ARHIVI Xlt i989
_ _ ■_
117
1985 (scavtorstvo, uredništvo)
Postojna, podoba od trg;i do mes:a. V Ljudje in kiaji ab Pivk. 2. Postojna 1985, str. 90-120("Skupaj z J. Kosom)
Ljubljana z okolico v luči jožefinskih deželnih merjen] Arhivi 8/1985, Št. 1-2, sir. 91-94
Karta Evrcpt miru, Arhivi 8/1985. Ši. ) 2 str 94 95 (Skupaj z R Savniknm)
Zgodovina, organizacija in ailiivski fondi v Sloveniji, Arluvi 8/1985, S t". l--2,str. 83 -86
Poročile o kulturni izmenjavi z Italijo v lisu od 1. -7 oktobra 1985, Arhivi 8/1085, št 1- 2, str. 128-129 (Skupaj i M Jami)
Plovba po .Savi v IS stoletju, ZC 40/l°86,št. 3, str. 233--26H
Lokev v sedemdesetih letili 16 stoletja. V: Lokev skozi čas. Ljubljana 1987, str. 62-66
Lokev v opisu in na karti iz druge polovice 18 stoletja, V: Lokev skozi čas, Ljubljana 1987, str. 67-6R
Arhiv SR Slovenije, Enciklepedija Slovenije 1, Lju bljai.a 1987,str. 119
Barbe Waxenstein Enciklopedija Slovenije 1, Ljubljana 1987,str. 185-18i>
Breckerfeld Franc Anton, Enciklopedija Slovenije 1, Ljubljana 1987 str. 363
Nntranjeavsirijska centralna obtostva in uprava notra-njcavstrijskih dež;! do srede 18. stoletja. V: Priročniki in karte o organizacijski strukturi do 1518. Veruffentli-chung.*n des StciermarkisJien L-mdesarchives, lid. 15, Graz-Klager.furt-Ljubljana-Gorizia-Tricste 1988, str 64-75 (sodelovanje)
Frberg Janez Danijel, Enciklopedija Slovenije 3, 1089, str 55-56
Erbergi, plemiška družina, Enciklcpedija Slovenije 3, 19P9V str. M--55
Gruber Gabrijel, Enciklopedija Slovenije 3, 1989, str 400
Golia Modcst Ludvik^ Enciklopedija Slovenije 3, 1989, str, 259
Družba za kmetijstvo in koristne umetnosti v Ljubljani 1767-P87, Slovenci v letu P89 Ljubljana 1989, str. 89- 93
Majda Smole — sedemdesetletnica. ZČ 43.2. zv., Ljubljani 1989, str. 271-272
Antosn Leskovec — scstdesetleniiK
ANTOŠA LESKOVEC je bil rojen junija 1928 v Radovljici, kot sin finančne^ tajnika, slovanskega dramatika Antona Leskovea in matere-, ki izvira iz Orožnovc rodbir.c v Laškem, diiižine kije uala zgodovinaija Ignaca in geografa Franca Orožna. Po zgodnji očetovi smrti (1930), se je mati preselila k svoji materi v Maribor. Od leta 1930 je Ant^ša Leskovec Mariborčan. V Mari boru se je šolal, tudi med okupacijo, in koncai po osvoboditvi tudi gimnazijo (1. 1947); nato seje vpisaj na Studijsko SKupino zgodovina - geografija na filozofski fakulteti v Ljubljani. Po prvem semestru je namesto geo-
grafije vpisal kot B predmet filozofijo. Študij je zaktju čil leseni 1952.
Kot službeno kariere s: je v začetku zastavil kot prosvetni deiavec in to v svojstvu srednjesolskega pn • fesnrja in sicer na taki Soli kot so bile nekdanje gimnazije. Bil je za stroko «nei, kot samouk se ie posvetil učenju svetovnih jezikov, saj zaradi časa, v katerem je teklo njegovo šolanje, razen v nemščini, ni imel sklenjenega pouka v gimraziji za noben drug jezik S študijem domače in tuje literature sije pridobil znanja za kvalitetno poučevanje obeh predmetov, na raziskovalno dcio takrat Se nI resni mislil Najpiej je bil nastavljen na nižjo gimnazije v Mariboru. Že proti koncu prvega leta poučevanja se mu je ponudila možnost delovnega mesta v mariborskem arlnvu. ki je bil v začetku leta 1952 ponovno osamosvojen. Antoša Lcskovcc je to ponujeno delovno mesto sprejel in takoj odSel na drugi viSji arhivski tečaj v Beograd, ki je bil namenjen pnpravnikom arhivistom iz "se Jugoslavije (z izjemo Hrvatske). Tečaj se je zaradi organizacijskih spre mcinb zaključil ze po prvem semestru. Antoša Leskove; je nato opravil arhivsko prakse v obeh ljubljanskih arhivih in v Državnem arhivu Hrvatske v Zagrebu Nato je odslužil Še vojaški rok, tako daje v mariborskem arhivu začel z delom Šele 1055 leta in *o le delno, ker je nekaj ur tedensko Še poučeval na Soli, na katen je nastopil službo po končanem študiju. Z leiom 1957 je bil redno nastavljen v tedanjem državnem arhivu LliS, podružnica Maribor. Od leta 1960 — 1969 je ob svojem rednem službovanja poučeval občo zgodovino do oktobrske revolucije na takrat nastali Pedago*ki akademiji v Mariboru Jeseni se je redno zaposlil m. Pedagoški aka demiji v Mariboru,vcndai se jejeseni 1073 vrnil v arhiv
V mariborskem arhivu je bil po letu 1962 skoraj ves čns namestnik oziroma pomočnik ravnatelja, večkrat tudi všilcc dolžnosti, od 1973 pa do danes tudi v funkciji namestnika ravnatelja. Njegovo strokovne delo je bilo v začetku usmerjeno na ¿radivo nastale prea I 1850 in fond Občina Maribor. Po vrnitvi s Pedagoške akaJe-mije v arhiv je prevzel v strokovno obdelavo fonde uprave pc I. 1850 in gospodarstva vse oo jeseni 1976 koje bil formiran poseben oddelek gospodarstva Danes oskrbuje fonde uprave celotnega teritorija mariborskega arh;-va, nastalih poletu 1850.
