enfiBtšžso ti nmrnrn:
Maribor, Koroške ulico S.
«STRAŽA*
Ohiji v paedeljek, sredo ia petek popoldne.
Kokopia sc oe Vraćsjo.
S «rednim» se more goronU imk ds» od M.—12. ure dopold.
fslsIWi kl. tl*.
mmm m:
Celo tete........  t'£	K
Pol leta.............6	K
Četrt leta ......	3	K
Mesečno............. j	X
Posamezne številke 10 v.
Žkmaj Avstrije celo leto 17 KL
inserati ali oznanila
se računi jo s 15 vin. od 6 reda* petitvrste ; pri večkratnik oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št 5.
Maribor, dne 13. januarja 1911.
Letnik III.
Smrt Slovencem*
Naše "koroške brate je zadel, kakor smo že zadnjič na kratko poročali, težaki udaree. Vlada je razpustila Politično in gospodarsko društvo za koroške Slovence. In zakaj? Zato ker so v očigled krivic in sleparstev, ld se gode pri ljudskem Štetju v avstrijski Turčiji, organizirali koroški Slovenci privatno ljudsko Štetje. Volksrat je izdal na vsa društva in oblasti poziv, naj se dela na to, da se našteje kolikor mogoče malo Slovencev. Vlada se je uklonila temu pritisku in Šla Volksratu na roko. Slovenci niso hoteli mirno v; smrt in so se začeli gibati. Upati je bilo, da se našteje veliko več Slovencev, kakor je določil Volksrat. To je pa nasilne Nemce razkačilo in dosegli so kar so hoteli.
Protestiramo odločno, da se tako krivično postopa s koroškimi Slovenci. Ali smo res samo zato dobri, da nosimo puško in plačujemo davke? Ali se avstrijskim vladam res ni treba popolnoma nič brigati za pravico?
Pravico vsem narodom*
Mogoče se bo marsikateri trpko nasmehnil, ko bo čital zgorajšnji naslov. Mogoče. Pri nas v Avstriji govorimo in kličemo res že desetletja po pravici vsem narodom, a naš klic ostane vedno klic zapuščenega v puščavi. Pa, bodi sit Imamo novo mini-strstvo in zato je umestno, da zopet ponovimo že zar stareli in obrabljeni klic. Sicer smo uverjeni, da to ne bo nič pomagalo. Novo ministrstvo Bienerth III. je povsem vreden naslednik Bienerth'a II.: sveže vino v starih buteljkah. Spremenilo se je nekoliko o-seb, nekaj mladih aristokratov (grof Widmann) je prišlo popolnoma po nedolžnem na ministrske portfelje, a stebri prejšnje vlade Hochenburger in grof Stürgkh so ostali, zato bo ostal tudi sistem. Ne pričakujemo mnogo, da, ne pričakujemo nič dobrega od novega ministrstva, vendar pa povzdigujemo svoj glas, ker si nočemo naložiti najmanjšega očitka, da smo zamudili kako priliko in nismo svarili.
rOUJLlHTKK.
Veseli sejem*
(Slik» k Slovaškega. — čekši Brisala B, Dobska).
(Koa*o.)
Stric pa, ko je videi, da je tetka pobegnila, se je spustil kakor na dano znamenje, tudi v beg. Hitel je, kolikor je mogel v gostilno ter preiskal celi voz.
Trgovec pa je bil trenutek brez vsake misli. Toda naenkrat se mu je zasvetilo v glavi, da mora za kožuhom. Zaprl je trgovino ter hajd za teto.
„To je lepo. Kar tako pobegne v novem kožuhu!“ je mislil ter tekel, kolikor so mu sile dopuščale, za ubogo tetko,
„Halo, stara, kožuh sem, potem pa teci, kam hočeš!“ je klical, toda tetka ga ni slišala.
Ravnokar je pritekla do mesta, kjer sta prodar la praseta, ko ji je nekdo pograbil za ramo.
„(Sedaj pa takoj z menoj na stražnico. Jaz vam pokažem, uteci v mojem kožuhu! To bi vedel vsaki!“ ji jo kričal trgovec v ušesa.
Ubogo tetko je razgrelo. Ne dovolj, da se je čutila tako nesrečno nad izgubo denarja, sedaj jo bodo imeli Še za tatico! Srce bi ji skoraj počilo. Se-le sedaj se je zavedala, kaj je zakrivila. Utekla je v tujem, neplačanem kožuhu. Hotela ga je sleči in nazaj dati.
JNe jezite se, popolnoma sem pozabila“, se je opravičevala pred razjarjenim trgovcem. Toda trgovec ni hotel slišati ničesar.
„Nič se ne opravičujte! Za to imate čas potem na stražnici. Mislite, da sem neumen, da bom se igral z vami.“
Potisnil je tetko pred se !n morala je iti, hočeš nočeš. Zastonj ga je prosila milosti in odpuščanja. Zastonj ga je zagotavljala, da ni imela slabega namena.
Srno ravno v dneh, v katerih zopet na vsakdanjih dogodkih lahko demonstriramo, kako se deli pravica v Avstriji, smo v dneh ljudskega Štetja,, k’o nas hoče smrtni narodni sovražnik s pomočjo vlade in vsega državnega aparata decimirati in popihati iz zemeljskega površja. Že način, po katerem se je u-vedlo ljudsko Štetje, ki ne Šteje ljudi po materinem jeziku, ampak po občevalnem, ki pa konečno po teh rezultatih vendar določi moč in Število posameznih narodov, je značilen za delenje pravice v Avstriji. Ce pa še nekoliko opazujemo sredstva in nasilstva, ki se gode pri sedanjem štetju, potem moramo res priti do uverjenja, da ne živimo v kulturni državi. Ne bomo v naslednjem navedli posameznih nepravilnih in sleparskih slučajev, ker bi nas dovedlo predaleč. Povemo samo: Razni števni komisarji in revizorji „delajo“ tako, da Statistike, ki bo izšla iz sedanjega ljudskega Štetja, nikakor ne moremo priznati. Že v naprej odločno ugovarjamo, Če bi se hotelo na podlagi teh Številk sklepati, kake postave in izdajati kake naredbe. Na stotine in tisoče bo vpisanih ljudi z nemškim obsevalnim jezikom, ki nemški niti ne znajo, Še veliko več bo pa takih, ki se jih je preslepilo ali pa prisililo, da so se vpisali za Nemce. In tako ljudsko Štetje naj tvori podlago za zdravo in pravično zako-nodajstvo in ustavno življenje. Nemogoče. Bojimo se, da se bo zaslepljenost, s katero so udarjeni merodajni krogi, še bridko maščevala nad njimi samimi.
Država drvi popolnemu razsulu nasproti. Na gospodarskem polju samo zadolževanje, neprestano dviganje izdatkov in grožnje z novimi davki, v socialnih vprašanjih nič vodilnih idej in same prazne obljube, v politiki pa brezprimeren kaos, iz katerega že skoro ni več rešilne poti, to je slika, ki jo nudi naše ustavno življenje.
Priti pa je moralo tako daleč. Z neopravičljivo kratkovidnostjo se drže merodajni krogi zastarelih tradicij in ne vidijo, da polje zunaj novo, kipeče življenje, da so zasijali mladi dnevi, da se je vse bitje in žitje avstrijskih narodov spremenilo. Brez ovinkov priznamo, da se proti nemškemu narodu ne da vladati. Ravno tako pa je tudi skrajni čas, da uvidijo vsi. da se ne da proti in preko 'Jugoslovanov vladati. Čut enakopravnosti je preizrazit in preveč vkorenin-jen. da bi se dal zatreti. Posebno pa ne gre, da bi se vladalo v Avstriji po komandi nemških' radikalcev. Nemški radikalci niso držaivc ohranjujoč element.
Razjarjen trgovec jo je tiščal pred seboj, kakor veliko grešnico, naravnost na stražnico. Tam je obdolžil tetko, ki je milo plakala, tatvine ter ji pomagal, ne posebno uljudno, iz ozkih rokavih. Odšel je s svojo lastnino, tetko pa je pustil roki pravice.
Med tem je prihitel stric v gostilno ter začel preiskovati celi voz. Toda nikjer nič! Samo mehurček s tobakom je bil varno shranjen pod senom, denarja pa nikjer. Žalosten se je podal na trg ter upal, da je mogoče tetka našla denar. Toda tetke ni bilo nikjer.
„Že vem, kje je tetka; gotovo čaka zopet pri trgovcu, da jo rešim iz zadrege. Sirota! Zopet ne bo nič s kožuhom!“ je pomislil in tedaj se mu je smilila tetka tako, da ni vedel, kako bi stopil pred njo.
Sre e mu je močno utripalo, ko je prišel do trgovine. Toda čudno! Tudi tam je ni bilo. Kdo bi popisal njegovo začudenje, ko je zvedel, da je tetka na stražnici. Kako in zakaj, tega ni mogel zvedeti.
Toda stric je imel dovolj. Mera njegove nesreče je bila polna. Podal se je na stražnico. Noge so bile težke, kakor iz svinca. Zastonj je premišljal, kar ko je prišla žena na stražnico.
Kakor grešnik je stopil pred redarje, ki so ga premerili od nog do glave, poklonil se jim je globoko ter se ozrl s strahom okoli sebe.
Srce mu je od žalosti krvavelo. Tetka, njegova tetka je sedela tam v kotu sključena, oči krvave od mnogih solz ter gledala vsa obupana in nemo pred
sebe.	. I j ) L! ]
„(Tereza!“ je rekel ginjen, „kaj si storila.?“
Ko je slišala tetka te očitujoče besede, je začela zopet plakati. Tudi njega so posilile solze.
Redarji so gledali z začudenjem ta prizor in bili so prepričani, da je tetka vendar nedolžna. Nato je oznanil eden od stražnikov VaŠulku kratko in mirno, česar je obdolžena njegova tetka.
Mašulka je poslušal obtožbo mirno do konca, nato pa se je udaril na prsa, da je zadonelo.
Njihove želje in težnje gredo preko črnožoltih menji-kov. Oni komaj čakajo, da bi se monarhija Habsburžanov zrušila v prah in bi jim zagospodovali Hohen-zollernei. Takim ljudem izročiti usodo države, se pravi pljuvati v lastno skledo in prostovoljno drveti v propad. Samo če se bo »stavno življenje naslonilo na vse državo ohranjujoče podanike, ki jim je obstoj države pri srcu, je mogoč preporod in zboljšanje naših obupnih odnošajev, kajti potem bo tudi veljala enaka pravica za vsa ljudstva.
Gospodarski odsevi*
Skupni svetovni pridelek pšenice leta 1910 se ceni na 1057 milijonov meterskih stotov in dosega višino pridelka leta 1909, ki je že prehitel vsa prejšnja leta. Tudi koruzna in ržna letina je bila izvanredno dobra in bogatejša kakor prejšnjih let. Pri vsem tem se pa cene na svetovnem trgu nič ne znižajo. V Severni Ameriki je pšenična cena za razne vrste med 15—20 K 100 kg ter samo za 2 K nižja, kakor naj-višja cena leta 1908 in 1909. Pred dvemi desetletji je bila pšenična cena v Severni Ameriki polovico nižja. Do 1900 se je dvignila cena najfinejše pšenice do 15 K in je tamošnje kmetijstvo prav dobro izhajalo. Od leta 1907 pa imamo stalno dviganje pšeničnih cen v Severni Ameriki in posledica: stalna visoka cena v Evropi. To stanje se je dalo v pričetku vsaj opravičiti s slabimi letinami v Ameriki in Evropi, če prav primanjkljaj ni bil ravno velik. Leto 1909 pa je prineslo dosedaj največji pridelek in vzdržanje. cene 22 K za 100 kg je pomenjalo direktno oropanje Evrope. V letu 1909 sta uvozile Severna Amerika in Kanada približno 200 milijonov meterskih stotov žita v Evropo in če je bil vsak meterski stot le 5 K predrag, je morala Evropa preplačati Severni Ameriki njene pridelke za poldrugo milijardo. In tudi v letošnjem letu bo pri vsem rekordnem žitnem pridelku plačala Evropa najmanj eno milijardo preveč.
Kdo sili Evropo v toliko škodo? Nekdanje prar-vilo, da regulirata ponudba in povprašanje cene, že zdavno ne velja več. Sedaj so žitna skladišča velikih importnih luk napolnjena, a vendar ostanejo cene visoke. Cene določa namreč internacionalni žitni kartel, ki ga že desetletja tvorijo vodilne firme na žitnih borzah v Severni Ameriki, Argentiniji, Avstraliji, Ini-cliji, na Angleškem in v vsej Evropi do Odese. Vse
„Gospodje, jaz sem Slovak — toda mož. In če rečem „da“ — je da! In če rečem „ne“ 1— pa ne! Prisegam, da je žena nedolžna!“ je rekel s tresočim, glasom. *
In razložil jim je, kako se je zgodilo, da je žena utekla .v kožuhu. Njegova izpovedba se je strinjala popolnoma z ženino.
Vendar tetko niso mogli spustiti kar na prosto. Kaj takega bi se lahko tudi prej dogovorilo med obema in zato je moral dokazati stric svoj alibi. Zato si je moral poiskati zanesljivo osebo, ki ga pozna.
Stricu se je zdelo, da je kelih bridkosti izpit do dna in da se začne stvar obračati na boljše. Potolažil je tetko ter ji obljubil, da se kmalu povrne s kako pričo.
Podal se je na trg ter iskal znane sosede, ki jih je bilo prej mnogo na tem. Ali sedaj ni bilo nikogar več.
2e se je hotel zopet jeziti pad nesrečno usodo, kar je opazil gospoda oskrbnika, kateremu je prodal praseta. Razložil mu je sedaj hitro svojo tako žalostno usodo.
„Glejte, glejte! Torej je bilo dobro, da sem. zamudil vlak“, je rekel oskrbnik.
Radevolje je šel s stricem na stražnico. Svetoval mu je tudi, naj da razglasiti, da je zgubil denar. Nov »p je napolnil strica.
