Leto L Al V Poštnina plačana * gotovini V Ljubljani, v sredo, dne 25. novembra 1926 Štev. 272 a Cena 1.50 Dio 29 Din. z. ,nožem- ^^^^ J&F^fo -|jjMjW- tt THP^^ 4 HfflB^^^ ljana št. 10.690 Stvo 40 Din - ne- JHV ^SKif ^ fflBf 1 JKf_ fl^ f M MIM ^ 10.549 za mseratej ce- JHf J§®» Hi M S ^IHn. M MBmm^ mma Sarajevo loletno 96 Din. za ^■HSgfK flBf IM fflHB M jf MV B ^fi&jf ^ M Zagreb štv. Inozemstvo 120 Din ^ ^HB ^^ W VH AR? ■Bg| je t ^ Hi^ JrnLmm^J ^r JBmhiT uTTTTTT^ Kopitarjevi nl.6/111 jeva 6. telefon 299J Telefoni uredništva) dnevna služba 2090 — nočna 2996. 2994 in 209» Uhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka ia dneva po praznika Meja iz jekla in betona Nov trdnjavski pas ob francosko-betgijske meji 15 milijard Din za posadko 100.000 moi Borba štirih imperijev London, 22. novembra. V mednarodnih političnih krogih se zadnje dni mnogo razpravlja o nemško-jaix>nskem sporazumu, pri čemer se mnogi boje, da bi spor med dvema ideologijama, med boljševizmom in fašizmom utegnil zanetiti nov svetov, požar. Posebno Anglija je čutiti najbolj zainteresirana na najnovejših dogodkih in je vsled tega razumljivo, da jih ravno angleško časoj>isje naj-obširneje komentira. Splošno se povdarjajo, da natančna vsebina sporazuma med Berlinom in Tokijem ni znann. V Londonu sodijo, da gre v glavnem za skupno gledišče tako v političnih, kakor v vojaških stvareh v kolikor se nanašajo na sovjete. Tudi toliko je bilo dognano, da sta si obe velesili zaupali neke tehnične vojaške skrivnosti. Sporazum tudi določa medsebojno pomoč v orožju v slučaju, da bi se ena ali druga velesila nahajala v vojnem stanju s boljševiki. Najbolj molčeči so Nemci. Japonci pa so zadnji na svetu, ki bi jiovedali čisto resnico. Japonski zunanji minister Arita je sploh zanikal, da bi bil sklenjen med obema velesilama kak napadalni pakt. Izjavil je, da gre le za to, da se postavi jez proti komunistični nevarnosti. To seveda lahko razumeva vsakdo, kakor hoče. Mnogo se v Londonu pečajo z okolnostjo, da je zlasti Italija zelo toplo pozdravila nemško-japonsko pogodbo. Ali se Italija morda misli priključiti novemu političnemu bloku? Tako 6e vprašujejo angleški listi. In »Times« odgovarja: »Ako pride do italijansko - japonske zveze, bi bilo to le nadaljevanje tihega zavezništva, ki se je pokazalo v mandžurskem primeru in v abesinskem primeru in kar obojo ni nič drugega, kakor kopanje novih prejiadov med 11 i-mom in Zvezo narodov Tudi ne prikrivajo angleški listi, da bi italijanska pogodba z Japonsko zelo otežkočila sporazum med Rimom in Londonom, za katerega sta se v zadnjem času prizadevali obojni diplomaciji. Toda to so zaenkrat še samo ugibanja. Vprašanje je, kako sc bodo razmere vsled novih zvez dalje razvijale. Angleški tisk opozarja, da Ja-j>onska prav gotovo nima interesa omejevati svoje jx>liiične svobode z zvezo s kako evrop-sko državo. Toda proti temu stoji dejstvo, da so japonski vojaški krogi in zlasti armada, ki stoji na azijski celini, mnogo bolj občutljivi za sovjetsko prodiranje proti Nankingu, kakor pa za vojaške akcije okrnjene Kitajske. Medtem Japonci s pospešeno hitrostjo nadaljujejo z zasedanje notranje Mongolije v smeri proti sovjetskemu Turkestanu. Od Čaharja so Japonci prodrli že daleč v Sui-Yuan. Na novem ozemlju grade letališča. Nobenega dvoma ni, da japonski vojaški krogi edinole sovjete smatrajo za svojega prvega sovražnika. Ali jc vojna med obe-ba kolosoma neizbežna? Gotovo je. da Japonci ne morejo upati, da jim bodo za katerokoli zameno sovjeti odstopili Vladivostok in pa obmorske pokrajine, od koder morejo z zraka napadati japonsko otočje. Vsled tega so morda Japonci sami želeli zvezo 7. Nemčijo, da bi tako sovjeti ogroženi na dveh straneh postali morda poptistljivejši. In tudi ako bi prišlo do sovražnosti na vzh. Evrope, je gotovo, da Japonska ne bo ostala nevtralna. Vsak uspeli sovjetov kjerkoli, bi za nje pomenjal poraz. Ako je torej s sedanjim sporazumom z Nemčijo Japonska sprejela na sebe čisto določene obveze, potem si ni mogoče tega drugače tolmačiti, kakor do smatra vojni konflikt s sovjeti za neizbežen. Im baš to je tisto, kar vznemir ja Angli jo Nn eni strani je čisto gotovo, da trenutno sovjeti ne mislijo na nikako vojsko ne proti Nemcem, ne proti Japoncem. Da bi se boljševiki sami upali spustiti v boj s tema dvema vojaško najmočnejšima državama na svetu, bi bilo več kot smešno. Pač pa je verjetno, da bo Moskva s pomočjo svoje desne roke. to je tretje internacionale, poskušala delati Nemčiji in Japonski težave, ako jih bo seveda motrla. Kdo bi torej v slučaju vojnega konflikta bil napadalec? v Berlinu pravijo, da na vsak način boljševizem kajti tretja jntcrnacionala je prišla na oblast že 1017., medtem ko hitlerizem šele I9T5. Medtem pa si Anglija z vsemi sredstvi prizadeva, da prepreči vojno. Za to ima tudi dovolj vzroka. Dela proti vojnemu razpoloženju na dva načina: trudi se, da bi pomirila spor. ki vlada j med bol jševiško in fašistično ideologi jo,,na dni- < gi struni pa skuša obdržati ravnovesje sil v Ev- I ropi. Danes je Anglija prepričana, da sta Nem- 1 čija in Japonska mnogo jačji, kakor Rusiia. T11 ker ima Anglija pač račune, ki jih je treba poravnati tako v Berlinu, v Rimu, v Toki in in tudi v Moskvi, se vse tako zdi. dn se sedaj trenutno nagiba na stran Moskve. Vendar bi bilo zmotno misliti, da hoče London podpirati Moskvo. Ne! Londonu je le za to, da obdrži politično ravnovesje v svetu. Zanimivo ie. da so angleški vodilni politiki pretekle dni trikrat znnnrcdoma sprejeli v avdijenco sovjetske zastopnike. London se tudi z vso silo upira delitvi sveta v dvn tabora: med fašiste in med komuniste. V resnici so tudi še drutre. in sicer zelo jnke politične skupine, ki se oklepajo demokratičnega političnega režima. Predvsem je to Anglija. ] ki nikakor ne čuti potrebe, da bi svoj demokra- j tičen režim nadomestila s kakim avtoritarnim 1 in takih držav je še mnogo na svetu. Sevedn se j Anirleži zavedajo, da sitrnrija ni povsod lnhkn in da ic ravno demo':rnciin od boliševiške idc- j jc nniboli ogrožena. Znto jc tudi minister Chur- | rhill pred neka i dnevi izjavil, dn je najzanesljivejše sredstvo, ki ie v stanu preprečiti vojno v Evropi to. dn tretin intcrnncionala preneha s svojim vmešavanjem v evrrtpskc zndeve. Anirli ja je mnenja, dn ie mednnrodni boMševizem glavni krivec in odgovoren zn španska krvonrelitin. Ako nn Mo«kvn ne bo prenehala s svniim rovn-rcniem po Evroni in drusod no svetu, kateremu se ie s nrislorom v ženevi sicer odrekla, n ca / ncmnnišnnn silo nadnMuie. potem bo seveda težko dobiti velesile, ki bi jo pred izzvn"'m ali neizzvanim napadom mogle braniti. Dr P.-K- Dunajska vremenska napoved. Na višinah jasno, v dolinah zjutraj slana in megleno. Pariz, 24. novembra, TG. »United Press« poroča, da je francoska vlada že oddala vsa potrebna naročila francoski industriji za zgradbo trd-njavskega pasu, ki bo sledil vsej francosko-belgij-ski meji od Rokavskega kanala pa do Lukssmbur-fk<; meje, kj r se bo zvezal z že dograjenim trd-njavsk m pasom, ki nosi im-* Maginotove črte. V ta namen je vojn: minister Daladier dobil posebna pooblastila od francoske vlade, pooblastila, ki mu dovoljujejo, di. zgradi trdnjavski pas iz jekla in betona, ki naj predstavlja neprehodno črto, čez katero bi nobena sovražna armada ne mogla prodreti. Francoski vojaški krogi pričakujejo, da bo ta trdnjavski pas dograjen že v treh letih in da bo trakrat franccska meja od Švice pa do morja zavarovana z obizdjem, za katerim se bo lahko počutila varno. Francoski generalni štab je pre- pričan, da je ne bo sile na svetu, ki bi mogla to črto porušiti. Gradbeni stroški za novo trdnjavsko črto so proračunani na 6 milijard frankov (12 milijard Din. Op. ured), a je verjetno, da ta denar ne bo zadostoval, kajti vojaški izvedenci pravijo, da bo treba za prvo črto zgraditi šc drugo črto, ki bo pripravljena, da odbije tudi najmodernejše napade. Trdnjavski pas, za katerega je vlada z današnjim dnem izdala vsa potrebna naročila, se bo začel pri Mezieres, bo tekel čez Hirson, Maubeuge, Tourcoing do Dunquerquea na morju. Trdnjave bodo zgrajene globoko pod zemljo, imele bodo do podzemeljskih galerij, svoje podzemljske železnice in ceste. Prehoditi bo treba močvirnata ozemlja, kar bo delalo malo težav pri gradbenih delih. Poleg tega bo sledila neprekinjeni trdnjavski črti še druga veriga podzemeljskih trdnjavčic, ki bodo aaaartiMaMMaaa————— opremljene z jeklenimi stolpi za topove in ki jih bo mogoče s pritiskom na gumb dvigniti nad zemljo, da bodo topovi izstrelili svoje krogle in se lahko takoj pogreznili nazaj v svojo jekleno posteljo. Najvažnejša novost pri Daledierovi obrambni črti bodo ogromna podzemeljska skladišča za bencin, ki bodo zalagala armado s potrebnim gorivom za pogonsko silo. Maginotova črta ima posadko 175.000 mož. Daladicrova črta bo potrebovala sorazmerno posadko, ki bo mogla šteti vsaj 100.000 mož. Tako bo Francija imela na vsej svoji meji od Švice do morja nepretrgano trdnjavsko črto s skupno posadko 275.000 mož. Razume se, da obsega Dala-dierov načrt tudi trdnjavska dela po raznih rekah v zaledju, zgradbo novih železnic in cest, ki bodo trdnjave vezale s Parizom in velikimi francoskimi garnizijami v okolici prestolnice. Anglija in Francija zahtevalat Turčija naj zapre Dardanete 1 za sov'eiske transporte orožja v Španijo Pariz, 24. novembra b. V političnih in diplomatskih krogih obračajo največjo pozornost na konferenco, ki jo je imel včeraj francoski zunanji minister Delbos najprej s turškim veleposlanikom Saudom, nato pa s sovjetskim veleposlanikom Pot-jemkinoin. Predmet razgovorov je bil prevoz sovjetskega vojnega materi,jala skozi Dardanclc in Sredozemsko morje v španske rdeče Inke. Politični krogi trdijo, da je francoski zunanji minister Delbos zahtevni, da se v interesu miru v Evropi takoj ustavijo vsi ruski transporti vojnega materijah! in letal skozi Dardanele. Po teh dveh konferencah je francoski zunanji minister povabil k sebi predsednika zborničnega odbora zn zunanje zadeve Mistlerja, da ga informira o vsebini novega angleško-francoskega sporazumi za ohranitev in zagotovitev nevtralnosti v španski meščanski vojni. Francija in Anglija se nameravata tudi v bodoče zadržati napram španski meščanski vojni popolnoma nevtralno 111 bosta storili tudi vse, da sc ustavijo dostave vojnega materijala iz sovjetske Rusije. Zaradi toga je zunanji minister Delbos povabil k sebi turškega poslanika Sambi, ki ga je prepričal, da jc nujno potrebno, da se Turčija zadrži nevtralno napram španskim dogodkom ter ustavi prevoz ruskega vojnega materijala skozi Dardanele. V nasprotni 111 primeru bi bila Turčija prisiljena izvršiti pregled vsega tovora na sovjetskih ladjah, ki plujejo skozi Dardanele. Ogromni ras ki transporti orožja »Matin« poroča, da sovjetska Rusija iz dneva v dan dobavlja rdeči španski vladi ogromne količine vojnega materijala, municije in letal. Skoraj vsak dan priplujejo v Španijo cela brodovja ruske trgovinske mornarice, iz katerih se izto-varjajo ogromne množine materijala. Sovjetske trgovske ladje spremljajo sovjetske vojne. Poveljnik črnomorskega brodovja je dobil nalog, da ima pod stalno paro nekaj vojnih enot, med drugim tudi dve diviziji podmornic. Med predsednikom španske vlade Largo Ca- Horthy v Rima Rim, 24. novembra, c. Madjarski regent, ad-nvral Horthy, ie s svojo soprogo s posebnim vlakom prišel v Rim točno ob 15.45. Na postaji je bi^a vsa kraPeva družina s kraljico in kraljem ns čelu, Mussolini z vso vlado in vsi predstavniki italijanskega javnega življenja. Ko je madjarski dvorni vlak pripeljal na postaio, je godba zaigrala madjarsko himno. Kralj in cesar Viktor Emanuel je pristopil k vagonu in pomagal Horthyjevi soprog' pri izstopu, nakar ji je poljub'1 roko. Admiral Kcrthy pa se je naglo podal k italijanski kraljici in cesarici in se pred njo globoko priklonil. Nato je kralj in cesar Viktor Emanuel predstavil madjarskima suvercncma Mussolinija in vse njegove sodelavce. Nato je obšel admiral Horthy častno četo sto dvornih gardistov, nakar se ic ves sprevod s perona podal pred kolodvor, kjer je ogromna množica viharno pozdravila madjarske goste. Nato so suvereni vstopili v avtomobile ln se med gostim špalirjem občinstva odpeljali v dvor. Na trgu pred dvorom se je takoj nato zbrala o^omna množica Ul ie ždo črno-morske podmornice v slučaju jiotrebe takij stopile v akcijo. Radi vseh teh priprav Rusija ne ogroža samo zapadne Evrope, temveč spravlja v vprašanje tudi ravnotežje pomorskih sil v Sredozemskem morju. Po informacijah, ki so prispele semkaj, pa organizirajo Rusi sedaj v največji naglici komunistično propagando v vsej zapadni Evropi. Z nared bo šefa GPU je v Barceloni ustanovljena centrala katalonske GPU, ki se bo razširila čez vso zapadno Evrojio. Koncem tega meseca bo v Barceloni sestanek odločujočil; faktorjev za izvedbo te organizacije. »Echo de Paris-t trdi, da je Rusija poslala v Španijo celo polkovnijo do zob oboroženih vojakov pod izvrstnim poveljstvom, ki so bili iz Barcelone pK>slani takoj v Madrid. Nacionalisti so v zadnjem času naleteli na tako odločen odpor, da so bili iz-nenadeni, kajti miličniki so že zdavnaj omagali in izgubili veselje do borbe. Toda nastopile so nove sveže sile, ki se sedaj borijo proti španskim na- cionalistom, z vso ogorčenostjo. Ti vojaki so sestavljeni iz inozemcev, j>o večini Rusov. Pričakovati je skorajšnje splošne ofenzive nacionalnih jiomorskin sil, da se prepreči nadaljni dovoz vojnega materijala Prvi napad bo izvršen na Barcelono in |>otom na ostale Inke. V ladjedelnicah v največji naglici gradijo veliko nacionalno križarko »IJaleares« Dni. in noč gradijo v nacionalnih arzenalih podmornice, od katerih je ena že poj>olnoina dovršena in je že sodelovala v akciji proli rdečemu brooovju v kartagenski luki. Podmornice pred Kartageno so bile -nemške Valencija, 24. nov. b. Danes dopoldne je ministrski predsednik Largo Caballero izdal komunike glede podmornic, ki so se pojavile v kartagenski luki. V komunikeju se trdi, da U podmornice pripadajo neki tuji državi, io s;ccr Nemčiji, čeprav se to v komunikeju izrecno ne navaja. V napadu sta sodelovali dve podmornici. Ker nacionalisti nimajo niti ene takšne pomorske cno'e so sami za podoben napad nesposobni. Dalje sc je izkazalo, da torpedo, s katerim je b.'a zadeta vladna kri-žarka, ni niti španskega, niti italijanskega izvora. Najbolj značilno za ta napad lujili podmornic pa jc tudi dejstvo, d? se je takoj po eksploziji pojavil pred vhodom v kartageisko luko nemški rušiiec, ki se je kralek čas zad<*j,il, d.t vidi elckl torprdi-ranja, nakar se je zop-?t oddaljil. Pariz, 24. nov. b. Jutranji desničarski tisk prinaša zaradi dogodkov pred Kariageno celo vrsto napadov na sovjetsko Rusijo in jo obtožnic za sedanji težak jioložaj v zapadni Evropi. >Figaro« pravi, da v samem Mi.lridu ni niti tisoč španskih borcev, ki se borijo prtv.i nacionalistom, temveč se bori tam mešanja narodov, v kateri pa prevladujejo Rusi, ki se 1111I0 brigajo za kulturne in zgodovinske vrednote v mestu, temveč je njih cilj, da uničijo čimveč lah vrednost, da bi ne padle v roke njiliovili nasprotnikov. Tudi za madridsko prebivalstvo se ne zmenijo in ga mirno prepuščajo uničevanju. »Matin* Irdi, da jc to vojna, ki jo v .di Rusija proti španskim nacionalistom, ne pa nesrečna madridska vlili, k' je zbežala v Valencijo. Borbe okrog Madrida Pariz, 24. nov. b. Iz Salamance poročajo: V glavnem štabu generala Varelle je zasedal vojni svet pod predsedstvo.n generala Franca. \'avzcči so bili general Franco, general Varelli, general Molla, general Salicjuel in voditelj nac. polkovnije Rada. Konferenca je trajala celi dve uri. Na njej je bil izdelan nov načrt za splošen napad na Madrid, ki bo sledil takoj, ko se vreme nekoliko zbolj-ša. Položaj nacionalnih sil pred Madridom jc ugoden. Nacionalisti so v teku današnjega dne zasedli razne strategične točke, istočasno pa so beli odbili nekatere protinapade rdečih, kjer so sodelovali ruski vojaki. Madrid, 24. nov. b. Ze drugič v 24 urah so napadle nacionalne sile desno in levo krilo madridske milice. Iz Časa del Campo in kraljevskega dvorca se neprestano čujejo eksplozije granat, med katerimi se sliši peklensko reglanje strojnic. Tudi v Puerta del Sol neprestano padajo granate. Nacionalne baterije držijo vse nasprotnikove položaje pod močnim ognjem. V univerzitetnem naselju je 30.000 miličnikov, ki jih obstreljujejo nacionalisti iz topov. Nekoliko po polnoči se je topovski ogenj tnalo polegel, proti jutru pa so pričeli tojiovi topet peklensko grmeti. Madrid, 24. nov. AA. Reuter. V odseku Čase del Campo so nacionalisti s podporo tankov zavzeli ves zapadni park. Nacionalisti so napadli ves okraj med vzorno jetnišnico in vojašnico don Jaima II. Vsa ta poslopja so močno utrjena in jih madridske čete ogorčeno branijo. Zaradi slabega vremena je letalstvo nekoliko popustilo, tem živahnejše pa je delovanje topništva. Po vesteh nacionalističnih radio-postaj, so nacionalistične čete sedaj blokirale vse okraje v Astu-riji, ki so še v rokah madridske vlade. Izve se, da je prebivalstvo v Gijonu močno manifestiralo in zahtevalo, da naj sc mesto preda nacionalistom. Odbor za obrambo mesta je odgovoril na ta način, da prebivalstvu ne daje več živeža. Posamezni delavski sveti stalno pošiljajo pozive za pomoč marksističnim strankam v inozemstvu, lljet jc bil tak poziv, ki pravi, da je položaj madridske vlade nevzdržen. Cankov izjavlja Zanimiv razgovor z belgrajshimi časnikarji Belgrad 24. novembra, m. Bivši predsednik bolgarske vlade in vod a bolgarskega socialistič-| nega pokreta Aleksander Cankov je danes z le-| talom odpotoval v Berlin Za časa bivanja v Bel- I gradu je bil včeraj sprejet tudi pri zunanjem ministru in predsedniku vlade dr Stojadinovič u 1'rcd odhodom je sprejel domače in inozem ke časnikarje in jc odgovarjal na vsa vprašanja, ki tntt jih | je slavil tiskovni ataše na tukajšnjem bolgarskem i poslaništvu. Belgrada ni videl od 1 1925 Sedaj je obiskal | grob pokoinega Nikolaja Pašiča. -Jaz sem bil prvi I državnik, ki je za Stamboliskim obiskat vaše ore- slolno mesto po svetovni vojni.« Bolgarije ni zapustil i.e od I. 1925. Dogodki so po svetu sedaj pa taki, da se hoče na licu mesta informirati o njih. Glede svojega pokreta jc dejal, da je končno-veljavno organiziran. Njegovo |x)iovanje po Evropi pa jc čisto študijsko potovanje. V Belgradu se je sestal z dr. Stojadinovičem in 11111 je žal, ker sc ne more sestati št z drugimi odličnikt. Časnikarji so prosili g. Can kova, da bi jim predočil svoje poglede z oziroin na fiši/em in narodni socializem. G. Cankov je od- Roner na 2 strani spodaj. Novi procesi v Rusiji Poleg procesa v Novosibirskem, ki 66 je končal z obsodbo na smrt devetih delavcev in inženirjev — med njimi nemškega inženirja Sticklin-g a — ki so bili obtoženi, da so v rudniku Keme-rovu uničevali rudniške naprave in ovirali delo z namenom, da škodujejo sovjetski državi, je v teku še drugi proces v Moskvi in sicer proti starim boljševiškim veljakom. Sovjetske oblasti so napravile zvezo med obema procesoma na ta način, da so skušale dokazati ,da so bili »teroristi« v Kemerovu iz istega zarotniškega gibanja trockistov, ki mu pripadajo tudi moskovski arestanti. Kajti tudi v Novosibirskem so sovjetske oblasti »odkrile« fašistično zaroto proti Molotovu in proti Stalinu. Stari trck-kist v kemcrovskem rudniku Čerepušin da je bil izžreban, da izvede atentat na Molotova, ko je 1. 1934 obiskal rudnik, toda atentat se ni posrečil. Kemerovski zarotniki, da so bili s posredovanjem Pjatakova v zvezi z nemškimi vohuni, ki so bili zopet v tesni zvezi s trockisti. Proces v Novosibirskem se je končal na senzacionalen način. Sodborek je spravil na noge vso Nemčijo in ves nemški tisk po nalogu navija proti sovjetski Rusiji. Čeravno je novosibirski pravdorek z medna-rodnopolitičnega stališča bolj pomemben, ker zna izzvati mednarodne spore z Nemčijo in bo napetost v Evropi brez dvoma povečal, je moskovski piroces bolj zanimiv z notranjepolitičnega stališča, ker odpira pogled v važno poglavje notranjega razvoja sovjetske Rusije. V moskovskih zaporih namreč sedijo naslednji nekdanji boljševiški veljaki: Sokolnikov, Radek, Pjatakov, Rajevski (ravnatelj moskovskega »Journala«), Členov (dolgoletni svetovalec sovjetskega poslaništva v Parizu) ter večje število častnikov rdeče armade. To je nekako dn>ga garnitura »trockistov«. med tem ko je bila prva, v kateri sta se nahajala Kamenev in Zinovjev ter še 14 nesrečnih tovarišev, že pred tedni postreljena. Sovjetska sodna oblast sc sedaj trudi, da bi tudi proti drugi garnituri zbrala dokaze veleizdajstva, ki bi bili zadosti tehtni, da se jo pošlje na strelišče. Sovjetska sodna oblast dela temeljito in hoče prinesti udarne dokaze na mizo. Tako se je zadnje čase že slišalo, da je neki visoki častnik rdeče armade vdrl v pisarno maršala Vorošilova na Kremlju ter ukradel vse operativne načrte sovietskega generalnega štaba. Nadalje so agenti sovjetske tajne policije (Čeke) vdrli v »Med narodni zavod za zgodovino sovieiov v Parizu« ter so tam baje odkrili več Trockijevih dopisov, ki dokazujejo veleizdaisko početje zaprtega Čle-nova. Zadnje dni so k tem senzacionalnim odkritjem prišla še druga. Sovjetske oblasti so začele na debelo zapirati predvsem nemške državljane pod sumom, da vohunijo za nemško državo in organizirajo sabotažo. Aretiranih ie bilo do sedaj že 70 in sicer po vseh večjih mestih, v Moskvi, Ljeningradu Harkovu in drugod. Vsi novoaretiranci bodo v obtožnici združeni z boljševiškimi veljaki ki sedijo v Moskvi, tako, da je treba pričakovati zares »monstre-procesa« v pravem pomenu besede in bo sovjetska pravica lahko zopet delovala • polno paro. Do sedaj se je že dvakrat pripetilo, da «o sovjetske oblasti imele opravka z inozemskimi državljani. L. 1928 eo bili nemški inženirji osumljeni veleizdaje in vohunstva v tako imenovanem doneškem procesu, 1. 