256 Šolske stvari. Nova ljudska šola. Neovržljiva resnica je, da dobra šola je glavna podlaga omiki in izobraženosti. Dobra šola, ki na vse strani zadostuje, pa mora kršanska biti; zakaj le iz take šole prihajajo pravi značaji, reči smem, strokovnjaki, vsak v svojem delo. krogu. Cerkev dobiva goreče oznanovalce sv. vere, dr. žava zveste in vestne služabnike, marljive poslovnike kmetiški stan izvedene, trdne možake, ki se zavedajo sebe in svojega naroda itd. Žalibog pa, da sedanje šolstvo nikakor ne vstreza tem blagim namenom! Podlaga je puhla, brezverska puhlo je vse šolstvo, ker ga ni druzega ko lepa lupina jedra pa ne. To je gotovo prva in poglavitna napaka našega šolstva. Velika napaka je tudi to, da je en čevelj umerjea gosposkim in kmetiškim nogam. Gosposki „frak" vendar ne „paše" kmetiškemu hrbtu! In kdor količkaj pozna šolski prah, vedeti mora, da šole po mestih morajo drugače vravnane biti memo šol na kmetih. .Tam naj se otroci šolajo za prihodnje stanove; kmetiški otroci pa so že v stanu kmetiškem. Hoče li kdo druzega kruha iskati, naj gre v mesto šolat se; tedaj naj se ne tirjajo od kmetiških otrok reči, ki jih za svoje potrebe nikoli potrebovali ne bodo; naj se ne vsiljujejo v kmetiško šolo predmeti, ki potrebnim edino le čas kradejo. Zato tako lep vspeh pri „novojernih" šolah! Po več let otroci v šolo hodijo in še najpotrebnejših reči ne znajo, katerih bi se vendar morali naučiti v par letih. Vzrok tega so liberalni, le teoretični „šolskopostavo-kovači". Oni so mislili, da učitelji bodo mesto otrok odraščene v šolo dobivali, ki lahko po pet ur v šoli sede in kojih pamet „zna tudi že več kakor hruške peč". Vendar bi bili morali prevdariti, da otroške moči ne morejo toliko prenašati kakor odraslega človeka; otroci so še preslabi na duhu in telesu; njim se sme le toliko naložiti, kolikor premorejo v takih letih nesti. Je li pametno celo rajdo predmetov odmeriti nižim šolam?! (Na neki 4razredni šoli sem jih v 4. razredu naštel menda 16!) Za božjo voljo, otroci si jih še zapomniti ne morejo po imenu, nikar še kaj prida naučiti se jih! To se pravi mučiti učitelja in otroke; da bi bilo pametno število le koristnih in potrebnih predmetov, manj bi bilo šolskih ur treba in učitelji bi lože te predmete bolj temeljito predlagali, otroci pa lože si jih zapomnili. Toda, kakor sem že prej rekel, sedanje šole so le formalnost; lep kompliciran stroj, poln raznovrstnih „šolskih koles". Naj med vsemi le na eno pisarijo opo-zorujem. Pogledite, koliko zlatega časa učitelj v šoli porabi le zato, da otroke skoro vsaki dan dopoldan in popoldan prebere, in zamujene ure vestno v zapisnik začrta iz strahu pred „inšpektorjem". Kaj bi pač „bav-bav-inšpektor" dejal, ako pride šolo nadzorovat, pa zapisnikov skoz in skoz napolnjenih ne najde?! Prebrisani pa so bili precej v začetku vsi „šolski kovači"; oni so konečne preskušnje odpravili, že naprej vede, da take šole bodo le slab sad donašale i» sitno bi bilo, ko bi se koncem šolskega leta revščina in sramota njihovega „deteta" očitno pokazala — vpričo obilnih nazočih poslušalcev! Ljudstvo je že zelo nevoljno nad tako šolo, ker morajo otroci večkrat zel6 daleč v šolo hoditi v najhujši vročini, zraven se primeroma pa prav malo naučć, pa še več: z globo kaznujejo! Zakaj? — zato, ker mora fantek ali deklica živino pasti, otroka doma varo- vati delavcem malico nesti, kedar ni nikogar, da