Na stražnici je izpovedal oskrbnik vse najboljše o tetki in stricu ter še povrh sam plačal goldinar za razglas.
Stric in tetka sta ostala do večera v mestu. Čakala sta žalostno v gostilni pri vrčku toplega piva, dokler se ne zglasi pošten najditelj na stražnici, kamor je hodil povpraševat stric vsake četrt ure, toda vse zamanj.
Niti obedovati si nista upala, vendar je znašal račun že devetdeset krajcarjev. Niti tega nista mogla plačati.
te firme, ki stoje v zvezi, Sb do 90% židovske. Tem ljudem je seveda vse eno, kakšne so cene; oni- napravijo v vsakem slučaju dobro kupčijo — in to je glavno.
Če pa zasleduje ta kartel sedaj pri določanju een način, ki bije v obraz vsem zakonom zdravega gospodarskega, življenja, moramo iskati v tem gotove, med borznimi magnati in internacionalno visoko fi-naneo določene cilje in nakane.
Ti so pa gospodarskega in političnega značaja. Borze, to je oni veliki, vso zemljo obsegajoči špekulativni blagovni trg, podpira in simpatizira vedno z republikami, v katerih ni nikakih krščanskih tradicij in nikakih vladnih načel. Severna Amerika, dežela neomejenih možnosti, je ideal judovsko-internacionalne visoke finance. Ta dežela naj se na vsak način in za vsako ceno na račun bolj konservativne Evrope dvigne v gospodarskem in političnem oziru. Severna Amerika naj postane tudi močna pomorska in kontinentalna velesila, da bo lahko vspešno pritiskala na evropsko politiko, če bi se sedanji razvoj nadaljeval Še tekom prihodnjih desetih let, potem u-pajo nekaterniki, da se bo dalo preko New-Yorka vplivati in voditi evropske državne kabinete. Tudi Argentinijo protežira internacionalna visoka linanca, ker upa, da se bo dalo tam ustvariti emporij za mednarodno prosto trgovino in se bo lahko pripravilo tla za prostozidarstvo.
Označene tendence se kažejo v Evropi posebno jasno v Nemčiji in v Avstro-Ogrski. ‘Ti dve državi tvorita v zvezi z Rusijo središče podedovane krščanske politike in kulture. Krogi, ki stoje za židovskimi buržoazici in borzijanei, se boje, da bi ne mogli doseči svojih ciljev, če bi.se v omenjenih državah krščanska misel poživela in ojačila. Zato se po eni strani izrablja gospodarsko moč in se ustvarja v 0-srednjih evropskih državah visoke cene za živila, v prvi vrsti za žitne pridelke, na drugi strani se pa hujska vse svobodomiselne, radikalne in socialdemo-kratične elemente proti strankam, ki stoje na globokem temelju krščanskega svetovnega naziranja.
Kratko: v vseh teh državah se hoče z raznimi tiradami proti „kmečkim oderuhom“, ki so v resnici ravno tako veliki trpini, kakor drugi delavci, izpodkopati tla krščanskim strankam in stvoriti svobodo-miselno-socialdemokraške večine, ki naj pridejo do neomejene oblasti.
*
* *
Bo li letošnje leto ugodno?, vprašujejo se vsepovsod naši trgovci in obrtniki. Razmere same na sebi bi bile ugodne za odločnejše gospodarsko ugo-tovljenje, toda na poti je mnogo fatalnih' ovir. Slabe so naše parlamentarne razmere v to- in ono-stranski državni polovici. Bančni privilegij s svojimi 200 milijoni davka prostimi novimi notami je še nerešen. Denarja je zato malo in je drag. Trgovinska pogodba s Srbijo je Še v zraku; pri nas čakajo polna skladišča raznega blaga na odjemalce, onkraj meje je pa mnogo klavne živine. Ogrska polovica se pa še pomišlja; le s težavo je pasirala tozadevna vladna predloga poslansko zbornico. Mnogo naših industrijskih podjetij čaka na državna naročila, a državne blagajne so prazne. Dunajski borzi dela Berolin preglavice. Zveza tovarn jekla stoji pred razpustom, kar bo gotovo slabo vplivalo na našo železno industrijo. Tudi mnogo kartelov v Nemčiji je pričelo pokati. Pridobivanje in konsum nista v naši sosedni državi v
nikakem razmerju, zato pa vedne tožbe raznih kartelov. Nekateri že trdijo, da bodo v bližnjem času stopili v Nemčiji na plan trusti; karteli že ne zadostujejo več.
Avstrijski karteli imajo solidnejŠo podlago in ni za truste pri nas teren Še prav nič uglajen. Pač pa se opažajo znamenja za ožjo zvezo naših domačih industrijskih podjetij. Tprusti so privatni monopoli; za te položaj v Avstriji ni ugoden. Nasprotno pa v-stajajo na obzorju, v ne zelo veliki daljavi državni monopoli: monopol na vžigalice, na žganje, na kalij in petrolej.
Ce znamenja ne varajo, stojimo že veliko bolj v državnem socializmu, kakor sami mislimo. Vprašanje petrolejske industrije je skrajno pereče: položaj je zelo težaven in država naj pomaga z monopoliziranjem.
A to Še daleko ni vse. Industrija je v maraz-mu in država stoji pred velikimi investicijami: treba bo graditi kanale, modernizirati mornarico, zboljšati telefon in brzojav, izpopolniti železnice, nabaviti nove vozove itd. Z eno besedo: ne stojimo pred milijonskimi Številkami, ampak jadramo v milijarde.. Pa ne le država, ampak tudi velika mesta, v prvi vrsti Dunaj, in dežele stoje pred investicijami. In vse to naj se zgodi s kreditom, povsod sam „puf.“ Banke so vesele in se radujejo, kajti skupspravljanje denarja donaša dobičke, izvršitev del tudi in lov za denarjem zviša obrestno mero. Poživila se bo industrija, vse se bo delalo velikopotezno, a nehote se vsiljuje vprašanje: Kam nas bo dovedel sistem pumpanja in pa umetnega poživljenja?
Predznamenja
boja.
(Pjsmo iz Nemčije.)
Nasprotniki katoliške oerkve so zopet za eno tolažbo ubožnejši. Upali so, da bo protimodernistična prisega povzročila številne upore in odpade. Nekateri so videli v svoji razgreti domišljiji že povrnitev Lutrovih časov. Bili so uver jeni, da se bo dal princ Maks Saksonski izrabiti v njihove namene, in hoteli so ga postaviti na čelo odpadniških in protikatoliŠkih legij. Sedaj, ko so se vse njihove nade razblinile, so nezadovoljni in imajo mačka, Protimodernistična prisega jim ni rodila zaželjemh sadov. Vestno in natančno so vknjižili vsak slučaj odpora in zoperstavljanja od strani kakega katoliškega duhovnika, prišli pa niso niti do desetorice. A še v teh redkih slučajih se bodo dale težave odstraniti, tako, da bo končni rezultat za svobodomiselstvo uničujoč fiasko. In slučaj princ Maks Saksonski?, Kako je vesoljno prostozidarstvo vsklikalo veselja, ko se je izvedelo, da je prišel princ Maks radi znanega svojega članka o zedinjenju rimske in vshodne cerkve v konflikt s sv. stolico. Vse je hujskalo in intrigiralo. Pričakovali so, da mora roditi konflikt nepregledne posledice, ker je princ Maks brat saksonskega kralja, in na drugi strani sv. oče ne more in ne sme pustiti podcenjevati svoje avtoritete. Pa zgodilo se je vse drugače, kakor so pričakovali nasprotniki kat, cerkve. Princ Maks Saksonski se je ne glede na svoje kraljevsko pokoljenje, brez odpora, kakor vsak drug priprost katoliški duhovnik, vdal in priznal svojo zmoto, in zadeva je bila rešena. Vsi ti razveseljivi končni rezultati kažejo, da je v
taboru nemških katolikov mnogo zdrave notranje sile in moči, in pričajo o njihovi tesni solidarnosti.
Ta združenost in enotnost pa je tudi skrajno potrebna. Proticerkveno svobodomiselstvo se pripravlja k napadu na nemške katolike, in protestanti rekrutirajo za boj potrebne Čete. Prejšnja večina državnega zbora, obstoječa iz svobodomiselcev in pro-testantovskih konservativcev, je pripravljala pod vodstvom Bülowa že prve korake za napad. Centrum j© to uvidel in se ni zbal pri reformi državnih financ tudi nekolikih žrtev, samo, da je razbil večino in vrgel Bülowa.
Da je bila ta taktika edino umestna in da je centrum ravno o pravem Času Še spoznal nevarnost, se najjasneje razvidi iz sedanjega zadržanja liberalnih voditeljev in njihovega časopisja. Ako zberemo vse protikatoliške zahteve, potem lahko postavimo naslednje programne točke nemškega svobodomiselstva: 1, odpoklicanje poslanika pri Vatikanu; 2. izključitev katoliških duhovnikov iz vseh državnih služb, pred vsem od nadzorstva Šol; 3. izključitev katoliških duhovnikov od verskega pouka; 4. odvzetje pasivne volilne pravice za državni zbor katoliškim duhovnikom in slednjič 5, izključenje katolikov od vseh državnih služb.
Centrum se seveda ne bo dal presenetiti od protikatoliŠkih hujskačev. Zastavil bo vse sile, zlasti pri prihodnjih volitvah, da se zgorajšnji načrti ne bodo uresničili.
Politični pregled.
Iz tabora štajerskih nemških krščanskih social cev.
Odbor Katoliškega konservativnega kmečkega, društva za Srednje- in Zgornje-Štajersko je v svoji odborovi seji dne 10. januarja 1911 sklenil izključitev poslanca viteza Pantza in .urednika Neunteufela iz strankine organizacije. Odbor podpira izključitev o-beh bivših pristašev z motivacijo, da sta Pantz in Neunteufel rovarila proti stranki in posameznim strankinim voditeljem. Glede Neunteufela je odbor sklenil, da se ž njim pogajanja glede sporazuma, sploh ne bodo več nadaljevala.
Krški knezoškof Član. gosposke zbornice.
Cesar je imenoval knezoškofa krškega; dr. Kalt-nerja za, člana gosposke zbornice.
Stavka železničarjev na Portugalskem.
V četrtek dne 12. t. m. zjutraj se je začel na portugalskih železnicah generalni Štrajk. Železničarji Štrajkajo, k’er so preslabo plačani in imajo predolgi delavni čas.
Svetovni shod narodov za zbližanje zahoda in vzhoda
se bo vršil v Londonu od 26. do 28. junija. V tem smislu je tudi sestavljen dnevni red. Tako bo govoril profesor jurjevskega vseučilišča na Ruskem o zbližanju belega in žoltega plemena, in dr. Zamen-hof iz Varšave, izumitelj mednarodnega jezika Esperanta. Od avstrijskih Nemcev je priglašen dr. Ple-ner; od Poljakov profesor krakovskega vseučilišča Rostworowski in W, Heinrich. Shoda se udeleži seveda tudi baronica Berta Suttnerjeva. Vse politične izjave so izključene.
Pozno večer sta se napravila proti domu. Stric je napregel lačne konje ter še šel jedenkrat v gostilno. Za par trenutkov se je povrnil bos ter skočil na voz.
„To smo gospoda!“ je rekel žalostno. „Dolg poplačamo s čevlji.“
Žalostnega srca sta se peljala proti domu. Nobeden ni govoril niti besede.
Tetka je plakala ob misli na kožuh.
„Eh1, kaj, kaditi pa vendar smem“, je rekel sedaj stric ter začel iskati pipco na vozu.
Segel je v mehur po tobak. Toda kaj je to? Neki trdi predmet je začutil med prsti.
Bila je denarnica.
„Juhuhuhu 1 “ je zavriskal, tako da je prestrašil tetko. „Treza, denarnica je tukaj!“
Objel je drago tetko ter ji pomolel denarnico pod oči.	M M MS
..Kaka sreča, Martin!“ je zašepetala, „Bogubodi hvala!“	I	, . M M 1 11
„Najlepše pa je, da prinesem ves denar nedotaknjen domov!' Juhuhuhu!“
In počil je z bičem, da je odmevalo daleč na
okoli.
Čevljar.
Živel je v mali kočici Čevljar. Huda bol zen je morila tisto vas, in smrt je ugrabila s tega sveta tudi čevljarjevo ženo. Netolažljivi mož dolgo ni mogel pozabiti svoje žene, kež jo je silno ljubil. Čutil se je zapuščenega na tem svetu. Zato je iskal tolažbe pri Mariji Devici, katero je vsak dan bolj častil.
‘Marljivi čevljar si je prislužil veliko denarja, postal je kmalu eden najpremožriejših v svojem rokodelstvu. Akoravno mu je žena umrla, ki nikdar čevljar ni želel smrti, temveč se je je bal, ker je silno rad Živel.
Kaj si izmisli?
Nekega dne se poda na daljno vožjo pot z namenom, da si izprosi od Marije Device dve prošnji. Mila Devica ga tudi usliši, saj je bil sicer prav pobožen mož.
Domov grede z božje poti, ga sreča neki mladenič, ki ga vpraša, kaj da želi.
Čevljar mu reče:
^Samo dve želji imam, prva je, da tisti, ki gre na mojo streho, ne more več doli, dokler mu ne dovolim jaz, in druga, da kdor se vsede na mojo kar menito klop pred durmi, ne more več vstati, dokler mu ne dovolim jaz.“
„Da, da, to se bo zgodilo“, pravi mladenič in izgine.
Čevljar se sedaj silno veseli, da je njegova prošnja uslišana. Bil je prav zadovoljen, akoravno je bil sam.
Ko postane čevljar že star, pošlje Bog belega angelja po čevljarja, da ga vzame v nebo. A čevljar ni hotel nič vedeti o smrti; veli angelju, stopiti na streho svoje hiše, da mu od tam pokaže vse lepote sveta.