1934 pa so bili zopet angleški inženirji Vickensovetfa koncema, ki eo bili ob-dolženi istih zločinov. Nemški inženirji so bili takrat oproščeni, angleški pa obsojeni, toda na pritisk angleške vlade so bili vsi živi izgnani iz Rusije. Od takrat pa do danes se je sovjetska vlada izogibala vsakih sporov z inozemskimi velesilami in tudi ni vznemirjala več državlianov ^ot^čnih držav. Zanimivo je, da se tudi pri sedanjih procesih, tako pri novosibirekem, ki je že končan, kakor nri moskovskem, ki se bo šele začel, nikjer ne naMemo kakšnega francoskega alt antfleškerfa ali itali:nn.skega imena, marveč večinoma državlfa-ne malih držav, o katerih sov;etska vlada ve, dn se njihovih protestov ni treba bati. Pač na so med ni'mi nemški državljani, ker morda sovjetska vlada čuti, da se spopadu z Nemčno itak ne bo mogla ogniti in da je torej boljše, da takoj začne prikazovati, da so ravno nemški državljani tisti agenti nereda in sovraštva, ki se;ejo nesog^sje po svetu in pripravljajo vojno. Moskovski proces zna torej postati nova senzacija, v kateri bo sovjetska sodia oblast skušala prinesti svetu dokaz, da ie bil trockizem veleizdajalsko gibanje ki je z denarjem nemške tajne policije iznodkopavalo temelle sovjetske države in pripravljalo prevrat, ki naj bi koristil edinole Nemčiji. Nikdo ne ve. kaj prav za prav sovleteka Rti-s.'ja namerava. AH hoče N»mč'fo naUss izzvati, da pride do spopada sedaj, ko Nemčija še nt ori-pravl!ena, ali pa ho*e svoi moralni neuspeh v Šoa-niil pokriti z vele'zdajn;f,''m procesom .ki jnčni direkciji v Sarajevu Franjo Mra-čič, doslej v IX. skup. Premeščeni so: na glavno carinarnico v Maribor Julij Toth, carinik z Jesenic, Franjo Gomel, pristav iz Skoplja, na dravsko finančno ravnateljstvo v Ljubljani, * Pariz, 24. nov. c. Danes popoldne je predsednik vlade Leon Blum nesel v Elizejsko palačo predsedniku republike podpisat dekret, s katerim se imenuje za notranjega ministra dosedanji državni podlajnik v predsedstvu vlade Mac Dormoy. Koliko stanejo vojne Praga, 24. nov. b. »Prager Tagblatt« objavlja uvodnik pod naslovom »Koliko stanejo vojne?«, v katerem prinaša silno zanimivo statistiko o premoženju, ki ga je človeštvo uporabilo za večno vojno uničevanje. Za Francijo so vojni izdatki v svetovni vojni dosegli 140 milijard zlatih frankov, od katerih odpade 59 milijard za izključno vojaške izdatke. Na eno leto odpade potemtakem 31 milijard zlatih frankov, na en dan 86 milijonov zlatih frankov. Leta 19i3 je imela Francija državni proračun od 5 milijard frankov. Leta 1918 pa so znašali dohodki 6.8 milijard, izdatki pa so narastli na 54 milijard Irankov. Državni dolg pa se je od 33 mi- Cankov izjavlja (Nadaljevanje z t. strani) govoril, da sta to posebnosti velikih držav. Časnikarji 60 ga dalje vprašali, če njegov pokret ni slicen tema dvema pokretoma. G. Cankov jim je odločno zanikal in dejal: »Naš pokret je naroden. Naroden pa ne pomeni, da je fašističen ali takšen kakor je v Nemčiji. Mi se borimo proti komunizmu. Naš nacionalizem je čisto domač, čisto bolgarski«. Nekdo od nemških časnikarjev je za tem vprašal Can-kova. če obstoji podobnost med bolgarskimi dogodki iz 1. 1023 in sedanjimi dogodki v Španiji. Cankov je odvrnil: »Mislim, da podobnosti v pravem smislu ni. Naš pokret je bil državni udar. Za- | litevale so ga bolgarske notranje razmere, ki so jih povzročili Komunisti iii čisto bolgarsko-strankarski | elementi, dalje zcmljoradniški levičarji, katerih po- | kret so hoteli kcinunisti izkoristili v svoje svrhe. da bi zavladali ludi nad kmetijci. Iz tega je razvid do. da ni mogoče Iu govoriti o podobnosti. Naš udar je bil nekaj čisto bolgarskega. Lela 1923 smo se borili proli komunizmu, toda to ni bil naš edini smoter. Komunisličin nevarnost, proti kateri smo se i mi tudi ledaj borili, je bila balkanska nevarnost, | in bi bila mogla okužili cel Balkanski polotok. Zalo je naša zasluga, da smo komunizem precej ukrotili in potihnili.« Nemški časnikar je znova Cankovu Itavljal vprašanja o dogodkih v Španiji, o katerih je Cankov deial: »Ce že ravno vztrajale o podobnosti med dogodki v Španiji in pučem proti Stambolis kemu, moram povdariti, da je problem v Španiji čisto boljševističen in anarhističen, torej mednaroden. Naš pokret je bil pa naroden. V Španiji imamo borbo glede dveh gledanj v svet. Ponavljam, da pri nas tega ni bile. Bolgarski boljševizem ni bil or: ganizirana sila. temveč izraz nerazpoloženja proti slabim socialnim in gospodarskim razmerarti. Časnikarji so za tem g. Cankova vprašali, če še obstoja velika nevarnost komunizma v Bolgariji. Odgovoril jim je, da imajo v Bolgariji sile, s katerimi se lahko borijo proti komunizmu. Kako je pa na drugih mestih, mu ni znano. Glede vprašanja časnikarjev o demokraciji in če g. Cankov sploh veruje v obstoj demokratskega režima, je Cankov kratko odgovoril »Bolj evizem je ustvaril zelo malo Kar je ustvaril, ie to bolj delo demokracij.« Glede odnosov Bolgarije do ostalih balkanskih držav je Cankov de al, da ie Bolgarija za sporazum med balkanskimi narodi. Glede Balkanskega sporazuma in glede vesti, ki jih jc nekatero časopisje objavilo, da bo Bolgarija v kratkem stopila v balkanski sporazum, je Cankov izjavil, da ga to ne zanima. Časnikarji so za tem zopet govorili s Cankovom o fašizmu in nacionalizmu in ga vprašali, če se tudi pri njih poizkuša z organiziranjem modrih srajc narodno-socialistične-ga pokreta. Cankov e odgovoril, da fašiste in Hitlerja ne marajo posnemati. Na vprašanje nemškega časnikarja, kaj m'sli o znanem komunistu Dimltrovu, ki igra v Moskvi veliko vlogo, je iziavil, da Dlmitrov v Bolgariji nič ne pomeni. Končno je razgovor med časnikarii in Cankovom prešel na odnose strank v Bolgnriji in posebej na položaj narodno-socialističnega pokreta. Cankov meni, da pride po njegovem mnenju takoj za njegovim pokretom skupina, ki jo vodi Gičev, Sedaj je v Bolgariji politično zatišje. Cankov ie naln časnikarjem obljubil, da se bo po prihodu iz inozemstva zopet sestal z njimi ter se je od niih poslovil lijard zvišal na 124 milijard. Za Anglijo veljajo naslednji jKidatki: Skupni vojni izdatki za vsa leta svetovne vojne dosegajo 115 milijard zlatih frankov, seveda po predvojni vrednosti, tako da gornji izdatek z ozirom na to, da so cene poskoči'e in je angleški denar ohranil svojo zlato vrednost, mirno lahko zvišamo na 200 milijard zlatih frankov. Anglija je morala dohodninski davek zvišati od 6% na 30%. Drža/ni dohodki so od leta 1913 do lela 1918 narastli od 200 na 900 milijonov funtov, izdatki pa on 200 milijonov na 2 in pol milijardi funtov. Državni dolg pa je narastel od 18 na 130 milijard zlatih frankov. Za Nemčijo so na razpolago sledeče številke: Državni dolg je od leta 1913 na 1918 narastel od 5 na 105 milijard mark ali skupno za 120 milijard zlatih frankov. Potemtakem se smejo stroški za vojno računati na 180 milijard zlatih frankov, kar znaša 25 frankov dnevno za vsakega vojaka pod orožjem. Po vojni se je izktjzalo, da tako ogromni vojni dolgovi niso za prenašati. Države so se hotele razbremenili na ta način, da bi Nemčiji naprti'e svoje vojne izdatke. Toda ta poskus se je ponesrečil. To, kar je Nemčiia plačala za reparacije, so prav za prav plačali Angleži in Američani, ki so Nemčiji dovoljevali velika posojila, s katerimi je plačevala reparacije, a ki so končno vsled nemškega bankerota za trajno zmrznili. Nemčija je plačala v reparacijah vsega skupaj samo 13 milijard zlatih frankov, kar jc spričo ogromnih, zgoraj navedenih vojnih izdatkov le smešna odškodnina. Države so si končno pomagalo s tem, da so enostavno uničile vsaka svojo valuto ter se tako otresle notranjega dolga. Nadalie so enostavno črtale vse medzvezne dolgove, s čemer je izginil dolg od 120 milijard zlatih frankov. Francija je bilo dolžna USA 30 milijard, Anglija 18 milijard, medtem ko je bila Anglija dolžna USA 47 milijard, Francija pa je bila upnik Poljske, Jugoslavije ild. za 8 milijard zlatih frankov. Države so svoje valute razvrednotile zaporedoma, in sicer Francija leta 1926 za 80% in oktobra 1036 za nadaljnjih 6%, Anglija in USA za 61% odnosno 59%, Nemčija pa je svojo valuto sploh uničila. Tem gornjim podatkom je treba prišteti sodaj še najnovejše številke o ogromnem vojaškem proračunu .lajioiiske, ki dosega 3 milijarde 40 milijonov jenov, od česar odpade 46% izključno za vojaške namene. Vojska dobi v primeri i lanskim Mnm 720 miliinnnv jenov več. kot je dobila lani. zofskem jedru krščanstva. Od slovanskih tomistov imajo referate še dr. Jaroslav Beneš iz Prage (Kako je Kartezij nastavil in rešil problem kritike), p. Hiacint Boškovič iz Senja (Imanenca in transcen-denca spoznanja), p. Aleksander' Rozwadowski (O metafizični osnovi našega spoznanja po sv. Tomažu), msgr. Peter Hoinnacki (Fizikalizem in psihologija v tomističnem aristotelizmuj, msgr. Kazimir Kowaliki (Principi organičnega življenja) in p. Sang Franc iz Sarajeva (Ali je dopustna razlika med fizično in metafizično materijo in formo). Med drugimi krščanskimi tomističnimi filozofi omenjamo Maritaina s temo o filozofiji in ostalih znanostih, p. Gemellija o sodobni krizi izkustvene filozofij« in p. Garrigou-Lagrange od odnosu med filozofijo in vero. Iz referata p. Alberta Gramma-tico posnemamo, da je bil znani frančiškanski menih Tomaž Campanella, ki ga navaja dr. J. E. Krek v svoji »Sociologiji« kot en^ga prvih krščanskih socialistov, v filozofičnem pogledu kartezijanec. Zelo številno so na kongresu zastopani tudi angleški tomisti. Vredno je omeniti tudi, da sta med predavatelji tudi dve ženski, in sicer Sofija Vanni-Rovighi lz Milana, ki bo govorila o principih filozofije in ostalih znanosti, ter Marija Dal Verme, ki ima referat o dokazih za bivanje Boga. Značilno pa je, da se nahajata med referenti samo dva Nemca. V soboto, 28. t. m., bo sprejel kongresiste posebni avdienci sv. oče. Domači odmevi Poroha . •. V člankih, v katerih smo obravnavali bodoče izpremembe v lastništvu »Jutra« in s tem izpremembe njegove politične stneri, smo napovedali, da se bo poročila hčerka pokojnega dr. Gregorja Žerjava gdč. Tanja Žerjav iz Ljubljane z dr. Brankom Ehrlichom, sinom zagrebškega gradbenega podjetnika. V soboto je bila ta poroka opravljena, in sicer v protestantovski cerkvi v Zagrebu. Poročne obrede je opravil protestantovski škof dr. Filip Popp. Za priči pa sta bila dr. Albert Bazala, predsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, in Večeslav Vilder, državni podtajnik v pokoju. Glasnik notranjega ministrstva V notranjem ministrstvu izdelujejo načrt odredbe, ki bo predpisala izdajanje posebnega uradnega glasnika notranjega ministrstva. V njem se bodo objavljale vse odredbe, okrožnice in ukazi, pa tudi članki, ki se tičejo policijske in samoupravne služhe. Ta glasnik bodo prejemali vsi uradi, ki spadajo v pristojnost notranjega ministrstva. Novi časopisi V Banjaluki je začel izhajati nov štirinajstdnevnik »Otadžbina«, ki ga izdajajo pristaši bivše soeialno-demokratske stranke. Izdaja ga prota Dušan Kecmanovič in Vlada Malič, ureiuje pa ga Štefan Moljevič. — V Dubrovniku pa je začel izhajati tednik »Dubrovački glasnik«, ki g* ufHlfle Makso Rubini. ' oi ovon Volitve v mestih, sporazum Minister Cvetkovi« je ob odhodu v Niš časnikarjem dejal, kakor poročajo belgrajski listi, da bodo po sedanjih občinskih volitvah tudi volitve za zastopstva samostojnih mest (pri nas Ljubljana, Maribor. Celje, Ptuj), češ da ni več razloga, da bi jih odlašali. Dosedanje občinske volitve pa da dovolj jasno govore, da se morejo naše notranje razmere, zlasti pa hrvaško vprašanje, zadovoljivo rešiti samo s sporazumom med dr. Mačkom in JRZ. To sta dva politična činitelja, ki sta pri volitvah edina pokazala, da res nekaj predstavljata. — To misel so potrdili tudi skoro vsi govorniki na nedeljskih zborovanjih. V daljšem članku, ki se v belgrajskem tisku precej komentira, jo je izrazil zagrebški »Obzor«, češ da bi s tem, če bi dr. Maček podpisal z Joco Jovanovičem, Lj. Davi-dovičem in Aco Stanojevičem nekakšen sporazum, za uredilev naših notranjih razmer še ni bilo veliko doseženega. Poseči morajo vmes zastopniki večine Srbov in večine Hrvatov in večine Slovencev, ker gre za sporazum treh narodnosti v eni državi. Nastane torej vprašanje, kdo je pravi zastopnik katerekoli teh narodnosti, ki pa je z občinsk i mi volitvami v zvezi z vso 18 letno preteklostjo za vsakogar, ki je dobre volje, menda že dovolj zanesljivo rešeno. K uredbi o kmetskih dolgovih Belgrad, 24. novembra. AA. Vsi dolžniki, ki se po določbah uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov iahko okoristijo z olajšavami te uredbe in ki so dolžni bankam in zadrugam (izvzemši nabavljalne konsumne zadruge) naj pošljeio svoje začasne anuitete PAB-u, oddelku za likvidacijo kmetskih dolgov, po čekovnem računu Poštne hranilnice Belgrad št. 51—20D. Na položnici je treba navesti ime in priimek dolžnikov (in očetovo imej, na čigavo ime se dolg glasi, bivališče s hišno številko, okraj (srez) in naziv in sedež upniške ustanove, ki ji je doslej dolgoval. Dolžniki, ki so dolžni zasebnikom ali ustanovam, ki ne spadajo pod čl. 7, odst. 1 uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, naj denarja ne pošljejo banki, ker njihovih dolgov banka ne prevzame. Dosedanji dolžniki PAB-a naj pa kakor doslej svoje obroke pošiljajo nepo redno banki, in sicer dolžniki hipotekarnih posojil na čekovni račun 51 140, na zadružna posijila pa na čekovni račun št. 51.150 z gornjimi podatki.Opozarjajo se dolžniki, ki pošiljajo denar bodisi po denarni nakaznici, bodisi po čekovnem računu Poštne hranilnice, na račun dolga pri bankah in zadrugah, da shranijo sprejeta potrdila pošte, ker jim bodo služila za dokaz za izvršeno vplačilo, ker PAB za takšna vplačila ne bo dajal posebnih potrdil. Iz Privilegirane agrarne banke. „Lilerant" - nov tednih V Belgradu je začel izhajati tednik »Liferant«, jugoslovanski organ za javna dela in nabave. List prinaša vse javne licitacije, tako državne kaikor banovinske, občinske in drugih samoupravnih teles. Pregledno po kategorijah urejene licitacijo omogočajo lahek in hiter pregled, kar je za kup-čijski svet velike koristi. »Liferant«, daje jasno sliko gospodanskega življenja na polju industrij« in konsuma v naši državi ter je koristen i za pro-ducente i trgovce. List izhaja v našem in nemškem jeziku ter stane 300 Din za Jugoslavijo in 600 Dm za tujino. * Iz JNS sta izstopila bivša poslanca Ljubiša Trifunovič in Arsa Foritič. Oba sta bila funkcionarja glavnega, oziroma banovinikega odbora JNS. Jubilej kmetijske šole na Grmu El sjAhs'" * f Letos poteče 50 let obstoja kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. V mesecu novembru leta 1886 je bil ta najstarejši slovenski kmetijski vzgojni zavod po sklepu takratnega kranjskega deželnega odbora prenešen s Slapa pri Vipavi na Grm pri Novem mestu, ki je bil v ta namen kupljen od graščaka A. V Smoleta. Sama ustanovitev te kmetijske šole spada sicer že v leto 1873, a delovala je 13 let na Slapu. Nujne razmere pa so povzročile njen prenos bolj v osrčje bivše dežele Kranjske, za kar je bil izbran ravno Grm. Razvoj in uspešno delovanje zavoda sta šele tu dosegla svoj pravi razmah in polet. Po 50 letih vzgojnega dela in vsestranskega pospeševanja ter propagiranja umnega kmetijstva, more danes zavod zreti na lepo trumo nad 900 absolventov, ki so skoraj z 90% ostali zvesti svoji rodni grudi ter kot dobri, slovenski kmetski gospodarji tvorijo temelj napredka slovenskega kmetijstva. Poleg strokovne in stanovske vzgoje slovenskih kmetskih gospodarjev, pa je bilo delovanje naše jubi-lantke tudi drugače mnogostransko in velekorist-no. Naj spomnimo samo na skoraj neštevilne spe-eijalne tečaje za kmetovalce in ljudskošolske učitelje, na pogosta predavanja in koristno delovanje njenega učiteljstva izven šole, na preskrbo-vanje našega kmetijstva z žlahtnim trsnim, sadnim ter plemenskim živalskim materijalom itd. Levji del nespornih uspehov v slovenski vinoreji, sadjereji in živinoreji je pripoznati ravno naši zlati jubilantki na Grmu. Prav je torej, da ta svoj jubilej primerno proslavi, lepo je, da se snide vsaj z delom svoje mnogoštevilne družine absolventov, učiteljev in prijateljev. Dne 12. in 13. decembra t. 1. hoče jubi-lantka skromno proslaviti 50 letnico svojega delovanja. Sobota, dne 12. decembra, bo posvečena spominu umrlim ravnateljem, drugim vzgojiteljem in absolventom. Ob 10.15 bo zanje sv. maša zadušnica v šmihelski župni cerkvi, po sv. maši pa žalna svečanost in polaganje vencev na grob prvega ravnatelja pokojnega Riharda Dolenca ln ravnatelja pokojnega Bohuslava Skalickega. K tej žalni slovesnosti so vabljeni posebno bližnji prijatelji in absolventi. V nedeljo, dne 13 decembra pa bo skromna proslava 50 letnice pn naslednjem sporedu: ob 9.47 sprejem slavnostnih gostov na novomeškem kolodvoru (gostje absolventi se zapeljejo na postajo v Kandijo!) Ob 10.30 zahvalna sv. maša v šmihelski župni cerkvi, ob 11.30 na Grmu: slikanje vseh udeležencev, priložnostni nagovor ter ogled zavoda. Ob 13 skupno kosilo. Poleg osebno vabljenih gostov so vabljeni k tej slovesnosti še vsi bivši gg. učitelji, katerih naslovi pa trenutno niso znani, kakor tudi gg. absolventi — posebno oni starejših letnikov — da si zopet osvežijo drage spomine. Naprošajo pa se vsi, da prijavijo ravnateljstvu nameravano ude-ležlx> (absolventi tudi leto šolanja), po možnosti do 1. decembra t. 1. Grm kliče. — Na svidenje! Prizidek kirurgičnega oddelka V soboto so bila glavna zidarsha dela končana Do nedelje bo poslavljeno ostrešje Ljubljana, 24. nov. Akcija za razširitev bolnišnice stopa v zad-oasu na plan z lepimi in važnimi predlogi, ki bodo v bodočnosti gotovo ustvarili osnovo za novo in sodobno bolnišnico, ki jo ne potrebu e le Ljubljana, ampak vsi Slovenci. Prepričani smo, da bomo v bodo.nosti Slovenci dosegli izpolni.ev te tako važne, lahkj rečemo življenjske, zadeve. Vendar pa si moramo biti svesti, da nova osrednja bolnišnica v par letih še ne bo stala. Iz tega bi sledilo, da bo velikanska stiska v dosedanji splošni bolnišnici v Ljub'jani trajala in se večala še naprej. Ker pa je že sedanje stanje vprav nevzdržno, ostane en sam izhod: ustvariti zasilne prostore, ki bodo v čim krašem času omogočili sprejem večjega števila bolnikov in tako odpravili stisko vsaj na kirurgičnem oddelku. V ta nam?n so letos na jesen začeli graditi z vso naglico velik prizidek kirurgičnemu oddelku. ramo priznati, da je stavba v resnici hitro prišla do strehe. Med zidavo je bilo zaposlenih do 100 zidarjev in te?akov, sedaj pa poslavlja ostrešje nad 20 tesarjev, ki bodo vse ostrešje postavili še v teku tega tedna. Nato bodo začeli pokrivati streho z valovitim rjavim salonitom. Ker bo streha radi tega precei lahka, ie tudi vsa konstrukcija strehe precej položna. Zid stavbe same sega približno dober meter čez podstrešje tako, da bo vse raz-sežno podstrešje koristno izrabljeno. Tu bodo namreč postavljene številne omare za shrambo zasebnih oblek bolnikov. Ker je zgradba zamišljena le kot začasna stavba, so stropi leseni in so porabili za stropnjake nad 20 vagonov debelih tramov. Prizidek je bil zgrajen po načrtu, ki ga je izdelal tehnični oddelek banske uprave in glede na kra evne razmere zelo dobro rešuje zvezo z obstoječim kirurgičnim oddelkom. Ves prizidek deli tako v pritličju kakor tudi v nadstropju hodnik v Pogled na novo zgrajeni prizidek kirurgičnega oddelka, v ozadju se naslanja na prizidek sedanji kirurgični oddelek, ki bo z novim prizidkom močno razbremenjen Ta prizidek je bil proračunan na 1,900.000 din in je vprav z izredno nagi co zrastel iz tal. Preteklo soboto so bila glr.vna zidarska dela končana in delavci so dobili zasluženi likof. Če vpoštevamo, da je stavbeno podjetje Gabrijelčič Just, ki je iz'i-citiralo to gradbeno delo, začelo z izkopavanjem temeljev 5. oktobra, potem moramo priznati, da smo pri kirurgčnem paviljonu