Bermi. Solieriau. v J. j «Bis ohi 'i z f
Kappol ig#
P*./Qiiàelsdorf, iltn.
Naroča se pod naslovom: .KOROŠKI SLOVENEC1*.
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Koroški Slovenec, uredništvo, Klagenfurt, Viktringerring 26
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev
Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100,—
Prerez tisočletne zgodovine.
Marec leta 1938 bo v kroniki časov ohranil svoje posebno mesto. Z njim se zaključuje tisočletna avstrijska zgodovina, ki jo je započel Karol Veliki 800 let po Kristusovem rojstvu.
Država Karola Velikega pred tisočletjem je bila po naših pojmih ogromnega obsega. V njej so bile združene Nemčija, Francija in Italija. Da se zavaruje pred bojevitimi Obri na vzhodu, je Karol Veliki zasedel vzhodne, večjidel od slovanskih plemen redko poseljene pokrajine, jim postavil obmejnega grofa in združeno notranjo alpsko deželo nazval Ostmarko. Komaj sto let po njeni ustanovitvi je prišla vzhodna marka do polne veljave, ko je kralj Oton 1. porazil od vzhoda prodirajoče Madžare in vse dežele svojega slavnega prednika združil v sveto rimsko cesarstvo. Ker so bile vzhodni marki priključene še grofovine Štajerska in Kranjska, je kralj Oton II. ustvaril novo, skupno vzhodno grofovino, jo imenoval „Ostreich“ ter jo izročil Babenberžanom.
Za Babenberžani zavlada Avstriji grof Rudolf Habsburški, katerega leta 1271 nemški grofje in knezi izvolijo za nemškega cesarja. V bitki na Moravskem polju premaga Rudolf češkega kralja Otokarja, združi češke dežele z avstrijskimi ter jim postavi za vladarja svojega sina Albrechta. Od leta 1282 do 1918 ostanejo združene dežele pod habsburškim žezlom. Pod Habsburžani se Avstrija mogočno razširi ter postane vladavina, „ v kateri sonce ne zaide". Habsburžani pridružijo Avstriji Koroško in Kranjsko ter nato Tirolsko. Medtem ko se druge države vojskujejo, zaseda-jo Habsburžani deželo s srečnimi ženitvami, v katerih jim pripadejo kot dote Nizozemska, Španija, severna in južna Italija, leta 1526 pa še Češka, Moravska in Šlezija kot dediščina po češko-ogrskem kralju Ludoviku. Vrhuvsega so Habsburžani od leta 1438 nepretrgoma do 1866 nemški cesarji. Za svoj izrek si mogočni vladarji volijo latinski stavek: Austria erit in orbe ultima (Avstrija bo večno stala). Leta 1522 se mora ogromno cesarstvo vsled svoje preobsežnosti deliti v španski in nemški del.
Sledijo stoletja turških vpadov. Dvakrat oblegajo Turki Dunaj, dvakrat se morajo poraženi umakniti. Pri drugem vpadu jih premaga odločni poljski kralj Jan Sobieski. Leta 1718 doseže Avstrija končni mir s Turki. Pod cesarico Marijo Terezijo in njenim sinom Jožefom II. pripadejo pod žezlo habsburško-lotarinške dinastije Galicija, del Madžarske in Bukovina. 18. in 19. stoletje prineseta procvit nemško-avstrijske kulture, v senci napoleonskih vojn in sledečega Meternichovega absolutizma se porodi nemška narodna zavest, ob njej se prebujajo mladi slovanski narodi, v svetu se vedno bolj kažejo obrisi dveh sovražnih taborov, ki končno vodijo v svetovno vojno. Avstro-ggrska monarhija Franca Josefa ni več zmožna krotiti vstajajoče sile mladih narodov, v krogu nemške družine jo leta 1866 izloči železni Bismarck politična demokracija doma izčrpa njeno notranjo politiko z neprestanim bojem za večino in oblast v državi.
Bosna in Hercegovina sta zadnji deželi, ki jih Avstrija okupira in udruži. Očividno ji nista v blagoslov. V bosanskem glavnem mestu padejo 28. junija streli proti prestolonasledniku Francu Ferdinandu, sledi takoj nato štiriletna svetovna vojna in njen za Avstrijo nesrečni konec. Nad 600-letna habsburška slava propade, mala nemška Avstrija postane republika in jo vodijo kot prezidonti socialdemokrat Seitz, za njim socialni politik Mihael Hainisch in končno krščanski socialec Viljem Miklas. Vladno stranko tvorijo krščanski sociale! izprva v družbi socialnih demokratov in nato nacionalnih strank. V trenutku, ko bi imela vladna oblast v državi preiti na socialiste, se pojavi En-gelbert Dollfuss in skuša v državi uresničiti družabna in gospodarska načela krščanskega socializma. V februarju 1934 stre z vojsko in presto-voljnimi formacijami socialistični odpor. Medtem pa je v Nemčiji narodni socializem Adolfa Hitlerja razvnel nemška srca in zajel ljudske množice, ki navdušeno vzklikajo svojemu vodji, ko mu vigre-
di 1933 sivolasi maršal Hindenburg izroči vso oblast v državi. Narodni socializem Adolfa Hitlerja postane tekmec za dušo avstrijskih Nemcev, z njegovimi uspehi v področju zunanjega in notranjega življenja nemškega naroda raste njegov vpliv na vse Nemce izve i meja. Že leta 1936 mora kancler Schuschnigg skleniti takozvani julijski sporazum ter priznati narodni socializem tudi v Avstriji kot politično dejstvo. Ne mineta dve leti in že je narodni socializem nazor in politični pro-
gram druge nemške države. Avstrija, porojena iz velikega nemškega cesarstva, se vrne nazaj v I Nemčijo.
Prerez tisočletne avstrijske zgodovine je poučen, zelo poučen. V nizu stoletij se na avstrijskem pozorišču menjavajo grofi, kralji in cesarji, nepre-| stano se spreminjajo državne meje in se razvijajo I vedno nove državne oblike. Sonca menjavajo s | soncem, vojne z mirom. Kar ostane nepremakljivo I in nezmagljivo, pa je stvar iz božjih rok — narod.
Velika Nemčija je postala neoporečeno dejstvo
V petek zvečer je v Berlinu zasedal državni zbor. V uvodnih besedah je predsednik feldmar-šal G o e r i n g pozdravil državnega namestnika Seyss-Inquart-a in člane avstrijske deželne vlade ter nato predal besedo vodji in kanclerju
Adolfu Hitlerju,
ki je v enournem govoru podal poročilo o zadnjih dogodkih v državi. Med crugim je kancler in vodja izvajal: „Medtem ko so se v 19. stoletju ustanovile številne narodne države, se je nad nemškim narodom izvajalo nasilje še preko svetovne vojne. Šest in pol milijona Avstrijcev so nenaravno ločili od domovine. Avstrija je postajala od dne do dne za življenje nesposobnejša. Položaj se je slabšal, umrljivost je naraščala. Čim bolj je rastla Nemčija kot velesila, tem manj je mogla dopuščati nasilje, da v Avstriji vlada manjšina nad večino. V Berchtesgadnu sem gospddu Schuschniggu raz-l ložil. da se mora ob niegjyem režimu nasilie vedno bolj večati, v Nemčiji pa bo rastlo nerazpolo-ženje. Po tem razgovoru se je v avstrijskem tisku začela lažnjiva propaganda, razglašen je bil laž-njiv plebiscit. V tem trenutku sem se odločil, da kot vodja nemške države ne pustim dalje zatirati svoje ožje domovine. Poslal sem na Dunaj ulti-
matum in vsi ste videli, kako so padle meje med Nemčijo in mojo ožjo domovino brez kapljice krv i.“ — V nadaljnem govoru je kancler omenil inozemstvo ter podčrtal prijateljsko zadržanje Poljske, Madžarske in Jugoslavije, v posebnem pa Italije, kateri se Nemčija zahvaljuje s posebnim čutom hvaležnosti za zadržanje ob usodni uri nemške zgodovine. S povzdignjenim glasom je kancler proglasil za 10. april
ljudsko glasovanje v vsej državi
in je razpustil dosedanji državni zbor ter za čas glasovanja odredil tudi volitev novega zastopstva Velike Nemčije. Ob koncu je pozval državni zbor z besedami:
„Nemški narod, daj mi še enkrat štiri leta časa, da zunanje izvršeno priključitev tudi notranje v blagoslov vseh uresničim. Po tem mora nova nemška narodna država postati nedeljiva enota, strnjena v volji svojega naroda, politično vodena po narodno-socialistični stranki, varovana od mlade nar. soc. vojske in bogata v procvitu gospodarskega življenja." — Zasedanje je zaključil predsednik G o e r i n g s toplo občuteno žahvalo kanclerju in vodji Adolfu Hitlerju.