A glej! Ne more ne naprej, ne nazaj. Prosi in prosi Čevljarja, naj mu pomaga s strehe. Čevljar mu pa odgovori, da ga že izpusti, ako ne pride nikdar več po njega.
An gel j mu to obljubi in gre v nebo. Ko pride angelj v nebo, ga Bog vpraša, kje ima čevljarja. An-gelj mu vse pove, in sveti Peter, kateri vse to sliši, reče:
JRes, nikdar mi ne pride umazani Čevljar v lepo, zlato nebo!“
Čevljar je postal sivoglav. Hudobni duh ga je Kotel na stara leta premotiti. Pošlje torej eno svojih hudob k čevljarju, naj gre ž njo, da bo videl lepa kraljestva.
Čevljar zopet nič noče vedeti o smrti ter mu reče, naj se malo časa usede na kamenito klop pred durmi, da gre v izbo po denarje za vožnjo iz tega sveta.
Hudoba se vsede. Ko se čevljar vrne, se močno smeji, ker hudoba ne more vstati. Dudoba prosi lepo čevljarja, naj ga izpusti, in obljubi, da nikdar več ne pride.
Ko pride hudoba v pekel, pove vse, kar se ji je prigodilo. Lucifer pošlje drugo in tretjo hudoba po našega zvitega in prebrisanega čevljarja, a nobena noče iti po čevljarja.
Ko se čevljar Še bolj postara, se naveliča tudi. življenja. Rad bi umrl, pa kaj, si misli, ko nisem hotel ne v nebesa, ne v pekel, sedaj me pa gotovo ne bodo nikjer sprejeli. Toda grem poskusit, saj to nič ne stane. A le v nebesa, si misli, ker je tam zelo prijetno.
Napravi se na pot. Široka pot ga je peljala do zlatih duri, na katera je potrkal.
„V nebesa bi rad prišel“, pravi pogumno naš Čevljar,
,JKaj še“, odgovori sveti Peter, „(prej ko smo te mi poklicali, nisi hotel priti, sedaj te pa — mi nočemo.“
Čevljar vrže svojo umazano copato v nebesa z namenom, da bi šel v nebesa z zvijačo.
Sveti Peter pokliče angelja, naj mu prinese copato, a nihče je noče pobrati.
Moral je tedaj sveti Peter pustiti čevljarja v nebo, da sam pobere copato.
Čevljar pobere copato, pa ker mu je v nebesih zelo ugajalo, ni hotel več ven.
„Prav lepo te prosim“, pravi čevljar svetemu Petru, „dovoli mi, da se enkrat po svetih nebesih zavrtim, ker vaša nebeška godba je silno zapeljiva k plesu.“
Sveti Peter mu Še to dovoli.
Godba in vse jenja plesati, le Čevljar sam se še vrti po nebesih.
Tedaj mu pa le reče sveti Peter, da naj gre domov.
Toda vse zaman. Čevljar se je vrtel in vrtel po
nebesih in se Še dandanes vrti.
Thun.
Gröl Thun jö hÖ-ie'^&Jd namestnik ia itudi •Ministrski predsednik. Ge sedaj zopet, stopa v osredje, in sicer kot kandidat za češko namestništvo, potem je nedvomno, da .ga hočejo imeti na tem mestu odločilni vladni krogi za posebno misijo. Ta misija je češko-netaška sprava. Znano je, da je dosedanji namestnik Condenhove igral pri pogajanjih le podrejeno, ne pa vodilno vlogo, Čeprav je bilo pričakovati, da'bo kot vladni zastopnik nastopil večkrat z iniciativo. Govori se, da bo cesar Thuna posebno odlikoval, ko ga pilavi na prevažno mesto. Nekateri pravijo, da bo kot homo regius Šel v Prago, drugi pa, da kot minister brez portfelja. Včeraj, dne 12. januarja je bil grof Thun pri cesarju v daljši avdijenci.
Dr. Josip Frank.
Dolgoletni voditelj hrvaških pravašev, dr, Josip Frank, se odtegne javnemu političnemu delovanju. Moža je zadela pred par leti kap, od katere ni mogel več docela okrevati. Vodstvo stranke, ki se je pred zadnjimi volitvami spojila s krŠčansko-sooiaino, imel je itak že dr, Horvat v rok.ah. Dr. Frank je bil izmed najboljših in najnesebičnejših politikov hrvaških, a škodovalo mu je njegovo židovsko pokolenje. Sedaj se umika star na telesu, potrt na duhu in finaneielno ruiniran v svoje rojstno mesto Osjek.
Poljaki ln Cehi.
Kakor poroča „Poljska korespondenca“, je dobil Poljski klub pred odločitvijo za vstop dr. Glom-binskega v kabinet zadostne garancije glede gradnje vodnih cest. 0 odstopu Glombinskega od pačelništva Poljskega kola je bil Češki klub obveščen pravočasno in prijateljskim potom. Poljski klub bo tudi v nadalje gledal na to, da se ohrani prijateljsko razmerje s Češkim klubom.
Samouprava kraljestva Poljskega.
Kakor poročajo listi, namerava ruska vlada podeliti kraljestvu Poljskemu delno samoupravo s tem, da uvede takozvana zemstva. Zemstya imajo približno isti pomen, kakor naši deželni zbori, vendar pa je njih delokrog znatno ožji. Dotični zakonski predlog je že sestavljen ter predložen v odobrenje ministrskemu svetu. Cim se ministrski svet definitivno izreče za ta projekt, ga vlada takoj predloži gosudarstveni dumi.
Kdo bo postal novi mostarski škof?
Od zelo dobro informirane strani smo prejeli sledeče zanimive podatke:
„V Bosni in Hercegovini že dalje časa sem ni pravega soglasja med svetno duhovščino in frančiškani. Obstoječe diference se tičejo sicer po večini cerkvenih zadev, toda ustvarile so zelo napet položaj, ki vedno bolj škoduje katoliški stvari. Pri vprašanju nasledstva za mostarski škofovski sedež so trčile nasprotni si struji zopet ostreje vkup. V Dubrovniku izhajajoča „Crvena Hrvatska“ ve poročati, da je kandidat nadškofa, dr. Stadlerja za vakantno mesto v Mostarju pomožni škof dr. Sarič. Frančiškani se pa protivijo tej kandidaturi, ker bi radi videli na škofovskem sedežu v Mostarju kakega frančiškana. Da bi se razdor pomiril, so poslali iz Rima v Bosno in Hercegovino znanega in učenega profesorja don Pie-fra Basliena, ki bo vso zadevo preiskal in poročal v Rim, ki. bo potem odločil.
Prepir med bosanskimi in srbskimi kmeti.
V Bjelini ob Drini šo bosanski kmetje te dni sekali drva v svojih lastnih gozdih. Srbi so napadli Bošnjake in jih s Silo pregnali. Bosanski kmetje so prosili za pomoč pri deželni vladi, ki je poslala na lice mesta en bataljon infanterije z strojnimi puška-
mi.	Izkopale so se obmejne jame, vojaki so pa Ščitili bosanske kmete pri delu, nakar so Srbi bežali.
Raznoterosti.
Osebna vest. V Rimu je bil dne 11. t. m. promoviran za doktorja bogoslovja častiti gospod kaplan Jakob Kotnik, doma iz Štajerskega.
Lavantinska Škofijska sinoda se je razglasila v stolnici za čas od 28. avgusta do 1. septembra.
Duhovniška vest. Župnija v Pernicah' je podeljena častitemu gospodu Ivanu Hauptmanu, provizor-ju istotam.
Odlikovanje. Gospod Florijan Kuharič, župan Sardinski, je bil od cesarja odlikovan s srebrnim križcem s krono. Čestitamo!
Iz pošte. Poštni asistent Frane Langlbauer na Zidanem Mostu je prestavljen ,v Gradec.
Imenovanje. Naš rojak dr. MatjaŠ Welza, sekretar pri poštni hranilnici, je ad personam pomaknjen v Šesti činovni razred.
Iz šole. Profesor Albert Šubic na učiteljišču v Gorici je pomaknjen v sedmi plačilni razred.
Cesarjevo zdravstveno stanje je popolnoma zadovoljivo. Kakor poročajo listi, se bo udeležil dne 1(>. t. m. dvornega plesa. Ker pa ni priporočljivo, če bi bedel po polnoči, kakor je bilo to v navadi druga leta, se bo letos začel dvorni ples eno uro prej in bo cesar ostal samo do 11. ure zvečer.
Zaroke. Zaročil.se je gospod Anton Hohnjeo, c. kr. učitelj na moški kaznilnici v Mariboru, z gospico Linko Ozim iz Ruš. r- Gospod Sel, nadučitelj v Zrečah, se je zaročil z gospico Minko Pernat iz St, Lovrenca nad Mariborom.
VsesIovenska LJudska Stranka. Centralni iz-vrševalni odbor V. L. S. ima danes ob 6. uri zvečer v Ljubljani sejo, ki je izredne važnosti. Sejo sklicuje dr. Šušteršič.
Nemški sodnik. Sedanji zastopnik spodnještajerskih nemškutarjev Mtarckhl je po svojem poklicu sodnik. Pravi typus spodnještajerskih nemških sodnikov, ki malo ve in si mnogo domišljuje! Marckhl je tudi priden sodelovalec «Deutsche .Wacht.“ V številki od srede se brani ta možakar proti nekaterim napadom v slovenskih listih. Značilno za sodnika, ki si svoj kruh služi med Slovenci, je njegovo izražanje. Rabi izraze kakor ^Wendling“, „windische Abgeord-nete“, „windische Irreführungsversuche“ itd. Gospod Marckhl si naj zapomni, da v resnici olikani ljudje ne zmerjajo.
Kako mrcvarijo slovenščino. Dobili smo v roke neki dražbeni oklic z dne 10. decembra 1910. V njem naznanja neka občina iz slovenjebistriškega o-kraja — občina je v posilinemških rokah — da se oddaja neko delo, obstoječe iz „bauarije“ itd. To je vendar škandal, kaj si vse dovoljujejo razni posili-nemški kolovodje na Spodnjem Štajerskem. Mesto lepega in udomačenega izraza stavbišče, se rabi grdo spakedranko „bau ari jo“, samo ker se hoče na ta način dokazati inferiornost slovenskega jezika in njegovo odvisnost od nemščine. Pa vse take bedastoče ne bodo spravile spodnještajerskega nemškutarstva na noge. Ljudstvo se od dne do dne bolj zaveda in bo kmalu popolnoma pomedlo z neznačajnim rene-gätstvom.	v
Čudno. Govorilo se je zadnji čas v . Gradcu, da se bo odslej bolj skrbno gledalo protestantovskim pastorjem na prste. Danes pa čitamo v „Grazer Tag-blattu“, da je naučna oblast dovolila mariborskemu Mahnertu zopet na agitatorično potovanje v Nemčijo, in da mu je postavila celo namestnika v osebi radgonskega pastorja Gosohenhoferja. Katoličani pa kakor božji voleki gledajo mirno take dogodke.
Živinorejci, pozor! Prihodnji teden se vršita živinorejska shoda pri nas na Štajerskem v Slovenjem Gradcu in Rečici ob Savinji. Predavata dva strokovnjaka iz Kranjskega. Nujno pozivamo vse živinorejce, da skrbe za obilen obisk.
Društvo kmetijskih učiteljev. Štajerska kmetijski učitelji so si ustanovili svoje društvo. V predsed-ništvu so Vincenc Göhlert, ravnatelj grottenliofske Šole, kot predsednik; Franc Zweifler, ravnatelj mariborske Šole, kot namestnik, ip grottenhofski učitelj Peter kot voditelj društvenih opravil. Torej sami Nemci! V odboru sta tudi Ivan Belle, ravnatelj Šentjurske Šole, in potovalni učitelj mariborski Franc Goričan.
Nemško vsiljevanje. V nedeljo dne 16. t. m. imajo mariborski Nemci siidmarkino zborovanje v Zgornji Kungoti. Kaj imajo ti ljudje iskati v naših slovenskih krajih? Tako se 'neprestano kali od nemške strani narodnostni mir.
„Edinost“ proti Ploju. Vse poŠtenomisleče slovanske kroge je zelo mučno dimila vest, da je bil dr. Ploj ravno v trenutku, ko je Stopila na plan vlada Bienerth III., ki je samo nekako nadaljevanje prejšnjega sistema, imenovan za senatnega predsednika. Da se je vlada vkljub dveletnemu obotavljanju — za-radi znanega dogodka — vendar odločila, da predlaga cesarju avanciranje predsednika kluba, ki je bil vsaj formalno do njenega konca v najostrejši opoziciji, to mora presenetiti in vzbuditi sume: Es gibt viel faules im Staate Dänemark. Liberalna tržaška „Edinost“ od dne 11. t. m., ki Ploja precej dobro pozna in ga večkrat le zelo prisiljeno — vrana vrani ... — brani, piše pod zgorajšnjim naslovom: „V čeških krogih se baje pripoveduje, da je baron Bienerth naprosil Ploja, naj vpliva na druge slovenske poslance, da bi ti odnehali od svojega odklanjajočega stališča napram italijanski pravni fakulteti. Ploj da je to poskušal, ali brez vspeha. V plačilo za to prijaznost, da je baron Bienerth dosegel, da je dobil Ploj naslov predsednika upravnega sodišča. Ne uso-jamo si izrekati sodbe, koliko je resnice na teh vesteh ! “
Sankanje na Pohorju. Sedanji Čas je zelo prikladen za zimski Šport. Na našem slovenskem Pohorju kar mrgoli sankačev in zimskih turistov. Krog Lembaha, Ruš in Smolnika vidiš cele trume onih, ki si z vrh planin preganjajo dolg čas v dolino. Samo žalostno je, da slišiš skoraj samo nemško govorico. Ali ne bi mogli Slovenci privabiti slovenske sankače na naše Pohorje ?
Za S. K. S. Z, je daroval častiti gospod Ivan Jelšnik, kaplan v Cadramu, 2 K. Hvala! Ker S. K.