dosegli kar lep zidarski rekord. V 1 Vi mesecu je zrastla enonad-slropna stavba dolga 90 m in široka okrog 14 m. Pod nadzorstvom banske uprave je bilo kljub naglici opravljeno vse delo solidno in dobro. Velikanski prizidek, ki je prav za prav večji, kakor ves dosedanii kirurgični oddelek, pokriva 1250 kvadratnih metrov površine, torej toliko, kod bi jotrebovalo približno 10 srednjih vil. Del poslopja .približno ena petina) je podkleteno in bo v tej kleti pos'avljena samostojna centralna kurjava s pritik' nami. a zgradbo, ki je razen temeljev vsa zi'ra;ena iz opeke so porabili 350.000 opek ali okrog 70 vagonov. Za temelje in klet so izkopa'i 1400 kubičnih m etrov grušča in kamenja, za beton, malto in drugo so porabili nad 1000 kubičnih metrov gramoza in peska in nad 14 vagonov cementa Če vpoš evamo, da stoji prizidek na bolniškem vrtu med drugimi pavil oni, kar je zelo otežkočalo odvažanje in dovažanje gradbenega materiala, mo- fF prid i ikov i dva dela. Na južni strani so ob hodniku ves čas bolniške sobe, na severno stran pa so dnevni prostori za okrevajoče, pisarne, operacijske sobe, pri-tikline itd. Nekako v sredini prizidka ie na severni strani stopnišče, ki deli vso zgradbo v dva ločena oddelka: v septični in aseptični. Ves prizidek bo imel 28 bolniških sob s skupno 150 posteljami. Ker se bo stavba, ki bo prezimila pod streho, do spom1adi temeljito presušila, bo prav lahko dograditi stavbo do prihodnje jeseni. Saj bo treba izvršiti le še mizarska dela in vse potrebne instalacije ter napravati opremo. Tako se bo prav p-i tem priz dku uresničil pregovor: dvakrat da, kdor hitro da, in kirurgični oddelek bo prihodnjo jesen že mnogo lažje dihal, kar bo pri Io v prid ne samo osebju, ampak zlasli še zdravju bol- Sentil{ski morilec menja tisočake Prvi tisočak so odkrili včeraj zjutraj na kolodvorski pošti v Mariboru Maribor, 24. novembra. Roparski umor poštnega dostavitelja Ludvika Sunka v St. Ilju v Slov. goricah še vedno ni pojasnjen. Oblasti zasledujejo sled nekega rudarja, ki se je v družbi svojega tovariša kritičnega dne mudil v St. Ilju, niso pa prišle še nikamor naprej. Naenkrat pa 6e je pojavila danes nova sled in sicer v Mariboru, kar je povzročilo veliko senzacijo. Na kolodvorski pošti so odkrili tisočak ki je bil ukraden iz poštne vreče v St. Ilju. Tisočak nosi številko serije L 0337—381 ter ga je pošti dostavil neki tukajšnji denarni zavod. To je sedaj prva pozitivna sled, ki bo najbrže vodila do aretacije storilca. Mudil se je gotovo zadnje dni v Mariboru, morebiti je celo kak Mariborčan. Zasledovanje je prevzela mariborska policija ter ga vodi z vso temeljitostjo in naglico. in s tem nam vsem. Likof na opazovafnem oddelku na Studencu Včeraj popoldne je podjetje Mavrič, ki gradi opazovalni oddelek za moške v umobolnici na Studencu, končalo glavna zidarska dela. Kakor je običajno, je gradbeni gospodar, v tem primeru umobolnica, priredila vsem delavcem, katerih je Smrten skok z drugega nadstropja Grozovit nočni prizor v mariborski bolnišnici Maribor, 24. nov. V tukajšnji bolnišnici se je v pretekli noii odigral pretresljiv prizor. V bolnišnici je bil bivši prevoznik Ivan Klinger, rodom iz Brega pri Ptuju, pristojen pa v Maribor. Bil je v prostorih za bolne na pljučih internega oddelka. Ti prostori so v drugem nadstropju. Klinger je že dolgo bolehal na pljučih in njegovo stanje je bilo precej hudo. Kljub bolezni pa je želel, da pride iz bolnišnice. Pritoževal se je svojim sorodnikom, da ga baje svojci nočejo sprejeti v oskrbo. Sinoči okrog pol 8 so dobili bolniki injekcije, s katerimi se jim omogoča spanje. Takšne injekcije sprejemajo na pljučih bolni vsak večer. V teku noči pa se je eden izmed bolniko vprebudil, ker ga je zeblo. Opazil je, da je okno odprto, obenem pa je videl, da je Klinger-jeva postelja prazna. V zli slutnji je pozval službujočo sestro, ki ie iskala Klinger a po oddelku, pa ga ni našla. Medlem so pogledali skozi okno na dvorišče ter opazili na betonskih tleh nekaj svetlega. Pohiteli so navzdol in našli Klingprja mrtvega. Klinger je ležal, oblečen v nočno srajco, mrtev na tleh z razbito lobanjo, iz katere so gledali možgani. Bržkone se je Klinger v trenutnem obupu, ali pa v duševni zmedenosti vrgel z višine drugega nadstropja na bolniško dvorišče ter se ubil. bilo okrog 100, svečan likof. Ob tej priliki se je upravnik umobolnice g. dr. Gerlovič v družbi g. primarija dr. Kamina prisrčno zahvali! delavstvu za pridno in vestno delo, ki ga je pokazalo pri gradbi tega oddelka. Na to svečanost je prišel tudi načelnik tehničnega oddelka banske uprave g. ing. Skaberne. Gradba je bila včeraj popoldne v glavnem dokončana in je delavstvo zabetoniralo še poslednji strop v drugem nadstropju. Oddelek je dolg 56 m in širok 14 m, visok pa 16 m. V glavnem je delalo okrog 70 delavcev, včasih tudi čez 100. Z delom je začelo podjetje Mavrič 21. septembra in je veliko in lepo zgradbo dokončalo v dveh mesecih, kar je vsekakor presenetljiv uspeh. Gradba bo čez zimo v 6urovem stanju počivala, nakar jo bodo spomladi uredili popolnoma in opremili s potrebno opremo, tako da bo na jesen že mogla sprejeti bolnike. Zastopniki JČ-Uge ob iščejo Češkoslovaško Ljubljana, 23. nov. Za jugoslovanski praznik Zedinjenja je Češkoslovaška povabila k sebi zastopnike vseh JČ-Iig v Jugoslaviji. Delegacijo bodo tvorile tri skupine: zagrbška, ljubljanska in belgrajska, kateri se bo pridružila tudi južno-srbska, ki jo bo vodil Slovenec dr. Mesesnel, Ljubljanska delegacija bo odpotovala dne 28. t. m. pod vodstvom podpredsednika ravnatelja Krofte in jo sestavljajo sledeči delegati in gosti: g. ljubljanski župan dr. Adlešič z gospo, gl. urednik »Slovenca« dr. Ahčin, dr. Urbane, predsednik akademske sekcije iur. Procha-zka, urednika Borko in dr. Tine Debeljak, dalje mg. Osvald za celjsko ligo, dr. Visenjak za ptujsko, dr. Simon Dolar za kranjsko, dr. A. Dolar, dr. Senjor in D Cibic za mariborsko. Poleg tega še ravnatelj opere Polič, ki bo tudi dirigiral koncert v Pragi. Vseh Slovencev bo približno dvajset, kar je veliko v pr meri s 50 delegati iz vse države. V Bratislavi se bodo vse tri skupine združile, nakar bo prvi slavnostni sprejem v Brnu, kjer se bo pridružil ljubljanski delegaciji perdsednik dr. E. Stare, ki bo že prejšnjega dne govoril na veliki akademiji v Brru, prirejeni v čast našega državnega praznika Tam bo oddala tudi Plečnikovo žaro s prstjo iz Oplenca na grob jugoslovanskih vojakov v Chudobinu, zvečer bo prispela že v Prago, nakar bo drugi dan, 30. t. m., obiskala župana dr. Baxo, se poklonila Neznanemu j unaku, prisostvovala slavnostni seji ter nato obiskala predsednika države dr. Beneša na Hradčanih. Popoldne pa se bo odpeljala v Lane, da se pokloni tudi prvemu predsedniku države dr. T. Masaryku, zvečer pa bo njej na čast slavnostna predstava Smetanove »Prodane neveste« v Narodnem gledališču. 1. decembra bo prisotna pri cerkvenem opravilu za naš državni praznik, nakar jo bo sprejel zunanji minister dr. Krofta ter popoldne naš poslanik minister dr. Pro-tič. Popoldne bo koncert vseh praških dekliških šol, ki bodo pe'e jugoslovanske pesmi pod vodstvom našega Poliča 2. decembra bo ogled muze^ borb za o voboditev ter se bodo udeleženci udeležili raznih skupnih sej jugoslovanskih in čeških lig ter drugih društev. Tudi 3. december je ves napolnjen s programom ter z medsebojnimi sejami raznih društev, jugoslovanskih in čeških, tako, da se bodo delegati začeli razhajati šele 4. decembra . Zadovoljni moramo biti, da je slovenska delegacija tako močna ter da bomo kakor je zdaj program. tudi pri pozdravih prišli v polni meri do izraza ter se mogli tudi tako enakopravno uveljaviti. O potovanju delegacije ter o njenem uspehu bomo spotoma poročali. ^■■■■■■MHBnDBHi 31.000 Din izginilo iz blagajne Maribor, 24. nov. O veliki tatvini se govori sedaj po vsej okolici Sv. Lovrenca na Pohorju. V nedeljo je mesar in gostilničar Filip Meršnik odprl svojo Werthei-movo blagajno, da bi vzel iz nje vsoto denarja, ter je presenečen obstal: izginila mu je iz blagajne kuverta, v kateri je imel 30 tisočakov. Potem je pregledal še denarnico, v kateri je hranil 4 jurje. Bili so notri samo še trije, četrti pa je manjkal. Meršnik je takoj odhitel po orožnike, ki so začeli s preiskavo. Na blagajni ni bilo nobenih znakov nasilnega odpiranja ter je tat moral imeti ključe, katere pa hrani Mernik vedno na varnem mestu. Meršnik je pred dobrim mesecem vložil v blagajno zavitek s 30 tisočaki, potem pa je med tem časom še večkrat pregledal blagajno, pa je bil zavitek vedno na svojem mestu. Tatvina se je morala pripetiti zadnje dni ter si je storilec na nerazumljiv način izposodil Meršnikove blagajniške ključe. Že letos meseca februarja je bilo Meršniku ukradenih 1500 din iz zaklenjenega predala v omari. Uieti tatovi čebel Domžale, 24. nov. Zadnje čase so v Domžalah in okolici ukradli tatovi več panjev čebel. Tako so bile ukradene čebele v noči na 15 novembra posestniku Valentinu Pavli v Domžalah v vrednosti 1000 din. Storilci so odnesli čebele iz čebelnjaka, ki je na njegovem dvorišču Takrat storilcev niso mogli takoj dobiti, sedaj so pa po stopinjah čevljev izsledili brate Rihtarja Andreja, rojenega leta 1911, dimnikarskega pomočnika iz Ljubljane, Rihtarja Viktorja, rojenega leta 1913 v Domžalah, tudi dimnikarskega pomočn:ka; tretji pa je Rihtar Feliks, rojen leta 1916 v Domžalah, sedlarski pomočnik. Navedeni so ukradli tudi v noči na 17. oktobra t. 1. panj čebel Josipu Vrhuncu, postajenačelniku na železniški postaji Jarše-Mengeš. Ta panj čebel je vreden 5' 0 din. Dne 23. t. m. je orožništvo iz Domžal izvršilo na domu Rihtarja hišno preiskavo in pri tem našlo ravno take čevlje, katerih stopinje so se našle pri čebelniaku Pavlija. Potem so orožniki tudi pregledali Rihtarjev čebelnjak. Tam so našli panje in čebele, ki sta jih lastnika Pavli in Vrhunc spoznala za svojo last. Panji so bili deloma že preplcskani in satovje v njih je preloženo tako. da bodo čebele najbrž poginile. Ti storilci so bili aretirani in oddani sodišču v Kamniku v zapore. Jesenice Prenehajte z vlaganjem prošenj. Kranjska industrijska družba javlja, da je dnevni dotok in , število prošenj za delo prekoračilo vse meje mož-1 nosti pregledovanja in odgovarjanja. KID opozarja, i da bo vse nadaljne prošnje vračala in nanje ne bo l odgovarjala. Število prošenj na sprejemnem uradu presega 3000 in nudi dovolj izbire za eventualne potrebe pri podjetju, zato so vse nove prošnje odveč in le v zamudo poslovanju. (17.478) Kamnik Krajevna organizacija JRZ v Kamniku priredi v četrtek, 26. noevmbra ob 8 zvečer članski sestanek, na katerem bo prvi poročal o občinskem gospodarstvu naš župan g. A. Strgar, o političnem polažaju i. dr. bo pa poročal g. dr. I). Žvokelj. — — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Jnsef irrenfice«. Občinske volitve v Višnji gori Višnja gora, 24. nov. Za občinske volitve, ki bodo pri nas 6. dec., vlada povsod veliko zanimanje, kakršnega ljudje že dolgo ne pomnijo. JRZ bo postavila samostojno , listo, saj je ogromna večina volivcev vpisanih v njej. Po vseh vaseh je priredila sestanke, kjer so si ljudje sami izbrali zastopnike v občinski od-l>or. Tako bodo prišli na čelo občine res sami laki, ki jim ljudje zaupajo. To bodo pravi zastopniki ljudske volje, ki bodo vodili občinsko gospodarstvo nepristransko in v korist celotne občine. Lista JRZ je že sestavljeni Njen nosilec je ugledni posestnik Franc S t r u b e I j iz Poči pri Višnji gori, ki je tudi sedaj po smrti župana Erjavca vodil v splošno zadovoljnost občinske posle. Zalo je bilo že takoj od začetka javno mnenje, da nihče drugi ne l>o župan kot Štrubclj. Že prej je bil v bivši občini Polici, dolgo vrsto let župan, po združitvi občin pa je bil ves čns podžupan. Na teh mestih si je nabral bogatih izkušenj, pri ljudeh pa si je pridobil s svojo delavnostjo in neprlstra-nostjo splošno zaupanje. Kako ga cenijo tudi na višjih mestih, dokazuje najbolj lo, da je Član brniškega sveta za višnjegorski sodni okrnj^ kjer posveča vso svoje moči napredku zlasti naše občine. Na njegovi listi so zastopani vsi stanovi in vse vasi velike združene občine. Tako nosilec knkor ludi ostali kandidati jamčijo, da bo občinsko gospodarstvo v dobrih rokah in da se bo z ljudskim denarjem v teh težkih časih gospodarilo pametno in v skladu z občinskimi potrebami. Naša občina jo siromašna in gospodarsko neenotna. Mestni prebivalci so po večini mali posestniki, obrtniki, trgovci in gostilničarji. Ene in drugo je uničila gospodarska kriza. Večina oslale občine pa je izrazito kmečka, sestavljena iz čelrt in polgruntarjev, ki pridelajo komaj toliko, da sc prežive Občino čaka mnogo dela. Dasi gre električni vod skozi občino, je le malo elektrificirana. Nujno so potrebni v nekaterih vaseh vodovodi ali vsaj vaški vodnjaki, ceste itd. Zato morajo hiti na krmilu občine res debvni, pošteni in nesebični možje, ki jim bo dobrobit občine pri srcu. In le laki bodo lahko dobri vodili občinske posle, ki imajo svoje gospodarstvo v redu. Kdor pa doma ne zna gospodariti, tudi na občini ne bo. Tak samo zato sili na županski stolček, da bi imel od njega koristil NaSmnu nosilcu ne more v tem pogledu nihče najmanj očitati, dobro za občino bo pa tudi to, da ima on izborile zveze z višjimi mesti, knr bo občini samo v korist. Da je v Višnji gori tudi opozicija, je samo po sebi umevno. Saj se povsod dobi nekaj nezado-voljnežev, ki bi radi prišli na jiovršje. Kljub silnemu naporu pa IkkIo le s težavo sestavili svojo listo. Dne 6. deecmbrn bomo šli vsi na volišče in volili listo JRZ, ki je edina predstavnica ljudske volje! Pokažimo, da smo tudi mi zn politiko našega voditelja dr. Korošca, in pridružimo se dolgi vrsti slovenskih občin, ki so 11111 že izrekle svoje popolno zaupanje! • Drobne Koledar Sreda, 25. novembra: Katarina, devica mučenica; Mozes, mučenec. Novi grobovi f V Krškem je v ponedeljek dopoldne umrla g. Klotilda Engelsberger, mati veletrgovca g Ru-perta Engelsbergerja. Pokojna gospa je bila vzor skrbne gospodinje pa tudi zgledna krščanska mati. Delavna in pridna od jutra do poznega večera vprav do zadnjih let življenja, ni nikoli pozabila dati Bogu, kar mu gre. Globoko zraščena v krščansko tradicijo svojih prednikov je z zgledom in materinsko skrbjo navajala tudi svoje številne uslužbence, ki so se tekom dolgih let mudili in izučili v njeni hiši in njeni najstarejši krški trgovini, k delavnosti in poštenosti, k vestnemu izpopolnjevanju stanovskih in krščanskih dolžnosti. In marsikak dar je odšel iz njene roke dc6t;krat tako, da ni vedela levica kaj da desnica v cerkvene — v samostanski kot župni cerkvi je pustila lep spomin nase z novimi slikami sv. Male Terezike — in zasebne ;n javne dobrodelne namene. Dobri Bog bodi blagi gospej milostljiv sodnik in obilni plačnik za njen lepi zgled in dobra dela, preostalim pa naše iskreno sožaljel Pogreb bo v četrtek dopoldne. ■f Na Spodnjem Brniku (Cerklje na Gorenjskem) je umrl spoštovan in čislan mož Franc Dob-nikar v 82. letu starosti. Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek ob pol 9 dofioldtie. Naj počiva v miru! -f- Majšperk v Halozah. V noči od ponedeljka na torek je umrl zaradi kapi ugledni posestnik Zdravko Sagadin. Bil je javnosti znan kot kreme-nit krščanski mož in zvest bojevnik bivše SLS, 6edaj JRZ, in je vneto deloval kot prosvetar in zadrugar. Njegovi občani so mu zaupali skozi dolga desetletja razna častna mesta. Bil je tudi dvakrat namestnik bivšega poslanca Ivana Vesenjaka. Hvaležni tovariši in občani ga spremimo k večnemu počitku v četrtek zjutraj. Naj v miru počival Osebne vesli — Poroka. V ponedeljek, dne 23. t. m., se je poročil v Ratečah na Gorenjskem župan in posestnik g. Josip Pintbali z gospodično Heleno Smu-kovec. posestnikovo hčerko iz Podjetja pri Srednji vasi v Bohinju. Uglednima novojjoročencema najprisrčneiše čestitke! = Iz vojaške službe. Odrejeni so za vršilca dolžnosti fioveljnika I. brzostrelne čete 18. peš-polka peh. stotnik II. razr. Rudolt Perhinek; za poveljnika 0. čete 40 pešpolka »Triglavskega« peh. stotnik I. raz. Dragomir Naumovič; za vršilca dolžnosti poveljnika podčastniške šole obmejnih čet peh stotnik I. razr Rudolf Jagič; za jx>veljnika 3. čete 1. pešjxilka peh. stotnik I. razr. Mirko Božič; za jx>veljnika 6. čete 6. pešpolka r>eh. stotnik I. razr. Anton Hajm; za poveljnika 7. čete 7. pešpolka peh. stotnik II. razr. Štefan Rajnian; za poveljnika I. brzostrelne čete 8. pešpolka peh. stotnik II. razr. Ivan Piškin; za poveljnika 2. čete peš. b3laljona Šibenika pešpolka kraljeve garde peh. stotnik II. razr. Rudolf Lederer; za jx>veljnika brzostrelne čete 3 .planinskega bataljona peh. stotnik II. razr. Stanislav Pišljar; za poveljnika 3. čete 3. planinske ga bataljona r>eh. stotnik II. razr. Rudolf Pirš; za poveljnika brzostrelne čete 4. planinskega bataljona peh. 6totnik II. razr. Vitcmir Terz;n- na službo v štab 41. pešpolka peh. poročnik Miloš Botič: za zdravnika intendantske akademiie san. poročnik dr. Kazimir Marušič; za vršilca dolžnosti upravnika tehničnega skladišča 6. zrakoplovnega polka nižji voj. tehn. uradnik II. razr. zrakoplovno tehnične stroke Anton Rudolf in na službo v zrakoplovno javno pristanišče »Beograd« zrakoplovni stotnik II. razr. Miroslav Petrič. Kupujte le domače izdelke! PERION pralni prašek ie kvalitetni izdelek slovenske industrije. - Kupujte <*a' — Božični dar za naše izseljence. V nedeljo praznujemo izseljensko nedeljo in se bomo spominjali svojih bratov in sester, ki bivajo izven meje naše države. Enkrat na leto bodo naša pisma po-romala v razne kraje Nemčije, Holandije, Belgije, Francije in daljne Amerike. Enkrat na leto se bomo zopet v mislih sešli z njimi, ko jim bomo po radijskih valovih zvečer ob priliki večera našim izseljencem prodajali svojo besedo, svojo pesem. Lepo je to, a vedno še premalo, kar smo storiti dolžni, da ohranimo slovensko kri. Hvalevredno deto si nalaga Prosvetna zveza v Ljubljani, ko zbira za božični dar našim izseljencem slovenske knjige in revije, da jih pošlje tja. kjer je potreba največja. V nedeljo, ko bomo slišali besedo o naših izseljencih in ko se vrnemo na svoj dom, preglejmo takoj svojo knjižno omaro, zberemo knjige, ki smo jih že prečitali ter jih pošljemo kot izseljenški božični dar na Prosvetno zvezo, Miklošičeva cesta 7-1. Zveza rade-^ olje sprejema književni dar vsak dan od 8 do 12 in od 2 do 7 zvečer. — Zakon o sodnikih je nujno potreben. Pravosodni minister dr. Niko Subotič je nadzoroval sarajevske sodnije in je ob tej priliki sprejel zastopnike sarajevske sekcije združenja sodnikov ,ki so mu razložili potrebo, da se čimprej sprejme nov zakon o sodnikih in pa potrebo avtomatičnega napredovanja sodnikov, dokler ne bo zakon sprejet. Zahtevali so tudi. da se starejši sodniki pomaknejo v III. skupino. Minister je deputacijo prijazno sprejel ter obljubil, da bo šel v tem oziru na roko. Nato je minister sprejel deputacjo sodnih slug, ki so prositi za uniforme. Minister jim je to obljubil. — Carl Luther na Blokah. V ponedeljek se je odpeljal g. Luther v spremstvu naših smučarjev na Bloke, da si ogleda domovino srednieevropejskega smučanja. Obiskal je Novo vas na Blokah in vas Metlje, kjer je zbral še nove podatke, napravil precej fotografičnih posnetkov in dobil še dva para po več sto let starih, prav originalnih smuči. Te fotografije in pa one, ki jih je pred leti dobil od zveze z Blok, bo uporabil v seriji predavanj kot diapozitive, ki jih bo imel v letošnji zimski sezoni v Nemčiji. Obenem bo napisal več člankov o Blokah in naših planinah in sploh o svoiem sedanjem obisku naše Slovenije Na povratku je ogledal še Zupanovo jamo pri Ponovi vasi, včeraj dopoldne pa ie odpotoval v Monakovo — Huda slana. V torek zvečer se je zjasnilo. Pritisnil je mraz in že ponoči je r>adla slana. Včeraj zjutraj pa so bdi travniki na Barju in ludi na Ljubljanskem polju močno pobeljeni. Mraz je bil takšen, da so se napravile celo na okenskih šipah ledene rože in so stoječe vode lahno zamrznile. Temperatura je padla f>od ničlo. Na aerodromu je bila dosežena najnižja temperatura to jesen — 7" C, v mestu pa 3.5" C. Pred dobrim mesecem 22. ok- novice tobra je padla tudi huda 6lana. Včeraj slana ni nikjer napravila nikake škode, ker so vsi poljski jiridelki ze pospravljeni in tudi rože so že poprej ovenele. Cez dan je f>o lahni jutranji megli nastopilo prav lepo vreme. Pojavilo se je sedaj »poletje starin bab«. — Radio motnje. Iz Kranja nam ptoročajo, da so naslovili vsi radio trgovci na ravnateljstvo pošte in telegrafa prošnjo, da jim priskoči na pomoč zaradi radio motenj. Tudi mi smo že poročali na tem mestu o nevzdržnem stanju, ker je v Kranju vsako poslušanje radija nemogoče. Upamo, da bo ravnateljstvo ali pa okrajno načelstvo kaj ukrenilo proti temu. Kakor čujemo, je oblast v Ptuju v tem pogledu zelo odločno