Nadaljne spremembe v državi.
Izmed številnih izišlih novih postav in odredb javljamo nekatere važnejše: Glasovanje v Avstriji izvede posaarski nar. soc. vodja B ii r c k e 1. Glasovanje se vrši 10. aprila od 9. do 17. ure. Glasujejo vsi Avstrijci — izvzemši Židov — rojeni vsaj 10. aprila 1918. Volilo se bo v občinah na podlagi volilnih seznamov. Do 31. marca so mogoči upo-! gledi v volilne sezname in prizivi. Volili bodo tudi i Avstrijci v inozemstvu. — Burckel je nadalje razglasil, da je prepovedano vsako poseganje v zasebno gospodarstvo brez njegovega izrecnega dovoljenja. — Zvezne železnice so prešle v vodstvo nemškega prometnega ministra. — Gospodarska j štiriletka je raztegnjena na vse avstrijsko ozemlje, j — Zaenkrat sta v Avstriji v veljavi šiling in mar-| ka. Nato se zamenja šiling za marko v razmerju 3:2, t. j. 3 šilinge za 2 marki. — Kancler Seyss-Inquart nosi odslej naslov državnega namestnika (Reichsstatthalter), zvezna vlada pa je odslej deželna vlada (Landesregierung). — Državne barve so črno-belo-rdeče, državna zastava je zastava s kljukastim križem. — V državi je dovoljena samo nar. soc. stranka. — Za dunajska ubožna predmestja je berlinska vlada dovolila 5 milijonov mark. Razdeljenih je bilo nadalje 20.000 radio-apa-ratov. — Novi dež. zbori in občinski sveti so delno že imenovani.
Dr. Stojadinovič in naša manjšina. V beograjskem senatu je senator dr. Andželinovič stavil na min. predsednika vprašanja v zvezi z zedinjenjem Avstrije in Nemčije. Nanje je odgovoril dr. Stoja-| dinovič, da mu je vodja rajha kancler Hitler izrecno podčrtal željo in interes Nemčije za obstoj močne in krepke Jugoslavije. Glede koroških Slo-! vencev je min. predsednik odgovoril: ..Najboljša I poroštva za Jugoslovane na Koroškem misli naša
vlada, da jih bo mogla dobiti v prijateljskem razmerju med Nemčijo in našo državo."
Mussolini je o zedinjenju Avstrije in Nemčije v svojem govoru v rimskem parlamentu povedal, da nikdar ni prevzel nikake obveze glede avstrijske neodvisnosti in je stal na stališču, naj Avstrija sama uredi svoje zadeve. ..Neodvisnosti, ki rabi pomoč iz tujine in to proti večini lastnega naroda, ni mogoče ohraniti. Italija je irhela interes za neodvisno Avstrijo, toda želja po neodvisnosti bi morala sloneti na večini avstrijskega naroda," tako je Mussolini poudaril.
Nevaren spor med Poljsko in Litvo. Med Poljsko, ki ima 33 milijonov prebivalcev, in Litvo z 2 milijona državljanov, je izbruhnil nevaren prepir. Poljska je zahtevala, da mora Litva v teku 24 ur odpreti državne meje, ki so bile že 20 let zaprte, i dovoliti poljski manjšini avtonomijo in priznati Vilno za poljsko lastnino. Litva se je zahtevi uklo-i nila.
Politični drobiž. Jugoslovanski listi so priobčili popravek jugosl. konzulata v Celovcu, da so vesti o aretacijah koroških Slovencev pogrešne. — Novo vlado v Franciji je sestavil Blum — najbrže za teden ali dva, nakar bo prevzel predsedstvo očividno maršal Petain. — Cujejo se vesti o protiofenzivi rdečih v Španiji. Ta ofenziva bi bila pač zadnja. — Sovjeti so nameravali sklicati svetovno konferenco proti napadalcem, a je njihov nasvet v očigled notranjim sovjetskim prilikam propadel. — Adolf Hitler je postal boter mesta Line. — Avstrijskih Židov, ki bežijo v inozemstvo, se branijo vse države. —— Cehoslovaška je dovolila nemški manjšini razmerno število uradništva in je pripravljena za pogovor glede avtonomije. — Pogajanja med Italijo in Anglijo so dosegla nekatere uspehe in se nadaljujejo. — Na Kitajskem, katero je Evropa v zadnjem tednu čisto pozabila, so kitajske čete ustavile prodirajoče Japonce. — Največ se sliši danes o oboroževanju držav brez izjeme, ki požira naravnost fantastične svote denarja. __ Tudi v Angliji pride po poročilih inozemskih listov do preosnove dosedanje vlade.
Sosedi Nemčija in lugoslavija.
Pod gornjim naslovom je priobčila graška „Ta-gespost" iz peresa dr. Morocutti-ja, znanega prvaka Nemcev v Jugoslaviji, zanimiva manjšinsko-po-litična razmotrivanja iz vidika novonastalih razmer. Posnemamo nekatere misli:
„Velika Nemčija in velika, močna Jugoslavija sta postali sosedi. Začenja nova doba nemško-ju-goslovanskih odnošajev. Že leta in desetletja so se odgovorni voditelji te štajerske mejne dežele zavzemali v besedi in dejanju za nemško-jugoslo-vansko prijateljstvo. Več ko enkrat se je tudi v tem listu in v drugih nemško-avstrijskih časopisih pisalo za nemško-jugoslovanski sporazum in so se nakazali predpogoji tega poštenega sporazuma. V letu 1926 že so se vodilni Nemci v Sloveniji zavzeli za polno narodno in kulturno svobodo sosednih koroških Slovencev. Politično in gospodarsko društvo Nemcev v Sloveniji je 8. januarja 1926 predložilo koroški deželni vladi načelno spomenico, v kateri je za koroške Slovence zaželelo narodno-kulturno avtonomijo. Dejstvo, da so se Nemci v Sloveniji zavzeli za sosedne koroške Slovence, je pomenilo narodno-revolucionarno dejanje, ki se žal v letu 1926 ni povsod pravilno razumelo.
Danes se uvršča to dejanje organično v razvoj nemško-jugoslovanske prijateljske politike in se sme smatrati kot prvi poizkus nove manjšinske politike v duhu narodno-socialističnega ustvarjanja. V tem dtthu, ki narekuje častipolno spoštovanje'tuje ndrodnosti, bo gos-podarsko-politično in zunanje-poli-tično tako srečno ute me Ijeni nemško-j u g o s t o v a trs k i š p o r a ž u m tudi narod-no-politično vodil k prijateljstvu med Nemci in Jugoslovani. Skupna nemško-j Ugo slovanska meja bo o-ze ml j e gospodarske povezanosti in narodne g a prijateljstva... Narodno-so-cialistična manjšinska politika nikdar in nikjer ne bo tirjala pravice na tujo narodnost in tujo narodno zemlio.
