BREZPOSELNOST — Je zame že kakšno delo STRAN 3 HUDA PREIZKUŠNJA — Napori organizatorjev in tekmovalcev 2. pentatlona so rodili sadove. STRAN 10 ZA VEČJO VARNOST V PROMETU - bo k temu kaj pripomoglo regijsko tekmovanje učencev osnovnih šol? STRAN 16 V četrtek, zadnji dan pouka za četrtošolce, so na Centru srednjih šol v Velenju podelili priznanja in nagrade najuspešnejšim mladim raziskovalcem letošnjega gibanja Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje. To je bilo že deveto, od prijavljenih 44 nalog pa so jih učenci izdelali 19. Komisija za ocenjevanje nalog je ocenila, da je raven končanih nalog vsako leto višja. Gibanje je financiral sekretariat za družbene dejavnosti občine Velenje. foto: B. M. Rešitev so čistilne naprave Nad Velenjčani visi v tem času pomembna odločitev. Še vedno je v veljavi sklep občinske skupščine, ki določa, da bodo morale šoštanjske termoelektrarne in posredno tudi rudnik močno omejiti proizvodnjo v kolikor do konca letošnjega leta na blokih TEŠ ne bo odžvepljevalnih naprav. Zdaj je jasno, da to več ni mogoče in je torej treba pretehtati ali dosledno vztrajati pri sprejetem sklepu. Poslanci velenjske občinske skupščine so na eni zadnjih sej jasno poudarili, da bodo o morebitnem podaljšanem roku dokončanja ekološke sanacije razpravljali, ko bodo imeli jamstvo, da bo sanacija resnično stekla. Takšnega oprijemljivega sta predložila še nekoliko zagotovila pa kot kaže vsaj mehkejšo varianto — izkop za enkrat še ni. Pred velenj- 3,1 milijona ton premoga, sko vlado so predstavniki kar pa bi prav tako pomenilo RLV in TEŠ v torek razgrnili velike restrikcije, med dru- projekta posledic, ki bi jih gim naj bi »poslali« na rud- imelo zmanjšanje proizvod- niku na čakanje s 1. januar- nje elektrike na ta dva kole- jem prihodnjega leta okoli ktiva. Po tisti najbolj »črni« 600 delavcev, podražil pa bi varianti bi moral rudnik se tako premog kot elektrika zmanjšati izkop premoga na iz šoštanjskih termoelektrarn. 1,1 milijona ton (od tega 700 Člani velenjske vlade so spet tisoč za potrebe TEŠ), kar bi poudarili, da je edina alternativa pomenilo zaprtje velenjskega ekol°ška sanacija šoštanjskih ter- rudnika, ki pa bi bilo po pr- Da bi o tem lažje vih ocenah enako drago kot K^J^EE?^Srf/^ sama izgradnja čistilnih na- jektov šeToceno vpZazmanjša- prav. Podobno bi se dogodi- nja proizvodnje elektrike v Šošta- lo tudi s šoštanjsko termoe- nju na celotno državo Slovenijo, lektrarno, ki ne bi mogla ta- Vsa gradiva bodo posredovali v ko hitro svojih naprav prila- razpravo poslancem velenjske ob- goditi kurjenju drugih ener- činske skupščine, predvidoma 3«. getskih virov. Oba kolektiva junija letos" (mz) s-;--~--> KRAjANi SALEKA vAbijo NA VELIKO SLAVJE ob prevzemu novih zvonov (po starodavnem običaju) 74. junija ob 7 O. uri pri cerkvici Sv. Andreja . remco 4IIIMIIII* HARTL ADELMANN V« > - objekti tehnologije oprema VSE ZA ŠOLO Naša knjiga Celje 063/ 713-222 9 SDP VELENJE 854-381 Velenjska vlada Razvojne možnosti gospodarstva Velenjska vlada izhaja sicer iz usmeritve, da morajo biti načrtovalci gospodarskega razvoja v delovnih okoljih, nekatere osnovne pogoje pa jim vendarle morajo zagotoviti na občinskem nivoju. Prav zato že nekaj časa pripravljajo analizo razvojnih možnosti velenjskega gospodarstva (izdelali so jo v sekretariatu za gospodarstvo), ki so jo že posredovali v nadaljnji skupščinski postopek. Tako so se odločili četudi niso bili povsem enotni ali je to resnično tisti dokument (razvojna strategija občine), ki ga poslanci Tte nekaj časa zahtevajo. Prevladalo je mnenje sekretarja sekretariata za gospodarstvo Igorja Meha, ki je menil, da naj skupščina