nastopila. — Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenja, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda. zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce zaželieno odprtje in s tem trajno polaj-šanje Zahtevajte povsod »Franz-Joseiovo« vodo. O tri. reg S. br. 80474/35. — Duhovne vaje za može bodo v Domu duhovnih vaj pri sv. Jožefu v Ljubljani od 30. novembra zvečer do 4. decembra zjutraj. — Za fante bosta prav tam dva tečaia: od 5. decembra zvečer do 9. decembra ziutraj — in od 14. decembra zvečer do 18. decembra zjutraj. Oskrbnina za ves čas 100 Din. Zgla.siti se je treba vsaj teden pTej. Naslov: Vodstvo Doma duhovnih vaj, Liub-Ijana, Zrinisketfa 9. — Vozne olajšave za državne upokojence. Dosedanje železniške legitimacije, katerih veljavnost še ni iztekla, ne podaljšujejo do zamenjave za nove, toda najdalje do 31. decembra 1937. Upokojenci in upokojenke, katerim izplačuje prejemke dravska finančna direkcija v Ljubljani, naj ji čimprej predlože svoje legitimacije zaradi podaljšanja njih veljavnosti za leto 1937, zlasti če so že izrabili ali pa za leto 1936. ne nameravajo izrabiti vseh voženj. Hkratu naj plačajo na čekovni račun št. 10.011 za vsako legitimacijo 4 Din in sicer za železniško znamko 2 Din, za nabavo novega kupona 2 Din. Kuponi za leto 1936. v letu 1937. ne bodo veljavni. Železniško znamko more kupiti pri železniški blagajni vsak upokojenec sam in jo predložiti dravski finančni direkciji hkratu z legitimacijo. Znamko pa ne sme nalepiti v legitimaciji nihče sam. Kdor nabavi znamko, naj pošlje le 2 Din za kupon. Poštne znamke in kolke, poslane namesto denarja, bo direkcija upokojencem vračala, ker jih ne more uporabiti. Položnice za čekovni račun št. 10.011 dobe upokojenci pri davčnih upravah po 25 par. Za leto 1937. podaljšane stare, kakor tudi za to leto naročene nove železniške legitimacije bo direkcija razposlala ali pa izročila osebam neposredno šele po 1. januarju 1937. Kdor železniško legitimacijo izgubi in želi dobiti novo mora javiti dravski finančni direkciji in priložiti 50 Din za stroške, da se legitimacija razglasi za neveljavno. Šele potem sme prositi za novo. — Igra za Miklavža z naslovom »Nebeška storja«, je zelo primerna igra za priliko Miklavževega prihoda in obdarovanja otrok. Je krajša prisrčna igra, z lepo socialno mislijo in lahko vpri zorljiva Igra je za to priliko tem pomembnejša, ker je Miklavžev j>rihod naravnost zvezan z dejanjem igre. Ker je na razpolago v rokopisu le še v malo izvodih, naj odri, ki jo žele uprizoriti, takoj sežejo po njej, ker je pozneje ne bo več dobiti. Dobi in naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Huda nesreča v tovarni. Včeraj je ljubljanska bolnišnica sprejela 34-Ietnega delavca Alojzija Štuparja, doma iz Homca. Štupar je zaposlen v tovarni »Titan« v Kamniku. Delal je včeraj pri stroju, ko ga je zagrabila transmisija ter mu je jermen odtrgal desno roko nad komolcem. — Nedeljski počitek v mesarski obrti na Jesenicah. Gosjpod ban, dr. Marko Natlačen je na prošnjo Zveze živilskih delavcev Jugoslavije, podružnice v Ljubljani in Združenja mesarjev na Jesenicah odredil za Jesenice, Javornik in Koroško Belo nedeljski počitek v mesarski obrti, ki traja od 15. septembra do 15. maja vsakoletno. S tem je nedeljski počitke v mesarski obrti upeljan že skoraj v vsej dravski banovini, razen Celia, kjer pa bo še v teku tega tedna stopil v veljavo. Tudi uredba o prepovedi nočnega dela in striktnega nedeljskega iročitka v pekovski stroki bo skopaj izšla in zbolj-šala položaj pekovske obrti in pekovskega delavstva. — Sveta noč je naslov mladinski božični igri, katero je spisal g. Jože Vovk. Kjerkoli pripravljate božičnice. Vam bo ta igra najbolj dobrodošla. Nastopajoče mladine je lahko po mili volji. Igra je ljubka, ljubezniva in socialna, prepletena z lepimi božičnimi pesmicami. Dobi se pri Prosvetni zvezi v Ljubljani in stane 13 Din in s tem dobi društvo tudi avtorsko pravico, da jo proizvaja. Naroča se pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7. — Tri diplomirane inženjerje in sicer strojnega, za kemijo in tehnologa jjotrebuje »Vojaški tehnični zavod« v Kragnjevcu. Reflektanti ne smejo biti starejši od 34 le*. Prošnje je poslati do 1. decembra upravi zavoda. Sprejemni pogoji so ob javljeni v Službenem vojnem listu stran 2439— 2440. — Drugi natečaj za slike in kipe v narodni skupščini je bil objavljen v Službenih novinah 7. nov. št. 258. — Razpisane so 4 freske, ena v velikosti 14 m 30 na 15 m 60 za 100.000 din; tri pa v velikosti po 1 m 90 na 2 m 10, skupaj za 60.C00 din; dalje dva kipa po 3 m visoka v marmorju: plastika naj predstavlja državno ureditev in zakonodajstvo v osebnostnih kralja Petra Osvoboditelja in Carja Dušana. — Termin za oddajo osnutkov 15. januar 1937 pogoji natečaja so isti, kakor pri prvem, tudi žirija je ista. — Društvo slov IiK. umetnikov. — Razpisani sta dve zdravniški mesti pri Orožnem uradu za zavarovanje delavcev in sicer jx>godbeno mesto v Slovenjgradcu in v Polzeli. Rok za vložitev prošenj do 10. decembra t. I. — Niški oficirski dom sprejme s 1. tebruarjem restavraterja. Potrebna kavcija 10.000 Din. Dom razpolaga s svojim inventarjem. Interesenti naj se obrnejo glede pogojev na Upravo doma, za katere naj prilože 5 Din v znamkah. — Putnik Ljubljana, organizira potovanje s posebnim vlakom na Dunaj od 5. do 10. decembra 1936. Odhod iz Ljubljane z brzim vlakom ob 23.45. Povratek v Ljubljano 10. decembra ob 22.03. Prijave do 30. novembra. Informacije pri biletarnicah Putnik v Gajevi ulici in v hotelu »Metropol«. Na poti k volitvam se smrtno ponesrečili. Iz Dubrovnika poročajo: Blizu vasi Smokovljani se je zgodila v nedeljo popoldne huda avtomobilska nesreča. pri kateri sta bila ubita dva potnika, tretji je bil smrtno nevarno ranjen, trije potniki so pa odnesli k sreči le lahke poškodbe. Namenjeni so bili na volišče v Stol, da oddajo svoje glasove pri občinskih volitvah. Ljubljana 0 časnikarski koncert 1. decembra na Taboru bo naši glasbeni javnosti predstavil kapelnika vojaške godbe 40. pp. Triglavskega, g. Dragoljuba Zivanoviča kot velikega virtuoza na kontrabasu. Kapelnik g. Zivanovič sodeluje z največjo vnemo v orkestralnem društvu Glasbene Matice, na šoli Glasbene Matice poučuje kontrabas in čeprav je splošno znan in priljubljen kot kaj?elnik, bo ljubljansko občinstvo na časnikarskem koncertu prvič slišalo niegovo umetnost na kontrabasu. Izvajal bo koncertni komad znanega skladatelja in profesorja glasbe Frana Simandla. opus 34. Umetnika bo spremljala na klavirju ga. Leopoldina Dorfler-Če-rinova. Virtuozi na tako težkem instrumentu kakor jej kontrabas, 60 zelo redki in zato ima tudi redko-kateri koncert solo nastop na kontrabasu. Kapelnik Zivanovič je svoie študije pričel na gla=beni šoli v Belgradu, nadaljeval pa jih je na glasbeni akademiji na Dunaju, na konservatoriju v Parizu in Pragi, na akademiji sv Cecilije v Rimu pa je bil učene slavnega profesorja Černeea. (T) Na umetniški razstavi mladih bo imel danes ob 18.15 vodstvo umetnosti kritik g. dr. Rajko Lo-žar. Ker bo razstava odprta le še ta teden, vabimo vse linbitelje na vodstvo in ogled razstave. 0 Opazovalna naprava na grajskem stolpu. Včeraj ob pol 12 dopoldne je bila nekako na uraden način izročena javni uporabi opazovalna naprava na graiskem stolpu. To opazovalno napravo smo že opisali v eni prejšniih številk. Včeraj pa jo je preizkusila komisija, v kateri so bili: dr. Štele, dr. Bri-lei. g. B"seničar, ki ie izdelal kovinaste dele. in Oskar D"lkin. ki ie izdelal kazalo. Naprava obstoja iz dveh plošč iz koroškega marmorja, ki sta postavljeni na severni in zapadni strani prsobrana na grajskem stolpu. Na napravi so zarisane smeri in vrhovi hribov z rdečo barvo, zelo vidna so tudi imena, kovinasta puščica pa je posebna naprava dveh okroglih špranj, ki omogoča zelo točno fiksiranje posameznih vrhov. Komisiji se je nudilo prav ugodno vreme ter ie mogla s to napravo čisto in jasno opazovali Kamniške planine in Triglav, bolj v megli pa je bilo Barje in Krimsko pogorje. Nova nanrava bo nedvomno izpolnila svojo nalogo, namreč službo tidskemu prometu. (~) Kino Kodeljevo ;m vlomil pri Alojziji Petričevi na Pobrežju pri Mariboru ter od tam odnesel več gotovine in obleke, tako da je Petričeva imela škode nekaj tisoč dinarjev. Faidiga je sploh znan klatež in tihotapec ter je imel radi tega že mnogo sitnosti z oblastmi. Policija ga je izročila sodišču, ki ga bo naibrže poslalo v Maribor. © Vlom pri Rajku Turku. V pisarno špedicij-ske tvrdke Rajko Turk je v noči na včeraj vlomil do sedaj še neznan vlomilec. Iz dnevne blagajne je odnesel okoli 2000 Din gotovine, obenem pa |e našel tudi nekaj zlatnine. Policija ima že nekaj sledi za vlomilcem. 0 Samomor mestnega gasilca. Predsnočnjim ob četrt na 9 so našli v kleti lastne hiše v Orlovi ul. št. 11, obešenega 38-letnega mestnega gasilca in šoferja reševalnega avtomobila Vinka Zgajnerja. Na lice mesla je prišla policijska komisija, ki je ugotovila, da si je Zgajner prostovoljno vzel življenje. Komisja je dala truplo prepeljati v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Zgajner je bil oženien ter oče dveh malih otrok. Zgajner je pred leti prevzel hišo in manjše posestvo ter bi moral izplačati sorodnikom odpravnino. Ker tega ni mogel, so odpravnino iztožili. Zašel je v denarne težkoče, kar ga je tako po- trlo, da si je vzel življenje. * 1 Ženski o rt trk ft*ntpctcrske prosvete ima 3(1. t. m oh 7 »i v društveni dvorani prodajanje. O Krekovi materi bo predaval prosvetni inšpektor prof. gospod Dolenc 1 /irntpetcrsko prosvetno društvo in Kato'iška akcija Javljala, da sestanka odseka za može dan os ne bo. Prihodnji sestanek bo danes leden ob 8. 1 Prosvetno društvo Trnovo priredj drevii ob 20 v društveni deorani, Knrunova uJica 14, V. prosvetni večer, na kntorpim ho imet zanimivo »kjoptWno predavanju g prof. Dolenc O Mostarju. 1 Krščansko iensko društvo nfl^nainda članicam in somiSljemicam, da bo govori.] p. dr. Komam Toiniinec v sredo 25. t. m. ob 20 v Akademikom domu o temi Žena v horbi za sodobne probleme. — PrldMe! 1 Obtni zbor Leonove druibe bo v četrtek, 26. t m , ob 16.30. v posvetovalnici KTD. Dnevni red: 1. Zapisnik, 2. Poro"iln, 3. VoJit.ve, 4. Slnčfljnoeti. 1 Slovenska Straia sklicuje sejo odbora v sredo 25. t. m. ob fi v posve'ovaImci KTI). Namen tc seje, k .io skle.ujo najstarejši Man odbora je konsiItuiramje odbora in pogovor o načrtnem deln v tekoči v.ini«ki se»oni. I Dlskusijski sestanek Društvo «Pravnika« o predhodnem na/rtu o. d. z. bo v četrtek, d.ne fi. t. m. oh lfi popoHne v prostorih odvetniške sborntee. Predmet razgovora: Pravo osebnosti. Fi?ri"ne osel«. 1 Kino Kodeljevo igra danes im fmrtrl Kdo je morilect (Adolf Woh!bine.k). 1 Najlepše oeene najboljših čeških in tujerodnih kritikov »premHaJo koneerte znamenite mlade češke pianistko Vero Svililikove. Enoglasno poudarjajo njen izredni talent, njeno vePiko iirraloV) se tehniko, oh onom pn njeno Jasno im globoko oh,nteno predavanje Svhtiikova je brez dvoma eden nalveMih klavirskih talentov, kar Jih je bilo kdaj bšolanih v zlati slo vanelri Pragi. Na povratku ra Sofije klor konoerlira to dni, bo pokazala svojo umetno«! tndi v Ljubljani v ne,tok dne 27 t. m nn koncertu v Maji nhnrmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knj iigarnj Glasbene Malice. I Pevski zbor Glasbene Matice ima drevi pevsko vajo irjenioma pet minut pred pol 20. Prihodnja skupna vala bo v četrtok. dne 3. deeemhra ob 20. 1 Nočno slulbo imajo lekarne: mr. Suftnlk, Ma. rijiin trg 5: mr Kuralt. Gosrosvetska cesta 10 in mr. Bohinec ded.. Rimska cesta 31. Naše diiaštvo Konrjrcrracja akademikov pri oo. jezuitih imn drevi ob 20 s voj rodni cerkveni sestanek. Vabimo tudi vse starelRe i.n mlnJSe tovariše, Vi so Jim hn*e v živ. ljonju verske opore, v svoj krog Vhod na samostanski pori I. Zrinjskeira ee-ta 9. — Prefekt. Akademska Marijanska konnreaacija Marijinepa Oznanenja pri no frančiškanih ima drwi oh četrt nn 'e-itn.nek v s^montanski karell. Vsi posebno novinci, iskreno vabljeni! — Prelekt. Ptuj Poroke. V proštijski cerkvi sta se poročila preteklo nedeljo Štetan Karliček, art poročnik iz Boke Kotorske in Greti Cvikl. hčerka trgovca in podžupana v Ptuiu — V cerkvi Sv. Petra in Pavla so isti da stopili pred oltar Janez Lesjak iz Vičave in Apoloniia Horvat iz Mestnega vrha: Martin Kekec iz Podvincv in Marija Kolarič iz Spuhlja; Ivan Teskač iz Gruškovja v Halozah in Justina Virlovič iz Mestnega vrha; Jožef Hamer-šak in Marjeta Bendar oba iz Kicarja, ter Rudolf llržič in Marija Rajh, oba iz Ptuja. — Novoporo-čencem obilo sročf-l Požar. V kleti posestnika Jožefa Vtiča v Gr-dini je na nepojasnjen način izbruhnil požar, ki ie upepelil celo poslopje do tal. Žrtev požara jo vse eospodarsko orodje in več sodov. Nočni napad. Ko sp ie Štefan Stepisnik, sin oosestnika pri Sv. Marjeti niže Ptuia, vračal pre-•pklo noč na svoi dom ic- padlo iz zajede ve? strelov, od ka'orih je eden zadel Stppišnikn v levo "adko'ono ler ga npvarno rnnil. V bolnišnici so ugotovili, da je bil strel oddan iz lovske puške. Maribor □ Sedejeva družina (odsek Maribor) vabi in poziva goriške ro.ake v Mariboru in vse prijatelje, da se udeleže v nedeljo 29. t. m. sve ane proslave v Stični ob priliki odkritia spomenika Knezu in nadškofu dr. r. B. Sedeju. Naj bo zastopana tudi štajerska Slovenijal Prijavite čim prej svojo udeležbo direktno na Sedejevo družino v Ljubljani, Zrinjskega trg 8. O Smrt blage gospe. V Gosposki ulici 52 je umrla po daljšem trpljenju v starosti 76 let gospa Marjia Celestina. Pokojnica je bila mati ses.re Emanuele-Milke, mr. ph Zorke ter ing. Feliksa t e-lestine. Bila je srčno dobra in plemenita gospa ter je njena smrt težka izguba za svojce. Pogreb bo danes ob 3 popoldne na frančiškanskem, pokopališču na Pobrežju. Svetila ji večna luč, žalujočim ostalim naše globoko sožalje. O »Grada umira« na Mladinskem odru. Na odru tukajšnje Katoliške mladine se je v ned ijo vršila vprizoritev Bazin-Dornikove drame »Gruda umira«. Po slovitem romanu francoskega pisatelja Bazina, ki ga imamo tudi Slovenci v lepem prevodu je mariborski književnik prof. dr. Dornik priredil dramo, ki nam nazorno prikazuje vso tragiko-zemlje, ka'ero zaouščajo vsi. ki iih je vzredila. Predstava na Mladinskem odru je občinstvo zadovoljila. Režiser g. Rudolf Domanjko je delo vestno na&tudiral. Vsa hvala gre tudi igralcem, ki so — razen v par momentih — zadeli pravo noto in se vživeli v kmečki milje, katerega igra zahteva Predstava je bila lep spomin na naše v tujini. Pred igro je bilo par ljubkih deklamacij in govor o naših izse,;encih. O Šahovske novice. V borbi za klubovo prvenstvo se posebno odlikuje šahovski klub Slavija na Pobrež;u. Porazil je dosedaj že nasprotnike iz Frama, v nedeljo pa se je boril s šahovskim klubom Ruše ter ga premagal z rezultatom 8:1. □ Žetev smrti. V bolnišnici ie umrl v starosti 67 let zasebnik Ivan Klinger, v Dajnkovi ulici 15 pa je pokosila smrt 15 letnega Rudolfa Marolta. Naj poč:vata v miru! □ Za lovci — divji lovci. Lovfka sezona je sedaj na višku in minulo nedelio so pokale puške v vseh loviščih. Lepa priložnost pa je izvabila na »jago« tudi divje lovce. V nekem večjem lovišču na Dravskem polju bi se skorai srebali obe lovski družbi. Divji lovci so se potuhnili in ko so se pravi lovci zbrali k zadnjemu pogonu v gostilno, so pa nad.nljevali »divjaki« lov na svojo pest. Imeli pa so smolo, da jih je izsledil nek lovski čuvaj, ki je naslednje jutro napravil v družbi orožnikov obisk pri dveh č'anih div;e lovske bratovščine. Uspeh je bil popoln: orožniki so zaplenili 5 pu"k ter 7 ustreljenih fazanov. Oba divja lovca sta sinova premožnih posestnikov. □ Požigalec. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je včeraj dopoldne zagovarjal 22 letni viničarski sin Janez Fekonja iz Netfove. Obtožen je dveh požigov. V noči na 31 avgusta je zgorela viničarija posestnika Janeza Pu-harja iz Štajngrove. Med gas;lci je bil tudi obtoženi Fekonja. Ko so ce proti jutru gasilci razhajali, :e posestn;k Alojz Marušič iz Negove zalotil v soseščini Fekonjo, ko je pravkar prižigal kup tresek tik skednja posestnice Alojzije Jostl na Negovs' e'U vrhu. Prižgane treske je položil na deske ter jih rotisnil pod slamo, s katero je bil skeden; nabas m. Delal je to očividno v namenu, da skedenj zažge. Marušič mu ie namero prekrižal ter ga ovadil De-ianje je priznal, osumili so ga pa potem še pož'ga Puharieve viničariie, kar pa Fekonja taji. Pravi, da je hotel zažgati pri J^stlovi iz maščevanja, k^r ga je večkrat zmerjala Obsoiei je bil na 2 leti in 2 meseca robije ter na 2 leti izgube častnih pravic. * m Krščanska ienska zveza za Maribor in okolico ima v nudelio dne 29. t., m. (prva advetna ned^a) oh 6. ziutraj sv mašo « sknmim »v. obhajilom v »tovcdnči, 56) itd. Midva si nisva upala pisati š v tem obsegu, ker bi bilo preveč vrišča in bi proti tej inštanci nastopili najhuje oni. ki bi sami v isti sapi govorili »inštanca«. Sprejela pa sva nekaj zgledov lato, da si dejanska izreka počnsi utare pot v knjigo. Med načelna vprašanja spada tudi raba trpnili deležnikov kakor zamrzel in zamrznjen. Profesor Koštial je hud na naju, ker dovoljujeva oboje oblike. »Ker govorijo in pišejo ljudje brez jezi- Številke dohodkov kažejo tudi, kako velike dohodke ima belgrajska obrtna zbornica od laks, dočim ima Ljubljana le malo dohodkov od teh taks, pa je še vpoštevati, da so bile te takse vpeljane šele zadnja leta. Takse so pa težko breme s socijalnega stališča. Pomisliti je treba, da plača n. pr. belgrajski obrtnik 5 do 10 tisoč Din takse pri nastopu obrti. Da so tako visoke takse povzročile šušmar-stvo v nezaslišanem obsegu, je vsakomur jasno. Govor številk našim obrtnikom je jasen in razločen. Primerjajte in sodite. Zato |)roč z demagogijo o ločenih zbornicah in vsi obrtniki naj dne 29. novembra glasujejo za sporazumno listo, ki nastopa za vse naše gospodarstvo in imajo obrtniki od tega največ koristi! Dve g vlog v S hranilnicah Tudi v oktobru letošnjega leta so nove vloge pri hranilnicah naraščale. Iz podatkov Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani se vidi, dn so j) r i 8 (od 29 hranilnic) v dravski banovini j>re-segale vse vloge dvige, ter ie pri teh hranilnicah naraslo skupno stame vlog. Pri ostalili hranilnicah so vloge padle in znaša stanje vlog pri slovanskih hranilnicah dne 31. oktobra t.024,777.781 dinarjev. Posebno ugodno so se razvijale vloge v tekočem računu, ki so narasle v oktobru pri 8 hranilnicah, dočim je število obstoječih tekočih računov naraslo pri 11 hranilnicah (od '.>0 hranilnic, ki sprejemajo tudi vloge v tekočem računu). Razveseljivo je, da so znnšale dne 31. oktobra pri 5 hranilnicah skupne vloge več kakor so znašale na koncu leta 1935, in da izkazuje ta dan S hranilnic več vlog v tekočem računu kol na koncu leta 1935. Naša produkcija sladkorja. Po podatkih mednarodnega združenja za statistiko sladkorja se je v evropskih državah od 1935 do 1936 kultura sladkorne pese povečala za 0.21% na 1.173.293 ha, Avtomobili PRAGA radi devalvacije čsl. krone znatno cenejši. Zastopstvo: Zagreb, Gunciullteva 16/1 od tega v naši državi zmanjšala za 6.21 na 25.805 ha. Količina predelane pese je v vsej Ev-ropi narasla od 30.54 na 31.66 milij. ton, od lega v naši državi od 584.790 ton na 725.190 ton. Produkcija sladkorja se poveči v Evropi od 5.036 na 5.177 milij. ton, od tega v naši državi od 80.878 na 97.750 ton, dočim je znašala prva cenitev jeseni letos samo 90.000 ton. Delavske mezde. Po jjodatkih agencije »Ju-goslovanski kurir« je znašala povprečna delavska mezda na 1 delavca sredi leta 1936 v posameznih mestih naše države (v oklepajih podatki za 1930): Belgrad 23.86 (31.15), Zagreb 23.04 (28.51), Ljubljana 22.39 (26.45J, Sarajevo 20.63 (27.18), Novi Sad 18.06 (24.54), Split 23.23 (28.25), Skopljo pa 15.23 (23.96) in Sušak 27.26 (32.51) dinarjev, lz tega pregleda je razvidno, da so najbolj padle mezde v vzhodnih krajih naše države, to je na področju Belgrada, Skojilja. Sarajeva in Novega Sada. Najboljše pov|>rečne mezde so na Sušaku, najslabše pa na področju urada v Vel. Bečkereku. Borza Dne 24. novembra. Denar V zasebnem kliringu je angleški funt na ljubljanski borzi narastel na 2-11.75 denar, na zagrebški borzi jc narastel na 241.20—212.80, na belgrajski pa na 240.70—242.30. Avstrijski šiling je v Ljubljani neznatno popustil na 8.60—8.70, v Zagrebu na 8.5450—8.6450. V Belgradu pa na 8,5486 - 8.6486. Grški boni so beležili v Zagrebu in Belgradu 31.40—32.10. Italijanske lire so v zasebnem kliringu nudili v Belgradu po 2.55. Nemški čeki danes niso beležili v Ljubljani nobenega tečaja, pač pa so v Zagrebu neznatno popustili na 13.9850—14.1850, za konec novembra na 13.95—14.15, za konec decembra na 13.8250— 14.0250, za sredo januarja na 13.85—14.05. V Belgradu so beležili 13.9713—14.1713. Ljubljana Amsterdam 100 h. Berlin 100 mark . Bruselj 100 belg . Curih 100 frankov . London 1 funt . . Newyork 100 dolar Pariz 100 frankov . Praga 100 kron Trst 100 lir - Te gold. jev čaji s primom . . . 