Kot je vodja večkrat izjavil, narodni socializem ne pozna pojma raznarodovanja. N a r o d n o -s o-cialistična manjšinska politika se v spoštovanju klanja pred tujo narodno s t j o, k o t zahteva narodni socializem polno spoštovanje nemške narodnosti, kjerkoli ta stoji in se bori za svoj obstoj. Kdor dobro pozna narodnostne prilike nemško-ju-goslovanskega obmejnega ozemlja, mora odkrito priznati, da je Slovenija, sedanja dravska banovina, slovensko jezikovno ozemlje in slovenska narodna zemlja. Samoobsebi umevno je, da narodno socialistična manjšinska politika to slovensko narodno zemljo upošteva, a z isto pravico pričakujejo tudi Nemci, da se zaključi doba malenkostne in često šikanozne manjšinske politike v Sloveniji in se nastopi pot odkritega sporazuma naroda z narodom.
...V uvodniku „S lo ve n ca' z dne 16. marca se je izrazila nada, da bo prijateljski razgovor med Berlinom in Belgradom prinesel naj večjo korist obema manjšinama, Nemcem v Jugoslaviji in Slovencem na Koroškem. IVU Nemci štajerske obmejne dežele nudimo našim jugoslovanskim sosedom v prijateljstvu roko. Mi hočemo, da b > zahodno-evropsko-germanska skupnost usode, ki povezuje izza stoletij Nemce in Slovence, postala temelj
Podlistek
odkritega prijateljstva obeh narodov. Velika Nemčija in velika Jugoslavija sta sedaj v prijateljski soseščini povezani. Mi obmejni Štajerci se veselimo te povezanosti in pozdravljamo kot narodni-socialisti v iskrenem spoštovanju jugoslovanski narod in naše nemške rojake v Jugoslaviji."
Juš Kozak:
Beli mecesen.
(43. nadaljevanje.)
Martin ije bežal od skale, doli k vodi. Komaj je pogledal v strugo, se je zdrznil. Na veji, tik nad vodo je visela rdeča glava. Kri je lila od zadaj.
„Padel bom, padel bom!“. je rjulo. „Pa..a.. adel... booom!" se je vračalo od pečin.
Martin si je zatisnil oči in trepetal od groze. Besede so drhtele: ..Nikogar ni, da bi mu povedal." Brez moči je sedel pod smreko.
Tako je trpel, da si je želel smrti. „Star sem.
čas bi bil in vsemu konec!"
Ponoči pa se je Jakob zopet priplazil. »Odpusti za tisto kozo!" - »Ne morem. Prepozno je!"
»Mati mi je povedala, kaj si storil z njo.
Martin je prisluhnil: „Ona?“
Rdeči je potrdil: »Ona!" Poizkušal je dvigniti glavo, da bi mu pogledal v obraz. Martin je videl, da mrtvoudni tilnik nima moči.
»Zakaj nisi splezal ritenski? Vse bi bilo dobro.
»Žejen sem bil."
»Jaz nisem bil kriv."
»Žeeejen, žeeejen!" je hropelo v izbi.
»Milosti, milosti!" je prosil Martin.
Bebec Boštjan je začudeno ogledoval gospodarja, klečečega na postelji. Tedaj je Martin skle-
Važen glas iz Jugoslavije.
Ljubljanski »Slovenec" se v uvodniku z dne | 16. t. m. bavi z vprašanjem narodnih manjšin v Veliki Nemčiji in med drugim poudarja sledeče:
»Adolf Hitler, novi vladar koroških Slovencev, je svoje naziranje o pravicah narodnih manjšin in o pravični manjšinski politiki slovesno izpovedal najprej, ko je dne 25. februarja 1935 v razgovoru z urednikom »Gazete Polske" z velikim poudarkom podčrtal, da plemenski nauk narodnega socializma tako imenovano raznarodovanje načelno odklanja, ker smatra nasilno prisvojitev tuje narodne vrednote kot oslabitev lastne narodne biti ne pa kot njeno okrepitev. To načelo je Adolf Hitler slovesno vnesel v polisko-nemško manjšinsko pogodbo z dne 5 novembra 1937, ko je v členu prvem pribil sledeče: Medsebojno spoštovanje nemške in poljske narodne biti že samo po sebi prepoveduje vsak poskus, narodno manjšino nasilno osvajati, izražati dvom o pripadnosti k narodni manjšini in preprečevati javno priznanje pripadnosti k narodni manjšini. Predvsem se ne bo izvajal nikak pritisk na mladino narodne manjšine z namenom, da bi se lastnemu narodu odtujila." Nedavno je Adolf Hitler v svojem velikem govoru dne 20. februarja 1938 v Berlinu svojo manjšinsko politiko še enkrat udarno in zelo slišno očrtal, ko' je dejal: Dobro vemo. da v Evropi meja ni mogoče potegniti tako, da bi bili vsi zadovoljni. Toda zato bi bilo tembolj važno, če bi mogli preprečiti vsaj nepotrebno trpinčenje narodnih manjšin, da bi k trpljenju politične ločitve ne dodajali še trpljenja zaradi pripadnosti h gotovemu narodu.
»Slovenec" dodaja: »Na te izjave vladarja naše nove sosednje države in tudi vladarja naše slovenske manjšine na Koroškem, ki danes gleda nazaj na 20 let nepotrebnega trpinčenja, smo se z veseljem spomnili, ko je ob zadnjih dogodkih na naši severni meji stopilo pred naše oči vprašanje, kakšna bo zdaj njena usoda. Pričakujemo, oslanja-joč se na gornje -slovesns izpovedi .in tudi na prijateljske odnoše med obema državama, da bodo koroški Slovenci pod novim vladarjem zdaj vendar enkrat dosegli svoje pravice, ki jim jih je nekdanja Avstrija tako krivično odrekala."
3. da so merodajne osebe dež. glavarstva zastopnikom Slovenske prosvetne zveze zagotovile, da je slovensko udejstvovanje na kulturnem in gospodarskem področju zajamčeno.
Da se ta izjava primerno poudari, se priobči v »Koroškem Slovencu".
Dr. Joško Tischler 1. r»
t. č. predsednik.
Domače novice
tziava.
Slovenska prosvetna zveza je naslovila z dnenr 17. marca 1938 na g. dežefnega: glavarja Wladimir-ja P a w 1 o w s k i pismo' sfcdeče vsebine :
Slovenska prosvetna zveza odločno zavrača v inozemskem časopisju razširjene vesti o razmerah v Spodnji Koroški ter ugotavlja:
1.	da »Koroški Slbveiree'% sfasilo koroških Slovencev, neovirano naprej izhaja.
2.	da ni bil niti urednik imenovanega glasilk niti katerakoli droga oseba zbog narodno-kulttirnega: udejstvovanja aretirana.
nil: »Izpovem se. Odleglo bo. V Kranj pojdem: Domačim v Kamniku ne zaupam.
*
Dišeče jutro je dihalo nad zemljo, ko je Martin: hodil med resnimi njivami. Na desni so se v solnč-nem blesku kopali vrhovi.
Martin je upiral pogled v prašno ceste ter m videl gora. Zaupal je: »Če so med bogom in ljudmi posredovavci, mi izprosijo milosti.
Na stolpu je lesketal križ. Hišice na strmih bregovih so mežikale v solnce, krog cerkve so bile še zaspane.
Martin je hodil med ljudmi. Čudno so ga gledali, ko se mu je solnce lovilo v gosto brado.
Stopil je v božji hram. Skozi visoka okna je v pramenih padala luč in risala svetle Use po steni. Pokleknil je v spovednico.
Dolgo je pripovedoval in končal: »Tako je bilo, kakor sem povedal, gospod. Zdaj pa išče miru pri
meni."	-	■■■••
»V službi si bil," je šepetal duhovni. »Pregoreče
si izpolnjeval dolžnosti."