dore-če nekatere še odprte zadeve. Ta dokument sloni na dosedanjem gospodarskem razvoju, razdelana pa je tudi prostorska predstavitev, prometna infrastruktura, ptt omrežje, prebivalstvo in zaposlenost. Izobrazbena struktura zaposlenih je v našem okolju izjemno nizka in je seveda odraz politike zaposlovanja, ki jo je narekoval hitri razvoj mesta Velenja in njegova dva industrijska giganta. Prav zato je ena prednostnih usmeritev doseči večjo strukturnost gospodarstva in jo približati normalni strukturi gospodarstev v svetu. Tako bi postali tudi manj občutljivi za tržna nihanja. In katere so pravzaprav bistvene naloge, ki bi jih bilo treba za uspešnejši gospodarski razvoj opraviti na občinskem nivoju? Osnovna je priprava prostorskih aktov. Cene komunalne infrastrukture- bi bilo treba približati normalnim tržnim cenam. Nadvse pomembna je tudi boljša cestna povezava z republiškim centrom in proti Avstriji. Pospešiti je treba razvoj telekomunikacij, bolje izkoristiti obstoječe poslovne prostore, racionalizirati občinsko administracijo in prihranjeni del proračuna nameniti kot finančno podporo prej omenjenim ukrepom. Z aktivno štipendijsko politiko pa je treba popraviti neustrezno kadrovsko strukturo. Mira Zakošek ERINI POSLOVNI DNEVI - od 25. maja do 5. junija so bili v razstavnih postorih Ere na cesti Simona Blatnika v Velenju tradicionalni Erini poslovni dnevi, ki jih že vrsto let organizira strateška poslovna enota Veleproda-ja. Veleprodaja je razstavila svojo celotno ponudbo, med katero prednjačijo gospodinjski aparati, akustika, kolesa, hobv program, ročna orodja, varilni aparati, peči, toplotna tehnika . . . Medse so vabili poslovne partnerje iz vse Slovenije, Hrvaške, pa tudi tujine, kjer iščejo nadomestni trg za izgubljena jugoslovanska tržišča. Odziv je bil dober in po besedah managerja strateške poslovne enote Veleprodaja Rajka Spitala so poslovni dnevi, na katerih so se predstavljale tudi ostale Erine enote, dobro uspeli. (mz, foto Bogdan Mugerle). Šoštanjski Pusti grad ne bo več pust Turistično društvo Šoštanj praznuje letos 90-letnico obstoja. Z različnimi prireditvami, ki jih pripravljajo, bodo jubilej >vlekli< skozi vse leto. Čisto zares in na veliko bodo priložnost zajeli 24. junija s prireditvijo >Kresna noč na Pustem gradu.< Simbolično so letos koledarsko kresno noč malo premaknili, ker so želeli s prireditvijo počastiti tudi prvo obletnico slovenske državnosti, 25. junija. Na prireditvi Kresna noč bodo na najvišjo točko Pustega gradu, kot nam je povedal predsednik Turističnega društva Šoštanj Rajko Zaleznik, dvignili slovensko zastavo v četrtek, 24. junija, ob 19.30 ob zvokih šoštanjske godbe Zarja, pevcev in harmonikarjev. Sicer pa imajo Šoštanjčani in Turistično društvo s Pustim gradom, razvalino, ki se dviga nad osemsto let starim mestnim jedrom, velike načrte. Predvsem si želijo, da bi ta spet postal priljubljena izletniška in razgledna točka, kamor bodo radi zahajali domačini in okoličani, z njo pa bi skomine povzročali tudi turistom, ki v Šoštanj pridejo od drugod. Zato skupaj s Planinskim društvom za začetek do tja speljujejo pot, ki je nekoč že bila. In če jim bo uspelo, potem ni daleč čas, ko Pusti grad ne bo več pust. (mkp) Nov dosežek Keramike Gorenja Dekorirane ploščice Ijala okoli 670 tisoč nemških mark, omogočila pa jim bo, da bodo lahko že letos dodatno obdelali 80 tisoč kvadratnih metrov ploščic. Ta dodatna obdelava je še kako pomembna, predvsem pa donosna, saj z njo dvigujejo cenovni razred. Te ploščice namreč prodajajo od tri do desetkrat dražje kot običajne. Bistvo nove linije je v tem, da že žgane ploščice s postopkom tretjega žganja ponovno