2350.60 —2365.26 . . . 1743.52—1757.40 . . . 733,15- 738.51 . . . 996.45—1003.52 . . . 212.10— 214.22 . . . 4304.76—4341.07 . . . 201.97— 203.41 . . . 153.44— 154.54 227.04— 231.03 Promet na zagrebškem trgu |e znaša! brez kompenzacij 2,311.688 Din. Promet na belgrajski borzi je znašal brez kompenzacij 1,344.000 Din. Curih. Belgrad 10, Pariz 20.275, London 21.32, Ne\vyork 435.125, Bruselj 73 60, Milan 22 95. Amsterdam 235.90, Berlin 175, Dunaj 76.75 (81.15), Stockholm 109.80, Oslo 107 10, Kopenhagen 95.175, Praga 15.10, Varšava NI 80. Budimpešta 85.75 Atene 3.90. Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, 11 el singfors 9.405, Buenos Aires 1.2125. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% investicijsko |K>sojiio 84.75 do 85.75, agrarji 50—52. vojna škoda promptna 379— 3«2. begluške obveznice 67- 69. 817, Blerovj po-sojilo*S(i—88, 7% Blerovo |>osojilo 77-79, 7% |kj-sojilo Drž. hip. banke 89- 90. Zagreb, državni papirji: 7% invest. posojilo 85-85.75, agrarji 50 52, vojna škoda proinnlna 876—378 (380), begluške obveznice 69—70, da!m. agrarji 65.75 blago, 8% Blerovo posojilo 86 -87.25, 7"o Blerovo posojilo 77.25 blago, — Delnice: Narodna banka 69(W denar, 1'riv. agrarna banka 194—190, Trboveljska 210—250, Našitka 550 bi., Gutmann 50 - 00, Osj. sladk. tov. 157—158 (155), Sladk. tov. Vel. Bečkerek 700—9110, Dubrovačka 235 denar, Danica 40 denar, Jadr. plovidba 235 denar. Belgrad, državni papirji: vojna škoda pronip. 377.50- 378 (378). begluške obveznice 69.50 rein. Promet 24 vag. Živina Mariborski živinski sejem dne 24. novembra. Pripeljanih je bilo 9 konj. 19 bikov, 152 volov, 5-11 krav in 17 telet. 733 komadov. Povprcčene cene: debeli voli L vrste 4 do 4.50 Din, poldebeli voli 3.50 do 3..80 Din, plemenski voli 3.60 do 4 Din, biki za klanje 3.30 do 3.75 Din. klavne krave debele 3 do 3.10 Din, plemenske krave 3 do 3.50 Din, krave za klobasarje 1.80 do 2 Din, molzne krave 2.15 do 2.75 Din. breje krave 2.75 do 3.65 Din, mlada živina 3 do 4 Din. teleta 4.50 do 5.50 Din za kilogram žive teže. Prodanih je bilo 299 komadov, od teh 14 za izvoz v Italijo. Mesne cene — volovsko I. vrste 10 do 12 Din. II. vrste 8 do 10 Din, meso od bikov, krav in telic 5 do 8L)in, telečje meso I. vrste 12 do 14 Din, II. vrste 10 do 12 Din, svinisko sveže 10 do 14 Din. Prihodnji živinski sejem bo 7. decembra, ker je 8. decembra praznik. Dunajski prašičji sejem, dne 24. novembra. Prignanih je bilo 5.285 pršutarjev in 5.406 špe-harjev, skupnoMorej 10.091 rojKiv, od tega iz Avstrije 2.332, iz inozemstva pa 8.359. Cene so bilo naslednje: L špeharji 1.58—1.62, srednjetežki špe-harji 1.52—1.56, stari 1.35—1.46, kmetski 1.48— 1.63, križani špeharji 1.50—1.64, pršutarji 1.36— 1.62, šil. za kg žive teže Tako madjarski kot poljski prašiči so se pocenili za 2, oz. 3-1 grošev, prvovrstni madjarski špeharji eeln za 3—5 grošev, kmečki prašiči p,i za 2—3 gro-o j»r i kg. Ba-naški prašiči so nasprotno obdržali cene preteklega tedna. kovnega čuta trpne deležnike neprehodnih glagolov v tvornem pomenu (pretečeni petek, zatečeno lice. zamrznjen potok, ozebeni prsti) para-dirajo te grde spake kot pravilne v Pravopisu« (Življenje in sv. 306). Cisto natančno to ni navedeno, ker dovoljujeva oboje oblike: ozebel in oze-ben, zamrzel in zamrznjen itd. To je eno najtežjih vprašanj naše slovnice. Ljudstvo govori po večini že stoletja oblike zraščen, zmrznjen, oze-ben itd. in rahili so jih vsi pisatelji, dokler ni nastopil Levstik s pravili iz stare cerkvene slovenščine in jili začel zavračali. Pa pisatelji so jih kljub temu rabili, samo tam ne, kjer so imeli Levstik in njegovi učenci Leveč, Funtek, Cimper-man in drugi kaj besede. Zanimivo je zasledovali Jurčičevo besedilo. Pisal je žive ljudske oblike zamrznjen, zaraščen, pretečen itd. (po Glasniku in Slov. Narodu itd.), toda Leveč mu je vse take oblike popravil v zamrzel, zarastel. pretekel in te oblike so ostale tudi v Prijateljevi in večinoma tudi v Grafenauerjevi izdaji. Enako je 7. drugimi pisatelji. Načelno je zopet začel rabili žive ljudske oblike Cankar, za njim Finžgar in vsi, ki pišejo živ jezik in ne morejo svojim kmetom polagati na jezik prisiljenih oblik, olrpel, ozebel, zamrzel itd. Kateri pravopisec, ki računa z jezikom kot živim organizmom, bi si upal potem lake oblike prepovedati? Koštial zavrača tudi rabo imen. knkor so Solnograd, Monakovo, Dunajsko Novo mesto, Bri-žinj itd. ter prij)oroča nemške izvirnike. Stoletna raba se ne du kar tako prejiovedati. Z nekaterimi naštetimi mesti smo imeli žive zveze in ker so jih naši pisatelji pogosto rabili, so jim dali slovenska ali pa vsaj slovanska imena. Iz Solnograda je prišlo med severne Slovence krščanstvo, zato se je to mesto neštetokrat imenovalo. Danes nič ne pomaga, če vemo, da Salzburg nima imena po soli (Salz), ampak po reki Salzach, ime je staro 100 let in ga smemo brez skrbi rabiti. Ze od prvih let Novic (n. pr. v Solnim gradu 1844. 56; 1845, 177; 1846, 17: iz Solniga grada 1848. 193 itd) se je rabilo slov. ime in od 1.1851. dalje stalno Solnograd, morda v tej Obliki po češ. vplivu Solnohrad, dasi .lanežič v Nem.-slov. besednjaku 1850 in slov.-nem. 1851 nima lega imena, pač pn druga, kakor Monakovo, Draždnni itd., ki so se v tem času po češčini sprejela. Imena žive v ustaljenih oblikah. Srbi in Hrvatje niti nemških oblik slovanskih mest (n. pr. Prag) nočejo pustiti, lako so se jih navadili. Odgovorili moram še na nekatera vprašanja Koštial vprašuje: »de nikoli nisem slišal niti bral besede vladjati = einschiffen; odkod je vzeta? (Zivlj. in sv. 307). Iz Alasia 1607: inibarcarsi se vladiat. — Dalje pravi: »Pravopis odobrava ne-stvore naših dnevnikov: ogrožati« (Življenje in sv. r. t). To ni nestvor, amjiak ruska izposojenka, ki jo lahko rabimo v ruski obliki, kakor imamo veliko takih izposojenk, n. pr. točka, točen (in ne po slov. tečki, tečen), zanimiv (in ne slov. zajem-ljiv, kar po Škrabcu nekateri vsiljujejo) itd. Jezikoslovcem bi tudi oblike Ljubljaničin pritok (Zivlj. in sv. 296, enako Mladika št. 1) ne bilo treba zagovarjati, ker pa je v Pravopisu samem na str. 75 obsojena, naj jo obsodim še jaz, da ne bo pohujšanja. Od drugih rek imamo pridevnike, od Save — savski, od Soče — soški, od Drave — dravski itd; od Ljubljanice pa pridevnika ni, zato se po slovniških zakonih sme narediti pridevnik na -in, kakor -ov pri besedah, ki ne morejo imeti drugega pridevnika. Da pa ne bo zmede, sva io na lističu, ki ga dobite zastonj v vsaki knjigarni, popravila: pritoki Ljubljanice (ne Ljubljaničini). Na ostale KoštiiMove očitke, ki izvirajo iz zahteve po etimologični pisavi, ne bom odgovarjal, ker so zastareli in jih noben pravopisec ne more upoštevati. Po pravici pa nama očita več napak, tako n. pr. zakaj piševa Brest Litovvsk, Andre-jevljeve drame, Brusilovljeva ofenziva (Zivlj. in sv. 296, Mlad. 1). Tu se moram obtožiti, da sem vse to in še dve napaki (Budapest, buljvar, z — lj—I) prepisal iz prvega zvezka Ulonarjevega slovarja, o katerem nn prvi pogled nisem mislil, da lina toliko napak, pozneje mu nisem več sledil; te najiake pa so bile na prvih polah že tiskane in se niso dale več popraviti. Po pravici nama očita ludi nekaj pravopisnih napak, ki pa so le tehničnega značaja, t. j. nekaj oblik ni izravnanih in se nedosledno pišejo (n. pr. perutnica, perutnica, re-petnica; kvečemu, kvečjemu itd.); te stvari izvirajo z premajhne pazljivosti pri iiopravi (vzrok je to, dn sva bila dva sestavljalca in sva se pri popravi eden na drugega zanašala!). Vse resnične pravopisne napako so zdaj na posebnem lističu popravljene in je s tem glavni očitek proti knjigi odpravljen. Tako Glonur kakor Koštial sla ugovarjala tudi razlagi nekaterih tujk. Glonarju sem že odgovoril; tudi prof. Koštiiil pretirava, očita enajst napačnih razlag, priznati mu jih moreni le pet (Bezjak, bonovz, kavalirski. par excellence, blondinec). Toda vse to nima prav za prav s pravo|)isnim slovarjem nič opraviti, ker ni pomenski slovar, ampak le pravopisni in gre tudi pri tujkah za to, kako naj sc piSeja (Glonur n. pr. v svojoui pravopisnem slovarju nt niti ene tujke razložil.) Torej jo le neznaten del Koštiiilovih očitkov upravičen iu se dela Pravopisu krivica, če se kdo nanj sklicuje, kar se je n. pr. zgodilo v Ljubljanskem Zvonu 1936, kjer piše Vladimir Levstik: »K stvari (t. j. ocena Pravopisa) se je oglasilo lepo število kritikov, ki so na žalost zamudili priliko, da bi bili sami srečneje zamašili vrzel. Nobena rožica ni lepša od pezdirja v tujem očesu! Tegu pezdirja se je nabral precejšen kup — največ iu najbolj stvarno je prispeval g. Koštial v ŽIS-u — lajik, ki nerad oporeka učenim možem, se zaman brani vtisa, da leži med drobižem nekatero čvrsto krepelce« (113). lil iz naslednjih vrstic so še enkrat vidi. da verjame v »napake, zaznamovane po g. Koštialu« (114). Sicer sem pa g. Vla-dimirju Levstiku dolžan zahvalo, ker jo on poleg dr. A. Debeljaka edini, ki je o Pravopisu tudi kaj dobrega povedal. Lepo piše o njeni: »Ze kratek pregled nam pokaže, da je v novem priročniku vendarle marsikaj razčiščenega in nekateri vozel presekan; vzlic kakemu slučajnemu protislovju je vtis dobrodejne enotnosti prepričujoč. Torej korak naprej? Da: lep, zaslužen, prekratek korak. Smel bi biti odločnejši. Ali bi nam jezik res okostenel, če bi »Pravopis«, kadar navaja za isto besedo dve pisavi, zaradi poenostavljenja in lažje naučlji-vosti eno zmed njiju zaznamoval kol boljšo?« itd. (str. 114, 115). Pravično oceno je napisal tudi g. dr. A. De-beljak v Ljubi j. Zvonu 1935, 670 si. Z vsein se seveda no morem strinjati (zlnsli ne z njegovo zahtevo o izreki tujih lastnih imen, ker hi bila v nasprotju z izreko pri vseh drugih Slovanih), pojmuje pa pismeni jezik pravilno kot »biološki pojav, ne logičen« (671) in hvali, kar je hvale vrednega, in graja, kar je graje vrednega. * Popravki. V tiskarni so mi naredili več napak; poglavitne, t. j. take, ki motijo pomen, so: v »Slov. 13. nov. 1930 beri v naslovu: ocenjevalcem (ne: ocenjevateljem); v 7. vrsti: najprej (ne: na|>rej); v 3. stolpcu. 4. vrstica: pri rezu je (ne: privezuje), v 4. stolpcu, 1. vrstica: nadaljnje (ne nadalnje). Slov. 14. nov.: 14. vrstica misjonarc (ne: misjoiiar): v 3. stolpcu, 13. vrstiro: Vzroka je iskali (ne vzrok). Slov. 18. nov.: v 32. vrslici duhlete (ne dupleto). Slov. 19. nov.: v 2. stolpcu v 1. vrstici : v zvezku 30 (ne: str. 30). Slov. 21. nov. v 26. vrstici: starejših filologov (ne filozofov. Napak iz današnje številke pa še ne moreni popruviti. Evropsko bojišče v Španiji Tuje armade na španskih tleh y predmestjih Madrida, katera so zasedle bele čete, se prebivalci vračajo v svoja stanovanja iz skrivališč. Sloveči francoski letalec Japy. ki je hotel poleteti iz Pariza na Japonsko, je na potu tja padel in se ubil. Slonom se dobro godi Moda je slonom na vso moč naklonjena. Pred vojsko je bilo veliko povpraševanje po slonovi kosti, kakor so imenovali slonove zobe. Takrat so vsako leto prodali za razne izdelke več kakor tisoč ton slonove kosti, za kar je moralo dali svoje življenje vsako leto 40.000 slonov. Danes pa skoro vse tiste predmete, za katere je nekdaj bila potrebna slonova kost, izdelujejo iz drugačnih snovi. Biljardne krogle izdelujejo na primer iz bongolina ali pa iz lesa neke južnoameriške palme, ki jo imenujejo »tajua«. Iz tega lesa se da biljardna krogla tako dobro ponarediti, da je najboljši strokovnjak ne bi mogel ločiti od slonokoščene. Tudi pri drugih predmetih slonova kost ni več moderna. To pa se sedaj v Afriki občutno pozna. To čutijo dobro ne le lovci na slone, ki nimajo več nekdanjega zaslužka, ampak še bolj črni in b 'i prebivalci Afrike od abesinskih gora pa tja doii do angleške južne Afrike. Sloni uživajo sedaj čudovit mir ter jih je angleška vlada tudi zaščitila, da bi jih ljudje ne iztrebili Angelška vlada je določila velikanske pokrajne, po katerih se sloni lahko mirno razvijajo ter jih tamkaj ne sme nihče loviti ali streljati. Toda sloni se za meje tistih rezervacij niso menili. Ko so se dovolj namnožili, so v velikanskih čredah šli na popotovanje iskat boljših pašnikov za sebe. Razumljivo je, da so jim bolj ugajali bombaževi, sladkorni, kakaovi in drugi nasadi, katere negujejo ljudje tamkaj, kakor pa pusta in trda trava v njihoviii rezervacijah. Kadar prilomastijo velike slonove črede v take obdelane pokrajine, vse pomandrajo ter vse uničijo. Za njimi ostane le žalostna puščava. Nevarni pa so tudi ljudem. Angleški kapitan Pitman, ki je nastavljen za lovskega nadzornika v angleškem protektoratu Uganda, je leta 1935 poročal, kako je treba tfič in dan biti na delu ter varovati pred sloni življenje in imetje ljudi. On sodi, da je samo v njegovem okolišu najmanj 20.000 slonov. Čeprav so v Ugandi leta 1934 in leta 1935 pobili zaradi obrambe kljub prepovedi najmanj po 2000 slonov vsako leto, jih je vedno več, ker od vseh strani prihajajo še novi. Če hočete vedeti Brnenje bo povedalo letalcem, kam naj letijo. V Ameriki so se tega domislili. Na robove letalskih kril so namestili dva majhna mlina na veter, ki sta poganjala dvoje magnetičnih indukcijskih aparatov. Aparata proizvajata glas, ki je prihajal po žicah do ušes letalca. Ce zavije letalo na levo, je glas levega aparata tišji — in obratno. Tudi višino letala je moči dognati s sluhom. Ondi, kjer so zračne plasti bolj goste, je glas bolj močan; kjer so tanjše, pa je bolj slaboten. Pri poskusih so več ko uro dolgo le po teh glasovih vodili in usmerjali letalo. Stoletnica angleških znamk. Leta 1836 so spravili prve angleške znamke v promet. To pa niso bile pravilne znamke, marveč kuverte, ki jih je pošta prodajala in so bile za razpošiljanje pisem brez znamk (slično ko naše predvojne zalepke). Ko je bil Rovvland Hill generalni poštni mojster Velike Britanije, je uvedel prve znamke, ki so izšle kmalu po kronanju angleške kraljice Viktorije z njeno 6liko. Izšle so kot gumiram koščki papirja. Hill je dal sliko kraljice po neki kolajni kopirati in jo razmnožiti na lepljive delce papirja Iz tega pa izhaja, da so angleške znamke edine na svetu, ki nimajo imena dežele. Se to posebnost imajo, da jih uporabljajo tudi za vplačevanje nekih fiavkov. Zato ne vsebujejo angleške znanike samo imena »Post« (pošta), marveč tudi »Revenue« (davek). V sto letih je izdala Anglija izdala prav malo znamk in poedine serije se na zunaj nič ne razlikujejo; imajo le različne vodne znake in zobce. Muhe. Pri mizi sede Španjolec, Anglež, Francoz, Nemec. Rus in Kitajec. Na mizi so trije kozarci. V kozarcih je pivo. Španjolec, Anglež, Francoz. Nemec, Rus in Kitajec se pogovarjajo. Nenadoma skozi odprto okno prileti muha zzzzz... Muha leti po sobi, se zaleti v steno in pade v kozarec Španjolra. Druga muha prileti in pade v kozarec Angleža. Tretja muha prileti in utone v kozarcu Francoza. Četrta v kozarec Nemca, peta v kozarec Rusa in šesta v Ki-tajčev kozarec. Španjolec se dvigne, vzame klobuk in ponosno odide. Anglež vzame svoj kozarec, zlije pivo po tleh in zavpije natakarju? »Natakar, prinesite mi drug kozarec.« Francoz je silno nezadovoljen, kriči in vpije, se silno razburja in razgraja ... toda ostane pri mizi. Nemec mirno, počasi vzame muho iz kozarca, vrže muho nn tla ln — spije plvq. Rus opazuje živnlieo, kako plava v kozarcu, in spije pivo z muho vred Kitajec pa ves blažen najprvo vzame nuiho iz kozarca — in jo poje... nato pa izpije še pivo. »Gospod profesor, slišala sem, da st? pri vas dobili dvojčke. Ali sta dečka ali sta deklici?« »Če se prav spominjam, je eden deček, drugi pa deklica, ali je pa morda narobe.« * Zakaj pa imajo vse jadrnice ženska imena?« Čolnar: »Ai ne veste, kako težko je tak čoln prav voditi?« Nekdaj polje - danes Sahara Važna izkopavanja v Egiptu - Himne grškega pesniha Izidor a Že dolgo sanjajo znanstveniki, kako bi se dala Sahara spremeniti v rodovitno ozemlje. Še bolj pa bo to prizadevanje podkurila ugotovitev, katero Je prineslo na dan znanstveno izkopavanje okoli Madinet Madi v Egiptu, kjer so odkrili ostanke 2000 let starega svetišča z rokopisi grškega pesnika Izidora ter pod svetiščem ostanke nekdanjega faraonovega templja. Italijansko vseučilišče v Milanu je poslalo v Egipt svojega profesorja Vogliano, ki sedaj tam izkopuje. Našel je ostanke faraonovega svetišča iz 12. stoletja pred Kristusom. V preddvorju so našli 4 grške himne, katere je zložil grški pesnik Izido ros. Ta je živel v 1. stoletju pred Kr. V teh him nah je pesnik poročal, da je ta tempelj ustanovil faraon Amenemhet III., ki je bil sin Sesostrisa. Zaradi tega odkritja je bilo opravičeno upanje, da bodo pri nadaljnjem izkopavanju odkrili še ostanke ter temelje nekdanjega faraonovega templja. Najprvo so odkrili dva velika dvora. Kmalu so izkopali velik prostor, ki so na njegovem koncu odkrili oltar. Barva kamenja ter zlasti ogromni skalni skladi, ki je iz njih bil zidati zid, vse to je dokazovalo, da je ta zgradba iz časov faraonov, v katero so potem v času Ptolomejcev prizidali novo svetišče. Skozi veliko vežo so odkrili prehod v veliko dvorišče, katero je pokrivala streha, ki jo nosijo veliki stebri. Iz tega prostora vodijo vrata v drugi prostor, ki ga smatrajo za nekdanje svetišče. V tem svetišču so tri kapelice. Okoli teh kapelic je bila pozneje prizidana nova ptolomejska zgradba. K vsem tem svetiščem je vodila veiika cesla, ki je bila obdana s kipi levov in sfing. Izidorjeve himne govore o romanjih, katere napravljajo vsako leto dvakrat v to svetišče prebivalci dežele Arsinoite. Zlasti pa je pri teh odkritjih zanimivo to, da so nekdaj bile razmere v teh krajih docela drugačne, kakor pa so danes. Danes ostanki tega templja stoje v puščavi. Oči-vidno je od tistega časa saharska puščava udirala vedno globlje v deželo ter počasi zasula nekdaj cvetoče mesto. Ko je kralj Amenemhet okoli leta 2000 pred Kristusom, v zadnjem letu svojega vladanja, gradil to svetišče, je vsa tamkajšnja okolica bila prav gotovo še silno rodovitna ter polna naravnih krasot. Kjer danes puščava okoli Madi-met Madija loči svet od rodovitnih krajev, tam se je nekdaj raztezala krasna ravan. Faraon je namreč te kraje pridobil zato, ker so bili tako rodovitni. Zato je tamkaj zgradil svetišče na čast boginji rodovitnosti in žetve. Ta boginja, katero so tedaj častili stari Egipčani, se je imenovala Tere-nutet. Ta tempelj naj bi dokazoval poznim rodovom, kako rodovitne kraje je ta faraon pridobil Egiptu. Na stenah tega svetišča je polno podob ter hieroglifov, ki vsebujejo zapisnike o vladanju fa- raonov. Boginja žetve Terenutet pa je bila upodobljena kot kača z rogovi. Poleg nje sedi bog Sobk, ki je bog krokodilov, ki je velik zaščitnik vsega rodovitnega egiptskega ozemlja. V teku raz-kojiavanj so našli še vse polno kipov, med katerimi je najbolj mojsterski kip, ki najbrže predstavlja Amenemheta III. ter ki je najbolj sloveče delo staroegipčanske umetnosti. Orjaški generator so izdelale nemške električne tovarne za Južno Ameriko. Orjak tehta 500 ton. Kmet in svinja. Nekega dne je cesar Karol V. srečal kmeta, ki je gnal svinjo na semenj. Svinja se je ustavila in ni hotela nikakor z mesta. Kmet je klel in pretepal žival, toda zaman. Cesarjevi spremljevalci so hoteli zadrževati krutega kmeta. »Dajte mi sredstvo, da bom lahko pognal svinjo!« reče kmet. »Poslušaj,« pravi cesar, »vleči svinjo za rep in boš videl, da bo šla naprej.« Kmet je ubogal, in res. svinja je šla naprej. Kmet je snel klobuk in rekel: »Iskrena hvala, gospod! Se vidi, da mnogo občujete s svinjami!