S.	Z. izvršuje na Spodnjem Štajerskem važno ljudsko organizatorično in izobraževalno delo, je potrebna vsestranske podpore!
Lueger jev spomenik na Dunaju. Prijatelji velikega Dunajčana dr. Luegerja mu nameravajo postaviti v spomin velik spomenik. V posameznih dunajskih okrajih se je zbralo že po 1000, 1800 do 8000 K za ta spomenik. Izvoljena je posebna komisija, sesto-ječa iz najboljših umetnikov in prijateljev Luegerje-
vih. Razpisana je nagrada 1C.00Ö K za najboljši načrt ; spomenik se postavi že leta 1911.
Dar. Za slovensko katoliško izobraževalno društvo „Kres“ v Gradcu sta darovala gospod J.' Gšet man, gostilničar v Hočah, 5 K, in častiti gospod kaplan Ivan Baznik j K, Za ta dar se odbor „Kresa“ iskreno zahvaljuje ter želi prav obilo posnemovalcev.
Delavska univerza.
-Vabimo k delavskemu poučnemu tečaju, ki se bo vršil v Ljubljani v dneh pd 6. do 12. marca 1911.
V s p o r e 'd:
I.	Nedelja, dne 5. marca 1911: Ob 10. uri dopoldne shod, ki ga sklicuje Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani. — Popoldne ob 6. uri: Igra. ki jo uprizori Katoliško izobraževalno društvo iz Most
pri Ljubljani.
II.	Od pondeljka, 6. marca do soboto, 11. marca 1911
A.	Preda vanj a.
1.	Dr. Aleš Ušeničnik: Apologetika.
2.	Dr. J. Krek: Delavstvo in politika.
3.	Evgen Jarc: Delavstvo in izobrazba,
4.	Dr. Evgen Lampe:	Osnovni temelj delav-
skega združevanja.
5.	Dr. J. Krek': Velika industrija in delavstvo,
6.	Dr. Lovro Pogačnik:	Občinski red in ob-
činski volilni red za deželo.
7.	Dr. Ferdinand Tomažič: Bolniško in nezgodno zavarovanje.
8.	Jože Gostinčar: Reformni načrt socialnega zavarovanja za starost in onemoglost.
9.	: jvan Traven: Delavske gospodarske organizacije.
10.	Dr. Franc Derganc: Socialna medicina.
11.	Luka Smolnikar: Delavec v društvu.
12.	Karel Dermastia: Praktično poslovanje v delavskih organizacijah.
B.	Ogledi
za delavstvo zanimivih naprav (Katoliška tiskarna. Delavske hiše, bolnišnica, delavsko konsumno društvo, tobačna tovarna, MarijaniŠče i dr,).
G.	Razgovori,
Javni razgovori in praktični nastopi vsak večer.
III.	Nedelja, dne 12. marca ob 10. uri dopoldne: Ve-
lik delavski shod.
Tečaj se vrši v novem Ljudskem domu v Ljubljani.
Udeležiti se ga sme vsak krščansko-socialen delavec ali vsaka krščanskosocialna delavka. Ker pa bo Število udeležnikov omejeno, imajo prednost člani Jugoslovanske strokovne zveze.
Vsa pojasnila daje odbor Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani. Zato naj se delavci, ki se nameravajo udeležiti tega tečaja, pismeno zglasijo pri tem odboru, ob svojem dohodu pa naj se osebno zglasijo v odborovi pisarni v hiši Zadružne zvezi na Dunajski pesti Štev. 32.
Štajersko*
Mariborske novice.
Pozabljene stvari. Od zadnjega Miklavževega večera so ostale nekatere stvari v Narodnem domu. Dramatično društvo nas prosi, naj objavimo naslove, da lahko še sedaj naknadno vsak odnese svojo stvar. Naslovi se glase: gospodična Zofka Švajger, Berg-ulica 4, gospod Funk, drugoletnik, in gospod Lorger mlajši. Naslovljenci naj se oglasijo tekom enega tedna pri gospodu Posebu.
Slovensko gledališče v Mariboru. Opozarjamo Še enkrat na krasno zgodovinsko sliko JV znamenju križa“, katera se igra v nedeljo dne 15. t. m. ob 544, uri .popoldne.	5
Zaradi nepravilnosti, ki se godijo v Mariboru pri ljudskem Štetju, se je obrnil poslanec dr. Korošec na namestništvo ter zahteval korekture. Zopet prosimo, da se nam nepravilni slučaji takoj, natančno in resnici odgovarjajoče javijo.
V stolnici je bilo v letu 1910 rojenih 222, poročenih 83 in umrlo jih je 150.
Odpadniki zadnjega časa: Leodegar Pruschak, visokošolec; Franc Pavel Fischer, poštni uradnik; Karoline König, pomožna delavka, Koroška ulica 90; Mihael Szakowitz, tehnik, Stolna ulica 8; Heinrich Scheidbach, knjigotržec, Korošfka ulica 9; Albin Ivančan, kamnosek, Gosposka ulica 31; Fr. Trümmer, strojevodja v pokoju, Duhatschgašse 7. Ta mož kupčuje sedaj s slivovko in je tudi agent neke zavarovalnice na življenje. Zdi se, da je posebno vnet protestant. Zakonska Anton in Marija Pototschnig, sprevodnik v pokoju, ki stanujeta v ravno isti hiši, kakor Trümmer, sta tudi ravno isti čas odpadla. Kakor zvemo, so Pototschnikovi otroci dobili ob božičnici obleko pri Mahnertu. Nadalje so odpadli še: Fr. Heller, poštni nadoiieial, in Roman Pušchek, trgovski uslužbenec. Kakor je videti, se odpadništvorn z njim združeno izdajalsko vsenemštvo med postnimi
K®" Ali ste obnovili naročnino ?
uradniki veselo širi. Ali se oblasti še ne bodo spametovale?	,
Oster mraz imamo sedaj že nekaj dni v Mariboru. Zlasti zjutraj pred vsbodom solnca je jako mrzla sapa. Ker je pa suho in jasno, so dnevi prav prijetni. Opoldansko solnce je precej gorko.
Maribor. V predmestni župniji Matere Milosti je bilo leta 1910 rojenih 263, umrlo jih je 142, poročenih pa, je bilo 95 parov.
Celjske novice.
Gledališče v hotelu „pri belem volu.“ Druga izvirna igra gospe Kosi, soproge poštnega olieijala in hišnega posestnika na Bregu, je dne 6. t. m. tudi prav dobro uspela. Mično zamišljena igra nam predstavlja mater, ki se na sveti večer ne da utolažiti, ker ji je umrla njena pridna hčerkica. Ta bolest jo spravi do obupa. Le v molitvi še najde rešitev, uteho, mir, spanje. V sanjah vidi angeljski zbor pevati pred božjim detetom, a med angeljčki je v angeljskem oblačilu tudi njen otrok, ki iz materine mize vzame nekdaj svoje, sedaj materi tako priljubljene gosli ter igra k angeljskemu zboru. Ko se mati vzbudi in ji prikazen izgine, je vsa blažena, si ne želi več otroka, nazaj, ampak obhaja vesela in zadovoljna sveti večer z možem in drugimi otroci.
Župan Jabornegg. Po mestu se govori, da je župan resno mislil odstopiti. Z,uto je dal v časnike razglasiti, da iz zdravstvenih vzrokov odstopi. Ker •je pa list „iS. Volksstimme“ pisal, da ga je on vrgel, in se je bilo bati, da bi javnost to verjela, je postal župan zdrav in vzel demisijo nazaj.
Celje. Daleč smo prišli, ker je začel pisati v strokovni list liberalne celjske zveze „Zadruga“ bivši socialdemokrat, poet in urednik umrlega „Dnevnika“ Vekoslav Špindler. Liberalne zadružne kapacitete se torej množe. Z nestrpnostjo pričakujemo, kdaj bo Benjamin Kunej popisal razne polome v liberalnem zadružništvu.
Celjska podružnica „Slovenske Straže“ je odposlala ob novem letu osrednjemu vodstvu v Ljubljano 200 K kot svoj prispevek za leto 1910. Koliko pa so kaj prispevale druge podružnice v pretečenem letu? Vsekakor bi bilo dobro, da bi osrednje vodstvo „Slovenske Straže“ kmalu objavilo te prispevke, kar bi vplivalo vspodbujevalno na marsikatero podružnico.
V nabiralnikih podružnice „(Slovenske Straže“ se je nabralo v pretečenem mesecu 14 K 60 v. Naj se poveča ta svota z vsakim mesecem!
Ljudsko gibanje. V celjski župniji je bilo lansko leto poročenih 123 parov, rojenih je bilo 406, u-mrlo jih je pa 393.
Toplo hrano sedaj ob zimskem času dobivajo slovenski otroci, ki ne morejo opoldan domov,'pri čč. Šolskih sestrah. Pa kaj, ko se ne more podeliti topla hrana zaradi malih gmotnih sredstev vsem otrokom, ki ostanejo čez opoldan v Šoli.
Celjski trgovci in obrtniki podpirajo skoraj vsi z inserati in z naročbo naše liste. Le malo je med njimi takih, ki pač radi vsprejemajo naš denar, ne marajo pa za naše liste. Somišljeniki! Podpirajte pred vsem tiste, katerih inserate najdete v naših listih!
Celje. Dne 10. t. m. se je vršila pred celjskim okrajnim sodiščem obravnava, v kateri se je razpravljalo o postopanju sodnika gospoda Watzulika napram strankam. Dne 16. decembra se je vršila pri istem sodišču razprava proti dekli gospoda profesorja Fona v Celju, v kateri je nastopila kot priča tudi gospa
A.	Fon. Ko je Watzulik razglasil obsodbo, je po izpovedbi gospe in pa obsojene dekle prva rekla: „To je nepravično“, dalje ni mogla govoriti, ker je začel kričati Watzulik, da mora takoj oditi, ce ne, jo bo kaznoval. Dekla pravi, da si je mislila, da se tako kriči „nad živaljo in ne nad ljudmi“, Watzulik pa izjavlja, da je navadno „temperamenten“ in da glasno govori. Obe ženski tudi pravita, da je Watzulik vpil: „Profesorica sem, profesorica tje, marš ven!“ Profesor Fon je nato zasebno pisal predsedniku okrožne sodnije Wurmserju in se mu pritožil nad postopanjem Watzulika. Ta je tožil in dne 10. t. m. se je o stvari razpravljalo. Došlo je do poravnave. Postopanje Wa-tzulikovo je mnogokrat res ved kot Öudno.
Ptujske novice.
Ptuj. V nedeljo dne 15. t. m. imajo protestanti zopet svoje bogoslužno opravilo, h kateremu vabijo tudi otroke. Župan Ornig za vse lepo skrbi.
Za ljudsko štetje so v mestu Ptuju nastavljeni večinoma ptujski nemški visokošolci. Nemški gospodarji in delodajalci opisujejo redno slovenske posle, oz. delavce za Nemce, Tako dela avstrijska vlada — po turškem receptu!
Hud mraz je pritisnil zadnje dni, dne 12. jan. je bilo 12 stopinj R. pod ničlo.
Predrznega tatu so iskali prve dni novega leta na Bregu pri Ptuju: Nek voznik je pustil konje in voz na cesti in se šel malo gret v gostilno. Nekoliko se ga je nasekal dobri mož, a strah ga je pri priči streznil: konjev in voza ni nikjer! Išče in teka gor in dol, vprašuje, vse zastonj. Hitro obvesti na novo ustanovljeno orožniško postajo na Bregu, začeli so iskati in loviti tatu, brzojavilo se je na vse strani, a kakor bi se bil tat vdrl v zemljo, ni ga bilo nikjer. Ubogi mož je tarnal in pomiloval svoje dobre izgubljene konjičke: a tem se je ravno v tem času prav dobro godilo par korakov od dotične gostilne na Bre-
gu: Usmiljen, a obenem navihan človek je konje postavil tiho v topel Stanečev hlev, sam pa jo je hitro odkuril. Sele po dolgem Času je prišel posestnik zopet do svojih konj!
Umrla je pri Sv, Kungoti (župnija Hajdin) posestnica Mar. Bregar, p, d, Fajhtarica v 88, letu svoje starosti; skoro šest let je bila prikovana na posteljo. Dobra slovenska gospodinja naj v miru počiva!
Ptuj. Okrožno sodišče v Mariboru je razglasilo čez premoženje urarja Karla Pentekerja v Ptuju konkurz. Za konkurznega komisarja je imenovan načelnik ptujske okrajne sodnije, za oskrbnika konkur-zne mase pa odvetnik dr. Tomaž Horvat.
Trboveljske novice.
Veselica. Telovadni odsek Orel vabi na veselico, ki jo priredi v drugič v nedeljo dne 15. januarja 1911 v dvorani Društvenega doma. Vspored:	1.
„Naše gore“, poje mešani zbor. 2. „Po zimi iz Šole“, poje mešani zbor. 3. „Za pravdo in srce.“ Tragedija v petih dejanjih'. Zložil Anton Medved. 4. Prosta zabava s Šaljivo pošto. Pri vsej veselici udarjajo tamburaši. Začetek ob 8. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži I. vrste K 1.20, ostale vrste 80 vin., sedeži na galeriji K 1.40, stojišča 40 vin. Ker je čisti dobiček namenjen Društvenemu domu, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Trbovlje. V jamo Kisove pri Zagorju, ki je last trbovljske premogokopne družbe, je udrla voda tako močno, da so morali ustaviti nadaljnje delo. Pritok vode je bil od dne 6. t. m. naprej tako silen, da niti dve večji sesalki z električnim obratom nista mogli spraviti vode iz jame ter se je moralo prenehati z delom, V jamo so djali Še dve novi sesalki, a pritok vode je vedno večji. Jama je 160 metrov pod zemljo. Inženerji sami ne vedo, ali je voda pritekla iz kakega močnega izvirka, ali pa se je nabrala v kaki podzemeljski votlini. Ce je voda od kakega izvira, se bode moral rudnik Kisove popolnoma opustiti, ker je nemogoče, v globočini 160 metrov vodo kam odpeljati. Na ta način bo zgubilo zopet mnogo delavcev svoj kruh.