Martin je osuplo pogledal in zmajal z glavo. Premišljal je: »Kaj hoče zopet s postavami? Ne vé, kako bi...“
Glasno je odgovarjal: »Nič nisem mislil na službo. Zaradi gamzov sem ga. Službo^sem sprejel, da sem lahko na stara leta tam notri."
Duhovni mu je govoril o postavi in kesanju. Martin ni umel. »Kesanje? je preudarjal, »kesanje ne pomaga. Nazaij se ne moreni kesati. Zgo-
Novi župani-upravitelji. Dež. glavar je imenoval občinske upravitelje. Navajamo po okrajih občine slovenskega jezikovnega ozemlja in nove upravitelje:	Šmohor, Brdo, Mihael Grafenauer;
Beljak, Loga ves, kap. Heinz-Erian: Bistrica na Žili, Konrad Karnel; Bekštanj, Franc Pinter, Stra-ja ves, Valentin Perchinig; Št. Jakob v R. Rudolf Zherne; Kostanje Josef Teppan; Ledenice Hans Woschitz; Lipa Friedrich Lietscher:	Marija na
Žili Tomaž Sternat; Wernberg Herman Debria-cher. — Celovec, Hodiše Anton Schoffnegger; Kotmara ves Franc Halleger; Bilčovs Alojz Eder; Žihpolje Jožef Boath; Otok svet. Merk; Dholica Hans Holzinger:	Zgornja Vesca Franz Spitzer;
Radiše Mihael Vigotschnig: Škofiče Franc Gaba-lier: Bistrica v R. Anton Manner; Šmarjeta v R.. Viktor Seifritz; Medborovnica Josef Huss; Svetna ves Aleksander Schnitzer; Slov. Plajberk Jožef Lausegger; Sele Sebastijan Jerolitsch. — V e tikove c. Pliberk Hpbert Seblatnig; Djekše Janez Slamanig; Dobrla ves Jožef Autz; Železna Kapla Rudolf Drechsler; Bela or. v p. Franc Piskernigr Bistrica pri Pliberku Jožef Scheriau; Galicija Matevž Rotter; Globasnica Tomaž Dumpelnik; Gre-bfnj' Rok Bauer; Vovbre Alojz Rabitsch; Libeliče Pavl Hollauf; Libuče Franc Črnko; Blato Matevž Plešivčnik; Št. Peter na Vaš. Jožef Matt; Rikarja' ves Franc Deutschmann; Ruda Franc Plešivčnik; Zvabek Erwin Kfihnel; Žitara ves Blaž Piroutz/; Tinje Jožef Achatz; Velikovec Jožef Wustnerr Va\-ženberk Jožef Wedenfgg.
Nòvi varnostni nadzornik dn. 1 s s e 1 h o rsdt iter poveljnik nemške policije v Celovcu podpolk.
S t r a c h e sta minulo sredo v/ spremstvu gospodov dež. vlade obiskafa bivše gjasovanjško* ozeim-Ije; katero vzamejo v varstvu nemški orožniki.. Glasom: poročila dež. tisk referenta je poteklo» pustovanje prav povoijno m so» gospodje ugotovili, dà vlada povsod red in mir. Pbročilo zaključuje: Slb^ vensko ljudstvo giasovanisfega ozemlja je- poiti-žaj dobro» razumelo: s srcem in v zvestobi nuse-mu: vodji boljši Bodočnosti nasproti!
Wien—Dunaj, Občni; //bor Slov. krožka: ate je vršili v nedelj® 20. februainja t. 1. v druètwanih prostorih. Izvoljen je Bili ntiov odbor s, predsednikom prof. Trostom, ugledtaim slovenskim», pianistom: raa. Dunaju.. Naši krainBŠki rojaki aoj zastopani po dveh odbornikih. Pbtdk občnega zbora je ponovno izpričal agilnost iin idealizem, s katerim dela. ta slovenski ®tok v tujini mu temi, dhi ohrani svojim članom njihov mutatemi jezik in jjow.ezanost s kulturnim življenjem maternega naroda. Doslej i vsestransko’ razgiban® udejstvovanje se- Ite z novim odtoromi še boti razmahnilo. To» bii bila tudii naša iskrena želja!
dite s« je’, če bi šlo tako, c3a bi imi edpustil, tesr j nisem mo«,eli drugače."
I; »Grešem človek sem. Milosti prosim Vsgga-mogočnega. Da bi me odvezal od! prekletstva.
»Dobil je odvezo. Ko je odhajali iz cerkve, ni bilo več solnčne lise na steni.
Spotoma se mu je obujal dvom: »Kako,, da me za tisto ni vprašal, ker sem ga pred majerjo za-_ Milosti prosim. — Takrat nisem mogel drugače. Preveč jih imam rad, moje gamze."
Glava mu je omahovala na prsi. »Izpovedal sem se. Zdaj vedo. Greh je odvezan v nebesih in na zemlji."
Večkrat pa je obstal in mislil. »Ni me doumel. Ne ve, da smo podrli postave. Če bi ga sprtjemši se, od spredaj, bi bilo drugače. Za tisto sem šel, da sem ga žejnega. Da sem ga zatajil materi in ljudem. Da sem ga jaz. Bosov Martin! Zato sem ga prosil, da bi opravil med menoj In Njim."
Prišel je domov in ni bil potolažen. »Martin, kesati se ne moreš." Sam sebi je odgovarjal: »Zame ni kesanja. Nekaj drugega mora biti!"
Par noči potem, ko se je Martin izpovedal v Kranju, je prišel pozno domov. Komaj je prestopil prag, se je odmaknil.
Mesečina je lila v izbo skozi mate odprtino. V njej se je bleščala Jakopova glava. Telesa ni videl, a je vedel, da je. Dobro je slišal, kako bi se oni rad obrnil, da bi mu pogledal v obličje.
Ferlach—Borovlje. Rožani so preživeli v teku | zadnjih 20 let vsled raznih prevratov precej ža- i lostne dobe. Ni čuda, da je bilo ljudstvo tudi to- i krat precej razburjeno in vznemirjeno. Toda izkazalo se je, da je bil sedaj preokret dobro pripravljen, ker se je izteklo vse brez nasilja in brez i žrtev in bo kmalu zavladal zopet mir. „Ne priha- J jamo kot razbojniki, ampak kot prijatelji ljudstva!" se je izrazil vodja za Rož, g. Matanovič, ko je prispel v neko slovensko občino, kar se je tudi v resnico izkazalo. — Tudi boroveljski obč. odbor je bil razpuščen ter bil imenovan naslednji: Župan, oz. upravitelj Jožef Mambrusch ml., odborniki: Freisitzer J., Oswald — finance, Smrekar — soc. skrbstvo, Perowitz in Dovjak — delavstvo, Ra-bitsch Jos. — S. A. in H. J., Ogris, najemnik v Podljubelju, in Ogris p. d. Zec — kmetijstvo, Out-schar Joh. ml. — propaganda, Glaser — šola in kino, dr. H. Rabitsch — pravo, Buxbaumer — stavbne zadeve in Užnik Peter kot zastopnik Slovencev. — V petek dne 18. t. m. se je pripeljal v Borovlje oddelek nemških vojakov z godbo na čelu. Ljudstvo jih je z navdušenjem sprejelo, splošno pa smo občudovali lepe, velikanske nemške autobuse, kakoršnih pač še ni bilo v našem kraju in za katere bo treba še naše dosedanje ceste razširiti.