dekorativno obdelajo. V to obdelavo vključujejo tudi umetnike. Proizvodnja teh izdelkov je maloserijska, uporabljajo pa barvno paleto od tipskih barv do listov platine in zlata. Sicer pa izdelajo v Keramiki Notranje opreme Gorenja letno že milijon 200 tisoč kvadratnih metrov keramičnih ploščic, v kratkem pa naj bi proizvodnjo povečali na dva milijona. V Keramiki Gorenja se tudi sicer lahko pohvalijo z dobrimi poslovnimi rezultati tako na tujem kot doma. Izvozijo že okoli 46 odstotkov celotne proizvodnje, s pomočjo nove linije pa bodo lahko izvoz še povečali. (mz) Keramika Gorenja sodi med najuspešnejše enote Gorenja. Ze vse od svoje ustanovitve leta 1974 uspešno sledijo svetovnim trendom, z vedno novimi delovnimi uspehi pa dokazujejo, da bo tudi v prihodnje tako. Konec preteklega tedna so predali namenu novo linijo za dekoriranje keramičnih ploščic. Linija jih je ve- Fo slavju tradicionalno, mednarodno, gasilsko tekmovanje ZA POKAL ŠALEŠKE DOLINE Dan internirancev Slovenije Interniranci občine Velenje smo se 6. junija udeležili proslave ob dnevu internirancev na Podljubelju, kjer je bilo v letih od 1943 do 1945 koncentarcijsko taborišče podružnica Mathausen. Interniranci smo obujali spomine na neprijetne dni, obenem pa se veselili, ker smo bili spet na srečanju. Odločno smo podprli zahtevo po končanju nesmiselne vojne na tleh bivše Jugoslavije. Za odbor V.T. Financiranje programov domicilnih enot NOV Med točkami dnevnega reda zasedanja velenjskega skupščinskega parlamenta, prejšnji teden, je bilo tudi sprejetje sklepa o financiranju programov domicilnih enot NOV. Gre za 158 tisoč tolarjev, denar pa naj bi si porazdelili pododbori Tomšičeve brigade, Ill.bataljona 3.VDV brigade, OF šaleško-mislinjskega okrožja, za spominski park Osankarica naj bi občina primaknila 5o tisoč SLT, nekaj malega pa naj bi porabili še za izdajo monografije brigad XIV. divizije. Na odgovor o financiranju programov domicilnih enot NOV da ali ne, je bilo treba kar nekaj časa počakati, saj so bila mnenja poslancev glede tega precej deljena. Ob koncu so se vendarle zedinili in glasovali za predlagateljevo prvo varianto. Ta podpira predložene programe domocilnih enot za letos. Denar za to naj bi zagotovil velenjski izvršni svet v tem letu ob rebalansu oziroma renominaciji proračuna. Sredstva za 173 novih delovnih mest V mozirski občini so sklenili odprt natečaj za sofinanciranje 2oo novih delovnih mest v malem gospodarstvu. Sklenili pravzaprav predčasno, sklep o tem pa je na podlagi utemeljenih razlogov sprejel občinski izvršni svet. Ponovili ga bodo jeseni, ko bo znova na voljo dovolj sredstev, predvsem pa bodo na novo opredelili kriteriji, saj sedanji zaradi bistveno spremenjenih razmer niso več ustrezali. Tako so podelili sredstva za 173 novih delovnih mest, za delovno mesto v obrti 132 in v zasebnem podjetništvu 41 posojil. Za zagotovitev lastnega delovnega mesta v obrti je bilo podeljenih 68 posojil, za delovno mesto delavca pa 64. Kljub porastu zasebnega podjetništva je bilo za lastno delovno mesto v podjetju podeljenih le 7 posojil, za zaposlitev delavca v zasebnem podjetju pa 34. Skupno so podelili največ posojil za delovna mesta v trgovini (23), avtoprevozništvu (17) in gostinstvu (12), znanih in že "presežnih" panogah torej, med ostalimi pa je na srečo tudi precej novih in še kako potrebnih dejavnosti, (jp) 2o.junija srečanje krvodajalcev Osnovna organizacija Rdečega križa Veržej bo v soboto, 2o.junija, pripravila srečanje krvodajalcev Slovenije. To bo že tretje srečanje po vrsti, zanj pa organizator pripravlja vrsto zanimivosti. Prizorišče osrednjega dogajanja bo termalno kopališče Banovci.Srečanje