Trbovlje. Preteklo nedeljo dne 8. jandarja t. 1. smo imeli občni zbor kmečkega bralnega društva. O-koli 150 mož in, žen, mladeničev in deklet, jej prihitelo v, dvorano Društvenega doma. C. g. predsednik Jožef Pečnak pozdravi vse navzoče in razvija zgodovino društva ter nam podaja program za prihodnjost. Lep govor smo si vtisnili globoko v srce. G, blagajnik Al. Božič nam poda sliko denarnega stanja. Denarnega prometa je imelo društvo okoli 500 K. Gosp. knjižničar Iv. Lorber nam je povedal, da je bilo 498 knjig, prebralo se je 1567 knjig in Časopisov. Sklene se, da morajo vrniti člani knjige vsakih 14 dni. Izvoli se po veliki večini star odbor. Potem pa stopi na oder daleč znani izvrstni govornik g. Casl, in nam naslika tako dovršeno v Šaljivi obliki omiko socialnega demokrata, omiko liberalca, inteligence in pravo krščansko omiko, ki se goji v naših izobraževalnih društvih. Zato poziva navzoče stariše, naj pošljejo svoje fante in dekleta radi v naše društvo, da se izobrazijo. Glejte, da bodo Trbovlje ponos krščanskega prepričanja! Nikar ne berite liberalnih časopisov, ne liberalnih knjig. Glejte, da postanejo Trbovlje krščanska trdnjava. S temi besedami zaključi Ö. g. slavnostni govornik svoja izvajanja. Plosk, kakršnega že dolgo nismo slišali, je dovršil ta imenitni govor. G. predsednik se zahvali govorniku za krasne besede, izpodbuja k pristopu v društvo ter zaključi zborovanje ob 5. uri z besedami: Prihodnjo nedeljo na svidenje pri igri.
Ljutomerske novice.
Ljutomer. Ker je podvojilo orožništvo na Murskem polju svojo pazljivost radi tatvin, ki so se zadnje mesece pretečenega leta vedno ponavljale v naših krajih, se je ljudstvo vendar pomirilo. Sedaj so prenehala poročila o tatvinah. Ljudstvo po vaseh Še vedno skrbno pazi po večerih. Po nekod je uvedena obligatna nočna služba. Tatovi, ki so bili večinoma cigani, so si najraje privoščili prašiče, meso, pa tudi denarja, Če jim je prišel pod roke, se niso branili.
Ljutomer. Pri nas imamo več narodnih gostiln, a samo v eni je gostom Straža“ na razpolago. Somišljeniku Zahtevajmo povsod, kamor nosimo svoj denar, bodisi v gostilno, trgovcem ali obrtnikom, da je tam „Straža“ naročena. Tudi nabiralnika za Slovensko Stražo zastonj iščeš po Ljutomeru. Kje se dobe naše vžigalice, kje kava v korist Slovenske Straže? Prihodnjič bomo govorili jasneje.
Drugi kraji.
Pragersko. Med našimi Nemci se opazuje že delj časa resen spor. Prepir se je pokazal posebno pri podružnicah Schutvereina in Südmarke, Neki del pragerskih Nemcev, posebno uradništvo, se drži v o-poziciji napram dosedanjemu odboru obeh podružnic. Vse prireditve obeh društev so skrajno slabo obiskane. To je napotilo tovarnarja Steinklauberja, da je kot načelnik podružnic odložil svoj mandat. Sedaj pridejo v odbor železničarji.
Leitersberg. Načrt naših narodnih nasprotnikov Je bil, da bi uničili našo krčovinsko slovensko šolo. Hoteli so v staro Šolsko poslopje nastaniti nemško Šolo, za slovensko pa naj bi se zidalo nekje blizu Dervušekove opekarno novo poslopje, kar bi pomenilo seveda uničenje slovenske šole, Slovenci so se tej drzni nemški nakani uprli, in sedaj si morajo staviti
Nemci za svojo Šolo lastno poslopje. Tako so se morali vendar udati oholi naši narodni nasprotniki, ki so Še nedavno triümfiraii in prorokovali pogin naše Šole.
Št. Hj v Slovenskih goricah. Nadučitelj na Šul-lerajnski šoli Viktor Höltschl je imenovan za nadučitelja na deški šoli v Mariboru ter se z 1 aprilom stalno preseli v Maribor. Höltschla je sedanja vse-nemška stranka v št. liju politično ubila; vrgla ga je iz vseh društvenih odborov, nadomestila pa ga je z njegovimi osebnimi neprijatelji. Höltschl je bil prva leta najhujši agitator za vsenemštvo, nosilec ideje šulferajna in Südmarke. Deloval je za šentiljsko vsenemštvo toliko kot nobeden drugi. Sedaj pri svojem odhodu iz Št. lija lahko zakliče svojim bratoem: Hvaležnost je plačilo sveta!
Socialni tečaj v Št. liju v Slovenskih goricah. Slovenska krščansko-socialna zveza bo priredila v Št. liju v Slovenskih goricah' dvadnevni socialni tečaj in sicer dne 22. in 23. januarja v dvorani „Slovenskega Doma.“ Predavali bodo najboljši naši govorniki iz Maribora in drugod. Predavanja se bodo nanašala na najvažnejše predmete iz narodnega gospodarstva; razpravljala se bodo pereča socialna vprašanja in drugo velevažne točke. Tečaj se bo začel v nedeljo dne 22. t. m. popoldne. Natančen vspored se Še objavi. Pozivamo Šentiljčane, da agitirajo med domačini za obilo udeležbo. Naša društva v Jarenini, Št. Jakobu in Mariji Snežni naj pošljejo na tečaj posebno mladino. Pričakovati je tudi, da se Slovenci iz Svečine, Spodnje in Zgornje Sv. Kungote, Sv. Marjete in drugod udeležijo te velevažne prireditve. Za oddaljene udeležence preskrbi Bralno društvo v Št. liju prenočišča.
Št. nj v Slovenskih goricah. CirberŠki rektor Bresnik je zelo iznajdljiv človek. Gotovo je namreč, da bi vseh trinajst otrok, ki hodijo v cirberško feul-lerajnsko Šolo, od gladu pobegnilo, ako bi Bresnik ne izprosili od Šulferajna župce za Šolarje. A Bresnik gre Še dalje. Kot vzrok žalostnega .umora posestnika Dankota v Jarenini navaja Bresnik Šentiljski misijon. Bresniku se namreč zdi, da so baje go spodje misijonarji hoteli imeti vsak dan sveže meso, zato je moral prignati Danko telico k gospodu Cel-cerju, in zato nosijo torej gospodje misijonarji krivdo umora v Jarenini. — Srečni Ceršak in Še bolj srečna tamošnja šulferajnska Šola, da ima tako skrbno ga nadučitelja!
Ciglence. V četrtek dne 12. t. m. so se vršile v občini Ciglence pri Vurbergu občinske volitve. Na celi črti je zmagala sijajno Slovenska] kmečka zveza. Zastonj je bil ves trud Štajerčijancev in drugih ljudskih izkoriščevalcev. Izvoljeni so sami vrli katoliško-narodni možje. V tej občini županuje že dolgo vrsto let gospod 'Janez Pihlar.
Jarenina. Politično društvo vabi na politični shod, kateri se vrši v nedeljo dne 15. t. m. po večernicah v posojilnici. Govori državni in deželni poslanec gospod Ivan Roškar. Pridite! — Odbor.
Jarenina. Morilec Klobasa, ki je na zverinski način umoril posestnika Dankota s sekiro, se je baje pred umorom napil žganja. Torej je tudi tukaj zopet nesrečni Šnops igral glavno ulogo.
Zdole pri Brežicah. Gospod urednik! Sporočam Vam, da se je od zadnjih državno- in deželno-zborskih volitvah pri nas nekoliko zmanjšalo Število liberalcev. Takrat je bilo še pet liberalnih ministrov. Med tem časom se je eden liberalni minister iz Zdol preselil nekam na Kranjsko in eden se je malo spokoril, tako da imamo sedaj samo še tri liberalne ministre. Upanje imamo, da bo Šel eden še rakovo pot fučkat. No, potem ostaneta še dva ministra liberalne stranke in še nekaj drugih jim podložnih in pa pokornih !
Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Ker smo ravno v pustnem času, pa povejmo slovenski javnosti eno za smeh in kratek čas. Pred nekaj tedni so bili Šentlenartski ^Nemci“ v Št. Juriju v Slovenskih goricah. V gostilni, v kateri so se ustavili, so nastopali najprvo „strammdeutsch.“ Ce bi jih videl kak človek, ki ne pozna tukajšnjih razmer, bi gotovo mislil, da ima opraviti z najbolj pristnimi Prusaki. Tako so ga lomili po nemški in goreli za mater Vsenemčijo. V. resnici so bili seveda po večini samo taki, kojih matere so bile dobre Slovenke. Pa pustimo to. Slučaj je hotel, da so prišli v gostilno, v kateri so sedeli ti „heil“-tiči, domači Šentjurjevski fantje. In sedaj je zlezlo srce „junaškim“ hajlovcem nemudoma v hlače. Čeprav so bili slovenski fantje popolnoma mirni, je vendar prešinil „nemške“ junake nepopisen strah. Pobledeli in umolknili so ter niso nič več vedeli za svoje „strammdeutsch“ mišljenje. Ko so pa naši fantje pričeli prepevati slovenske pesmi, je gnal strah korajžne posilinemce tako daleč, 'da so pozabili na vse obljube, ki so jih storili materi Germaniji. Postali so izdajalci svojega posiljenega nemštva in so pričeli peti s fanti najbolj narodne slovenske pesmi. Zelo zabavno je bilo videti, kako sta dva, ki sta bila okrašena z frankfurtarskimi trakovi, na vse kriplje pela „Hej Slovane.“ Bala sta se reveža za svojo ne ravno veliko vredno kožo in sta se drla. Naši fantje pa so se jim muzali. Zabavali so se, ko so videli, kako so se zbali zastopniki velikega in junaškega nemškega naroda par slovenskih fantov, ki jim niso hoteli nič slabega. A zgražali so se tudi, ko so videli, kako napravi renegatstvo ljudi neznačajne.
Št. Lenart v Slovenskih goricah. Poslanec Malik se trudi, da bi se ustanovila za Št. Lenart obrt-no-nadaljevalna Šola z nemškim učnim jezikom. Slovenci Šentlenartskega okraja zahtevajo enako Šolo z
Stran 5.
slovanskim učnim jezikom. Upamo, da oblasti no bodo Sle vsenemcem na lim, ampak da se bo ugodilo opravičeni zahtevi velike večine obrtnikov šentlenart-škega okraja.
Sv. Križ na Kozjaku. Okrajni šolski svet je prosil e. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru, da naj naroči našemu gospodu županu, naj iztirja od Franca Sternada, po domači Spodnji majšter, na Slemenu 6 K radi neke šolske zadeve. Okrajno glavarstvo je to tudi storilo s pismom od dne 7. novembra 1910, št. 65. Gospod župan je iztirjal zgoraj omenjeno kazen 6 k in denar poslal po naročilu c. kr. okrajnega glavarstva krajnemu šolskemu svetu v Selnici ob Dravi dne 28. novembra 1910, po poštni nakaznici štev. 72. Dne 5. januarja 1911 pa zopet dobi gospod župan nujen pogon od c. kr. okrajnega glavarstva za izterjatev šolske kazni od Franca Sternada do dne 10. jan. To postopanje šolske oblasti je zelo čudno. Težko breme so šolski prispevki! Ali v kako nevoljo bodemo Še-le spravili kmete, ako bodo oblasti postopale na tak način! Kakšno zaupanje more potem imeti občinstvo do okrajnega šolskega sveta v Mariboru? Ko je „Lehrerbund“ brez vsakega povoda psoval na svojih letakih, da so kmečki mladeniči posvinjili kmečko šolo v St. Juriju ob južni železnici, takrat se slavni o-krajni Šolski svet v Mariboru ni zavzel za slovenske mladeniče, kateri morajo pomagati s svojimi žulji, da zamorejo direktni in tudi indirektni davkoplačevalci prispevati k šolskim dokladom. Ali bi ne bilo takrat umestno, če bi bil okrajni Šolski svet v Mariboru prosil deželni šolski svet v Gradcu, naj da temu „Lehrerbundu“ ukor radi brezpovodnega psovanja naše uka- in izobrazbe-željne mladine? Ako kulturni in omikani „Lehrerbund“ krade čast in poštenje naše drage mladine, ali se Koče s tem pokazati hvaležnega na'šemu ljudstvu, ki mora s krvavimi žulji delati, da si pridobi denar za razne davke, od katerih gredo skoraj tri četrtinke za šolstvo, to je za Šole in za učiteljstvo! Od kmečkega ljudstva se tirja in zopet tirja in se ga kaznuje, drugim se pa vse pregleda, ako se izvrše še taki protipostavni in nedopustni čini.
Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Mladeniška zveza je predstavljala na kraljevo in v nedeljo one
8.	t. m. ponovila žaloigro ^Garcia Moreno.“ Igra kar že najjasneje zaklete namene framasonov, ki stremijo za tem, da rušijo kraljeve prestole in podirajo oltarje. Igra je ob lepi in primerni sceneriji odra, zlasti v krasnih kostumih, naredila na mnogoštevilno občinstvo najglobokejši utis. Zdaj se je prikazala solza iz očesa, zdaj se je odzval prisrčen smehljaj, zdaj se je zopet moral človek zgražati nad divjim, maščevanja in krvi-željnim sovraštvom zarotnikov. Taka igra izda več, kot sto govorov. Seveda so tudi igralci spretno izvršili težke svoje uloge, zlasti Garcia (Ca!). S tem so naši mladeniči pokazali, da se znajo in morejo višje povspeti in zamisliti tudi v glo-bokopomembno težko žaloigro. Žal je lahko vsakomur, kdor ni videl igre. Tudi o jeruzalemskem romanju smo slišali. Alojzija Gorjup nam je kot jeruzalemska romarica opisala najvažnejše zanimivosti svetih krajev in nas navduševala za našo lepo, rodovitno zemljo, s katero se sedanja sveta dežela niti primerjati ne đa. Da ni manjkalo razvedrilne pesmi, je skrbel pevski zbor. — Tudi mladenke dekliške zveze nočejo zaostati. Pripravljajo se, da nas v kratkem presenetijo z zanimivo gledališko igro. Prav tako! Le vrlo naprej!