Novo vodstvo kor. Bauernbunda. Novi načelnik kor. Bauernbunda je glavarjev namestnik Ferdinand Kernmaier. Okrajni kmetijski načelniki so: za beljaški okraj Willi Kaufmann, za rožeški okraj Fritz Seidl, podklošterski Oto Seršen, boroveljski Josef Huss, celovški Michl Schmied, veli-kovški inž. Wagner, kapelški-dorlaveški Janez Pucher, pliberški Fritz Kraut. — Okrajne kmetijske zbornice in občinski kmečki sveti so razpuščeni, dež. kmetijska zbornica deluje kot običajno pod vodstvom ravn. dr. Stotter-ja in načelnika Supers-berga.
Izpod Dobrača. (Achomitz—Zahomc.) Iznena-dila nas je vse smrt Šimanove matere. Rajna so delali dolga leta na svojem ljubljenem domu kot versko in narodno globoko zakoreninjena slovenska mati. Obilna udeležba in sočustvovanje ob njihovem pogrebu je dokazala globoko spoštovanje, ki so ga povsod uživali. N. p. v m. Žalujoči družini izrekamo toplo sožalje. Žnidarjevi družini je smrt tekom 14 dni ugrabila že drugo hčerkico, še predno je mlada mamica zamogla doumeti tragično izgubo prve. Mamici in očetu naše sočutje v zavesti, da žalujeta za angelci.
Suetschach—Sveče. V sredo 9. marca je po kratki mučni bolezni umrla Lucija Ruprecht, mati našega preč. g. župnika. Ranjka je dosegla visoko starost 86 let. V mlajčih letih je poromala celo v Jeruzalem, o čemer je vedela mnogo povedati. Svojemu sinu-duhovniku je gospodinjila ves čas. Dne 6. marca jo je nenadno zadel mrtvoud in te kmalu izdihnila svojo blago dušo. Na zadnji poti so jo spremljali poleg, sina še trije drugi duhovniki. Naj blaga mati počiva v Gospodu, preč. g. župniku naše iskreno sočutje!
Godersdorf—Vodiča ves. (Pogreb.) Težak udarec je zadel Napokojevo družino v Vodiči vesi, posebno pa sivolasega SOletnega Napokojevega očeta. Družino in očeta je za čas zemeljskih skrbi in žalosti zapuščal 301etni sin Maksej. Nad leto dni je rajni bolehal in iskal leka svoji bolezni v raznih zdraviliščih — a brez uspeha. Na zadnji poti ga je poleg potrtih svojcev spremljala tisoč-glava množica žalujočih pogrebcev na maloško božjo njivo. Staršem in družini naše iskreno sožalje, pokojnemu Maksu: Na svidenje v večnosti!
Drobiž. 10. aprila bodo glasovali tudi Avstrijci v inozemstvu. — V Beljaku se je usmrtil prof. Karl Kmeth. — Šole so od pondeljka spet odprte. — V deželo so prispele nemške oklopne čete na 350 motornih vozovih. — Izvoz lesa v inozemstvo je prepovedan. — Novi trg v Celovcu je prekrščen v trg Adolfa Hitlerja. — Koroško orožništvo vodi polk. Perhautz, poslevodeči podnačelnik Bauernbunda, je posestnik Gruber iz Blindendorfa, kmetijski 'zbornici načeljuje spet pos. Anton Supers-berg, bolniško blagajno vodi bivši ravnatelj Mi-kuta. Spodnjekoroško mlekarno vodi nadz. Klang, zgornjekoroško ravn. Kossdorf. — Dollfussove spominske znamke za 24 in 10 g so vzete iz prometa in se zamenjavajo do konca marca. — V Goričah pri Borovljah se je težko ponesrečil Voigtov kočijaž Leo Perne. — V Dravo je najbrže šla delavčeva hči Marija Kuchling iz Kožentavre. — V Kamnu pri Tinjah je umrla gostilničarka Deutsch-
mann, __ Do glasovanja so društvene prireditve
zabranjene. — Na Dunaju je usmrtil ženo, sina in sebe bivši podkancler major Fmil Fey. —- V Inomostu je usmrtil hčerko in sebe industrjjalec Reitlinger.
Injerirajte
v »Koroškem Slovencu"!
Naša prosveta
V knjigah živi duh tvojega naroda.
(Nadaljevanje.)
1848. leta in sledeča leta smo dobili vrsto listov in časopisov, od katerih pa je večina živela le nekaj let, nekateri le nekaj mesecev. Omenim naj le ..Slovenijo" (1848—1850). V Celju je začel izhajati naš prvi leposlovni list ..Slovenska Čebela". Velika važnost 1848. leta pa leži v tem, da se je tedaj izvedla enotnost našega pismenega jezika, kar je sad tako imenovanega ilirskega gibanja. Nekateri pisatelji so namreč hoteli Slovence, Hrvate in Srbe združiti na ta način, da bi naredili nov pismeni jezik, ki bi naj ga vsi začeli pisati. Dokler so o tej stvari samo govorili in razpravljali je že šlo. Ko pa so hoteli to reč tudi praktično izvesti, so videli, da to ne gre. Spoznali so. da je pač treba pisati jezik, ki ga narod govori, da ga bo narod tudi razumel. Pisatelji, ki so se bavili s to stvarjo, so: Matija Majar-Ziljski, Andrej Einspieler, Radoslav Razlag, Luka Svetec, Anton Janežič.
Do 1848. leta smo imeli Slovenci skoraj samo liriko. Takrat smo začutili potrebo, da bi nam bila dobra tudi povest, novela, večja pesnitev. Nekaj delavcev se je lotilo teh snovi. Lovro Toman iz Kamne gorice je v ..Glasih do domorodnih" opeval svobodo in domoljubje. Njegova žena, mlada Josi-pina Urbančičeva Turnogradska, je pisala drobne zgodovinske povestice: Radoslav Razlag iz Ra-doslavcev pri Ljutomeru je pisal črtice, pel domoljubne pesmi (Bodi zdrava domovina) in izdal pesmarico; Franc Cegnar od Svetega Duha pri Škofji Loki, je prevajal tuja dela v naš jezik in pisal pesmi; Matija Valjavec-Kračmanov iz Srednje Bele pri Preddvoru je' bil dober pripovedni pesnik, ki je spesnil nekaj želo lepih legend. Svoje pesmi je izdal 1855. leta. Njegov ..Pastir" je med najlepšimi našimi pravljičnimi pesmimi. Zelo lepe so pesmi, ki opisujejo nekatere dogodke iz njegovega življenja: ustvaril nam je živalsko pravljico. Pozneje se je Valjavec jposvetil znanstvu. Luka Svetec iz Podgorja pri Kamniku je napisal po-vestico ..Kazen radovednosti", zgodovinsko novelo ..Vladimir in Košara", pripovedno pesem „Pe-ter Klepec" in še več pesmi.
Janez Trdina iz Mengša je pisatelj ..Narodnih pripovedk-iz Bisiriške doline':,, .^Bajk in povesti o Gorjancih", ..Pripovedka o Glasan-Boga", Pripovedke od zlate hruške", zgodovinske novele „Arov in Zman", 1850. leta je izdal ..Pretres slovenskih pesnikov", ki kritično obravnava pesnike od Pohlina do 1850. leta. Ta Pretres naj bo nekak mejnik med dobo, ki je minevala in ki je našemu slovstvu že marsikaj dala, dobo, v kateri pa je bilo slovstvo le nekakšna dekla, Rot se bo čez nekaj let izjavil Stritar, in dobo, v kateri so že rastli ljudje, ki so se pripravljali in delali, da bodo smeli enkrat povedati, da nam je naša pesem gospa.
1854. leta so izšle v Ljubljani Pesmi Frana Levstika iz Spodnjih Retij pri Velikih Laščah (1831 do 1887), ki so napovedale, da gredo v naše slovstvo spet novi časi. Z realizmom se je Levstik postavil proti slavospevom Bleiweisa in njegovega kroga; humor, mladeniška brezskrbnost in resnoba so kazali nadaljno pot; mladi pesnik se je izrekel za pozabljenega Prešerna in zavrgel oboževanega Koseskega. Z Levstikom se je pri nas začela doba, ki v svojem bistvu še danes traja in smo šele pravkar storili prve korake od nje: Res- . nično življenje v slovstvo, ki naj ne služi dnevu in njegovim potrebam, ampak človeku!