bi fae \0 preskrbel, vse na travnikih ali njivah, vse dela ^9 trpi? kar koli „leze in hodi". Ali je pravična taka kasen? kaj pravi vest o njej? To ni krščansko, menda ato d<3> ker tudi šola ni krščanska, ampak „konfes-sionslos"! Al učitelj se „inšpektorja" boji, ko bi zdaj primahal in videl šolsko sobo precej prazno. Da! prav in potrebno je, da otrok se v mladosti ttči za stare dni, toda brezozirno se vendar ne sme ravnati; premisliti je treba razmere na kmetih. V mestih otroci lahko vsaki dan redno v šolo hodijo, ker aimajo nikakoršnega druzega dela, al po kmetih to nikakor ne more biti, sicer mora kmetiški stan v nič priti, ako poljd domača družina obdelovala ne bo. Vsaj meščani ved6, koliko jim kmetija z najetimi delavci nese! Šolski gospodje in možje, eno vam bom povedal — namera gori ali doli — svoje misli smem menda vendar po svetu poslati, mostnine menda tudi ne bo treba plačati za-nje. Jaz si dobro, plodonosno šolo tako-le t mislim : Prvič. Šola naj ne bo brezverska (konfessionlos), ampak krščanska. Krščanstvo je glavni temelj vsake prave omike. Drugič. Podlaga vspešnega šolanja je disciplina. Evo! pametna in zmerna telesna kazen na pravem mestu in o pravem času je potrebna. Veliko več bi se otroci v krajšem času naučili, ko bi več strahu imeli. Zdaj so šole skoraj kakor judovske šole. Otroci dobro ved6, da ni „šolmaštra" v šoli; če pa otroka vendar telesno kaznuje, kaznovan je učenik sam. Tretjič. Otroci na kmetih naj se podučujejo v maternem jeziku potrebnih naukov za svoj prihodnji poklic. Samo po sebi se razume, da mestna šola naj ima več predmetov memo ljudske; „kozolce" naj prevračajo mestni otroci, da se okrepijo, kmeti-škim otrokom tega ni treba, ker „turnajo" od jutra do večera na pašnikih ali pri delu ali grede dolgo pot v šolo. — Za otroke po kmetih zadostuje popolnoma, da se naučijo brati, pisati, računati, zraven pa kak stransk nauk, ki je v tesni zvezi s kmetijstvom (po raznih krajih razne reči) na priliko: sadjerejo, čebelarstvo, svilorejo itd. Berilo za drugi razred naj bi obsegalo razen koristnih reči tudi kratko Avstrijsko zgodovino z dodanimi zemljepisnimi črticami, da se ljubezen in udanost do Habsburške dinastije že v mladih srcih izbudi. Žalostno je, ko slišimo in vidimo, da se učiteljem od knjigotržcev ponuja nov veliko-nemški zemljevid, na katerem je zginila Avstrija, le Ogerska še figurira! Ali se ne pravi to — pot pripravljati za Bismarkanijo? Kje je državni pravnik?! Cetrtjč. Ozirati se je treba na krajne ljudske razmere. Šola naj bi tedaj o silnem delu za kake tedne prejenjala, o košnji, setvi itd., potem se pa zopet nadaljevala, ker stariši res ne vtrpijo o takem času svojih otrok v šolo pošiljati. Petič. Naj se vpeljajo zopet konecletne p resku šn je in pa darila za pridne šolarje. Vsaj je vendar lepo videti, še lepše pa slišati, kaj so se otroci foz leto in dan naučili. Preskušnja je najboljši dokaz Marljivosti učiteljeve in pridnosti šolarjev. — In darila? Ne vem, zakaj „velikim otrokom" križec in zvezdice na prsi pripenjajo? Ako odrašenim in sta-j"Hn ljudčm zvezdice pogostoma na „frak" lete, zakaj bi otrokom v šoli .kaka njim primerjena „zvezdica" se J^roke ne dala? Če je starec občutljiv za čast, kaj to otrok ne bil! Se morebiti bojite pristranosti in zavida pri šolskih premijah, — kako to, da mirno gledate pristranost in zavid, kedar se „ordeni" delijo?! Lipenski. 257