Med urejovalnimi aeli nuj omenimo samo njegove popise, stare zemljiške knjige (nad 2000 enot), popise fonda gospostva Konjice - Oplotnica, inventarje fondov Mestna občina Maribor t Veliki župan .nesta Maribor t. j. okupateijcva občina Maribor in Pooblaščenec Šefa civilne uprave za vprašanje dela.
Njegove objave so vciiki meri v zveži z arhivsko stro-kG, predvsem tudi opisi razvoja mariborskega arhiva ^Marib-;'rski arhiv in nekateri njegovi problemi, Arlilvist X 1960, Mariborski arhiv in ustvarialci gradiva. Sodobni arhivi 1983, o razvoju arhiva od osvoboditve dalje v publikaciji 50 iet Pokrajinskega arhiva v Miribcru, W83, Franjo B-S in mariborski irhiv ČZN 5 - 40,19Č9 itd.),
Kot strokovni delavce mariborskega arhiva, katerega območje pristojr.ostije bu< do prevrata 1. 1918/19tudi del dveli avstrijskih dežel (Štajerska. Koroška) in dveh ogrskih županij (Železna, Zala), je aktivno se.deloval pri ?ačctncm delu za izvajanje arhivske konvencije z Avstrijo. Pripravil je ehborat o arhivskem gradivu, nastalem na območju SR Slovenije v Štajerskem deželnem arhivu v
] 20
ARHIVI XI] 1989
Gradcu (1959), od 1974 dalje pa je evidentiral gradivo za Zgodovino Slovencev v madžarskih arliivili, predvsem v ž jpanrskili arhivih v Szonibathelyu in Zalaegerszegu, a tud gradivo za nain zgodovine v Štajerskem deželnem arliivu v Gradcu. Iz fondov, kijili hrani mariborski ariiiv, je kot poznavalec gradiva sodeloval na razstavah, ki jili je pripravil v Mariboru ali izven njega.
V zvezi z njegovim delom v madžarskih arliivili je omenili tekste Gradivo za zgodovino Slovencev v upravnih fondih, kijili hranita županijska arhiva v Szombatlie-lyu in Zalaegerszcgu in Obisk pri ir.adža.ski arlimki di-rekeiji, ki sta objavljena v Arliivili 1. 1978.
Po ictu 198? je Antoša l.eskoMei dobil novo, nelaliko delovno področje v izvršnem odboru Arhivskega centra zc strokovno -tehnična vprašanja, kije nasLal pri Pokrajinskem arliivu v Mariboru in je kot strokovni delavec z znanjem jezikov opravil pomembno prevajalsko nalogo v stikih Arhivskega centra z arhivskimi službami in organizacijami v inozemstvu.
Kot -godovmar se Antoša Leskovec ukvarja predvsem z zgodovino Maribora od polovice 18 stol. daijc, prvi tak spis Polorski gozd mariborska meščanske srenje je izšel v ČZN 3 - 38, leta 1967, kot večjo monografijo pripravlja zgodovino starejše mariborske industrije do leta 1918, doslej najobsežnejša prispevka iz tega področja na sta Se
neobjavliena sestavka o mariborski upravi in gospodarst-vn 17^2 - 19^1 za Zbornik zgjdovine Maribora. S prispe vkoma je sodeloval tudi v dveh krajevnih zbornikih: v brestaniškem (1982) je priobčil povzetek topografije raj-henburikega okraja iz leta 1810 v Ruski kronik. (1984) je iz'el njegov daljši Članek lz /.godovine neagramih ¿os-podaLSkili panog v Rušah. Iz zgodovine institucij mlajše dobe je napisal sestavek Razvoj drufcbenih služb po osvo bouitvi.
Delal je tudi v Zgodovinskem društvu v Mariboru, bil Clan odbora Zgodovinskega društva za Slovenijo in Arluskegs društva Slovenije ter v začetku tudi član organuac.jskega komiteja Mednarodnega kulturnozgo dovinskega simpozija Modinci.
Ijanes je Antcša Leskovee mentor vsem arliivistom v Pokrajinskem arliivu v Maribo-u, pa tudi svetovalec obiskovalcem arhiva iz mesta Maribora in njegove okolice, saj se ga drži častni vzdevek arhivar in zgodovinar mesta Maribor za čas od 1850 naprej. On je varuh pravih strokovnih odločitev v mariborskem arhivu, dober in nežen kolega ter danes najstarejši arhivski strokovni delavec v slovenskih arhivih.
Peter Pavel Klasine