bodo začeli ob 9.uri pri zadnjem mlinu na Muri. Krajani straže kmalu varno domov Partizanska cesta in njena prometna ureditev že nekaj časa buri duhove ne samo prebivalcev zaselka Straža, ki ob njej živijo, ampak tudi ostalih velenjčanov. Vemo, da je zaradi neurejenih peš poti do hiš v tem zaselku v preteklosti že prihajalo do prometnih nesreč. Prejšnji teden so se na sestanku zbrali predstavniki več strani, ki so kakorkoli vezani na to problematiko. Rajko Pukl in Vinko Iskrač (Cestno podjetje Ptuj), Jan Sajovic, Viktor Robnik , Peter Kosi in Franc Sever so si vse ogledali tudi na kraju samem. Odločili so se, da se bo po levi strani cestišča (kjer so stanovanjske hiše) zgradil pločnik in to od "Hartla" do tovorne kapije Gorenja in od tovorne kapije do semaforiziranega križišča. Že v 14 dneh naj bi izdelali dokumentacijo, potem pa izbrali najugodnejšega ponudnika in se dogovorili o delitvi stroškov. (bš) Zeleni Celja: ekološka policija V Zelenem informatorju, glasilu Zelenih Celja, so med drugim objavili tudi predlog ministrstvu za notranje zadeve (naslovili so ga že konec januarja na ministra Bavčarja) za ustanovitev specialne ekološke policaje; ta naj bi kot del državnega varnostnega sistema delovala na področju varstva narave. Cilj te ekološke policije naj bi bilo preventivno in kurativno delovanje, tudi z izrekanjem mandatnih kazni kršilcem zakona o varstvu okolja oziroma narave - kot so zapisali v pobudi. Celjski Zeleni predlagajo, da bi v okviru ministrstev za varstvo okolja in notranje zadeve ustanovili 11 regijskih ekoloških policijskih enot - za sedež teh policijskih enot pa predlagajo Celje. Bavčarju so še predlagali naj bi začela poskusno delovati ekološka policija v celjski regiji s sedežem v Celju; tu sta ekološka degradiranost in stanje v okolju več kot očitna. (k) Prenovljeni Herman Ceyski Celjsko slovensko ljudsko gledališče je že ragrnilo program gledaliških predstav za prihodnjo sezono. Ob šestih novih predstavah bodo ponavljali še nekaj iger iz letošiye in nekaterih drugih sezon. Kot posebnost velja omeniti delo Antona Novačana Herman Celjski. Posebnost je dvojna: to delo bodo namreč aktualizirali z nekaterimi novimi zgodovinskimi spoznanji, posebnost pa je še v'tem, da bodo celjski gledališčniki to delo spet uprizorili na prostem. Tudi s tem želi celjsko gledališče prispevati svoj delež k razbitju celjskega mrtvila. Tudi prihodnje leto bo celjsko SLG pripravilo teden otroškega programa, pa tudi dneve komedije, ki so letos zelo dobro uspeli, kakovost teh dnevov pa je odvisna tudi od tega, kaj veselega bodo imela na sporedu ostala slovenska gledališča. (k) Bo Slobo osrečil svojo družino? Nisem čisto prepričan, ali bo prvopisani svetovni izobčenec Slobodan Miloševič še vedno tudi prvopisani srbski lider, ko bo tale diagonala prišla med vas, spoštovani prijatelji, zagotovo pa vem, da so mu dnevi velikega "srbovanja" šteti. Odzvanja mu v okoliških farah, vse bolj tudi v domači čaršiji in prav nič mu ne bo pomagalo, če ima še zmeraj težave s sluhom. Navsezadnje je čisto vseeno, ali mu bo okrvavljena krona na osvajalsko nogo padla sama, ali ji bo kdo pomagal, pomembneje je, da se to zgodi. In se bo! Predsedniško pokrivalo postaja pretežko in preveliko, pada mu na ušesa in oči, zdaj tudi vidi bolj slabo. Ja, Slobo je v odhodu, vprašanje je le, kaj mu bo v bolestni vnemi za slovo v stilu, do poslednjega žvižga še uspelo postoriti. Mož se po malem že trese, prestrašen je, ogrožen, dajer ga preganjavica (iz Beograda prihajajo vesti, da se je iz svoje državniške rezidence preselil v eno tamkajšnjih vojašnic), v takšnih okoliščinah pa so nekatera bitja lahko