Tri spise Levstikove moram omeniti, ker so naravnost kažipot v našem slovstvu: ..Popotovanje iz Litije do Čateža", ..Napake slovenskega slovstva" in klasično povest ..Martin Krpan z Vrha", vse troje iz 1858. leta. Slovstveni program in praktičen primer obsegajo. Velik poštenjak, odločen mož in značaj, velik pesnik, temeljit jezikoslovec in brezobzirni kritik in literarni zgodovinar je bil Levstik.
Malo mlajši ko Levstik je Simon Jenko iz Pod-reč pri Mavčičah na Sorškem polju (1835—1869), pesnik in novelist. Levstikov program je izpolnjeval, pa ne zato, ker je bil dober tlačan, zato ga je, ker je bil rojen za to. Kot novost so njegove kratke pesmice s sliko narave v ozadju. Znani sta po-vestici Tilka in Jeperski učitelj.
Anton Janežič je v letih 1858—1868 izdajal „Slo-venski glasnik", leposlovni list, ki je družil v sebi večino takratnih najboljših pisateljev. Fran Erjavec iz Ljubljane je pisal krasne slike iz narave, pripovedne in znanstvene spise. Valentin Mandelc iz Kranja je pisal novele in prevajal posebno iz francoščine. Janez Mencinger je zato svoje povesti zajemal snovi tudi iz meščanskih ne samo iz kmečkih krogov.
Naj bodo te vrste za Levstikovo dobo v najožjem smislu. Delavci so delali, da so nasledniki lahko izpregovorili in zmagali. Nastopil je Josip Stritar iz Podsmreke (1836—1923), ki je za naše
| slovstvo izrednega pomena. Bil je duhovit človek, izobražen, veliko stvari je naredil. Ustanovil je I literarni list Zvon, izdal več knjig pesmi, povesti, ! razpravo o Prešernu, ki mu je odkazal mesto, ki | mu gre, pisal je igre, uvedel leposlovno kritiko, ! uvedel pri nas psihološki roman, vzgojeval je pisatelje in izobraževal mladino, dvigni! spoštovanje do pisateljskega stanu in nam ustvaril jezik, ki je bil sposoben za izobraženo občevanje in razpravo.
(Dalje sledi.)
Gospodarski vestnik
Jubilej naših posojilnic.
Letošnjega marca je minulo 50 let po smrti ve-lezaslužnega širitelja zadružne samopomoči Friedricha Wilhelma R a i f f e i s e n - a in 120 let po njegovem rojstvu. Preveč sličijo časi, v katerih še nahaja svet, onim pred stoletjem, da bi zamogli prezreti izrednega moža in njegovo dobo.
Raiffeisen je živel v Porenju, kjer je tedaj vladala velika gospodarska stiska. Kmetje in mali obrtniki so bili prepuščeni špekulantom in obiralcem, širila sta se uboštvo in obup. Raiffeisen je pričel s konzumnimi društvi, ki naj bi ljudstvu oskrbovalo vsakdanji kruh. Leta 1864 ustanovi prvo posojilnico v Heddesdorfu in jo po kratko-dobni izkušnji postavil na načela samouprave in samoodgovornosti ter obče koristi. Posojilničarji so z neomejenim poroštvom nudili vlagateljem polno varstvo njihovih vlog. Častni značaj poso-jilničarjeve službe ter odklonitve vsakršnega dobička so omogočile posojila znosnih pogojev. Kmalu je kreditno zadružništvo zacvetelo po deželi, po njem se je ljudstvo rešilo iz krempljev oderuhov in špekulantov.
Leta 1886 so ustanovili prvo avstrijsko posojilnico v Muhldorfu na Nižjem Avstrijskem. Danes znaša število vseh pridobitnih in gospodarskih zadrug v Avstriji nad 5600, od teh je 1893 posojilnic-rajfejzenovk, v Nemčiji pa je samo kreditnih zadrug Raiffeisenovega sistema okroglo 16.000.
Zamisel kreditne samopomoči je našel prav živahen odmev med slovenskim narodom, med katerim je občestvena misel še posebno živa. Prvo posojilnico je ustanovil Miha Vošnjak v Celju. Pravi zadružni razmah pa je sledil pozivu Evangelista Kreka za gospodarsko in prosvetno samopomočjo.
Med Raiffeisen-om in Krekom je čudovita podobnost. Oba sta bila verna, skrajno preprosta in neverjetno nesebična. Služiti malim, v stiski in zadregi živečim, je bila osnovna misel njunega življenja. Zato pa je bilo njuno delo kronano z največjim uspehom. — Naj bi letošnji marčev jubilej, ki je hkrati jubilej tudi naših velezaslužnih poso-jilničarjev, t»h pijonirjev našega narodno-gospo-darskega dela, med nami vsemi razvnel nesebično, dejavno ljubezen do bratov v stiski. Naj bi ob njem še naše zadružništvo našlo novo potrdilo svojih lepih vzorov.
Nekaj o vzornem hlevu. Vsak kraj stavi na gospodarstvo svoje posebne zahteve. Tudi gospodarska poslopja se morajo v glavnem prilagoditi krajevnim prilikam. To velja seve tudi o vzornih hlevih. Vendar so mogoči nekateri splošni nasveti. Hlevi naj imajo lesen strop, ker je zračen in topel. Naj imajo tudi zračnik, da sopara lahko u-haja skozi streho in se seno nad njim ne kvari. Okna naj bodo po možnosti obrnjena proti jugu ali zapadu, vsekakor zavarovana proti burji; dovolj široka in bolj visoko ležeča. Jasli naj bodo rajši bolj nizke, da dobe živali raven hrbet. Tla so najboljša betonirana, povrh pa lesen pod, ali pa samo opeka. Jarki za odtok gnojnice naj bodo dovolj nagnjeni, da se moča hitreje odteka v gnojničho jamo. Hlev bodi suh, svetel in zračen, parkrat na leto pobeljen, snažen, da se živina v njem dobro počuti.
Zidni omet se kruši. Vzrok temu pojavu je na eni strani vlaga, ki prodira deloma iz zemlje, deloma iz gnojne jame, na drugi strani pa amonijak iz gnojišča, ki ga vpija vlažen omet. Najbolje bo steno kolikor mogoče globoko od zunaj osušiti. To dosežete, če odkrušite na steni ves omet tako viško, kakor sega vlaga, izgrebite ga tudi iz špranj med opeko. Cez poletje pustite, da se zid popolnoma izsuši. Nato ga prevlečite z asfaltom inertolom ali s kako drugo asfaltno maso. Na vrh pa pride še cementni omet s primesjo cerezita, ki cement še bolj zgosti. Tako dobite plast, ki ne bo prepuščala vlage v omet in bo preprečila njegovo krušenje.
Vse davčne eksekucije ustavljene. Glasom odredbe koroške deželne vlade so vse tekoče davčne eksekucije za nedoločen čas ustavljene. Deželna vlada pričakuje, da bodo rojaki svoje plačilne obveznosti plačevali v okvirju možnosti in po svojih najboljših močeh. — Dollfussove znamke
po 10 g in Dollfussove spominske znamke po 24 g so vzete iz prometa. Zamenjajo se pri vseh poštnih uradih za navadne veljavne znamke do konca tega meseca.