« Gospodje dvorjaniki so bili silno ogorčeni, a cesar se je zasmejal in nadaljeval svojo pot. Prav te dni listi znova poročajo, da se na strani belih bojujejo vojaške sile Nemcev in Italijanov. Tudi podmornice, katere so te dni napadle španske rdeči* brodovje v Kaitageni, pravijo listi, da so bile italijanske, kar pa Italijani zanikajo. Na drugi strani beremo, da se vsak da® večje množine nemških bojevnikov vozijo na špansko, kjer se potem bojujejo v vrstah belih. Dejstvo je. da sta Italija in Nemčija zelo zavzeti za zmago belih na Španskem ter bele na vso moč podpirata, i Na drugi strani pa ni nobenega dvoma, da | bi bila rdeča stranka na Španskem že davno oma- : gala, ko nt bi dobivala pomoči iz Francije ter iz | Rusije. Dasi se francoska vlada uradno ne vtika • v španske notranje boje, vendar komunisti ter socialisti, ki so na Francoskem sedaj na vladi, store vse, da svoje rdeče sodruge čim izdatneje podpirajo. Še bolj izdatno pa jih podpira sovjetska Rusija. Že zadnjič smo poročali, kako se na španskih tleh bore že cele brigade ruskih vojakov z ruskim orožjem. Danes imamo na razpolago novo poročilo, katero jasno kaže, kako stvari stoje. Že večkrat je bilo naglašeno. da je politični urad komunistične internacionale v Moskvi že 25. septembra sklenil, naj se v Sredozemlju ustanovi posebna rdeča armada za Španijo in Francijo. V ta namen je bil v Katalonijo poslan rdeči general Antonov, da bi tamkaj ustanovil rdečo katalonsko armado, s katero bi se Katalonija ubranila napada belih ter obenem pomagala rdečim na Španskem. Toda dogodki so se razvijali prehitro, tako da Antonov ni mogel pravočasno organizirati take armade. Zato je kominterna dobila poziv, naj pošlje na Špansko prave ruske vojake, ki bodo jedro nove rdeče armade v Kataloniji. Dne 29. oktobra je bila v Moskvi seja rdeče internacionale, na kateri je voditelj internacionale Dimitrov zahteval, naj sovjetska Rusija pošlje na Špansko svoje vojaštvo s svojim orožjem. Temu predlogu se je uprl Vorošilov, kateri je povedal, da Rusija kaj takega v zadostni meri ne more storiti. Če pa pošlje premajhno pomoč, bi trpel ugled sovjetske llusije, ko bi rdeči kljub ruski premoči biji poraženi. Zato je obveljal sredinski predlog, naj organizira vojaško pomoč na špansko internacionala sama. To naj izvrši Dimitrov sam. V najkrajšem času se je Dimitrovu res posrečilo, da je zbral 20.000 mož za Španijo. Del teh Polj milje pred Madridom je na cesti iz Illesce v Madrid bila postavljena taka barikada, za katero so se takrat skrivale rdeče patrulje. V ozadju Madrid, kjer je danes že bojišče. čet, ki pripadajo vsem vrstam orožja, je vzet iz najbolj gorečih pristašev Lenina v ruski armadi, večji del pa je vzet iz vojaško organiziranih članov sovjetske Čeiored, obvestila — 19.30 N»c. ura: Znanatvoni kongresi v službi Juipoelovanako-bol-g&rukega zbliževanja (dr. Milutin Sellč iz Bgrda) — 20 00 Koncert zbora Glasbone Matico — 21.00 Koncert Radijskega orkestra — 22.00 Cas, vreme, porodila, spored — 22.15 Glasbeni drobiž (Ii tulili »ki orkester). Drugi programi t Točen program domačih in tujih postaj vam nudi revija »RADIO LJUBLJANA« Sreda, 25. novembra. Begrad I.: 19.50 Prenos iz Zoinuna. — 20.30 Iliimoristjičiii ča»opi«. — 21.30 Plosna glasba. — 22.211 Violončelo. - Belgrad II.: 19 Zima v Sloveniji. — Zagreb: 20 Mendel«>hnove violinske skladbe. — 20 »0 Ljubljana. - 22.20 Plesna glasba. — Dunaj: 20 Zabavni večer. — 23.20 Orkestralni koneort. — Trst —Milan: 17.15 Komorni koncert. — 20.40 Pestra glnsbn. — 21 Verdijeva opera iAida . — Rim—Bari: 20.40 Igra. — 22 Lahka Im plesna ptlnsba. — Praga: 19.20 Plesna glasba. — 20.05 CeAkn filharmonija.. — 22.15 Plosna glasb«. — Varšava: 19.20 Opera 7inaiJ.ske melodije. — Vratislava—Pranklurt: 20.45 Ljubezenska pisma v glasbi. — Hamburg: 20.10 Sinfo-ntčnl koneort. — 21 VoJnSka godba. Poizvedovanja Veriga od mot. kolesa se je izgubila nn .ležiei od mostu do A.ngolce. PoSten najditelj na.1 Jo proti nagradi odda pri «Jiigoindns* Ljubljana VII. Zgubila se Je prod tremi tedni zlata //apentna ura. Ker mi Je drog spomin so najditelj iionovno nai>ro4n, da Jo ndrlo proti nnirrsdi. Bren 20 ITI. nadst.r. Uiel je papagnjprk sivomodre barve. Oddn naj sc proti nagradi Erjavčeva cesta 3, III. nadst.r. Nraff*t. Denar se Je naSel v »rediini mosta v sredo 16 t. ni. Kje sc dobi, pove uprava .Slovenca'. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Kalanove pridige za vse nedelje, praznike in posebne prilike so vzbudile toliko zanimanja pri vseh pridigarjih — tudi hrvatskih —, da ne bo odveč, ako opozorimo na to pomembno delce tudi one, ki do sedaj pridig Je niso naročili ali jih sploh ne poznajo. Vsebinsko polne praktičnih naukov in zamislekov, podane na lep. preprost in prikupljiv način, ki je lasten samo Kalanu. Hvalevredno in času primerno prikazuje v vsej resnosti stvari, kakor so smrt. življenje, vera in druga dejstva tudi od vesele in žaloslne strani. Tako se vrsti pridiga za pridigo od nedelje do nedelje ali praznika — vse premišljeno, porabljivo — ne pretlolgovezno — na način, ki ga razume zopet samo Kalan. Ker se začenjajo pridige z prvo adventno nedeljo, jc sedaj najprimernejši trenutek za porabo teh poljudnih pridig, jih vsem č. g. pridigarjem toplo priporočamo v nabavo. Kakor smo informirani, pripravlja g. pisatelj drugi ciklus pridig: Svetniške pridige, ki Jih bo izdal, če se bodo te prve razprodale. Vsi naši farni in podružnični palroni bodo našli v knjigi svoj omenck. Knjiga stane nevez. 44 Din, vezana ftO Din, založila Jugoslovanska knjigarna •• Ljubljani. SPOCl: debata .katere rezultat je bil izražen v besedah ene i na je določeno, da mora vsak član šport luna izpolnjevati tudi moralne obveznosti. Nogometna pravita Mnogo razburjenja bi bilo prihranjenega na nogometnih tekmah, če bi vsi gledalci poznali nogometna pravila in ker lega ni, pa pri ie tako pogosto do prerekanja in celo do pretepov, ki povzročajo toliko neprijetnih in žalostnih incidentov. Največji revež pri tem je navadno sodnik, ki ga psuje zdaj ena, zdaj druga slran, katerim nikoli ni všeč, pa naj piska tako ali tako. Naravnost smešen postaja, včasih kak gledalec, ki zmerja sodnika češ, zakaj je piskal faul, ko pa je imel igralec, za katerega on »navija« prednost. Dru- 1 gič mu pa v po|K>lnoma sličnem primeru ni všeč, ! ker ni žvižgal faula. Se težje pa je presoditi i offside pozicijo. To vselej pravično presoditi res ni lahka stvar, zlasti če je sodnik daleč zadaj. In sličnih primerov imamo v nogometu polno tako, da mora biti sodnik izredno rutiniran In mora vedno teči za žogo, če hoče bili kos vsein trikom te športne igre in posameznih igralcev. Kajti situacije se včasih s tako bliskovito naglico menjavajo, da ni nič čudnega. Če sodnik kaj prezre, pa naj je še tako dober in objektiven. Da se temu delno odpomore in da se seznanijo vsi igralci, ki se zanimajo za nogometni šport s pravili te igre, bomo prinašali od časa do časa najnovejša nogometna pravila v slovenskem prevodu, katere je preskrbela sekcija ljubljanskih nogometnih sodnikov, in katere Je potrdila tudi jugoslovanska nogometna zveza Pn vsakemu parn-grafu je tudi obširna razlaga in tolmačenje, ki ga je istotako napravila ta sekcija. Tolmačenje je celo važnejše kakor gola pravila, kajti tu obrazložijo naši sodniki vse ono, kar mora vedeti vsak sodnik, igralec in končno tudi vsak gledalec, ki hoče zasledovati nogometno igro. Slovenskih nogometnih pravil smo že dolgo pogrešali, še bolj nam bo pa prišlo prav avtentično tolmačenje naše sodniške sekcije, ki bo s tem svojim delom zelo koristila vsemu našemu nogometnemu športu. Za lažje razumevanje pravil, bodo skrbele mnogoštevilne slike, ki bodo ves opis močno dvignile. Vsem nogome'ašem in prijateljem nogometnega športa priporočamo da točno proučijo ta pravila in njihovo razlago in se tudi po njih ravnajo; spomladi bodo pa drugače igrali; odnosno drugače zasledovali nogometne borbe. Smučarski gozdni tek Korotana Smuška sekcija SK Korotana razpisuje za nedeljo, 29. t. m. gozdni tek za mladino, juniorje in seniorje. Start in cilj na igrišču Korotana ob Dolenjski cesti. Proga za seniorje znaša 5 km, za Juniorje (10—18 let) 3 km. mladina (14—15 let) 2 km, naraščaj (1*2—13 let) 1 km. Proge hodo speljane po terenu, kjer je šla spomladi proga za državno prvenstvo na 10 km. Prijavnine ni. Prijave je treba poslati na SK Korotan. Rakovnik 6. Od skupine seniorjev in juniorjev prejmejo prvi trije diplome, od ostalih skupin, pa prva dva. Tek se vrši ob pol 11 dopoldne. Občni zbor SK Mladike V nedeljo dopoldne ie v dvorani FK v Mladinskem domu na Kodeljevem polagal svoj letni obračun odbor SK Mladike enega naših najmlajših in športno moralno najvišje stoječih klubov. Iz poročil odbornikov je bilo razvidno, koliko truda je moralo vložiti društvo v pretekli sezoni v klubovo zunanio politiko, saj ie pokazalo vodstvo LNP ravno do tega agilnega kluba zelo malo zani- manja. kar je prišlo do izraza na zadnji skupščini, ko so matidatorji izločili zastopnika Mladike iz vrhovnega loruma. Kljub večkratnim intervencijam pa se funkcionarjem ni posrečilo spričo ozkogrud-nega zadržanja vodslva LNP, da bi kontakt s pod zvezo obnovili, ter na ta način dosegli, da ne bi bilo z neštetimi urgencami treba urejevati zadev, ki sc lahko na licu mesta likvidirajo, če klub v forumu sodeluje. Vendar pa si je dal odstopajoči odbor dobro spričevalo « tem, da je zmogel, poleg zunanjega udejstvovanja ustvarit, klubu enajstorico ki v lokalnem prvenstvu igra odločilno vlogo. Z najetjem trenerja se je dvignila kvaliteta vseh moštev, zanimanje med mladino pa je naraslo ko je le ta vi dela. da polaga vodstvo nanjo nemalo važnost. Klub ie z vsemi moštvi 50 krat javno nastopil, in je priredil med drugim tudi dve mednarodni tekmi. Moralno športno in gmotno je nadvse uspelo tekmovanje za f>okal župana g. dr. Adlešiča. Po poročilih je tajnik kluba prečital občnemu /boru predlog za spremembo pravil in poslovnika, ki ga je nato občni zbor soglasno potrdil. S tem je dana klubu nova baza. da na temelju modernih pravil pospešuje telesno vzgojo v raznih panogah. Osnovana je bila nova sekcija za lablclenis. Oos|K>-darsko vprašanje je prav posrečeno rešeno z do ločbo o osnovanju gosjKKlnrskcga odseka. V poslovniku nega kh;l kar je za dosego idealne športne vzgoje neobhodno potrebno K poročilu revizorjev se je vnela objektivna iia .katere izmed govornikov ki je dejal, spričo pre revizorjev, da izreče občni zbor gosjiodarju ukor: Kristus je dejal ob neki priliki: kdor je brez greha ie bil ga izmed govornikov ki je dejal, spričo predloga naj prvi vrže kamen name! In kamna ni vrgel nihče. Odbor je dobil razreinico soglasno. Pri volitvah je bila izglasovana nova lista, po kateri so zavzeli glavne funkcije: Predsednik g. Ogorelec tajnik g. Bevc, načelnik nogometa gosp. Pfundner, taoletenisa pa g. Kocmur. Izbrani odbor nudi jamstvo, da bo vodil klubovo notranje in zunanje življenje |x> že utrjenih tradicijah svojih predhodnikov. Pri slučajnostih je razvil novi predsednik g. Ogorelec del programa ki ga ima klub za bodoče. Vse sile bo treba združiti v idealno nalogo, da dvig nemo nogomet na moralno višji nivo, ter odstranimo iz tega pokreta vse sile. ki njegovemu ugledu in razvoju škodujejo niegov preporod pa ovirajo. V borbo za svoje ideje bomo šli združeni z vsemi tistimi, ki so uvideli, da lako ne gre naprej in ki nam bodo stali ob strani v naši pravični borbi z vsem svojim mogočnim zaledjem To so nekako glavne misli iz programa novega odbora, ki jih misli, spremeniti v meso in kri ter s tem slovenskemu nogometu ustvariti novo solidno podlago. Gramofonske plošče in gramofone bivše tvrdke A. Rasbergcr dobite v Ljubliani, Dalmatinova ulica 10 — nasproti hotela Strukel. Na knjižicel Nizke cene! Na obroke! lOOO metrov moških volnenih stolov prodajamo po zelo nizki ceni ker opuščamo prodajo moških stolov Zelo ugodno za krojače in trgovcc gotovih obleki Pri nakupu cele zaloge izreden popusti Ljubljana, Miklošičeva c.30 F A S A N j dvojnopolevni brivski aparat s POVIŠANIM pokrovom in britvice » F A S A N - ROSTFREI« Dobi so v finejJih trgovinah UMRLA JE GOSPA KLOTILDA ENGELSBERGER ROJ. AUMAMN V KRŠKEM POGREB RLAGOPOKOJNE BO V ČETRTEK, DNE 2Saj res!« je vzkliknil Tinček in se udaril ob čelo. »To je imenitna misel.« Oprijela sta se ovijalke z obema rokama in se tako počasi in previdno pomikala do drevesa, ki je stalo ob široki reki in molelo svojo rogovilo daleč čez vodo. Stanovanje sončno in mirno, v vili blizu sv. Jožefa, obstoječe iz 1 sob, kopalnice Itd., oddam takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17491. (č) c.f .rtj«! b, r,H„ Sredi reke je ležal nekakšen splav, na njem nekakšna koliba, na tej kolibi pa je čepel kot kupček nesreče naš stari znanec iz prvega dela te storije — enonogi kapitan Mrhar. ZLATO Roman. — Spisal Iilaise Cendrars. To je bila zlata, stara doba cehov. Mojster je sklenil s svojimi delavci in nameščenci pogodbe kar za sto in en eno leto; njegova žena je Kuhalo vsako pomlad za svojo družino in /.a družine svojih delavcev praznični čaj, ki so go pili v lepi skupnosti. Tovarniške skrivnosti so se podedovale od očeta na sina, in z razširjanjem kupčije so se odcepljale vedno nove veje industrije papirja — tiskarstvo, podobar-stvo, knjigotrštvo založništvo — ki so bile temeljni zaklad novim družinskim članom. Vsak nov rod sp je posvetil kakemu drugemu poklicu in dvignil še \iše prvotno Papirnico Suter, ki si je priborila že evropski sloves. Tako je, nn priliko, Friderik Suter, stric Janeza Avgusta, stihotapil ogromno količino tiskovin, pamflctov in revolucionarnih spisov i/ švice v Alzacijo, in jih razdelil po deželi med Staro Cerkvijo in Strassbiirgom, Mir mu je pripomoglo, da je bil v Parizu za časa strahovlade od 1797— 179+ nekak »dobri sel«, o čemer je zapustil tudi Spomine z zanimivimi, neznanimi podrobnostmi. še pred nedavnim čo-soin |e živel eden izmed zadnjih potomcev velikega tovarnarja kot knjigoveški mojster v Baselu, nn starem tihem trgu. kamor hodijo šolarke rajat okrog spomenika alemanskega kmečkega pesnika Knjigovez Suter je imel prav skromno delavnico, vneto je obiskoval razne verske ločine in krčme, kaznjence po jetnišniculi je tolažil z evangelijem, svoje otroke pa jo pretejinl kot bi mlatil sno- ne. taki so pač Suterji izza časov generala. * Dobro miljo pred Besniifonom si umiva Jane/ Avgust Suter svoje raztolčene noge v majh- nem potoku. Sedi v polju med zlaticami, trideset metrov proč od deželne ceste. Iz gozdička pu pride deset nemških mladcev, ki gredo po svetu. Sami veseli fantje, ki nameravajo pokukati tudi nu Francosko. Ta je zlatarski pomočnik, oni je kovač, tretji je mesarski vajenec., drugi je spet lakaj Vsakdo se mu posebej predstavi, in že so vsi okrog janeža. Dobričine so Vedno bi objemali dekleta in praznili vrče, četudi jih ne žeja. Rokave imajo zavihane, popotna culica jim visi na palici. Janez se jim pridruži iu se jim predstavi kot črkostavee. S to družilo potuje Suter v burgiindsko deželo. Neko noč-, že blizu Autuna, je ukradel dva ali tri svoje prijatelje, ko so bili pač vsi že okajeni, enegn od njih |>a je pustil kar brez vsake obleke. Drugi dnu se je vozil Suter v pošti proti Parizu. V 1'ariz. pa je prišel spet brez beliča. Kaj bi premišljeval! Mahnil jo je naravnost k nekemu velikemu trgovcu s papirjem v starem delu mesta, ki je bil eden izmed najboljših odjemalcev njegovega očeta, in mu izročil jKinarejeno kreditno pismo. Uro pozneje, ko si je žep napolnil z denarjem, je že sedel v poštnem vozu nn jioti nroti severu; dospel je v Biauvais, od tam čez Arniens v Abbevilln Neki čolnar ga je prepeljal v Le Ilflvro. Tri dni pozneje grme topovi, pojo zvonovi, in ves I.e IIA-vre hiti na obrežje: iz Inke ponovno odhaja Esperance. parnik na lopatice in jadra. To je njegova prvn vožnja iez. ocean. Odhaja v New York. Na krovu stoji bankrotnik, begun, klatež, potepuh, tat in goljuf Janez Avgust Suter. Visoko zravnan in ponosit odmaši steklcnico vina. Megle Rokavskegn zaliva gu sprejmejo v svoje okrilje v viharju ob razbilrknnili valovih. V domovino nc znide noben plas več o njeni: njegova žena čnko novic .štirinajst let zaman. Tedaj pa nenadoma zatloni njegovo ime čez ves svet, da vsi obstrme. In tu se pričenja pravljična zgodba generala Janeza Avgusta Suterja. Neko nedeljo... Pristanišče. New Vork. 1834. To je tedaj kraj kjer se iz.krcavajo brodo-lomci nesrečniki in nezadovljneži starega sveto. Svobodni in beguni Vsi, ki jih je kakorkoli udarila usoda, ki so postavili svoje življenje na eno samo karto, ali pa. ki jih je romantična strast vrgla s lira. Prvi nemški socialisti in prvi ruski mistiki. Idealisti, ki so morali pobegniti pred policijami cele Evrope in uteči reakciji. Mali obrtniki, prve žrtve nastajajoče velike industrije. Francoski falansteristi. italijanski karbonuri, poslednji učenci St. Martina, nepriznani filozofi in mnogi Skoti. Plemiči po duhu in obsedenci Kalahriškl roparji in grški rodoljubi. Kmetje iz Irske in Skandinavije. Posamezniki in kar cele žlalite. žrtve nafioleonskih vojn in diplomatskih kongresov. Karlisti, Poljaki in pristaši Ogrske. Vroče-krvneži vseli revolucij 1. 1830, poslednji svobo-domiselci, ki so dali svoji domovini slovo, da bi stopili nn svobodna tla velike republike, delavci. vojaki, trgovci, bančniki iz vseh delov dežel, celo Bolivarjevi komplici i/. Južne Amerike. Od dneva francoske revolucije, od dneva proglasitve neodvisnosti (sedem in dvajset let jired izvolitvijo Lincolna za predsednika) preplavljajo izšel ji.1 n ci noč in doti pristanišče New Yorkn. ki neprestano rase in se bohotno razvija Vsaka izseljeniška ladja nosi vsaj enega, ki pripada močni rasi pustolovcev. Janez Avgust Suter je skočil na kopno sedmega julija, na torek. Zaobljubil se jc. Ni sc še dobro ladja ustavila, že je skočil na obrežje, sunil miličnike v stran in z enim pogledom objel neskončno morsko obzorje. Ilkrutu je od-mašil steklcnico in na dušek izpraznil rensko vino, zalučal prazno jiosodo v gručo črncev na nekem bermudskem porniku. Potem se je za-grohotal nu vse grlo in stekel v neznano velemesto, kakor da se mu na vso moč mudi in da ga nekdo nestrpno pričakuje. • »Dragi moj«, je dejal Pavel Hoberposch Janezu Avgustu Suterju, »koj vam nudim? Glejte: letovanje. Kruh, streho in perilo boste imeli zastonj! Prcskrbel vam bom tudi primerno obleko. Garriek-plašč, na primer, plašč s sedmero ovratniki — pred njim si bodo irski izseljenci oči kar izbuljali Nikjer vos ne čuka boljša služba kot pri meni. Pomislite vendar, seveda med nama rečeno, dn .še ne razumete niti toliko našega jezika, da bi lahko rekli >muc. Tedaj pa bo namesto vas vse opravil Garrick, kajti pred Irci ki so čisto goli ušli iz paradiža, pr * llliillii Letos poteče 50 let obstoja kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. V mesecu novembru leta 1886 je bil ta najstarejši slovenski kmetijski vzgojni zavod po sklepu takratnega kranjskega deželnega odbora prenešen s Slapa pri Vipavi na Grm pri Novem mestu, ki je bil v ta namen kupljen od graščaka A. V Smoleta. Sama ustanovitev te kmetijske šole spada sicer že v leto 1873, a delovala je 13 let na Slapu. Nujne razmere pa so povzročile njen prenos bolj v osrčje bivše dežele Kranjske, za kar je bil izbran ravno Grm. Razvoj in uspešno delovanje zavoda sta šele tu dosegla svoj pravi razmah in polet. Po 50 letih vzgojnega dela in vsestranskega pospeševanja ter propagiranja umnega kmetijstva, more danes zavod zreti na lepo trumo nad 900 absolventov, ki so skoraj z 90% ostali zvesti svoji rodni grudi ter kot dobri, slovenski kmetski gospodarji tvorijo temelj napredka slovenskega kmetijstva. Poleg strokovne in stanovske vzgoje slovenskih kmetskih gospodarjev, pa je bilo delovanje naše jubi-lantke tudi drugače mnogostransko in velekorist-no. Naj spomnimo samo na skoraj neštevilne spe-cijalne tečaje za kmetovalce in ljudskošolske učitelje, na pogosta predavanja in koristno delovanje njenega učiteljstva izven šole, na preskrbo-vanje našega kmetijstva z žlahtnim trsnim, sadnim ter plemenskim živalskim materijaloin itd. Levji del nespornih uspehov v slovenski vinoreji, sadjereji in živinoreji je pripoznati ravno naši zlati jubilantki na Grmu. Prav je torej, da ta svoj jubilej primerno proslavi, lepo je, da se snide vsaj z delom svoje mnogoštevilne družine absolventov, učiteljev in prijateljev. Dne 12. in 13. decembra t. 1. hoče jubi-jantka skromno proslaviti 50 letnico svojega delovanja Sobota, dne 12. decembra, Ik> posvečena spominu umrlim ravnateljem, drugim vzgojiteljem in absolventom. Ob 10.15 bo zanje sv. maša zadušnica v šmihelski župni cerkvi, po sv. maši pa žalna svečanost in polaganje vencev na grob prvega ravnatelja pokojnega Riharda Dolenca in ravnatelja pokojnega Bohuslava Skalickega. K tej žalni slovesnosti so vabljeni posebno bližnji prijatelji in absolventi. V nedeljo, dne 13 decembra pa bo skromna proslava 50 letnice po naslednjem sporedu: ob 9.47 sprejem slavnostnih gostov na novomeškem kolodvoru (gostje absolventi se zapeljejo na postajo v Kandijo!) Ob 10.30 zahvalna sv. maša v šmihelski župni cerkvi, ob 11.30 na Grmu: slikanje vseh udeležencev, priložnostni nagovor ter ogled zavoda. Ob 13 skupno kosilo. Poleg osebno vabljenih gostov so vabljeni k tej slovesnosti še vsi bivši gg. učitelji, katerih naslovi pa trenutno niso znani, kakor tudi gg. absolventi — posebno oni starejših letnikov — da si zopet osvežijo drage spomine. Naprošajo pa se vsi, da prijavijo ravnateljstvu nameravano udeležbo (absolventi tudi leto šolanja), po možnosti do 1. decembra t. 1. Grm kliče. — Na svidenje! Prizidek kirurgičnega oddelka V soboto so bila glavna zidarsha dela končana Do nedelje bo postavljeno ostrešje Ljubljana, 24. nov. Akcija za razširitev bolnišnice stopa v zadnjem' času na plan z lepimi in važnimi predlogi, ki bodo v bodočnosti gotovo ustvarili osnovo za novo in sodobno bolnišnico, ki jo ne potrebue le Ljubljana, ampak vsi Slovenci. Prepričani smo, da bomo v bodo.nosti Slovenci dosegli izpolnitev te tako važne, lahko rečemo življenjske, zadeve. Vendar pa si moramo biti svesti, da nova osrednja bolnišnica v par letih še ne bo stala. Iz tega bi sledilo, da bo velikanska stiska v dosedanji splošni bolnišnici v Ljub'jani trajala in se večala še naprej. Ker