še nevarnejša kot v stanju za njih običajne bolestne agresivnosti. Seveda je jasno, zakaj mu do zadnjega vlakna srbstvu in jugoslovanstvu predano srce vse bolj leze v Beko hlače. Eno je svoje ljudstvo pitati s puhlicami, da se je ves svet zarotil proti poštenim namenom Srbije zavoljo strahu pred njeno trdnostjo in veličino in da ji nobena izolacija ne more do živega. Vse kaj drugega pa je trpko imperatorjevo spoznanje, da njegovemu taistemu ljudstvu odpiranje oči strah pred vojaško kaznijo, gospodarski propad, lakota in siromaštvo, kilometrske kolone pred bencinskimi servisi... Pa kajpak dejstvo, da v odnosih s svetom ostajajo sami, nevarno sami. S seboj, s svojim Slobom, s svojim srbstvom in s svojimi velikanskimi problemi. Zdaj zdaj bodo s svojo težo pripomogli k polnejši zavesti. Nič čudnega tedaj, če s Slobom ne "mezijo" več skupaj veljaki srbske pravoslavne cerkve, še do nedavnega močni zavezniki režima na oblasti. Slišati je, da se ga je odrekla številna skupina najuglednejših akademikov, tistih vplivnežev, ki so mu najizdatneje pripomogli na tron. Miloševičeva slepota vse bolj jezi sindikate, ki napovedujejo množičen štra-jk, še dovčerajšnji ljubljenček takoj ne odide. Z vsemogočim orožjem ga napada opozicija in tuja javnost tudi, saj ga mnogi inozemski novinarji v njenem imenu kar naravnost in odkrito sprašujejo: Gospod Miloševič, kako dolgo še?!" "Lahko takoj," odgovarja navidezno mirno in neprizadeto, z malo manj kislo ciničnim znamenitim nasmehom na lepo rejenem obrazu, "če bi to pripomoglo k umiritvi in izboljšanju razmer. Toda, ali veste, kdo bi bil najbolj srečen, če odstopim? Moja družina!" Slobo jih je stresel že veliko, ampak ta bo prej kot katerakoli izpod njegovega bistrega čela prišla v anale. Daj Slobo, osreči torej svojo družino in nehaj. Ne boš verjel, toda zna se zgoditi, da bo srečen še kdo. Za srečo in za mir med ljudmi pa si se - kot sam praviš in dokazuješ - zmeraj pripravljen boriti do zadnje kaplje krvi. Tuje seveda. Ce ijsf^o oBmočje Območje, kakršnega v Evropi ni Izvršni svet občin celjskega območja so te dni že prejeli poseben dopis celjskega Društva za varstvo okolja, v katerem jih seznanjajo s pobudo, da bi vsi skupaj storili vse, da bi to območje postalo evropsko pomembna turistična regija. Pismo s tako pobudo so naslovili tudi na predsednika izvršnega sveta dr. Janeza Drnovška, na ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora Republike Slovenije in tudi na ministrstvo za turizem RS. Pobuda sicer ni povsem nova, zato v društvu tudi menijo, da je skrajni čas, da ta regija končno spozna nekatere poglavitne prednosti, ki jih ima, da postane nekaj posebnega. Osnova za to posebnost je gotovo zdraviliški turizem in turizem nasploh, ta je dodatno obogaten s kmečkim turizmom, lovom, ribolovom. V Evropi dejansko ni takega območja, kjer bi bilo toliko in takih naravnih zdravilišč. Šest naravnih zdravilišč je namreč za tako majhno območje gotovo veliko; ob tem je treba upoštevati še druge naravne danosti, zgodovinske znamenitosti in še drugo, kar postavlja to območje v poseben položaj. In prav to bi bilo treba po mnenju Društva za varstvo okolja iz Celja čimbolje izrabiti in seveda tudi vnovčiti. Ob tem naglašajo, da taka posebna opredelitev, za katero bi se morali na tem območju resno zavzeti, to pa tudi uradno razglasiti, ne izključuje prometne politike (le pametna mora biti), ne kmetijstva (tudi hmeljarstva ne), umnega gozdarstva , tudi ne nekatere industrije, kakršne so sedaj. Tako seveda nima v sedanji obliki tu mesta celjska Cinkarna. "Drugačna" mora biti tudi štorska Železarna. V velenjski občini pa je po mnenju celjskega DVO treba