Pivovarne na Koroškem so producirale predlanskem in lani naslednje količine piva: Združene koroške pivovarne v Beljaku 1936 34.194,08 hektolitrov, 1937 29.005,46 hekt.; pivovarna Schleppe, Winklern, predlanskem 19.716,86, lani 18.589,68; pivovarna Goss, Sorgendorf (Drveša vas) predlanskem 16.457,16, lani 17.012,61; Moser Hans, Wolfsberg, 4202,83, 4061,23; U. Gròmmer dediči, Unterbergen, 3245,14, 3302,86; Mayer Ferdinand, Hirt, 2986,14, 2762,39; Gradnitzer Josef, Ober-kolbnitz, 1063,74; 1142,42; skupno predlanskem 81.881,48, lani pa 75.876,65, torej je padel konzum piva za 6004,83 hektolitrov.
Prijetno pomladansko okrepčilo za bolne in zdrave lahko pripravimo iz limon in pomaranč. Treba jih je razrezati na prav tenke rezine in skrbno paziti, da ni vmes pečka. Rezine se merijo nato s skodelico in na vsako skodelico rezin dajo tri skodelice vode. To naj stoji do drugega dne. Potem dajmo za pol ure kuhati. Šele nato dajmo sladkorja, in sicer, kolikor skodelic je bilo rezin, toliko naj bo sladkorja. Zdaj naj hitro vre še tri četrt ure, da se zgosti. Ohlajeno je izvrstna, krepčilna slaščica.
Zanimivosti
Kdor se smeje, dolgo živi.
Ljudje smo različni: težke, zamišljene, žalostne narave, pa spet lahke, lahkomiselne, vesele sorte. Nihče ni sam sebe ustvaril in ne more nič za to, da je tak ali tak. Res pa je, da preveč nergamo, preveč skrbimo, se preveč razburjamo, prečrno gledamo v svet. Smeh je zdravilo za telo in duha. Kdor se smeje po kaki jedi, bo bolje prebavil malico; kdor se mrk in slabe volje usede za mizo, temu jed ne bo teknila. Poiščimo v vsaki stvari najlepšo in najboljšo plat; glejmo stvari z vesele strani, smejmo se ljubkim opazkam otrok, bodimo veseli v njih družbi, na izletih in sprehodih ne nergajmo, čeprav ni vse v redu. Veselimo se sonca, lepih potov, lepih knjig. Bodimo včasih tudi otroci, smejmo se „za prazen nič“ — ne bo nam „krona padla z glave“. Veliki ljudje smo prečestokrat tako smešni v svoji jezavi veličini, ki ni v resnici prav nič velika, marveč hudo malenkostna. Prepustimo nekaj skrbi tudi ljubemu Bogu; vsega ne zmoremo sami, pri najboljši volji ne. In čeprav nas teži to in ono pustimo vsaj majhen časek težki križ z ramen, bodimo vsaj malo lahkomišeljeni in se smejmo tudi skozi solze. Jezav nergač, vedno mračen in zamišljen človek ni nikjer priljubljen. In zlasti za ženske velja to. Reveži ^o otroci takih mater, ki ne poznajo smeha. Smeh nam pomaga premagati obilo težav in zaprek, koristi pa tudi telesnemu zdravju. Zatorej: če hočeš kaj dalj časa živeti — smej se — čim več, tem bolje. Tudi bolan človek bo prej ozdravel, če ne misli zgolj na bolezen in se zasmeje, če pride taka prilika. Saj je žalostnih in hudih dni dovolj v življenju. Smejmo se vsaj v takih, ki so brez nezgod in bridkosti. In naučimo tudi otroke te umetnosti, privzgojimo jim čim več smeha.
Velika Nemčija. Avstrija in Nemčija sta se zlili v eno državno celoto, v Veliko Nemčijo. S tem se je spremenilo tudi številčno razmerje med evroskimi državami kot sledi: Nemško cesarstvo pred svetovno vojno je obsegalo 540.000 knr in je zavzemalo za Rusijo 5.2 milj. knr') in Avstrijo (676.000 km2) tretjo mesto med evropskimi velesilami. Po vojni je odstopila Nemčija nekatere svoje pokrajine drugim državam, predvsem Francoski in novoustavljeni Polski. S priključitvijo Avstrije pa je Nemčija pridobila 84.000 km2. Njen obseg znaša sedaj 553.000 km2 in je druga največja država v Evropi. Današnja Nemčija je za 13.000 km* večja od predvojnega carstva. Število prebivalstva je narastlo za 6.8 milj. in znaša 75 milijonov. duš. Velika Nemčija stoji tudi v pogledu števila prebivalstva v Evropi za Rusijo na drugem mestu, sledijo Anglija s 47 milj. ter Francija in Itaiija s 40 milj. prebivalcev.
Sprehod med zvezde. Sonce izžareva toploto 6000 stopinj, kar je za naše pojme in mere strahovita vročina. A zvezdoslovci pravijo, da je sonce ugašajoča zvezda, So zvezde, katerih zaradi njihove toplote ne moremo videti. Ko so odkrili razne nove zvezde, so dognali, da imajo nekatere do 50.000 stopinj vročine. Njihovi žarki niso več podobni sončnim, marveč presvetlijo vsako telo — imenujejo jih ultravioletne žarke. -Pred desetletjem so odkrili zvezdo, ki je 3000krat večja do sonca, njen premer je 30krat večji od razdalje zemlje do sonca. Daljavo zvezd merijo
zvezdoslovci po času, v katerem dospejo zvezdni žarki do zemlje. Sončni žarki naprimer dospejo do zemlje v 6 sekundah. Poznajo ozvezdje, čigar svetloba rabi do zemlje 2 milijona svetlobnih let. To je razdalja, katere se z navadnimi številkami metrov in kilometrov ne da več napisati.
Šola za japonske neveste. Praktični Japonci posnemajo Nemce v rajhu. Žena znanega japonskega politika je ustanovila šolo, ki sprejema samo neveste. Učiteljice jih privajajo k skrajni šted-nji, učijo jih spravljanja cvetja v vaze, pisanja pisem, vzgoje otrok, z njimi telovadijo in kuhajo japonska in evropska jedila. Šola se na željo zaveže dekletom, da jim preskrbi primerne ženine, računajoč s tem, da so spretne gospodinje povsod dobrodošle.
Električno oko so izumili Amerikanci. Kakor sedaj lahko vpijemo na daljavo, bomo v bodoče lahko gledali na kilometer in še več razdalje. Dosedanji aparati so bili pomanjkljivi tako v velikosti slik in barv. Novi izum pa omogoča slike v na-turni velikosti in živih barvah. Izumitelji trdijo, da bo sedaj vprašanje gledanja v daljavo po vzorcu govorjenja po telefonu v kratkem času rešeno. Potem se torej s vsojimi prijatelji v tujini ne bomo samo razgovarjali, marveč tudi gledali. Lepo, kaj?
Avtomobile za ceno 2000 S izdelujejo v Nemčiji. Stara je Hitlerjeva želja, da uvede na trgu tako-zvani ljudski voz. Priprave so v najboljšem teku in kmalu bo Nemčija zaslovela kot država z najcenejšimi avtomobili. V provinci Braunschweig gradijo sedaj največjo avtomobilsko tvornico, katera bo izdelovala samo ljudske vozove. Tvornica bo 3.50 km dolga in 1.50 km široka. Imela bo lastno elektrarno, svoje športno igrišče in kopališče za delavce, vrhuvsega pa še poseben hotel za kupce, ki se bodo tod ustavljali.
Miška v gledališču. V kodanjskem ljudskem gledališču bi se domala zaradi male miške pripetila velika nesreča. Med predstavo, kateri je prisostvovalo številno občinstvo, se nenadno začuje krik: Miš! Miš! Ves ženski svet se razburjen dvigne s sedežev in hoče kričaje k vratom. Medtem se nekateri pogumni možaki podajo na lov za nedolžno živalico ter jo podijo po vsej dvorani, da se jim končno izmuzne v mali odprtini. Edini ravnodušni je kapelnik, ki diktira v najhujšem hrupu svoji godbi veselo koračnico, med katero miška izgine in se ljudstvo pomiri. Prihodnjega dne je ravnatelj razglasil v časopisju, da je gledišče zavarovano proti požarom in tudi — mišim.