pa je že sedanje stanje vprav nevzdržno, ostane en sam izhod: ustvariti zasilne prostore, ki bodo v čim kra:šem času omogočili sprejem večjega števila bolnikov in tako odpravili stisko vsaj na kirurgičnem oddelku. V ta namen so letos na jesen začeli graditi z vso naglico velik prizidek kirurgičnemu oddelku. ramo priznati, da je stavba v resnici hitro prišla do strehe. Med zidavo je bilo zaposlenih do 100 zidarjev in tefakov, sedaj pa postavlja ostrešje nad 20 tesarjev, ki bodo vse ostrešje postavili še v teku tega tedna. Nato bodo začeli pokrivati streho z valovitim rjavim salonitom. Ker bo streha radi tega precej lahka, je tudi vsa konstrukcija strehe precej položna. Zid stavbe same sega približno dober meter čez podstrešje tako, da bo vse raz-sežno podstrešje koristno izrabljeno. Tu bodo namreč postavljene številne omare za shrambo zasebnih oblek bolnikov. Ker je zgradba zamišljena le kot začasna stavba, so stropi leseni in so porabili za stropnjake nad 20 vagonov debelih tramov. Prizidek je bil zgrajen po načrtu, ki ga je izdelal tehnični oddelek banske uprave in glede na krajevne razmere zelo dobro rešuje zvezo z obstoječim kirurgičnim oddelkom. Ves prizidek deli tako v pritličju kakor tudi v nadstropju hodnik v Pogled na novo zgrajeni prizidek kirurgičnega oddelka, v ozadju se naslanja na prizidek sedanji kir-urgični oddelek, ki bo z novim prizidkom močno razbremenjen Ta prizidek je bil proračunan na 1,900.000 din in je vprav z izredno nagi co zrastel iz tal. Preteklo soboto so bila glnvna zidarska dela končana in delavci so dobili zasluženi likof. Če vpoštevamo, da je stavbeno podjetje Gabrijelčič Just, ki je iz'i-citiralo to gradbeno delo, začelo z izkopavanjem temeliev 5. oktobra, potem moramo priznati, da smo pri kirurgčnem paviljonu dosegli kar lep zidarski rekord. V 154 mcsecu je zrastla enonad-stropna stavba dolga 90 m in široka okrog 14 m. Pod nadzorstvom banske uprave je bilo kliub naglici opravljeno vse delo solidno in dobro. Velikanski prizidek, ki je prav za prav večji, kakor ves dosedanii kirurgični oddelek, pokriva 1250 kvadratnih metrov površine, torej toliko, kod bi potrebovalo približno 10 srednjih vil. Del poslopja (približno ena petina) je podkleteno in bo v tej kleti pos'avljena samosto:na centralna kurjava s pritik' nami. a zgradbo, ki je razen temeljev vsa ztfra:ena iz opeke so porabili 350.000 opek ali okrog 70 vagonov. Za temelje in klet so izkopali 1400 kub:čnih metrov grušča in kamenja, za beton, malto in drugo so porabili nad 1000 kubičnih metrov gramoza in peska in nad 14 vagonov cementa Če vpoš'evamo, da stoji prizidek na bolniškem vrtu med drugimi paviloni, kar je zelo otežkočalo odvažanje in dovažanje gradbenega materiala, mo- dva dela. Na južni strani so ob hodniku ves čas bolniške sobe, na severno stran pa so dnevni prostori za okrevajoče, pisarne, operacijske sobe, pri-tikline itd Nekako v sredini prizidka ie na severni strani, stopnišče, ki deli vso zgradbo v dva ločena oddelka: v septični in aseptični. Ves prizidek bo imel 28 bolniških sob s skupno 150 posteljami Ker se bo stavba ki bo prezimila pod streho, do spomladi temeljito presušila, bo prav lahko dograditi stavbo do prihodnje jeseni. Saj bo treba izvršiti le še mizarska dela in vse potrebne instalacije ter napravati opremo. Tako se bo prav pri tem priz dku uresničil pregovor: dvakrat da, kdor hitro da, in kirurgični oddelek bo prihodnjo jesen že mnogo lažje dihal, kar bo pri:'lo v prid ne samo osebju, ampak zlasti še zdravju bol- prid i likov i in s tem nam vsem. Lihol na opazovalnem oddelka na Studencu Včeraj popoldne je podjetje Mavrič, ki gradi opazovalni oddelek za moške v umobolnici na Studencu, končalo glavna zidarska dela. Kakor je običajno, je gradbeni gospodar, v tem primeru umobolnica, priredila vsem delavcem, katerih je Šenliliski morilec menja tisočake Prvi tisočak so odkrili včeraj zjutraj na kolodvorski pošti v Mariboru Maribor, 24. novembra. Roparski umor poštnega dostavitelja Ludvika Sunka v St. Ilju v Slov. goricah še vedno ni pojasnjen. Oblasti zasledujejo sled nekega rudarja, ki se je v družbi svojega tovariša kritičnega dne mudil v St. Ilju, niso pa prišle še nikamor naprej. Naenkrat pa 6e je pojavila danes nova sled in sicer v Mariboru, kar je povzročilo veliko senzacijo. Na kolodvorski pošti so odkrili tisočak, ki je bil ukraden iz poštne vreče v St. Ilju. Tisočak nosi številko serije L 0337—381 ter ga je pošti dostavil neki tukajšnji denarni zavod. To je sedaj prva pozitivna sled, ki bo najbrže vodila do aretacije storilca. Mudil se je gotovo zadnje dni v Mariboru, morebiti je celo kak Mariborčan. Zasledovanje je prevzela mariborska policija ter ga vodi z vso temeljitostjo in naglico. Smrten skok z drugega nadstropja Grozovit nočni prizor v mariborski bolnišnici Maribor, 24. nov. V tukajšnji bolnišnici se je v pretekli noči odigral pretresljiv prizor. V bolnišnici je bil bivši prevoznik Ivan Klinger, rodom iz Brega pri Ptuju, pristojen pa v Maribor. Bil je v prostorih za bolne na pljučih internega oddelka. Ti prostori so v drugem nadstropju. Klinger je že dolgo bolehal na pljučih in njegovo stanje je bilo precej hudo. Kljub bolezni pa je želel, da pride iz bolnišnice. Pritoževal se je svojim sorodnikom, da ga baje svojci nočejo sprejeti v oskrbo. Sinoči okrog pol 8 so dobili bolniki injekcije, s katerimi se jim omogoča spanje. Takšne injekcije sprejemajo na pljučih bolni vsak večer. V teku noči pa se je eden izmed bolniko vprebudil, ker ga je zeblo. Opazil je, da je okno odprto, obenem pa je videl, da je Klinger-jeva postelja prazna. V zli slutnji je pozval službujočo sestro, ki je iskala Klingera po oddelku, pa ga ni našla. Medtem so pogledali skozi okno na dvorišče ter opazili na betonskih tleh nekaj svetlega. Pohiteli so navzdol in našli Klingerja mrtvega. Klinger je ležal, oblečen v nočno srajco, mrtev na tleh z razbito lobanjo, iz katere so gledali možgani, Bržkone se je Klinger v trenutnem obupu .-\li pa v duševni zmedenosti vrgel z višine drugega nadstropja na bolniško dvorišče ter se ubil. bilo okrog 100, svečan likof. Ob tej priliki se je upravnik umobolnice g. dr. Gerlovič v družbi g. primarija dr. Kamina prisrčno zahvalil delavstvu za pridno in vestno delo, ki ga je pokazalo pri gradbi tega oddelka. Na to svečanost je prišel tudi načelnik tehničnega oddelka banske uprave g. ing. Skaberne. Gradba je bila včeraj popoldne v glavnem dokončana in je delavstvo zabetoniralo še poslednji strop v drugem nadstropju. Oddelek je dolg 56 m in širok 14 m, visok pa 16 m. V glavnem je delalo okrog 70 delavcev, včasih tudi čez 100. Z delom je začelo podjetje Mavrič 21. septembra in je veliko in lepo zgradbo dokončalo v dveh mesecih, kar je vsekakor presenetljiv uspeh. Gradba bo čez zimo v surovem stanju počivala, nakar jo bodo spomladi uredili popolnoma in opremili s potrebno opremo, tako da bo na jesen že mogla sprejeti bolnike. Zastopniki JČ-lige obiščejo Češkoslovaško Ljubljana, 23. nov. Za jugoslovanski praznik Zedinjenja je Češkoslovaška povabila k sebi zastopnike vseh JČ-lig v Jugoslaviji. Delegacijo bodo tvorile tri skupine: zagrbška, ljubljanska in belgrajska, kateri se bo pridružila tudi južno-srbska, ki jo bo vodil Slovenec dr. Mesesnel. Ljubljanska delegacija bo odpotovala dne 28. t. tn. pod vodstvom podpredsednika ravnatelja Krofte in jo sestavljajo sledeči delegati in gosti: g. ljubljanski župan dr. Adlešič z gospo, gl. urednik »Slovenca« dr. Ahčin, dr. Urbane, predsednik akademske sekcije iur. Procha-zka, urednika Borko in dr. Tine Debeljak, dalje mg, Osvald za celjsko ligo, dr. Visenjak za ptujsko, dr. Simon Dolar za kranjsko, dr. A. Dolar, dr. Senjor in D Cibic za mariborsko. Poleg tega še ravnatelj opere Polič, ki bo tudi dirigiral koncert v Pragi. Vseh Slovencev bo približno dvajset, kar je veliko v pr meri s 50 delegati iz vse države. V Bratislavi se bodo vse tri skupine združile, nakar bo prvi slavnostni sprejem v Brnu, kjer se bo pridružil ljubljanski delegaciji perdsednik dr. E. Stare, ki bo že prejšnjega dne govoril na veliki akademiji v Brnu, prirejeni v čast našega državnega praznika Tam bo oddala tudi Plečnikovo žaro s prstjo iz Oplenca na grob jugoslovanskih vojakov v Chudobinu, zvečer bo prispela že v Prago, nakar bo drugi dan, 30, t. m., obiskala župana dr. Baxo, se poklonila Neznanemu j unaku, prisostvovala slavnostni seji ter nato obiskala predsednika države dr. Beneša na Hradčanih. Popoldne pa se bo odpeljala v Lane, da se pokloni tudi prvemu predsedniku države dr. T. Masaryku, zvečer pa bo njej na čast slavnostna predstava Smetanove »Prodane neveste« v Narodnem gledališču. 1. decembra bo prisotna pri cerkvenem opravilu za naš državni praznik, nakar jo bo sprejel zunanji minister dr. Krofta ter popoldne naš poslanik minister dr. Pro-tič. Popoldne bo koncert vseh praških dekliških šol, ki bodo pele jugoslovanske pesmi pod vodstvom našega Poliča 2. decembra bo ogled muze^ borb za o-voboditev ter se bodo udeleženci udeležili raznih skupnih sej jugoslovanskih in čeških lig ter drugih društev. Tudi 3. december je ves napolnjen s programom ter z medsebojnimi sejami raznih društev, jugoslovanskih in čeških, tako, da se bodo delegati začeli razhajati šele 4. decembra . Zadovoljni moramo biti, da je slovenska delegacija tako močna ter da bomo kakor je zdaj program, tudi pri pozdravih prišli v polni meri do izraza ter se mogli tudi tako enakopravno uveljaviti. O potovanju delegacije ter o njenem uspehu bomo spotoma poročali. 31.000 Din izginilo iz blagajne Maribor, 24. nov. O veliki tatvini se govori sedaj po vsej okolici Sv. Lovrenca na Pohorju. V nedeljo je mesar in gostilničar Filip Meršnik odprl svojo Werthei-movo blagajno, da bi vzel iz nje vsoto denarja, ter je presenečen obstal: izginila mu je iz blagajne kuverta, v kateri je imel 30 tisočakov. Potem je pregledal še denarnico, v kateri je hranil 4 jurje. Bili so notri samo še trije, četrti pa je manjkal. Meršnik je takoj odhitel po orožnike, ki so začeli s preiskavo. Na blagajni ni bilo nobenih znakov nasilnega odpiranja ter je tat moral imeti ključe, katere pa hrani Mernik vedno na varnem mestu. Meršnik je pred dobrim mesecem vložil v blagajno zavitek s 30 tisočaki, potem pa je med tem časom še večkrat pregledal blagajno, pa je bil zavitek vedno na svojem mestu. Tatvina se je morala pripetiti zadnje dni ter si je storilec na nerazumljiv način izposodil Meršnikove blagajniške ključe. Že letos meseca februarja je bilo Meršniku ukradenih 1500 din iz zaklenjenega predala v omari. Ujeti tatovi čebel Domžale, 24. nov. Zadnje čase so v Domžalah in okolici ukradli i tatovi več panjev čebel. Tako so bile ukradene čebele v noči na 15. novembra posestniku Valentinu Pavli v Domžalah v vrednosti 1000 din. Storilci so odnesli čebele iz čebelnjaka, ki je na njegovem dvorišču Takrat storilcev niso mogli takoj dobiti, sedaj so pa po stopinjah čevljev izsledili brate Rihtarja Andreja, rojenega leta 1911, dimnikarskega pomočnika iz Liubljane, Rihtarja Viktorja, rojenega lela 1913 v Domžalah, tudi dimnikarskega pomočnika; tretji pa je Rihtar Feliks, rojen leta 1916 v Domžalah, sedlarski pomočnik. Navedeni so ukradli tudi v noči na 17. oktobra t. 1, panj čebel Josipu Vrhuncu, postajenačelniku na železniški postaji Jarše-Mengeš. Ta panj čebel jc vreden 5.0 din. Dne 23. t. m. je orožništvo iz Domžal izvršilo na domu Rihtarja hišno preiskavo in pri tem našlo ravno take čevlje, katerih stopinje so se našle pri čebelnjaku Pavlija. Potem so orožniki tudi pregledali Rihtarjev čebelnjak. Tam so našli panje in čebele, ki sta jih lastnika Pavli in Vrhunc spoznala za svojo last. Panji so bili deloma že aleskani in satovje v njih je preloženo tako, da > čebele najbrž poginile. Ti storilci so bili aretirani in oddani sodišču v Kamniku v zapore. Jesenice Prenehajte z vlaganjem prošenj. Kranjska industrijska družba javlja, da je dnevni dotok in število prošenj za delo prekoračilo vse meje možnosti pregledovanja in odgovarjanja. KID opozarja, da bo vse nadaljne prošnje vračala in nanje ne bo odgovarjala. Število prošenj na sprejemnem uradu presega 3000 in nudi dovolj izbire za eventualne potrebe pri podjetju, zato so vse nove prošnje odveč in le v zamudo poslovanju. (17.478) Kamnik Krajevna organizacija ,1RZ v Kamniku priredi v četrtek, 2<3. noevmbra ob H zvečer članski sestanek, nn katerem bo prvi poročal o občinskem gospodarstvu naš župan g. A. Strgar, o političnem polažaju i. dr. bo pa poročal g. dr. D Zvokelj. — — Pri zaprtjn. motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec ua-ravrie »Franz-.Iosef urenčice*. Občinske volitve v Višnji gori Višnja gora, 24. nov. Za občinske volitve, ki bodo pri nas 6. dec., vlada povsod veliko zanimanje, kakršnega ljudje žo dolgo ne pomnijo. JRZ bo postavila samostojno listo, saj je ogromna večina volivcev vpisanih v njej. Po vseh vaseh je priredila sestanke, kjer so si ljudje sami izbrali zastopnike v občinski odbor. Tako bodo prišli na čelo občine res sami taki, ki jim ljudje zaupajo. To l>odo pravi zastopniki ljudske volje, ki bodo vodili občinsko gospodarstvo nepristransko in v korist celotne občine. Lista JRZ je že sestavljen t. Njen nosilec je ugledni posestnik Franc Strubclj iz Peči pri Višnji gori, ki je tudi sedaj po smrti župana Erjavca vodil v splošno zadovoljnost občinske posle. Zato je bilo že takoj od začetka javno mnenje, da nihče drugi ne bo župan kot Štrubelj. Ze prej je bil v bivši občini Polici, dolgo vrsto let župan, po združitvi občin pa je bil ves čas podžupan. Na teh mestih si je nabral bogatih izkušenj, pri ljudeh pa si je pridobil s svojo delavnostjo in nepristra-nostjo splošno zaupanje. Kako ga cenijo tudi na višjih mestih, dokazuje najbolj to, dn je član brniškega sveta zn višnjegorski sodni okraj, kjer posveča vse svoje moči napredku zlasti naše občine. Na njegovi listi so zastopani vsi stanovi in vse vasi velike združene občine. Tako nosilcc kakor tudi ostali kandidati jamčijo, dn bo občinsko go-sj>odarstvo v dobrih rokah in da se bo 7 ljudskim denarjem v teh težkih časih gospodarilo pametno in v skladu z občinskimi potrebami. Nnša občina je siromašna in gosjiodarsko neenotna. Mestni prebivalci so po večini mali posestniki, obrtniki, trgovci in gostilničarji. Ene in druge je uničila gospodarska kriza. Večina ostale občine pa je izrazito kmečka, sestavljena iz četrt in polgruntarjev, ki pridelajo komaj toliko, da se prežive Občino čaka mnogo dela. Dasi gre električni vod skozi občino, je le malo elektrificirana. Nujno so potrebni v nekaterih vaseh vodovodi ali vsaj vaški vodnjaki, ceste itd. Zato morajo bili na krmilu občine res delavni, pošteni in nesebični možje, ki jim bo dobrobit občine pri srcu. In le laki bodo lahko dobri vodili občinske jiosle, ki imajo svoje gospodarstvo v redu. Kdor pa doma ne zna gos|>odariti, tudi nn občini ne bo. Tak samo znto sili na županski stolček, da bi imel od njega koristi! Naši;inu nosilcu ne more v tem pogledu nihče najmanj očitali, dobro za občino bo pa tudi to, da ima on izborno zveze z višjimi mesti, kar 1)0 občini samo v korist. Dn je v Višnji gori tudi opozicija, jo samo po sebi umevno. Saj se povsod dobi nekaj nezndo-voljnežev, ki bi radi prišli na površje. Kljub silnemu naporu pa bodo le s težavo sestavili svojo listo. Dne 6. deermbra l)omo šli vsi na volišče in volili listo JRZ, ki je edina predstavnica ljudske volje! Pokažimo, da smo tudi mi za politiko nnsegn voditelja dr. Korošca, in pridružimo se dolgi vrsti slovenskih občin, ki so mu žc izreklo svoje popolno zaupanje! Drobne Koledar Sreda, 25. novembra: Katarina, devica muče-nica; Mozes, mučenec. Novi grobovi + V Krškem ie v ponedeljek dopoldne umrla g. Klotilda Engelsberger, mati veletrgovca g Ru [ierta Engelsbergerja. Pokojna gospa je bila vzor skrbne gospodinje pa tudi zgledna krščanska mati. Delavna in pridna od jutra do poznega večera vprav do zadnjih let življenja, ni nikoli pozabila dati Bogu, kar mu gre. Globoko zraščena v krščansko tradicijo svojih prednikov je z zgledom in materinsko skrbjo navajala tudi svoje številne uslužbence, ki so se tekom dolgih let mudili in izučili v njeni hiši in njeni najstarejši krški trgovini, k delavnosti in poštenosti, k vestnemu izpopolnjevanju stanovskih in krščanskih dolžnosti. In marsikak dar ie odšel iz njene roke dostikrat tako, da ni vedela levica kaj da desnica v cerkvene — v samostanski kot župni cerkvi je pustila lep spomin nase z novimi slikami sv. Male Terezike — in zasebne ;n javne dobrodelne namene. Dobri Bog bodi blagi gospej milostljiv sodnik in obilni plač nik za njen lepi zgled in dobra dela, preostalim pa naše iskreno sožalje! Pogreb bo v četrtek dopoldne •f Na Spodnjem Brniku (Cerklje na Gorenjskem) je umrl spoštovan in čislan mož Franc Dob-nikar v 82. letu starosti. Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek ob pol Q dopoldne. Naj počiva v miru! -f- Majšperk v Halozah. V noči od ponedeljka na torek ie umrl zaradi kapi ugledni posestnik Zdravko Sagadin. Bil ie javnosti znan kot kreme-nit krščanski mož in zvest boievnik bivše SLS, sedai JRZ, in je vneto deloval kot prosvetar in zadrugar. Njegovi občani so mu zaupali skozi dolga desetletja razna častna mesta. Bil je tudi dvakrat namestnik bivšega poslanca Ivana Vesenjaka. Hvaležni tovariši in občani ga spremimo k večnemu počitku v četrtek zjutraj. Naj v miru počiva! Osebne vesti = Poroka. V ponedeljek, dne 23. t. m., se je poročil v Ratečah na Gorenjskem župan in posestnik g Josip Pintbah z gospodično Heleno Smu-kovec. posestnikovo hčerko iz Podjelja pri Srednji vasi v Bohinju. Uglednima novoporočencema najprisrčtieiše čestitke! Kupujte le domače Izdelke! PERIOIV pralni prašek je kvalitetni izdelek slovenske industrije. - Kupujte tfa' — Božični dar za naše izseljence. V nedeljo praznujemo izseljensko nedeljo in se bomo spominjali svojih bratov in sester, ki bivajo izven meje naše države. Enkrat na leto bodo naša pisma po-romala v razne kraje Nemčije, Holandije, Belgije, Francije in daljne Amerike. Enkrat na leto se bomo zopet v mislih sešli z njimi, ko jim bomo po radijskih valovih zvečer ob priliki večera našim izseljen-cem podajali svojo besedo, svojo pesem. Lepo je to, a vedno še premalo, kar smo storiti dolžni, da ohranimo slovensko kri. Hvalevredno delo si nalaga Prosvetna zveza v Ljubljani, ko zbira za božični dar našim izseljencem slovenske knjige in revije, da jih pošlje tja, kjer je potreba največja. V nedeljo, ko bomo slišali besedo o naših izseljencih in ko se vrnemo na svoj dom, preglejmo takoj svojo knjižno omaro, zberemo knjige, ki smo jih že prečitali ter jih pošljemo kot izseljenški božični dar na Prosvetno zvezo, Miklošičeva cesta 7-1. Zveza rade-volje sprejema književni dar vsak dan od 8 do 12 in od 2 do 7 zvečer. — Carl Luther na Blokah. V ponedeljek se je odpeljal g. Luther v spremstvu naših smučariev na Bloke, da si ogleda domovino srednjeevropej-skega smučanja. — Huda slana V torek zvečer se je zjasnilo. Pritisnil je mraz in že ponoči je padla slana. Včeraj zjutraj pa so bili travniki na Barju in tudi na Ljubljanskem polju močno pobeljeni. Mraz je bil takšen, da so se napravile celo na okenskih^ šipah ledene rože in so stoječe vode lahno zamrznile. Temperatura je padla pod ničlo. Na aerodromu je bila dosežena najnižja temperatura to jesen — 7° C, v mestu na 3.5U C. Pred dobrim mesecem 22. oktobra je padla hidi huda slana. Včeraj slana ni nikjer napravila nikake škode, ker so vsi poljski pridelki že pospravljeni in tudi rože so že poprej ovenele. Cez dan je po lahni jutranji megli nastopilo prav lepo vreme Pojavilo se je sedaj »poletje starih bab«. — Radio motnje Iz Kranja nam poročajo, da so naslovili vsi radio trgovci na ravnateljstvo pošte in telegrafa prošnjo, da jim priskoči na pomoč zaradi radio motenj. Tudi mi smo že poročali na tem mestu c nevzdržnem stanju, ker je v Kranju vsako poslušanje radija nemogoče Upamo, da bo ravnateljstvo ali pa okrajno načelstvo kaj ukrenilo proti »emu. Kakor čujcmo, je oblast v Ptuju v tem pogledu zelo odločno nastopila. — Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda. zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce zaželieno odprtje in s tem trajno polaj-šanje Zahtevajte povsod »Franz-Josefovo« vodo. O (rt. rog S hr. WV|74'3S. — Duhovne vaje za može bodo v Domu duhovnih vaj pri sv. Jožefu v Ljubljani od 30. novembra zvečer do 4. decembra zjutraj. — Za fante bosta prav tam dva tečaja: od 5. decembra zvečer do 9. decembra ziutraj — in od 14 decembra zvečer do 18. decembra zjutraj. Oskrbnina za ves čas 100 Din. Zglasiti se je treba vsaj teden prej. Naslov: Vodstvo Doma duhovnih vaj, Liub-Ijana, Zriniskega 9. — Vozne olajšave za državne upokojence. Dosedanje železniške legitimacije, katerih veljavnost še ni iztekla, ne podaljšujejo do zamenjave za nove, toda najdalje do 31. decembra 1037. Upokojenci in upokojenke, katerim izplačuje prejemke