ukreniti še kaj pri posodobitvi rudarjenja, še zlasti pa je treba izvesti sanacijo šoštanjske termoelektrarne. In seveda je nesmiselno razmišljati o možnosti odlagališča radioaktivnih odpadkov na tem območju. Tudi naši zdraviliški kraji bi morali-kot to velja na primer v Avstriji-dobiti uradni status in ■ teh krajih morajo veljati posebna merila in pravila. Uradno pa je treba tudi pov- sod zaščititi območja vrelcev. Ob tem poudarjajo, da uživajo naša zdravilišča že velik ugled in da so na mcdicinskcm področju na visoki ravni. Kot pravijo v pobudi, tudi računice zanesljivo kažejo, da mora imeti zdraviliško turistična usmeritev na tem območju vse prednosti. Urejena ponudba na tem področju-podprta z vrsto drugih dejavnosti-zagotovo prinaša več kot sporna industrija. V društvu seveda upajo, da bodo o njihovi pobudi razpravljali in da jo bodo tudi sprejeli ter storili vse, da bi izrabili bogate naravne danosti; s tem pa bi se tudi izognili uničevanju okolja, saj bi bilo okolje v taki opredelitvi najpomembnejši dejavnik, (k) Savinjsl^g - š a Cestna naveza Svet je (vendarle) majhen Že bežen "spremljevalec" dogajanj t' daljnem Riu de Janeiru, kjer predstavniki celega sveta poudarjajo, kako pomembno je varovati okolje, vidi veliko podobnost med tem svetovnim zavzemanjem za človekovo okolje in dogajanje pri nas. Vsi smo namreč načeloma še kako za to, da ne smemo onesnaževati zemlje in zraka in vode in sploh vsega, kar je okoli nas in nad nami. Da, predvsem v tisto nad nami, v tisto nastajajočo luknjo so usmerjene oči človeštva. Dogajanje v daljnem Riu je našim podobno tudi po tem, da ni razlik v načelnem zavzemanju za ohranitev okolja; zatika pa se , ko je treba kaj podpisati. Pa tudi sam podpis ni problem (poznamo seveda tudi pri nas), teže je res zagotoviti denar. Pri tem presnetem denarju pa se zatika domala povsod enako. Se neka podobnost nas povezuje: dobršen del sveta naj bi že v kratkem uvedel poseben zeleni davek, da bi sfinancirali nekatere potrebne projekte. Pri nas ponekod (kot pri elektriki) ekološki davek že poznamo, le rezultatov tega pobiranja še ne vidimo. Se posebno ne v največjih onesnaževalcih ozračja. Seveda tudi v tem sredi (oziroma v obrobju) Šaleške doline. Ob kritičnih pripombah tudi v velenjskih poslanskih klopeh, ko so nekateri tudi Teš-u očitali, da s prstom kaže na druge, sam pa še tudi ni pripravljen, se očitno glede Teš-a največ premika v sosednji Avstriji, kjer da bi kar tekmovali, kdo bo prispeval več za ozdravitev hudega bolni- ka v sosednji državi; že vedo, kako nevarne klice širi po okolici tak bolnik. Seveda je prav, da ob tem svetovnem ekološkem "cirkusu", o njegovem delu kaj poročamo tudi pri nas. Ker je poučno in ker nas prizadeva. Skoda le , da se preveč ljudi strinja z oceno, da gre res za cirkus (tudi Zeleni Vane Gošnik se je strinjal s tako oceno) in ne za resno zadevo. Taka ocena bi namreč lahko tudi pomenila, da se tudi pri nas nekateri gredo cirkus, ko poskušajo doseči nekatere pomembne stvari na področju varovanja okolja. Saj smo že res slišali, da " se gredo Zeleni Velenja prevelik cirkus" okoli reševanja nekaterih ekoloških stvari v velenjski občini; podobno so bile mnoge ocene v Celju, zakaj Društvo za varstvo okolja zganja tak cirkus okoli pregrade deponije Cinkarne, ali onesnaženosti zemlje in s tem pridelave posameznih vrtnin. Naši ljudje namreč kaj radi povzamejo nekatere ocene in ob tem spremenijo svojo kritičnost do nekaterih prizadevanj. Seveda pa bi bilo še kako narobe, če bi se res izkazalo, da si nekateri ob nekaterih stvareh želijo res le bolj ali manj cirkuškega vtisa; nimajo pa resnih namenov, da stvari spremenijo na