St. Jurij ob južni železnici. Naši 'Orli so na Štefanovo predstavljali igro „RepoŠtev" ter jo v nedeljo dne 8. t. m. ponovili na občno željo vseh ljubiteljev poštene zabave. Cisti dobiček so namenili okoliški požarni hrambi, katere jiajdelavnejši udje so ravno Orli. Da bodo mogli priskočiti bližnjemu na pomoč v nesreči ter priti ognju do živega, se morajo dobro oborožiti z vsem potrebnim orodjem, kar pa do seaaj še ni bilo mogoče, ker ni zadostne podpore od nikoder, tudi od občine ne, ki bi bila v to najbolj po-klioana. Ni bila torej slaba misel, prirediti veselico v korist požarne brambe; prav dobro se je obnesla. Občinstvo je uvaževalo blagi namen prireditve ter je radevolje prišlo. Kdor pa prvič ni prišel, je pa pri ponovljenju hotel biti zraven. Vlekel je tudi srečolov. Igra pa je sama na sebi zanimiva, polna zdravega humorja, vrhu tega so pa Še bile uloge dobro razdeljene. Ne bomo hvalili vsakega igralca posebej, priznanje zaslužijo vsi. Skoda, da se vrli sodnik Za-muda (Ungar R.) ne more veseliti vspehov z drugimi vred, ker si je v hosti pri delu med tem časom zlomil nogo. Prepotrebna požarna hramba pa stoj na braniku, ker nesreča ne miruje, saj je bilo lansko leto v občini pet slučajev požara.
St. Jurij ob južni železnici. Vsled prepovedi živinjskih sejmov trpi veliko naš okoliš, pa čisto po nedolžnem, ker v tem okraju Še niso konstatirali kake kužne bolezni. Priskočite nam na pomoč!
Dol pri Hrastniku. V pondeljek dne 9. t. m. so -se vršile pri nas občinske volitve. Zaupniki Slovenske kmečke zveze smo si postavili svojo lastno kandidatno listo. Tihi in odkriti liberalci so bili radi tega kar iz sebe, da se mi kaj takšnega predrznemo, ne da bi vprašali „razsvetljene“ gospode. Prerokovali so nam poraz, očitali nam to in ono, a mi se za njih javkanje nismo nič zmenili. Preludij k tem volitvam je že bil na novega leta dan. Ta dan je naše prostovoljno ognjegasno društvo imelo veselico v gostilni „pri Kolencu.“ Tu se je spravil na našega pristaša RoŠov Pepče, pa jo je pošteno izkupil. Pa pri-
•
šel je dan volitve. Nasprotniki so se združili z internacionalno socialnodemokracijo, imeli so na vseh straneh svoje agitatorje — o čem bomo še govorili —-pa jim ni vse skupaj nič pomagalo. Na «celi črti je sijajno zmagala Slovenska kmečka zveza. V nevarnosti je sicer bil tretji razred, pa vsa čast našjm rudarjem. Dovolj so spoznali pogubni socialni demokratizem in liberalizem in volili so rajši naše za občni blagor res vnete može, ali se pa vsaj volitve zdržali. Naši so dobili v tem razredu 50, nasprotniki pa največ 29 glasov, v drugem pa nasprotniki največ 5, naši 16. Vsa čast vrlim Kalčanom, ki so prišli tako daleč in v tako obilnem Številu.
Dol pri Hrastniku. Pri občinskih volitvah na Dolu pri Hrastniku so bili izvoljeni v občinski odbor sledeči: I. razred. Odborniki: Franc [Majcen, trgovec; Anton Veternik, župnik; Franc Štravs, posestnik; Alojzij Igričnik, posestnik. Namestniki:	Miha
ZavraŠek, J. Razpotnik. II. razred. Odborniki: BI. Babič, posestnik; Janez Pust, posestnik; Jože! Dragar, posestnik in gostilničar; Miha Zupan, posestnik. Namestniki; Baraehini Peter, Miklič Franc. III. razred. Odborniki: Janez Sentjurc, posestnik in gostilničar; Peter Sentjuro, posestnik in gostilničar; Jožef Plaznik, posestnik; Matevž Golouh, posestnik. Namestniki: Matija Pust, Franc Koter.
Ročica. Zadružna zveza v Mariboru priredi v četrtek dne 19. januarja 1911 živinorejski tečaj v gostilni gospoda J. Štiglica (Cuješ) v Rečici ob Savinji. Začetek točno ob 9. uri predpoldan. Konec ob 5. uri popoldan. Predavajo:	župnik Rožnik iz Selo na
Kranjskem, živinorejski inštruktor Fr. Krištof in nadrevizor Vlad. Pušenjak o živinoreji, zboljšanju hlevov in pašnikov, o živinorejskih zadrugah in o zadružni prodaji živine. Kmetje! Udeležite se tega tečaja v obilnem Številu!
Zreče Naše politično društvo „Straža“ Ima v nedeljo due 15 t. m. po rani maši v prostorih gosp. Kračuna občni tbor, na katerega pridejo tndi govorniki od dmgod K obilni udeležbi vabi čdbor.
Št Jernej pri Ločah. V nedeljo dne 15. jan zboruje pri nas popoldne po večernicah Slovenska kmečka z teza. Govorili b do podane! in dragi govorniki Obisk bo obilen. Vse ca shod!
Slovenjgradec. Zadružna zveza v Mariboru priredi v sredo dne 18. januarja 1911 živinorejski tečaj v dvorani Narodnega doma v Slovenjgradou. Začetek točno ob 9. uri predpoldan. Konec ob 5. uri popoldne. Predavajo: župnik Rožnik iz Selc na Kranjskem, živinorejski inštruktor Fr. Krištof . in nadrevizor Vlad. Pušenjak o živinoreji, zboljšanju hlevov in pašnikov, o živinorejskih zadrugah in o zadružni prodaji živine. Kmetje! Udeležite se tega tečaja v obilnem Številu!
Ljudsko štetje.
Narodnoobrambno delo.
V osrednji odbor Südmarke je namesto umrlega ravnatelja Edmunda Schmida izvoljen za Maribor magistralni uradnik Alois Waidacher. Za Kranjsko pa je prideljen v glavni odbor Südmarke znani ljubljanski vsenemški profesor dr. Binder.
„Südmärkische Heimstädtebank“ na delu. Kolonizacija in naseljevanje protestantskih Švabov na jezikovni meji je vzela v lastno režijo „Südmärkisohe Heimstädtebank“, ki razpolaga z denarjem raznih denarnih zavodov iz Nemčije. Največ se je za ustanovitev tega zavoda trudil pastor Albany, ki je v to svrho prepotoval vsa večja nemška mesta. — V istem smislu, a v manjši meri posluje „ßüdmärkische Volksbank“, ki ima tudi v Mariboru svojo podružnico v Grajski ulici. Ta dva zavoda dajeta cenejša posojila kot druge nemške hranilnice. Naseljeni Švabi v St liju dobijo od teh dveh’ bank posojila po 4%. Kaj pa, če nastane v teh „bankah“ krah?!
Slovenke, posnemajte! V nekem mestu na Zg. Štajerskem je sklenila neka ženska, da podari od vsakega para prodanih nogavic 5 vinarjev Südmar-
M.	Kot uboga, ali vendar vneta Nemka hoče vsaj na ta način koristiti nemškim obrambnim društvom. Slovenke, vzemite to na znanje in pri priliki darujte kaj za „Slovensko Stražo.“
300.000	K za češko Šolsko Matico. Nadzornik neke železnice na Češkem Ladislav Kuchinka, ki je umrl v Arco, je v oporoki zapustil 800.000 K češki Šolski Matici. Začudenje je vzbudila ta oporoka v prijateljskih krogih rajnega, ker je on v svojem življenju občeval samo v nemških družbah in z nemškimi prijatelji. Ta Ceh naj bo za vzgled Slovencem in Slovenkam! Rojaki: Spominjajte se v oporokah „Slovenske Straže“!
Šulferajn hiti Südmarki na pomoč! Nemški listi poročajo, da je glavno vodstvo šulferajna sklenilo prevzeti v svojo oskrb vse spodnještajerske otroške vrtce, katere je dosedaj oskrbovala Südmarka. To je storil šulferajn iz namena, da se razbremeni Süd-marka, kateri zadnji čas slaba prede, ker so se že mnogi Nemci naveličali podpirati društvo, ki ustvarja v švabskih kolonijah ob slovensko-nemški meji samo korupcijo. Südmarka je dosedaj imela v oskrbi o-troške vrtce v Velenju, Šoštanju, Marenbergu in v Rogaški Slatini.
Uvažujte! Ponovno prosimo vse podružnice naše „Slovenske Straže“ in« vse somišljenike, naj skrbe v svojih krajih, da se povsod razširijo naše vžigalice v korist obmejnim Slovencem. Rabite samo naše vžigalice! Opominjajte znance na rabo naših vžigalic, odločno zahtevajte od trgovcev, naj jih naročajo pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. Ce se vsak naš somišljenik v tem oziru potrudi, bo dobiček iz vžigalic velik!
Naznanite pritožbe. Nezakonitosti in nepravilnosti, ki se uprizarjajo od nekaterih nemšikutarskih Števnih komisarjev, so vnebovpijoče. Pritisk na neodločne Slovence je velikanski. Prosimo Slovence, da nam opišejo verodostojno, natančno in če le mogoče z navedbo prič, vsako nedovoljeno postopanje, števnih komisarjev ter nam te opise kmalu vpošljejo, da jih uporabimo na pristojnem mestu.
Magistratov! revizorji za ljudsko Štetje imajo samo te pravice:	prvič pomanjkljive pole dopolniti,
drugič zgrešene pole popraviti, in tretjič glavno preiskati, ali so navedbe v polah resnične. Drugih nalog, drugih pravic, razun teh treh nimajo magistra-tovi revizorji. 4. Pri reviziji vi nimate druge dolžnosti, nego na vprašanja, katera vam postavlja magistratov revizor, in katera se tičejo vaših števnih pol, odgovarjati, nikakor ne ničesar podpisati. 5. Vi imate tudi pravico zahtevati, da se magistratov revizor legitimuje z izkaznico, podpisano od Župana in dolžnost, govoriti z mag! str atovim revizorjem izključno slovenski, 6, Ker ste dolžni, odgovarjati le glede vaših števnih pol, odklonite tudi magistratovim revizorjem uljudno, a odločno vsak odgovor in vsak podpis in zahtevajte, naj vas pozovejo pred c. kr. okrajnega glavarja, če Še niste oddali vaše, od vas odobrene in podpisane naznanilnice, 7. Opozorite magistratove revizorje na to, da je vaš občevalni jezik slovenski jezik, ne spuščajte se v nikake diskuzije o tem vprašanju, ker je glede prijave občevalnega jezika vsako uplivanje, vsako pritiskanje od uradne strani strogo prepovedano, zahtevajte, naj se naznanilnica glede občevalnega jezika, če je bila popačena, zopet popravi.
Ljudsko štetje. Eno najvspešnejših sredstev, s katerim begajo sedaj pri ljudskem Štetju posilinemški Števni komisarji in revizorji ljudi, je to, da jim sleparsko natvezujejo: Saj se ne gre za materni jezik, ampak za tistega, ki ga govorite v svoji službi. To je seveda lažnjivo in grdo zapeljevanje. V dokaz nar vedemo glas nemškega lista „Polaer Tagblatt“, ki izhaja v Pulju, kjer so seveda Nemci v neznatni manjšini. List piše: „Vsakdo naj zapiše mirne, duše tisti jezik, ki je njegov materini jezik! Z ljudskim štetjem gre za to, da se natančno ugotovi Število prebivalstva in poleg tega tudi Številno moč posamičnih narodov. Ne gre torej za to, ali se v kakem kraju ljudje sporazumevajo ali italijanski, ali slovenski, ali nemški, marveč za to, koliko pripadnikov ima posamični narod v Avstriji!“
Pridobivajte nove naročnike!
Za „Slov. Stražo“ je darovala vesela družba v St. JI ju v Slovenskih goricah 2.50 K. — Večje število obrabljenih poštnih znamk so nabrali in nam doposlali:	gospodična Lizika Lešnik, gospodinja v
župnišču pri Sv. Križu pri Ljutomeru; gospod Alojzij Videnšek v St. Janžu pri Velenju; dijak Matija Kreuh v Mariboru; gospod Jakob Kristovič na Razpoki pri Kamnici. — Vrli rodoljub na Smolniku pri Rušah je nabral med narodnimi Smolničani 4 K za „jSlov. Stražo.“ Živeli posnemovalci!
Književnost in umetnost.