dravska finančna direkcija v Ljubljani, naj ji čimprej predlože svoje legitimacije zaradi podaljšanja njih veljavnosti za leto 1937, zlasti če so že izrabili ali pa za leto 1936. ne nameravajo izrabiti vseh voženj, flkratu naj plačajo na čekovni račun št. 10.011 za vsako legitimacijo 4 Din in sicer za železniško znamko 2 Din, za nabavo novega kupona 2 Din. Kuponi za leto 1936. v letu 1937. ne bodo veljavni. Železniško znamko more kupiti pri železniški blagajni vsak upokojenec sam in jo predložiti dravski finančni novice direkciji hkratu z legitimacijo. Znamko pa ne sme nalepiti v legitimaciji nihče sam. Kdor nabavi znamko, naj pošlje le 2 Din za kupon. Poštne znamke in kolke, poslane namesto denarja, bo direkcija upokojencem vračala, ker jih ne more uporabiti. Položnice za čekovni račun št. 10.011 dobe upokojenci pri davčnih upravah po 25 par. Za leto 1937. podaljšane stare, kakor tudi za to leto naročene nove železniške legitimacije bo direkcija razposlala ali pa izročila osebam nejx>sredno šele po 1. januarju 1937. Kdor železniško legitimacijo izgubi in želi dobiti novo, mora javiti dravski finančni direkciji in priložiti 50 Din za stroške, da se legitimacija razglasi za neveljavno. Šele potem sme prositi za novp. — Igra za Miklavža z naslovom »Nebeška storja«, je zelo primerna igra za priliko Miklavževega prihoda in obdarovanja otrok. Je krajša, prisrčna igra, z lej>o socialno mislijo in lahko vpri-zorljiva Igra je za to priliko tem jx>membnejša, ker je Miklavžev prihod naravnost zvezan z dejanjem igre. Ker je na razpolago v rokopisu le še v malo izvodih, naj odri, ki jo žele uprizoriti, takoj sežejo jx> njej, ker je jx>zneje ne bo več dobiti. Dobi in naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Huda nesreča v tovarni. Včeraj je ljubljanska bolnišnica sprejela 34-letnega delavca Alojzija Stuparja, doma iz Homca, štupar je zapioslen v tovarni »Titan« v Kamniku. Delal je včeraj pri stroju. ko ga je zagrabila transmisija ter mu je jermen odtrgal desno roko nad komolcem. — Nedeljski počitek v mesarski obrti na Jesenicah. Gospod ban, cir. Marko Natlačen je na prošnjo Zveze živilskih delavcev Jugoslavije, f>odružni-ce v Ljubljani in Združenja mesarjev na Jesenicah odredil za Jesenice, Javornik in Koroško Belo nedeljski počitek v mesarski obrti, ki traja od 15. septembra do 15. maja vsakoletno. S tein je nedeljski počitke v mesarski obrti uf>eljan že skoraj v vsej dravski banovini, razen Celja, kjer pa bo še v teku tega tedna stopil v veljavo. Tudi uredba o prepovedi nočnega dela in striktnega nedeljskega počitka v pekovski stroki bo skoraj izšla in zbolj šala položaj f>ekovske obrti in j>ekovskega delavstva. — Sveta noč je naslov mladinski božični igri, katero je spisal g. Jože Vovk. Kjerkoli pripravljate božičnice. Vam bo ta igra najbolj dobrodošla. Nastopajoče mladine je lahko po mili volji. Igra je ljubka, ljubezniva in socialna, prepletena z lepimi božičnimi pesmicami. Dobi se pri Prosvetni zvezi v Ljubljani in stane 13 Din in s tem dobi društvo tudi avtorsko pravico, da jo proizvaja. Naroča se pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7. — Tri diplomirane inženjerje in sicer strojnega, za kemijo in tehnologa jKitrebuje »Vojaški tehnični zavod« v Kragiijevcu. Retlektanti ne smejo biti starejši od 34 le* Prošnje je poslati do 1. decembra upravi zavoda. Sprejemni pogoji 60 objavljeni v Službenem vojnem listu stran 2439— 2440. — Drugi natečaj za slike in kipe v narodni skupščini je bil objavljen v Službenih novinah 7. nov. št 258. — Razpisani sta dve zdravniški mesti pri Orožnem uradu za zavarovanje delavcev in sicer jKigodbeno mesto v Slovenjgradcu in v Polzeli. Rok za vložitev prošenj do 10. decembra t. 1. — Niški oficirski dom sprejme s 1. februarjem restavraterja. Potrebna kavcija 10.000 Din. Dom razpolaga s svojim inventarjem. Interesenti naj se obrnejo glede pogojev na Upravo doma, za katere naj prilože 5 Din v znamkah. — Putnik Ljubljana, organizira potovanje s posebnim vlakom na Dunaj od 5. do 10. decembra 1936. Odhod iz Ljubljane z brzim vlakom ob 23.45. Povratek v Ljubljano 10. decembra ob 22.03. Pri- tave do 30. novembra. Informacije pri biletarnicah 'utnik v Gajevi ulici in v hotelu »Metropol«. Na poti k volitvam se smrtno ponesrečili. Iz Dubrovnika poročajo: Blizu vasi Smokovljani se je ugodila v nedeljo popoldne huda avtomobilska nesreča. pri kateri sta bila ubita dva f>otnika, tretji je bil smrtno nevarno ranjen, trije potniki so pa odnesli k sreči le lahke poškodbe. Namenjeni so bili na volišče v Stol, da oddajo svoje glasove pri občinskih volitvah. Ljubljana 0 Časnikarski koncert 1. decembra na Taboru bo naši glasbeni javnosli predstavil kapielnika vojaške godbe 40. pp. Triglavskega, g. Dragoljuba Živanoviča kot velikega virtuoza na kontrabasu. Kapelnik g. Živanovič sodeluje z največjo vnemo v orkestralnem društvu Glasbene Matice, na šoli Glasbene Matice poučuje kontrabas in čeprav je splošno znan in priljubljen kot kajjelnik, bo ljubljansko občinstvo na. časnikarskem koncertu prvič slišalo niegovo umetnost na kontrabasu. Izvajal bo koncertni komad znanega skladatelja in profesorja glasbe Frana Simandla. opus 34. Umetnika bo spremljala na klavirju ga. LeopoMna Dorfler-Ce-rinova. Virtuozi na tako težkem instrumentu kakor jej kontrabas, so zelo redki in zato ima tudi redko-kateri koncert solo nastop na kontrabasu. Kapelnik Živanovič ie svoje študije pričel na glasbeni šoli v Belgradu, nadaljeval pa jih je na glafbeni akademiji na Dunaju, na konservatoriju v Parizu in Pragi, na akademiji sv Cecilije v Rimu pa je bil učenec slavnega profesorja Cernega. © Na umetniški razstavi mladih bo imel danes ob 18.15 vodstvo umetnosti kritik g. dr. Rajko Lo-žar. Ker bo razstava odprta le še ta teden, vabimo vse ljubitelje na vodstvo in ogled razstave. 0 Opazovalna naprava na grajskem stolnu. Včeraj ob pol 12 dopoldne je bila nekako na uraden način izročena javni uporabi opazovalna naprava na graiskem stolpu. To opazovalno napravo smo že opisali v eni prejšnjih številk. Včeraj pa jo je preizkusila komisija, v kateri so bili: dr. Štele, dr. Bri-lej, Beseničar. ki je izdelal kovmaste dele. in Oskar Delkin, ki je izdelal kazalo. Naprava obstoja iz dveh plošč iz koroškega marmorja, ki sta postavljeni na severni in zapadni strani prsobrana na grajskem stolpu. Na napravi so zarisane smeri in vrhovi hribov z rdečo barvo, zelo vidna so tudi imena, kov>'nasta puščica pa je posebna naprava dveh okroglih špranj, ki omogoča zelo točno fiksiranje posameznih vrhov. Komisiji se je nudilo prav ugodno vreme ter je mogla s to napravo čisto in jasno opazovati Kamniške planine in Triglav, bolj v megli pa je bilo Barje in Krimsko pogorje. Nova naprava bo nedvomno izpolnila svojo nalogo, namreč službo tuiskemu prometu. G) Kino Kodeljevo igra danes in jutri »Kdo je morilec?« z Adolfom Wohlbriickom. Cene znižane. 0 Prijet tat. Med številnimi tatovi in zločinci, ki jih je policija zadnje dni prijela, je eden najbolj zanimivih 35-letni Josip Fajdiga, doma s Primorskega. Fajdigo je že dolgo časa zasledovala mariborska policija, ker je pred časom vlomil pri Alojziji Petričevi na Pobrežju pri Mariboru ter od tam odnesel več gotovine in obleke, tako da je Petričeva imela škode nekaj tisoč dinarjev. Fajdiga je sploh znan klatež in tihotapec ter je imel radi tega že mnogo sitnosti z oblastmi. Policija ga je izročila sodišču, ki ga bo najbrže poslalo v Maribor. 0 Vlom pri Rajku Turku. V pisarno špedicij-ske tvrdke Rajko Turk je v noči na včeraj vlomil do sedaj še neznan vlomilec. Iz dnevne blagajne je odnesel okoli 2000 Din gotovine, obenem pa je našel tudi nekaj zlatnine. Policija ima že nekaj sledi za vlomilcem. © Samomor mestnega gasilca. Predsnočnjim ob četrt na 9 so našli v kleti lastne hiše v Orlovi ul. št. 11, obešenega 38-letnega mestnega gasilca in šoferja reševalnega avtomobila Vinka Žgajnerja. Na lice mesta je prišla policijska komisija, ki je ugotovila, da si je Žgajner prostovoljno vzel življenje. Komisja je dala truplo prepeljati v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Žgajner je bil oženjen ter oče dveh malih otrok. Žgajner je pred leti prevzel hišo in manjše posestvo ter bi moral izplačati sorodnikom odpravnino. Ker tega ni mogel, so odpravnino iztožili. Zašel je v denarne težkoče, kar ga je tako po- trlo, da si je vzel življenje. * 1 Krnski odsek Scntpeterske. protvete Ima 30. t. m. ob 7.30 v društveni dvorani predavanje. O Krekovi materi bo predaval prosvetni iuspoktor prof. gospod Dolenc 1 Gcntpetcrsko prosvetno društvo In KatolKka akcija Javljala, da sestanka odseka z.a može danes ne bo. Prihodnji sestanek bo danes teden ob R. 1 Prosvetno društvo Trnovo priredi drevi ob "JO v druStveni deoruni, Karunova ulica 14, V. prosvetni veder, na katerem bo imel 7.Hnimivo skjoptično predavanje g. prof. Dolenc O M ost ar ju. 1 Krščansko žensko društvo naznanja članic a. m in somlSljemcani, da bo govoril p dr. Roman Tomimc« v sredo 25. t. m. ob 20 v Akademskem domu o temi Zena v borbi za sodobne probleme. — Pridite! 1 Oličnl zbor Leonove druibe bo v četrtek, 20. t. m., ob 16.30. v posvetovalnici KTD. Dnevni red: 1. Zapisnik, 2. Poročila, 3. Volitve, 4. Slučajnosti. j Slovenska Straža sklicuje sejo odbora v sredo 25. t. m. ob 6 v posvetovalnici KTD. Namen te seje, k jo skleuje najstarejši Man odbora Je konstituiranje odbora In pogovor o načrtnem deln v tekoči zimski sezoni. 1 Diskusijski sestanek Društvo tPravnikat o predhodnem načrtu o. d. z. bo v četrtek, dne 6. t. m. ob 1B popoldne v prostorih odvetniške 7/bornice. Predmet razgovora: Pravo osebnosti. F i 7.1 čn o osobe. 1 Kino Kodeljevo igra danes im jutri Kdo je morilecf (Adolf NVohlbinck). 1 Najlepše ocene najboljših čeških in tujerodnih kritikov spremiia.lo koncerte znamenite mlade češke pianistko Vere Svililikove. Enoglasno poudarjajo nion izredni talent, njeno veliko igrajočo se tehniko, obenem pa njeno jasno lin globoko občuteno predavanje, ^vhtikova Je brez dvoma eden največjih klavirskih talentov, kar Jih je bilo kdaj i7Soln,nih v zlati slovanski Pragi. Na povratku i7. SoTije kjer koncertlra te dni, bo pokazala svojo umetnost tudi v Ljubljani v petek dne 27. t. m na koncertn v Mali fihnrmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Olnshene Matice. 1 Pevski zbor Glasbene Matice ima drevi pevsko vajo Izjemoma pet minut pred pol 20. Prihodnja skupna vaja ho v četrtek, dne 3. decembra ob 20. 1 Nočno službo imajo lekarne: mr SnSntk, Marijin trg S; mr. Kurult. Gosposvetska coota 10 im mr. Bohitiec ded., Rimska cesta 31. Naše diiaštvo Konffrepaeja akademikov pri oo. jezuitih ima drevi ob 20 svoj redni* cerkveni sestanek. Vabimo tu li vso Starejše in mln.ISe tova.iiSe, ki se Jim ho*c v živ. IJenju verske opore, v svoj krog Vhod na snmostanskl liorti. Zrinjskegn ee»tn 0. - P rele k t. Akademska Marijanska kannreaacija Mariji ne na nznanenja pri oo frančiškanih Imn drevi r>h četrt na devet svoj sestanek v snmostanskl kaneli. Vsi posebno novinci, iskreno vabljeni! — Prefekt. Ptu\ Poroke. V proštijski cerkvi sta se poročila preteklo nedeljo Štetan KnrliČek, art poročnik iz Boke Kotorske ir. Oreti Cvikl. hčerka trgovca in podžupana v Ptuju — V cerkvi Sv. Petra in Pavla so isti da stopili pred oltar Janez Lesjak iz Vičave in Apolonija Horvat iz Mestnega vrha; Martin Kekec iz Podvincev in Marija Kolarič Ic Spuhlja; Ivan Teska? iz Ctruškovia v Halozah in Justina Vidovič iz Mestnega vrha; Jožef Hamer-šak in Marjeta Bendar oba iz Kicarja, ter Rudolf Hržič in Marija Raih, oba iz Ptuja. — Novoporo-čencem obilo sreče! Požar. V kleti posestnika Jožefa Vtiča v Or-dini je na nepojasnjen način izbruhnil požar, ki je upepelil celo poslopje do tal. Žrtev požara je vse gospodarsko orodje in več sodov. na Viču, in monter Ivan Gantar. Dalje je bil imenovan za tajnika Mestne hranilnice ljubljanske g. Ivan Vrančič. za glavnega knjigovodjo pa Matija Rode. Ljubljanski t Ljubljana, 24. novembra. Danes oh 5 popoldne je bila redna seja ljubljanskega občinskega sveta, ki ji je v imenu banske uprave prisostvoval inšpektor dr. Guštin. Sejo je vodil župan dr. Adlešič. Zuj>an je sporočil, da je banska uprava po pooblastilu notranjega ministrstva postavila mesto odstopivših dr. Ivana Stanovnika, Alojzija Koc-murja, inž. Rada Laha ter umrlega prof. Evgena Jarca naslednje občinske svetnike: trgovca Josipa Bahovca, hotelirja Antona Koritnika, trgovca Maksa Severja in inž. Rudolfa Škofa, profesorja srednje tehnične šole. Od teh se je g. Sever radi prezaposlenosti odpovedal svoji funkciji, g. Ko-ritnik [>a se seje ni udeležil. O. župan je nato zaprisegel nova občinska svetnika gg. Bahovca in inž. Škofa. Župan se je dalje spomnil umrlih: mestnega pisarniškega ravnatelja v p. Ivana Dražila, uslužbenca Vinka Zgajnarja in meščana Martina Rado-vana, katerih spomin je občinski svet primerno počastil. POROČILO O SANACIJSKEM POSOJILU Zujian je dalje poročal o uspehu, novega (>% obligacijskega posojila v znesku 20 milijonov din in o najetju 30 milijonskega posojila pri Državni hipotekami banki. V vseh večjih krajih Slovenije je bilo okoli 180 subskrijicijskih mest. Župan je izrekel zahvalo vsem denarnim zavodom za sodelovanje. Uspeh je prekosil vsako pričakovanje, saj je bil onamesto 20 milijonov podpisanih 37 milijonov in 350.000 din, to je skoraj 100% več, česar niso pričakovali niti najboljši poznavalci naših gospodarskih razmer. 441 podpisnikov je izkazalo svoje zaupanje mestni občini in Mestni hranilnici ljubljanski. Dosežena je popolna davčna prostost obligacijskega posojila in lastnikom obveznic ne bo treba plačevati nobene rentnine. Tem obligacijam je ministrstvo priznalo značaj pupilar-tio varnih vrednostnih papirjev. Prvo žrebanje bo že 15. februarja 1937 in se bodo nove obveznice čimprej razdelile med podpisnike. Žuj>an je poudarjal, da je bil ves načrt o obnovitvi likvidnosti Mestne hranilnice napravljen tako, da bi bila mestna občina zmožna prevzeti vsa finančna bremena iz obeh posojil, to je iz obligacijskega in posojila DHB. Občina pa je že danes dolžna, da se točno drži novih in težkih plačilnih terminov. Ce bi se ji naložilo prevelika gotovinska izplačila na dva termina, bi mogla tudi mestna blagajna priti v težave. Tega pa ne smemo dopustiti, ker morajo dobiti imetniki novih obligacij svoje obresti in izžrebano glavnico točno in brez najmanjše zamude. DHB je izrekla 26. julija letos načelni pristanek za dovolitev 30 milijonskega posojila v gotovini, če mestna občina dobi posojilo 20 milijonov din v obligacijah. Ta pogoj je mestna občina sedaj izpolnila in je 2. novembra prosila za defini-tivno odobritev 30 milijonskega posojila v gotovini pri DHB. DHB je pokazala veiiko uvidevnost in olajšala vse pogoje. Posojilo je odobrila proti 1% obrestini za dobo 15 let. Prva polletna anuiteta zapade dne 1. julija 1937 v znesku 1,599.200 din, zadnja pa 1. januarja 1952. Mestna občina daje v zastavo doklado na državne neposredne davke in večji del svojih stanovanjskih hiš. Toda to bo le zaznamba na vrstnem redu. Ziijian je dalje sporočil, da je mostnina v pomoč brezposelnim oklobra in novembra vrgla nekaj nad 14.000 din, prostovoljna socialna davščina na sobe in uslužbence pa nekaj nad 100.000 din. Ta denar se bo nabiral v fond za zajioslitev brez-poselnih. Prvo tako delo bo kanalizacija jarka in močvirnatega predela od vznožju šišenskega hriba od Vodnikove ceste s priključkom na kanal v Cer-netovi ulici. To delo se prične že prihodnji teden. Po predsedstvenem poročilu je zahteval Likar (soc.) debato o upravičenosti takih javnih zaposlitev brezposelnih ter mu je nato župan odgovoril, da se bo la debata izvedla . Poročilo finančnega odbora je jrodal profesor Dermastja. Pori3.il je o raznih manjših finančno-komunalnih 7.ptlevah, kakor o zamenjavi mestnega sveta, o ugovorih proti prirastkarini, o znižanju prirastkarine, o dobavi smeti itd. Vloženih je bilo 265 ugovoro" z Viča proti mestnim hišnim davščinam. Ti ugovori imajo pretežno političen značaj, niso pn bili praw o utemeljeni. Mestni občinski svet je odklonil 232 piitožb, ostalim pa je deloma ugodil. Zavrnil je ludi 28 vloženih pritožb zoper takso na psa. Vsi predlogi odbora so bili soglasno sprejeti. Poročilo gradbenega odseka je podal načelnik dr. Štele. Na njegov predlog je občinski svet odobril štiri rarce'acije. Poročilo obrtno-industrijskega odbora ie podal g, Miroslav Zupan. Ivan Flerin je dobil do- bčinshi svet voljenje za neomejen buffet na ljubljanskem letališču. Odk'on,ene so bile štiri prošnje zlasti pri eni se je razvila živahna debata. Prav tako se je razvila debata pri prošnji Josipa Lončarja za gostilno in kavarno v Frankopanski ulici (v bivši Keršičevi gostilni). Odsek je bil v začetku mnenja, naj bi se dovolila samo gostilna. Oba socialistična zastopnika sta izpodbijala prošnjo za to koncesijo, toplo pa se ie zavzel za to koncesijo obč. svetnik Musar ter je tudi predlagal, naj se ugodi prošnji za kavarno. Utemlieval je to prošnjo s krajevno potrebo. Mnenja ob'inskih svetnikov so bila deljena, vendar pa je občinski svet povečini končno priznal g. Josipu Lončarju koncesijo za gostilno in kavarno, zlasti ker je Keršičeva gostilna že dolgo časa obsto ala, kavarne pa od središče mesta do Šiške ni nobene. Predlog odseka z dopolnilom g. Musarja za kavarno je bil soglasno sprejet. Poročilo kmetijskega odbora je podal g. Izidor Florjančič. Poročal je o pravilniku k uredbi o Fkvidaciji kmečkih dolgov. Po tem pravilniku so potrebni cenilci. Na predlog odseka je bilo izvoljenih devet cenilcev. Poročilo trošarinskega odbora je podal prof. Dermastja. Na njegov predlog sta bili zavrnjeni obe pritožbi v trošarinskih zadevah Poročilo presonalno-pravnega odbora je jjodal g. Avgust Novak, ki je predložil pravilnik upravnega odbora mestne ženske realne gimnazije in pravilnik o uporabi službenih koles. Po daljši debati sta bila oba pravilnika soglasno sprejeta. Nujni predlog o svobodnih volitvah. G. Likar je vložil nujni predlog o potrebi svobodnih, tajnih in propiorcnih volitev v občinski svet ter o čimprejšnji izvedb: teh volitev. Svoj |>redlog je utemeljeval, da ima tudi večinska stranka to v ivo-jem programu. Nujnost predloga je podpiral tudi dr. Korun. G. Avgust Novak je naglašal, da zadeva g. Likarja ni nova, ker smo to že davno zahtevali. lu Kamusič pa je poudarjal, da sedanja vlada za uresničitev te zadeve že davno dela, toda gospodje, ki so sedeli j>reje na teh mestih občinskih svetnikov, niso imel i smisla za take zahteve. Vlada se irudi, da bo čimprej pret}:vaistvu nudila možnost, naj se v svobodnih volitvah izrazi. Vlada se tudi trudi, da omili sedanje politične zakone. Predlaga, naj občinski 6vet odkloni nujnost. Nujnost je bila nato odklonjena. Občinski svetniki Kralj, Likar in dr. Bohinjec so vložili nekateri samostojne predloge, na katere je sproti dejal pojasn la župan dr Alešič Ugotovil je, da se vprašanje nove mrtvašnične veže približuje rešitvi in da bo kmalu odobren kredit za gradnjo mrtvašnice v Ljubljani. Na vprašanje glede dnevničarjev je g. župan odgovoril: Že doslej je poskrbljeno, da dnevni-čarji ne bodo več tako sramotno plačani, kakor so bili doslej, in stoji sedanja občinska uprava na stališču, da izpod 1000 din' ne sme biti nihče plačan, tudi če je nastavljen iz drugih fondov, kakor iz proračunskih sredstev. V prvem letu sedanje občinske uprave pa se to ni dalo j>opraviti. Natančno je dr. Adlešič pojasnil dr. Bohinjcu tolmačenje službene pragmalike. zlasti kar se tiče rodbinskih pokojnin in posmrtnim Tudi predlog dr. Boh injca o sestavljanju socialne statistike mesta Ljubljane je zakasnel ker mestna občina to delo že opravlja G Lojze Pip je zbral že mnogo statistike. G. Pip bo sedaj jirevzel kontrolni urad, nastavljen pa bo poseben mestni statistik. Na interpelacijo dr Bohinjca, čemu so bile potrebne deljene uradne ure na magistratu, pa je župan odgovoril s krepkimi podatki, namreč s primeri, da je na domovinskem uradu ugotovil pri reviziji pri enem samem uradniku 1367 zaostailh aktov, na eksekutivneni oddelku pa čez 5000 zaostalih aktov. Deljene ure so v interesu čimprejšnje likvidnosti mestnega magistrata, ko pa bodo ti zaostanki odpravljeni, bodo možne seveda zopet običajne uradne ure Zupan je navajal tudi primer, ko je zaradi malomarnosti nekega magistralnega urada večji milijonarski posestnik ostal dolžan mestni občini okoli 120.000 din. Mestno uradništvo je zato tu, da skrbi za jiravilno obratovanje mestne občine. Dr. Bohinjec je po teh dokazih župana dr. Adlešiča takoj izjavil, da se zadovolji s pojasnili Sledili so -drugi samostojni predlogi glede popravil posameznih cest in splošnih komunalnih zadev. Tajna seja. V tajni seji je bila imenovana za pragmatično zdravnico dr. Jožica Zitko, za pragmatični zaščitni sestri pa Bogomila Slapšak in Dana Zagarjeva. Upokojeni so bili: mestni poduradnik g. Alojzij Pip, g. Vojteh Fortič, Ivan Gorišek, sluga v šoli