moral š. nadzornik vklanjati, da so ga dotični krogi tako povzdigovali in v zve/de kovali. Le tako inoledovanjo, lo ostudno osebno pokroviteljstvo mu je vdobilo sedanjo važno službo šolskega nadzornika, kajti zaslug za šolstvo nima novi izvoljenec liberalnega niinisterstva prav nič, tudi najmanjših no. Isto velja glede sposobnosti, ki jih slednji šolski nadzornik imeti mora.
Naj bi že bilo. ko bi le srednje istorsko šole nadzoroval. Kot do sedanji gimnazijski učitelj bi vsaj poznal sedanjo o»novo gimnazij. Pa še pri nadzorovanji teb šol bi mu trdo šlo . kajti on bo po nekej poprejšni naredbi nadzoroval le tako zvane realne ali rečne nauke v isterskih srednjih šolah. Kako bo on, ki so je dosedaj le s filologijo nekoliko pečal, to opravljal, si lahko slednji razumni čitatelj sam misli! Ministerstvo, ki se pri vsakej priliki s svojo previdnostjo in razumnostjo baba, je pri nastavljanji deželnih šolskih uadzor-nikov tudi na omenjene potrebe gledalo, zato skorej njim ustreči se prizadevalo. Tudi s prva imenovani isterski š. nadzornik preslavni Dalmatinec dr. Klaič bi bil kot izvrstni strokovnik poleg ljudskih šol le realni poduk v srednjih šolali nadzoroval. Zuano je, da so je rodoljubni Klaie v odprtem pismu do Wagucrja mu naklonjeni službi odpovedal, ker se nemškemu in na videz liberalnemu ministeistvu ui hotel vdati. Taisto ministerstvo, ki se vedno s doslednostjo baba, pa sedaj nastavi za nadzornika človeka, ki nima najmanjših sposobnosti realne nauke po srednjih šolah voditi. Kaj ste vendar zagrešili ubogi Istriinje! da vas ministerstvo tako prezira. Ono vam pošlje za nadzornika moža. ki bi po načelih taistega ministerstva v drugih deželah šo sposoben ne bil, srednje šole zlasti realni poduk nadzorovati. Ker je Nemec in brez vse samostojne zavesti, se bo dal tudi v Istri po potrebi in želji on-dešnjih birokratov in ponemčovalno vlado rabiti. To je nadzornikova najveća zasluga, pa bo tudi najveća nadloga za Isterske Slovane1
H ji z ii c stvari.
* (Iz Dunaja) se nam piše: V nedeljo 19. t. m. smo pokopali dražega tovariša in rojaka g. Martina Kovači ča, stud. med. iz Brežic na Spodnjom Stajo rs kom, ki je umrl po dolgi dvoletni telesni in se hujši dušni bolezni. Bodi mu zemljica lahko, saj življenje mu ui bilo.
* („Domovina.") Iz Gorico se piše „\Vand.", da bode „Domovina" prihodnje leto nehala izhajati. Ker jo pl. Evbesfcld deželnim poslancem kranjskim sam pravil, da ta list vlada vzdržuje s svojimi novci, „Dom." ali ui vedela ustrezati svojim ministerskim gospodarjem, ali seje pa vlada prepričala, da je slovenski narod za dobrote disposijonsfonda še neobčutljiv. „Dom." bodo menda Goričani lahko jiogrešali, dasiravno tudi mi radi priznavamo potrebo noodvisnega slov. lista za Goriško.
* (Čitalnica v Postojni) vabi uljudno k besedi, ktera bode 28. dan tega meseca zvečer ob 7. uri po sledečem programu : 1. Moški zbor. 3. Tombola. 3. Samospev. 4. Deklamacija. 5. Trnjespov ženski. C. Možki zbor.   7. Glediščina igra :   Slep ni lep, (burka).
* (P u stu c burke v adventu.) Pri ustavozvesti pojedini ljubljanski jo g. Dežmun govoril slovenski in nazoči ustavoverneži so z »neizmerni nt vesoljem" pozdravljali slovenske glasove. Ker vemo, kako je to bazo ljudem zoporn v navadnem življenji vsak slovenski glas, moremo si misliti, v kakšni "konstituciji" so morali pri tej priliki biti konstitucijonalni govorniki iu poslušalci.
"(Isterski šolski nadzornik.) Diiuajčanka jo 21. t. m. priobčila imenovanje šol. nadzornika dr. K. Gnada. Ze pred enim tednom je nam dunajski dopisnik naznanil, kako se je dotična stvar vršila. Denašnji dopis popisuje bolj na drobno sposobnosti ali za prav nesposobnosti novo imenovanega gospoda.
I.Mnira vrrdništvn:
O. I s 11' a n na Dunaj i: Za poslano srčno polivalo, prosimo podpirajte nas tudi prihodnjo leto. - Nek t erim g. dopisnikom: Zarad pičlega prostora ni moglo vse na vrsto, pride pa gotovo v prihodnjih listih. —
Hodoljubnim gospodom: J.Janežič, J.Zupanec, J. Oolavšck, J. 1'otekel, T. Šaler, G. Pajk, J. Priviek, J. Govejsek, G. Šorn, M. Ilolomau, J. Dušak, V. Janič iz Savin-ske Dolino: Srčno hvalo za prijazni spomin. Tiskati zaupnice uo morem, ker se tiče stvar moje osebe in o njej v svojem listu naj raje molčim. A. T.
■Dunajska borza od 23. decembra.
Kimtiii dr/., dolg v bankovcih 60 II. — kr. ;'i*0 metalike i obresti v maji in nov. 70fl,-Knotni drž. dolg v srebrn   (50 (I, 49 kr. I«00 drž. posojilo U8 fl, — kr. Akcije narod, banke 702 II. — kr.
Kreditne akcije 258 tt. 7& kr. London   122 ti. 20 kr. Srebro   128 0. 75 kr. Cekini   (i fl. 8.1 kr.
m—imiM mat ■ i ■ i ■
Najlepšo izbirko daril za praznike
brez vprašanja ponuja
Thicl-ov.a iiiej|i:'vsi in najveća prodajalnica
in liiiicškeia srebra,
Nova in času primerno opravljena
prodajahiica v gosposkih ulicah, v Payerjevi hiši
v Maritooru.
I.'iiulc l| in vii ilmk Anion IoiiihIi
Lastniki: Dr. Jate Vosnjak In drugi.
Tiskar Kduard Jantič
JD