Rozmanove „Družbene bukvice“ so prvič izšle v Miličevi tiskarni leta 1861, torej drugo ieto potem, ko so rajni Rozman prišli v Konjice. Ker je vsaka nova izdaja imela več vsebine, prvi natis je obsegal 436 strani, sedmi pa že 580 strani, zato so si dekleta, ki so imela že po več starih izdaj, vedno še kupovala najnovejše izdaje. .Tako se da razložiti, kako se je moglo tega molitvenika spečati nad 30.000 izti-sov med slovenskimi dekleti. Preden so rajni prelat Kosar spisali za družbo sv. Mohorja poseben molitvenik pod naslovom „Nebeška hrana“, pregledali so blizu vse slovenske molitvenike. Pri tej priliki so izrekli svojo sodbo o Rozmanovem molitveniku „Druž-bine bukvice“ tako-le:	„Zdaj še le vem, kako izvr-
sten je Rozmanov molitvenik.“ (To je Kosarjeva sod-
ba.) Ža novo izdajo svojega molitvenika pripravljali so Rozman poseben „Križev pot“ v obliki pogovora Jezusa z deklico. Žal, da jih je prehitela smrt, ko so samo Šest postaj napisali. Rajni gospod dekan Skuhala je poskusil delo nadaljevati, a je že pri osmi postaji obtičal. Kdor bi si upal tako prisrčno pisati kakor rajni Rozman, dobi Rozmanov rokopis v uredništvu „Straže“, da ga dovrši!
Društveni koledarček S. K. S. Z. za leto 1911 je izšel. Priporočamo ga toplo v nakup. Iz vsebine razvidimo, da šteje S. K. S. Z. že 416 društev, od teh na Štajerskem 121. Žalostno je, da 66 Štajerskih društev ni poslalo nobenih podatkov za statistiko, listala štajerska društva — 66 odštetih — ima 4947 u-dov, 21073 knjig, je imelo preteklo leto 278 predavanj, 76 predstav, 16 pododsekov, 30 pevskih zborov m dom. Zveza Orlov ima 128 odsekov, in sicer na bi jerskem 12, torej 4 več, nego leta 1909.	. .
Vrtec. Leto 41. Štev. 1. - Vsebina: Novoletna. - Do Jordana in .Nila. - Rožmarin m lovor. “ kar. - Breze. - Mrzla zima je prišla. - FranceK Konoplja. - Ob Adriji. - Zajčku. - Listje m cve-
tje. — Priloga „Angeljček.„: — „Vrtec" je list za mladino. Izhaja vsak 1. dan v mesecu ter ßtane ža celo leto s prilogo „Angeljček“ vred. K 5.20. Priporoča se posebno Šolskim vodstvom in knjižnicam y naročilo. List urejuje znani pedagog profesor Kržič.
„Was 1st die cyrillo-methodisohe Idee?" Ta knjiga je izšla v zalogi M. Melichareka v Velehradu. V Češčini jo je spisal p. Ad. Jašek, tajniki velehrad-ske akademije v Kromerižu. V nemščino je prestavil knjigo A. Schönbrunner. O knjigi bomo prinesli o priliki obširno kritiko,
M.	Ljubša: „Die Christianisierung der heutigen Diözese Seckau“ je naslov knjigi, ki smo jo dobili v oceno. V knjigi obdeluje pisatelj na 224. straneh zelo važno zgodovinsko tvarino., K vsebini se bomo Še povrnili. Knjigo je založila vseučiliška knjigarna Styria v Gradcu. Broširan izvod stane 6 kron,
„Glasnik najsvetejših src.“ Leto X. Štev. 1. Vsebina: Ceščenje presvetega Jezusovega Srca pred 600 leti. J. Krohne, Koneo. — Srečno novo leto. Brat Gervazij. — Jezusovo srce in razkol. Dr. Ant. Zdešar. — Cerkev sv. Alojzija v Mariboru. R. Janežič. — Da so vsi eno. (Jan. 17, 21). — Sv. Klement Mar rija Hofbauer. P. M. H. Dalje. — Dopisi — Književnost.
Narodno gospodarstvo.
Glavna posojilnica v Ljubljani je pred polomom. V nedeljo dne 8. t. m. Se je vršil občni zbor, na katerem se je sklenila likvidacija. Občni zbor je bil zelo buren in jih je moral odbor mnogo slišati. Polom so zakrivile nesrečne Špekulacije. Primanjkljaj znaša okoli 1,200.000 K. Ker je zadruga zneo-mejeno zavezo, jamčijo za deficit zadružniki, ki jih je okoli 500. Ce ne bo prišlo do runa, bodo bržčas trpeli samo ti, če ne pa tudi vložniki, med katerimi je na prvem mestu liberalna celjska zveza z baje 300 tisoč kron. Ta polom zopet kaže, kako je liberalno gospodarstvo. Ne v politiki in ne na gospodarskem polju ne smemo liberalcem ničesar zaupati. Povsod so naši največji Škodljivci.
Argentinsko meso. Dne 11. t. m. je prišlo na dunajski trg v razprodajo meso iz Argentinije. Občinstvo ni segalo več s tisto slastjo po njem, kot pri prvi razprodaji. Vendar je kljub temu bilo meso takoj razprodano. Zaloga argentinskega mesa. bo zadostovala za 4 ali 5 dni. Vojaški erar je naročil 5000 kg mesa za poskušnjo. V noči dne 12. januarja je došlo na Dunaj zopet 12 iyagpnov argentinskega mesa.
IX.	mednarodni poljedelski kongres se bo vr-Šjl od L do 6. maja 1911 v Madridu. Češki odsek poljedelskega sveta razpošilja že programa in jih pošilja interesentom, ki se zanje priglase.
Tečaj za izobrazbo revizorjev za živinorejske zadruge. Deželni odbor kranjski priredi na mlekarski Šoli na Vrhniki od 1. do konca februarja 1911 štiritedenski tečaj za izobrazbo revizorjev za živinorejske zadruge: Sprejme se deset gojencev, ki bodo za časa tečaja dobivali brezplačno stanovanje in hrano. Prosilci morajo imeti nekoliko znanja o živinoreji, kar naj po možnosti dokažejo s potrdili živinorejskih zadrug, občinskih uradov in z morebitnimi drugimi izpričevali. Prošnjam je priložiti tudi domovnico in pa Šolska izpričevala. Prošnje je vlagati do 20. januarja 1911 na deželni odbor, in sicer, kjer so Živinorejske zadruge, potom teh.
6	zavarovanju kmečkih delavcev. Delavci pri •kmetijskem obratu morajo biti zavarovani proti nezgodam, če so zaposleni pri kateremkoli delu s kmetijskimi stroji, ki se ne gonijo z roko, ampak z gep-ljom ali s- katerim drugim motorjem. Pri nas na Štajerskem je dotične delavce zglasiti pri splošni delavski zavarovalnici proti nezgodam v Gradcu ter ni treba navajati imena delavcev, ampak samo njih Število, Število delavnih dni in dnevno plačo delavcev. Zavarovalnica potem določi, v kateri nevarnostni razred je dotične delavce všteti in koliko je plačati zavarovalnine. Kdor svojih delavcev ne zavaruje, ga politična oblast kaznuje in je dolžan zavarovalnino za ves čas obrata, največ pa za tri leta nazaj plačati. Ce se nezavarovanemu delavcu pripeti kaka nezgoda, potem je gospodar dolžan, plačati, vse stroške za zdravljenje in morebitno rento za povzročeno onemoglost.
Pivovarniške tropine imajo v sebi razmeroma veliko beljakovin (4.6%), a tudi veliko vode (70—83 %), živalim zelo prijajo in njih prebavnost je Še precej dobra. Ker imajo te tropine malo rudninskih snovi v sebi, zato niso primerna krmila za rastoče živali, :pač so pa izborno krmilo za pitanje govedi, o-vao in prašičev.: Pri pitanju prašičev se sme polovica potrebnih beljakovin dati s pivovarniškimi tropinami.: Te tropine je le sveže pokladati, kakršne nimajo zlih posledic, dočim so prestane pivovarniške tropine lahko zelo škodljive, kajti hitro se tvoreča o-cetna kislina in razvoj gliv plesnivk v njih more povzročiti pri. živalih opasen črevesni katar..
Gnojnica iz govejih hlevov v primeri z umetnimi gnojili. Gnojnico jo ceniti po tem, koliko ima v sebi rastlinskih hranilnih snovi. Sestava gnojnice je pa precej različna in je odvisna ođ k'rme, ki jo živina' dobiva. Gnojnica iz govejega hleva ima v hekto-
litru ali 100 kg v sebi 0.15 kg dušika in 0.5: kg kar lija, dočim nima v sebi nič fosforove kisline ali k večjemu le sledove, ki ne hodijo v poštev. Ce se rar čuna kg dušika po 1.40 K in kg kalija po 30 v, potem je vreden hi gnojnice kakih 36 v. Upoštevaje pa dejstvo, da velik del gnojnice popije stelja, se v vsakdanjem življenju računa, da se dobi od odrasle govedi na dan 7 kg gnojnice, ali na leto 25 hi. Potemtakem bi bila vsa gnojnica vsega leta od ene odrasle govedi vredna kakih 9 K. Ce se pa upošteva, da gnojnica y prsti bolje 'deluje kakor dušikovo in kalijevo umetno gnojilo samo zase, kajti z njo pridejo v prst tudi koristne glive, oziroma se z njo pospešuje razvoj teh gliv, zato ni pretirano, in je iz praktičnega stališča opravičeno, če se ceni vrednost vse gnojnice od enega odraslega goveda letno na 10 K.
Povišanje delniške glavnice Jadranske banke v: Tlrstu. Poroča se nam, da se je v seji upravnega sveta Jadranske banke sklenilo enoglasno, da se poviša delniška glavnica od K 4,000.000 na K 6,000.000. Jadranska banka, ki je praznovala te dni petletni jubilej svojega obstanka, povišava v tem času že petič svojo delniško glavnico, kar najbolje priča o njenem napredku in razvoju in o simpatijah, ki jih uživa ta naš zavod v merodajnih krogih. Z navedenim korakom stopa Jadranska banka na čelo avstrijskih jugoslovanskih bančnih zavodov in prepričani smo, da bo tudi v bodočnosti izpolnjevala svojo nalogo in se tudi nadalje še bolj razvijala. Že danes zamoremo javiti, da vspehi leta 1910 odgovarjajo, vkljub temu, da je imel zavod četrti milijon kron še-le dne 1. junija t. 1. popolnoma na razpolago, percentualno vs-pehom prejšnjih let, tako, da je za to leto najmanj 6%na dividenda že zagotovljena. Rezerni fondi se» bodo z dotacijo iz čistega dobička in iz ažija nove emisije skoraj podvojili. Upravni svet je določil emisijski kurz V. izdaje delnic na K 425.— za stare delničarje (na dve stari delnici pripada ena nova) in na K 445.— za nove subskribente, to je približno isti kurz, kakor za IV. izdajo, in se je določil za ta raz-merno jako nizek kurz samo iz vzroka, da zadovolji subskribente, na katerih prijave se ni mogel pri zadnji emisiji ozirati, in da pridobi zavodu kolikor mogoče veliko število novih' interesentov. Vspeh emisije je že danes zagotovljen od bančnega sindikata; vendar pa je pričakovati, sodeč po splošnem zanimanju, ki je vladalo že sedaj, ko se je doznalo, da se misli povišati glavnica, da bo tudi takrat na javno sub-skribcijo izloženi znesek prepisan. Subskribčni rok konča z dnem 15. februarja 1911, in prične Jadranska banka, katera že danes sprejema predpriprave za novo emisijo, razpošiljati v najbližjih dneh .tozadevna povabila. — Upravni svet Jadranske banke je sklenil ob enem, zadevati vladno dovoljenje za povišanje delniške glavpice do zneska K 12,000.000. Pripominjamo, da so notirane delnice Jadranske banke v uradnem kurzu cm listu tržaške borze in da bodo najbrže drugo leto notirane tudi na dunajski borzi.
Kaj store drugod za povzdigo živinoreja, se vidi dobro na Virtemberškem Kmetijska okrajna društva, krajevna društva in živinorejske zadruge so v zadnjih treh letih (1907 do 1909) nakupile vsega skupaj 1056 goveje živine v vrednosti 938.275 mark, namreč 758 bikov, 176 krav in ill volov. Za zboljšanje virtemberške živinoreje je prišla v prvi vrsti v poštev simodolska živina, katere so v imenovanih treh letih nakupili za 73.9.039 mark. Nakupne cene so znašale povprečno za bika 988 mark in za kravo 965 mark. Izvoz živine iz Švice je bil v zadnjem času nekoliko manjši, ker so cene živini poskočile. Razven v Švici so kmetijske/organizacije nakupovale živino na Badenskem, Zgornjem Bavarskem in deloma tudi doma. Kako zelo skrbe kmetijska društva in živinorejske zadruge za povzdigo živinoreje in kako velike svote porabijo v ta namen, se vidi iz tega, da se je v zadnjih 15 letih nabavilo nič manj nego 3140 bikov, 792 krav in 590 ostale: živine za skupno 3,111.435 mark.
Kmetijskih zadrug na Nemškem je bilo po Štetju v mesecu juniju minulega leta skupaj 18.962 in sicer je bilo med njimi 78. osrednjih zadrug, 2028 mlekarskih zadrug in 1885 drugih zadrug.
Razgled po svetu.
Eksplozija na avstrijski vojni ladiji. Na lađi ji „Radecky“ je dne 12. t. m. eksplodiral en top. Smrtno ponesrečil je pri tem zaposleni vojaški preddelavec. Vzrok nesreče je neprevidno ravnanje.
Otroške vojaške vaje po ruških parkih. Mestna uprava v Peterburgu, Moskvi in drugih ruskih mestih, je poskrbela za to, da se otroci nižjih slojev, ki postopajo po cele dneve po ulicah in parkih, ne navadijo lenobe in se ne navzamejo slabih lastnosti pouličnih postopačev. Zato je najela za vsak park po dva učitelja (enega moškega in ono žensko), ki z o-trdci telovadita, prirejata vojaške vaje in razne igre. V začetku pride učitelj-častnik med otroke in jih tam vpraša, ali bi se ne hoteli ž njim igrati vojake. Dečki so takoj pripravljeni. Kmalu se nabere okrog njih cela vrsta drugih otrok, ki jih učitelj tudi povabi k sodelovanju. Naslednjega dne pa že ni treba več vabiti otrok, ker sami že komaj čakajo, kdaj da pride gospod učitelj. V vsakem parku imajo nekaj lesenih
pušk, sabelj in mečev, pa se vežbajo v različnih ,sp jah. Dekliče imajo zopet druge igre in vaje. Ta telo vadba po javnih parkih na Ruskem se vrši ponajveč v počitnicah.	‘
Velika lakota na Kitajskem. Reuterjev biro po roča iz Šangaja, da je v severnem delu pokrajine An-hni, ki Šteje tri milijone prebivalcev, sedaj velika lakota.:
Zelo važno za izseljence. Iz Amerike poročajo Rafaelovi družbi, da so delavske razmere po vsej Ameriki, zlasti v Zjedinjenih državah, vedno bolj neugodne. Na vseh krajih in koncih so stavke, dela se ne dobi nikjer, plače so silno slabe. Zaradi stavk in pomanjkanja dela je draginja vedno večja. List za izseljence „Ave Marija“ kliče: „Rojaki, nikar ne hodite v Ameriko! Primite se doma svojih kmetij!
