Matej Froelich.
(Spisal J. Benkovič.)
Mož, čegar ime je pred tem spisom, v Slovencih pač ni mnogo znan, vendar je med slovenskimi pisatelji svoje dobe tak posebnež, da je vredno nekoliko ga označiti.
Matej Froelich (Frelih) se je porodil v Lozicah pri Vipavi 11. kimovca leta 1828. Gimnazijske študije je zvršil v Ljubljani, kjer ¦je bil tri leta jeden prvih gojencev v novoustanovljenem Alojzijevi-šču. Leta 1850. je stopil v semenišče in bil dne 30. velikega srpana 1. 1854. posvečen v mašnika. Služil je za kapelana v Spodnji Idriji in v Stari Loki. Leta 1865. je postal župnik na Premu, od tod je šel leta 1870. za župnika v Lašče in leta 1885. za župnika in dekana v Trebnje na Dolenjskem. Tu je umrl nenadoma od kapi zadet dne 1. svečana 1. 1892.
Pisateljsko pero je dal Froelichu v roko šentviški vikarij Matija Vertovec, ki je bil sam spreten in marljiv pisatelj (f 1851). Svoje spise je objavljal Froelich s podpisi: Vesel, Vitoski, Hilarius, V—/, F., —f—, —/, —e— itd., ali pa brez podpisa. Kot 18letni dijak je objavil prvi svoj spis: „Jur-ček gre na ptuje" v „Novicah" 1. 1846.
Ko je 1. 1848. buknil upor, in se je slovenski narod probudil, prenehalo je poučevanje v šolah, in večji dijaki "so opasali sabljo ter se uvrstili med narodno stražo. Froelich je bil jeden prvih med temi boje-„Dom in svet" 1898, št. 16.
Matej Froelich
vitimi Junaki" ter je s tolikim navdušenjem in ponosom nosil puško, kakor bi usoda cele Slovenije bila v oblasti njega samega in njegove svetle puške.
V Alojzijevišču so dijaki ustanovili domači dijaški list „Daničico", kateremu je bil Froelich urednik;   v njem je objavil več svojih pesniških poskusov. Kot slovenski graničar s puško na rami na straži hodeč gori   in   doli   je   v pesmice izlival svoje misli: svoje   navdušenje   za   narodno  prosveto  ter gnjev na klevernike;  ob jednem pa je v svoji viharni mla-deniški domišljiji norce bril s celim svetom. Pred seboj imam šest zvezkov njegovih „različnih pesmic", katere je zložil 1. 1848.   Poslej njegovo pero   ni  več mirovalo do starih let. Zadnji pesniški zvezek je dovršil  leta 1869.   Nekatere svoje  speve  je  objavil  v „Cerkvenem Časopisu" leta 1849.,   v   „Danici"   (zlasti 1. 1850.—1854., 1858, 1862. itd.), v „Novicah" (1856 do 1870), v raznih koledarjih in drugod. Kot bogoslovec je bil s svojim sošolcem Janezom Božičem jako   marljiv.   Bila sta si po duhu zelo sorodna. Božič,   rojen 1. 1829. v Lescah, je bil par  let   kapelan,  potem  je bil slušatelj filologije na Dunaju, nato suplent na gimnaziji   na  Reki;   pozneje   urednik   v Celovcu. Umrl je 28. velikega travna 1. 1884. kot vpokojen kapelan v Kortah na Koroškem.
31