Zakaj v Ameriki ločijo zakone, so priobčili nekateri njujorški listi iz sodnijskih listin. Neki mož je tirjal ločitev od svoje žene, ker si ni hotela prirezati nehtov na nogi, da ga ne bi mogla več praskati. Drugemu spet je bilo odveč, ker je jemala žena v posteljo svoja dva Ijubljenca-psa in se od njih ni hotela ločiti. Sedaj so jo ločili pač od moža. Žena nekega odvetnika je tirjala ločitev, ker je njen mož strastno zbiral fotografije vojvodinje Windsorske. Spet drugi mož je tožil svojo ženo. da je do ušes zaljubljena v indijskega Gandija, ki ga je noznala' zgolj iz časopisja. Ameri-kanski sodniki torej nimajo lahkega posla.
Pijanci morajo za kazen cepiti drva. V ameriški državi Ohiu so izdali zakon, ki se ga pijanci zelo boje. Sklenjeno je namreč, da morajo vsakega pijanca, ki v pijanosti mahedra po cesti, prijeti ter ga poslati za kazen cepiti drva. Vsak tak pijanec mora nacepiti kup drv. Ce kak pijanec s svojo pijanostjo ovira ulični promet, mora potem za vsako minuto zastoja cepiti drva po eno uro. To bi bilo zelo zdravo uvesti tudi pri nas.
Kopalni vagoni pri ameriških vlakih. V Ameriki imajo uvedene kopalne vagone na progi iz New Yorka v San Francisco. Ti vagoni so narejeni tako, da so v njih plavalni bazeni, ki so 22 metrov dolgi in tri metre in pol široki. Voda je dva metra globoka. Kabine kopalnega vagona so razkošno urejene. Poskrbljeno je tudi za višinsko solnce.
600.000 cigar so sežgali. Sloveče so havanske cigare, ki jih izdelujejo v Havani na otoku Kubi. Častitljivi kadilci se bodo pač zgražali, če povemo, da so morali na Kubi sežgati 600.000 cigar, ki so bile izdelane v veliki tobačni tvornici v Havani. Zdravstveno oblastvo je namreč preiskalo cigare ter dognalo, da so bile izdelane iz takega tobaka, ki bi kadilcem prav gotovo škodoval. Vseh 600.000 cigar so prepeljali na velik travnik, tam naredili grmado in jih javno sežgali.
Čez noč so obogateli. V deželi Oranju v Južni Afriki so odkrili 200 km dolgo in 96 km široko zlato žilo. Tamkajšnji prebivalci so doslej živeli zelo siromašno življenje, ker so se morah ukvarjati le z napornim delom na ne preveč rodovitnem polju. Tako rekoč čez noč pa se jim je sreča nasmehnila, kajti za odkup zemljišča, pod katerim se vleče dragocena zlata žila, so dobili bajne vsote. —
Dva vagona dinamita zletela v zrak. V mehiškem rudniškem okolišu Maguari se je zgodila
Mark Twain:
KRALJEVIČ IN tIROMAK
1 omu nazadnje ni preostajalo nič drugega, kakor da se je lotil beračenja, in vselej, kadar je le mogel, je ušel staremu duhovniku, patru Andrewu, ki ga je poučeval. Zato ga je tudi njegov oče, ki je bil pijanec, vselej nabil, kadarkoli ga je zalotil, | da se uči ali da se igra s svojimi malimi tovariši. . -
strahovita nesreča. Iz neznanega vzroka je eksplodiralo več vagonov plina in dva vagona dinamita. Eksplozija je bila tako silna, da se je do tal porušilo 60 hiš, ki so bile oddaljene do 10 km. V okolici 25 km ni ostala cela niti ena šipa. Eksplozija je nastala v večernih urah. ko so se ljudje odpravljali k počitku, ter je izzvala silen poplah. Sprva so mislili, da je bil potres. Vse je bežalo iz hiš. Po eksploziji je nastal ogromen požai, ki se i je naglo širil, ker je primanjkovalo vode za ga-I šenje. Pri eksploziji so bili po prvih ugotovitvah trije rudarji ubiti, 18 pa smrtno nevarno ranjenih. Zaradi eksplozije se je porušil tudi rov, v katerem je bilo okrog 100 rudarjev. Reševalna dela, ki so se takoj pričela, so imela uspeh in so vseh sto rešili, ker se je zasul samo začetek rova. Kako je prišla do eksplozije, ni ugotovljeno.
Noč pri belem dnevu. Časopisi poročajo o nenavadnem naravnem pojavu, ki so ga opazovali ; predzadnji petek in soboto na Japonskem, zlasti v zapadnem delu države in južnih predelih Koreje.
! Začelo se je v opoldanskih urah s počasnim pojemanjem svetlobe. Sončni svit je zastrla najprej ; rumenkasta megla, nato so se nagrmadili silni j oblaki, ki so popolnoma zatemneli nebo. V pol uri ! je bila Japonska temna kakor v najbolj črni noči.
Megla se je vedno bolj gostila, tema je trajala do i naslednjega dne. Sele v soboto okoli 10. ure do-! poldne se je ozračje nekoliko zredčilo, toda še vedno ne tako, da bi bil mogoč neoviran promet. Ta nenavadni pojav je povzročil mnogo nesreč in človeških žrtev. Pred Tokijem je iztiril osebni vlak s 400 potniki, neka velika potniška ladja pa je zadela v skalno čer in se pogreznila v morje. Za izredni naravni pojav rumene megle so se takoj pozanimali znanstveni krogi, ki so dognali, da gre za nenavadno veliko množino vodnih hlapov, pomešanih z vulkanskimi parami. Kateri ognjeniki j so vplivali na ta pojav, še niso ugotovili. Zdravniki poročajo, da je v času, ko je ležala rumena megla nad Japonsko, umrlo izredno mnogo oseb za sumljivimi znaki. Podoben pojav so ugotovili pred leti v Belgiji.
Kako naglo pada deževna kaplja. Naglica padajoče kaplje dežja je odvisna od njene velikosti in od zračnega upora. Novejši poizkusi so pokazali, da deževna kapljica, ki ima 1.25 milimetra v premeru, pada z naglico 4.8 metra na sekundo. Kaplja pa, ki ima 4.50 milimetda v premeru, pada s hitrostjo 8 metrov na sekundo. Če pa je kaplja večja, njena hitrost ne rase več, marveč se skoraj manjša. Tako je na primer deževna kapljica, ki je imela v premeru 6.36 milimetra, padala s hitrostjo 7.80 metra na sekundo. Kapljice, ki imajo le pol milimetra ali še manj v premeru, prav za prav sploh ne padejo na tla, marveč jih veter nosi po zraku, kjer plavajo. Tudi večje kapljice se le težko delajo. Če ima kaplja premera 5 milimetrov ali še več, se navadno zgodi, da jo veter razprši v delce, ki se potem spet združijo z delci drugih kapljic v nove kaplje. Velike deževne kaplje, ki imajo 7 do 8 milimetrov v premeru, opazujejo navadno pri tropičnih nalivih.
Za S 5 na mesec dobavila "
posnemalnike
Jo*. PELZ, Wien XV., Mariahilferstr. 164
Ceniki zastonj	Zastopniki se iščejo
Manjše posestvo s poljem pri Pliberku se da v najem. Vprašanja na upravo lista.	20
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za
Slovence na Koroškem v Celovcu. - Založnik, izdajatelj In odgovorni urednik: Dkfm Vinko Zwitter, Klagenfurt. Achatzelgasse 5 Tiska Ljudska tiskarna A^t. Machàt in dn>*ba, Dunaj. V., Margaretenplatz 7.