Deško sirotišnico v Mostaru snuje tamošnje meščanstvo v spomin pokojnega Škofa Paskala Bu-conjiča.
Dvoboj na sveti dan so imeli v Bosanskem Petrovcu. Bila ste se nek uradnik-katoličan in nek mo-hamedanee; zmagal je slednji. Mohamedansko ljudstvo je vsled tega silno veselo, češ, Turčin je premagal „Švaba.“ Vsa stvar dobi pravo oboležje po vzroku dvoboja:	Častitljiva novodobna viteza ste se
namreč sprla — na nekem delikatnem kraju v gostilni ...	*	s.
Enketa za preosnovo mohamedanskih Šol v Bosni in Hercegovini se je sešla minole dni v Sarajevu. Navzoči so svetni in duhovni zastopniki moha-medanske inteligence. Med drugim je bil sprejet tudi predlog, da se v miektebe (ljudske šole) in medrese (srednje šole) uvede srbsko-hrvaški jezik z arabsko pisavo. _ Doslej je bil učni jezik arabski ali turški, kar je seveda zelo oteževalo pouk, ker otroci jezika niše razumeli, pa tudi učiteljev je manjkalo.
Za zopetno zedinjenje bolgarske in grške cerkve. Poroča se, da je Bolgarija napravila odločilne korake za zopetno združenje bolgarske z grško pravoslavno cerkvijo. Kakor znano, so se leta 1870 Bolgari ločili od grškega patriarhata in si ustanovili lasten eksarhat. Od tega Časa se cerkveni spori med obema cerkvama niso zmanjšali, marveč Še povečali,: in je marsikje tekla kri, ko so si obe lastili Škofije % mešanimi verniki. Odkar pa je Turčija uvedla ustavo in se je Islam ojačil, sta obe cerkvi začeli misliti na zedinjenje, na skupno obrambo. Prvi korak je storila Bolgarija, ki je poslala k patriarhu v Carigrad PanČe Doreva. G obisku se je sam patriarh Joachim III. izjavil, da ga smatra za zaroko, ki ji bo sledila poroka.
Zrakoplovstvo.
R u s j a n o v pogreb.
Pogreb aviatika Rusjana dne 11. t. m. je bila velikanska manifestacija slovanske misli, ob enem pa tudi velik dokaz, kako vedo ceniti Belgradčani misel napredka. Pogreba so se udeležili najvišji sloji,: meščanstvo in častniki ter tudi Rusjanova sestra in pa svak. Govoril je pisatelj Branislav Nušič. Kotačem njegovega govora je iz tisoč grl zadonelo vrlemu Rusjanu „Slava!“ Kraljevič Gjorgje je položil na krsto pokojnega slovenskega aviatika Rusjana , krasen venec.
S	tem je legel v hladno zemljo mož, ki je zares mnogo obetal in bi bil nam Slovencem lahko še v ponos. Ohranimo mu trajen spomin! Padel je kot žrtva silnega človeškega duha, ki ne pozna nikakih mej in hoče prodreti v vse skrivnosti N. v m. p.!
Koliko v z 1 e t o v je n a p r a vil R u s ja n?
Splošno se misli, da je Rusjan napravil samo dva vzleta .in da je pri drugem že ponesrečil. To mnenje je krivo. Rusjan je v Zagrebu napravil 20 vzletov, ki so vsi sijajno vspeli. Toda vsi ti vzleti niso bili javni, temveč so se vršili v prisotnosti ptllič-nih povabljencev — kakor kornega poveljnika generala Gerbe in drugih dostojanstvenikov. Prvi. in edini javni vzlet v Zagrebu se je vršil na Štefanovo.dne
26.	decembra 1910. Vsi ti poleti so se vršili povsem gladko in brez vsake neprilike.
In prav to dejstvo je nemara vplivalo v toliki meri na Rusjana, da je bil prepričan, dn. njegov zrakoplov lahko klubuje vsemu — tudi elementarnim ■ si-
lam.	V Belgrad prišedši je priredil v nedeljo popoldne nejaven vzlet v navzočnosti. samega kralja Petra. Kljub močnemu vetru se je tudi ta vzlet sijajno posrečil.
Kralj Peter je bil naravnost presenečen in je osebno z izrazi največjega priznanja Čestital Rusjanu in Merčepu na krasnem vspehu.
Predno je odšel v Belgrad, se je vrnil na; starega leta dan v Gorico. Tu se je udeležil Silvestrovega večera v Trgovskem domu. Na novega leta: dan je priredil s svojim na novo zgrajenim dvokrilnim aeroplanom nejaven vzlet na Rojcah pri Gorici, Ta vzlet je prav sijajno vspol, — kakor vsi njegovi vzleti v Zagrebu.	S:,,L
Motor Rusjanovega zrakoplova je stal 13.500 frankov.
Edvard Rusjan se je jel pečati z aviatiko že leta 1900. Leta 1901 je napravil prvi model, leta 1909 je kupil prvi motor, prvi poskus na Rojcah je napravil dne 6. novembra 1909, prvi polet pa dne 20. novembra 1909.
*£,	zaa'i nienia in triko dihale E«ilerjev flmd z. zn. rEsaflaid“ Sami smo sa prepričali pri bolečinah v prsmb, r grlu in pri dragih
V. FeUer r Stubioi Elzin U^ftev ^eA'^aSo)^^^’	in laj8a kafie,j- Tučeni za poskušajo 5 K, dra tuoanta 8£K 60 v, pošt. prosto. Proizrajatelj le lekamar E.
Postrežba točna!
Cene niske!
Varočite Stražo!
Vage
u vagone, vose (mostne), sentimalne, škaloTe, decimalne, za živino, iabücove in vsake dinge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdelajo ter priporoča po mrkih cenah
Jos. Kaldb,
tovarna za vage,
Erse, Menice loravsk
60 slovanska obrt
v Tisk. sv. Cirila
v Maribora:
Prošnje za domo* vlnstvo*
Tedensko poročilo O nalezljivih boleznih.
Velika zaloga
dobro sneženega
posteljnega perja
po vsaki ceni priporoča tvrdka
Jožef Ulaga, Maribor
Tegetthof. cesta 21.
nnnnnnnnnn
NAŠIM CfOSVOMINJAM
pHporočujemo priznano najboljši pridatek 2 „ZAGREBŠKI pravi FRANCK* s mimikom, kot izvrstni domači izdelek.
Ženini, * neveste, z svatje
k
Janko Artmanu
v St. Jur ob juž. žel.
po svatovsko obleko
in drage na novo nabavljene svatovske 981	potrebščine.
W9T Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek
e
e
Veletrgo vina špecerijskega blaga in deželnih pridelkov
Anton Kolene: Celje
Narodni dom in draška cesta 22 v lastnih hišah.
Naznanja, da kupuje vsakovrstne deželne pridelke psako množino po najvišjih dnevnih cenah, osobito sohe gobe, laneno seme, fižol, knmno, vsakovrstno Žito, konoplje itd. ter sadje sveže in Suho.
Priporočam se gospodom kolegom trgovcem za nakup vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po najnižjih dnevnih mah. — Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje za cerkve.
Blavnemn občinstvo zagotavljam tečno in solidno postrežbo e vedno svežim blagom in naj nižjih cenah. Nadalje premog im mbe vozove, debel E 210, droben po K 1-40 100 kg na dom postavljen v Celja, drogam, po dogovora. 148 Pismena naročila se z obratno pošto izvrše. Prediva «sako množino se kupi kakor tndi solnate vreče.
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. dohovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
= Načrt« In proračune na razpolago. =
Edina špecijalna tvrdk i za katoliška društva.
Društvene znake
v vseh izpeljavah in raznih cenah, kakor tudi častne znake, žeblje za zastave in podobe svetnikov v emailn. — Broše, obeske in častna darila izdelajo in pošilja v zmernih eenah graver
Stanislav Mrkwicka Dunaj VII.
Zieglergasse 67.
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
Maribor
yyl'fe ^	Tegethofova cesta 39
perd kolodvorom,priporoča zvejo bogato zalogo zlat-sine, srebrnine, or i. t. d., po najnižji .ceni.
fr rti mnfnn A 8 Slovenskimi ploščami, čistim in vJl cllllUlULLC jasnim glasom iz najboljših tovarn
—	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.

Cerkveni In sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
(IVA RIB OR, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvo za Blikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. ; :
ker n
s kavo kavnim
Edina iftaj. narodna steklarska trgovina
na debelo in na drobno
Franc Strupi : Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
iVovzetje v«eh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah.
Saisofidnejfta in to&na postrežba»
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta
Poštno hranilnični račun št 92.466. — Telefon št. a
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mo z 1 ec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd,
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu ndobno kegljišče. Vrtni paviljor
Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/, % brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice dragih zavodov se sprejemajo kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.	širni stroški.
= Oskrbuj e svojim članom Izterjevanje qjfhovth terjatev,
Brezplačno reševanje vseh zadev.
Posojila na zemljišča po 5% do 5»/*% brez
m z amortizacijo.
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča
Lojzika Leon,
«XXX
Nar
Restavracija XXXXA
arodni dom
Slovenci! Slovenke! Pridobivajte nove naročnike za našo „Stražo“.
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
kamnoseška industrijska družba
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadraga Celje“.
Stavbena in umetna kamnoseška
::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vieb stavbenih dels
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz ražiič-:*a nih kamenov in cementa. : : :
Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna oerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižme, kropiloih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, puliranje in struganje
:::	kamena s stroji. ;t:
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih Spomenikov iz različnih marmoraih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoniranih ::: rodbinskih grobišč (rakev).:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodmkov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :: •
Popravljanje spomenikov, adela-:::	vanje napisov v iste. :::
Stran 8.
S TRAŽ A.,
13. januarja 1011.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s scparom, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koioseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Želodčni likčr „FLORIAN“ ne slabi in ne omami kakor razne opojne pijače, ampak daje moč in veselje do dela!
Ljndska kakovost	liter K 2-40.
Kabinetna kakovost	„	„ 4'80.
Maslov sa naročila: „FLORIAN“, Ljnbljana,
g'iwii<iiii|ii|>i|iiiiiii|iiiiwiBiai>iwiiiiiii|iiiiiiniiiMiiiifinr(iin>TTirimirri-nn-.i.i—i
Želodčni likčr
je najboljše krepčilo želodca!
Slovenci!	Slovenke!
a
Agitirajte za nove naročnike! Straža naj bo v vsaki gostilni in trgovini na razpolago!
SMTOUe-m
za razne stroje oddaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 25 K.
Zahtevajte v gostilnah katoliško-na-rodne liste: Slov. Gospodar, Straža.
Postrežba točna in stroga solidna.
Slovenska trgovina
J.N. Šoštarič, Maribor
W* samo Glavni trg štev. 9
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo avakovrstnega najnovejšega in najmodnegšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami - - -
Uradne =
= zavitke
priporoča
Tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
Trgovina špecerijskega blaga
Ulllan (ločevar Celje
Zaloga pražene kave „An Mikado“.
I	Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne
■m in solidne postrežbe:
p ruskega in kitajskega čaja, pristnega jamajka ruma, ™ slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev.
■ Sveže rozine, grozdiće, chebe, mandelne, lešnike, orehe, bosanske češplje, strdi itd.
■	Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro
znanega, L n c on lusa, maslina in klajno apno. Ob
■™ času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja am in vrtrove.
H	Tudi priporočam raznovrstnih, voščenih in
S* drugih sveč, kadilo in olje.	177
Hotel Trabesinger v Celovcu s
Velikovška cesta At. 5
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
se priporoča
potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni.
Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje.
Za zabavo služi kegljišče, po zimi zakurjeno. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. 188
Vellke dvorane km shode in veselice.
Lastnik: Ivan Millonig.
so:
HIPI, Venec pobsžsik mfifer m sv. pesmi . 1 3-50 Rozman, Dentfe&krä. 3— Videc snetih pesni. . * 2-— Prijatelj otroški . . *—-4® Si. Opravilo . . „ t36
Vsi ti molitveniki se dobijo tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—30 vin. za 1 knjigo.
TqnO tiskarne n. (Mi
Marian.
Stolna ulica St- 8 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo)*
mm***
posojila st štejejo
Hranilne vloge
m sprejemajo od vsakega in se"obmskjMo vadae po 4%, prod S meseča! odpovedi po Okrasti m pripisujejo h kapitala 1. jasami; 1. jetija vsakega teta. Hranilne kgjitioe sa jemajo kot gotov denar, na da bi ee pjih štovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poi poštne branilac položnice pa ratpoiago tttk &9.G79). Rentei davek plača pigJlliiiM m
Uradne are
m» vaško sredo in četrtek od ». de 1«. Is vsako soboto od 8 do M lepelčne, pnooike. — V uradnih srak m ifwjim plačajo denar.
pojasnil* se dajaj*
iti pttšstf® vimjfmxjo ymk dokvsik ti

Založnik to isdajatelj: Kooaorcij „Strato“.
Odgovorni urednik: Lav Kemperle.
Tisk tiskane iv. Cirila v Maribora,