bolje. Tudi nekaj takega smo ponekod že lahko opazili. Ce kdo primerjavo s cirkusom že dela. potem kvečjemu v tem smislu, da so potrebni opozarjajoči rjoveči levi; nikakor pa hecni cirkusanti. (kr) 11. junija 1992 Vlada Republike Slovenije Odgovor glede (ne)izdaje garancije za tuja posojila Ekologija je doslej še vedno razburkala velenjske delegatske klopi. Čeprav so na zasedanju, prejšnji teden, delegati dobili na mizo ODGOVOR VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE v zvezi z izdajo garancije za najetje investicijskega kredita Termoelektrarni Šoštanj za nadaljevanje ekološke sanacije, je ta že vzbudil nezadovoljstvo ter vnesel dodatno zaskrbljenost. V njem med drugim navaja, da sredstev iz amortizacije. je projekt odžvepljevanja dimnih naprav bloka 4 TEŠ v fazi evaluacije ponudb zaključen. Skupna vrednost naložbe znaša 116 milijonov nemških mark. Tuji ponudniki nudijo blagovni kredit v višini 40 milijonov DEM, potreben finančni kredit v višini 30 mio DEM bi morali zagotoviti ponudniki skupaj s finančnimi institucijami. Še manjkajočih 46 milijonov DEM pa predstavljajo lastna sredstva. Za sprostitev tujih kreditov so potrebna zavarovanja oziroma garancija Republike Slovenije ter ustreznih finančnih ustanov držav, iz katerih so ponudniki inženiringa in dobave opreme. Pogovori o tem menda potekajo, vendar z odločitvijo — konkretneje v Avstriji in Nemčiji — odlašajo, ker Republika Slovenija še ni član mednarodnih finančnih ustanov. Sklep o 70 mio DEM kredita pa je slovenska vlada že sprejela, vendar ga zaradi dvomov o veljavnosti sklepa še ni operativno izvedla. Po njeni oceni je primeren čas za takojšnjo izvedbo finančnega dela razpisa, s katerim bodo opredeljeni pogoji in določen način najetja ter odplačevanja kreditov. Po vrednotenju ponudb pa naj bi konec tega meseca ministrstvo za energetiko predložilo zakon, ki bo opredelil jamstvo. Obseg omenjenega investicijskega projekta je za finančno šibko Slovenijo velik, prav tako je obsežna tudi udeležba lastnih sredstev. Z omejevanjem obratovanja termoelektrarne zaradi zmanjšanja emisije, navaja Vlada Republike Slovenije v odgovoru, bo ustrezno man jši delež Izvajanje projekta odžvepljevanja dimnih naprav bloka 4 bo predvideno zaključeno v letu 1995, seveda ob predpostavki o začetku del v drugem kvartalu tega leta. Po podpisu pogodb in začetku izvajanja sanacije bloka 4 naj bi takoj pristopili k pripravam za izdelavo projekta sanacije bloka 5. Sicer tehnično in tehnološko soroden projekt bloku 4 bo zahteval še večji finančni delež. Mimogrede projekt sanacije bloka 5 je vključen v Slovenskem ekološkem projektu. Ta je v fazi priprav za izdelavo študije, za kar pa je denar v precejšnji meri že zagotovljen. Ministrstvo za energetiko naj bi doslej prispevalo že 9 milijonov ECU za ekološko sanacijo TEŠ, in sicer za zmanjšanje emisij NOx, odžvepljevanje, aditi-vno odžvepljevanje, pilotno napravo, ekološki informacijski sistem. V zaključnem delu odgovora Vlada Republike Slovenije meni, da kljub omenjenim prizadevanjem in velikemu pomanjkanju finančnih sredstev ekološke sanacije, skladne z zahtevami odloka, ne bo mogoče zagotoviti do I. januarja prihodnje leto. Zato zaradi znanih dejstev predlaga pragmatičen način reševanja skupne problematike. Vztrajanje pri izpolnjevanju nedosegljivih časovnih terminov bi — po njenem mnenju — povzročilo znatno gospodarsko škodo v regiji in v Republiki Sloveniji. Še posebej bi taka odločitev povečala že tako oteženo socialno stanje, ki bi se z odpuščanjem delavcev na Rudniku lignita Velenje in šoštanjskih termoelektrarnah še poslabšalo, pa čeprav tudi samo začasno. Dolžna pa je med drugim