Odgovori na vprašanje v 8. listu:
ali labodska, lavantska ali lavantinska?
6. — „Novice" so prinesle že petero člankov o po-znamenovanji slavne škofije.
Pervi je iz visokoslavljene roke in se pogfanja za obliko „Lavantinska"; dru^i iz roke preljubeg^a prijatla, kteri hoče imeti „Lavatiška" ali „Lavantiska"; tretji iz modre ^lave poštovanega sobrata, kteri je za obliko „Labotska"; četerti misli, da je oblika „Labodska" „turška'' in se poteguje za pervo; peti je iz roke staregpa prijatelja Matija Majar-a, kterega je bolj slovenski čut peljal na pravo pot, kakor filologija; on se pog^anja za obliko ^^labudska sk/'
Med vsemi je po mojem mnenji gosp. Hicin^er-jeva naj pravi In is a.   Ze  v svojem članku: ^Deutung* der
Inschrift: Laburoesvoto sacrum^^ vMittiieil. des histor. Vereins furKrainl. 1857 sem memog^rede reke ponemčene „Lavant" omenil, vendar, ker častitljivim g-o-^ spodom pisateljem, razun gosp. Hicingera, ta članek ni znan, tedaj tukaj spet povzamem, kar se tega imena tiee.
Dolina ima po reki, reka pa po jasni svetli barvi svoje ime. Deblo je lab, metatetiski za alb, kteri besedi odgovarja sanks. arbhu, svetli, beli duh,, arbhumat, svetleči, gršk. dkq)og, vitiligo, weisse Haut-flecken im Gesichte, aXq)iroVj weisses gespenstisches Wesen, nemški: elbe, beli svetli duh, skandinavski: elf, bela^ jasna svetla reka, visokostaronemšk: alba, svetla reka, sabinski: alpum, beli, latinsk: alpes, bele snežnate planine, albus, beli.
Po beli svetli barvi pa je tudi ptič labod cerkvenoslov. lebed imenovan ne samo v slovenščini, temuč tudi v stari nemščini, v kteri se veli: alpiz, elbez = albus avis. Vse lo so razložili učeni jezikoslovci, kakor: J. Grimm, Graff, Pott, Kuhn, in nobena logika ne more nič proti tem temeljitim razlagam. *J
Stari Slovenci so izgovarjali Labanta, kar je močna oblika za lab a ta. To močno obliko imamo v osebnib imenih: Korant, Marant, Tobant, Bregant, sansk. Chagavant, lat. amant, grški: ^^gisvt, sem še spada: v i o 1 e n t i. t. d. ^)
Ker Nemec naš b obrača v f siii ir, primeri: B i-strica = Feistriz, Babic, Baba zz Wabit8Ch, Waben, je tedaj tudi iz Labanta napravil Lawant in iz La-wantthal Lafenthal (Lofenthol).
Slovka an pa prelazi y d ali u, zato govorimo Stir-čani: Labota, Labuta govorivši ali o r e k i ali o tergu Lawamund. Ker mi za adjectivum possesivum rahljamo suffiks s ki, tedaj dobimo iz Labanta — Labantska ali po gori omenjenem prelazi an v d ali u, labotska, labutska. Ts pa se umehčava v *, primeri: horvatski in h or vaš ki, tako tudi iz labodski — laboški.
Moremo toraj pisati po staroslovenski močni obliki: Labantska škofija, ali pa labotska — laboška škofija.
Oblika „lavantinska ni slovenska, in je iz latinskega lavantinus s slovenskim sufHksom s ki.
ime reke Labanta, Labota, Labuta toraj to pomeni, kar Lahe, nemški Elbe, Labnica, ponemčeno: Lafniz, Laborca i. t. d., — imena mnogo rek po slovanskem svetu.
Labanta, Labota nima nikakoršne zaveze z besedo lava, kar pomenuje „globočino stoječe vode." Lava je iz korenike lu, latinski: luo v besedi: abluo, dalje: lavo waschen, ausvvaschen. Lava toraj pomenjuje izprano globačo, eine vom Wasser ausgewaschene Vertiefung.
Pišimo toraj: labantskazizlabanškaali labotska = laboška, in v imenu še bodemo našli opomin, naj skerbimo, da bode naša prihodnja slovenska škofija bela čista, jasna, svetla kakor bela, jasna, čista svetla voda, in kakor beli, jasni, čisti ptič — labot. V besedah Labanta in labot tiči izvirni razumek svetlobe, in svetloba, luč našega Zveličarja je geslo laboške škofije.
Izvirni pomen reke Lavant = Labanta, Labota in ptiča labot, labod zmiraj ostane bel, čisti, jasen^
svetel.
Ako bi iz lava, — bi se tedaj moglo pisati: Lavantska, Lavotska, Lavoska,  in  bi opominjalo   na
») Glej Grimm ^Deutsche MythoIog.« str. 413. Graff „AIt-dcntscher Sprachschatz" I, 243. Pott, „Etym. Forsch." I, 2X6. ^) Glej Bopp „VergIeichende Grammatik.**
-----   94-----
izprano škofijo, kar bi nemškim in slovenskim humoristom ponujalo predmet: pro quibascunque glossis et satyris.
Naj postavim to svojo misel na teržišče, da jo tudi ^rngi pošlatajo, ali kaj velja, kakor sem pošlatal jez njih mnenje.                                          Davorin Terstenjak. *)
-----   95   —
*) Drugi sostavek smo prejeli^ ko je bil ta že natisnjen.    Vr.