izpolniti tudi zahteve sindikata delavcev dejavnosti, energetike, ki narekujejo opredelitev do lastnih sklepov v zvezi z znižanjem proizvodnje električne energije v TEŠ po 1. I. 93 oziroma uskladitev z dejanskimi in stvarnimi možnostmi za dokončanje ekološke sanacije TEŠ. In poslanci? Takšno stališče vlade je vneslo dodatno zaskrbljenost, nekateri pa so ob tem pismu, čeprav ga niso poglobljeno prevetrili, menili, da je odgovor do neke mere »pričakovan«. Tudi vprašanj o tem, kako smo v občini pripravljeni za uresničitev zahteve o lastnem prispevku deleža za sofinanciranje projekta, ni manjkalo. Uprte oči v predsednika velenjskega izvršnega sveta Franja Bartolca niso »pomagale«. Pojasnil jim je namreč, da so s prenosom oblikovanja komunalnih cen na republiko povsem usahnile možnosti zagotavljanja lastnega vira. Nekatere poslance (zlasti Ivana Atelška) so razvnele nekatere govorice, da v Tešu še ni vse pripravljeno za začetek del. Garancijo vlade, če bi jo ta dala, pa menda prav tako ne bi bilo mogoče uveljaviti, ker v Tešu nimajo vsega urejenega. Drugi so seveda zatrjevali nasprotno, le da dokončne odločitve o izboru še ni, ker je vezana na sistem financiranja. Okrog dokončne tehnologije čiščenja pa so se mnenja, kaj je res in kaj ne, spet kresala. Na nejasnosti, na to, kaj pomeni odgovor Vlade Republike Slovenije, na odgovore in pojasnila delegatom bo treba počakati do velenjske ekološke skupščine. Ta pa naj bi bila še ta mesec. (tap) I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I pe na tujem, tega pa nikakor ne morem reči za našo državo in za miselnost pri nas. Mislim, da je ravno sprememba miselnosti najpomembnejše delo, ki čaka novo samostojno državo Slovenijo, ki se mora naravnati tako, da bo lahko konkurirala j Pogovor z direktorjem Gorenja Gospodinjski aparati Jožetom Staničem | V korak z razvitim svetom ■ Oteženi gospodarski po-I goji spremljajo naša podje-| tja, ki se skusajo kar najbolj uspešno prebiti na tuje, da tako nadomestijo izgubo trga na območju nekdanje Jugoslavije. Podoben položaj je tudi v Gorenju Gospodinjski aparati. V to desetletje so stopili v tem kolektivu s tolikšnimi težavami, da je bil njihov obstoj celo že vprašljiv, pa vendar so uspeli, kljub temu da se je sicer gospodarski položaj še poglobil, postaviti svojo firmo na trdna tla. O tem smo se pogovarjali z njihovim direktorjem Jožetom Staničem. JOŽE STANIČ: »Zadnje desetletje je Gorenje preživljalo in doživljalo različna obdobja. Kulminacija je bila s sanacijo v letu 1983 in kasneje z razvojno sanacijo, ki je za nas pomenila velika vlaganja. K vsemu temu se je pridružil še razpad jugoslovanskega trga. Še bolj intenzivno smo se morali usmeriti v.izvoz. Na tuje smo še leta 1988 prodali le 40 odstotkov svojih izdelkov, danes pa že 95 odstotkov.« • To je zagotovo tudi vaš največji uspeh, še zlasti, ker so tuja tržišča zahtevna, da se jim je treba hitro prilagajati in da so nasičena s proizvodi bele tehnike. JOŽE STANIČ: »Vse to drži, vendar ne bi smeli reči, da smo se že prilagodili oziroma dosegli višek. Mi smo še vedno v procesu prilagajanja za nastope na zahtevnih tujih tržiščih. Uspešno sicer izvažamo, imamo konstantne kupce, zadovoljivo kvaliteto. Vse bolj nas tujina spoznava. Imamo dober servis in dosegamo tudi ostale kriterije, ki jih zahteva tujina. Kot kolektiv se torej dokaj uspešno prilagajamo na nasto- »Sedanja monetarna politika se mi zdi kratkovidna in bo pripeljala do zlonra izvoznega gospodarstva ...« zahtevnim trgom. Zaprtosti si ne bomo mogli dovoliti, odpreti se bomo morali v svet.« • Ob tem kar pravite verjetno niste zadovoljni s trenutno monetarno politiko. JOŽE STANIČ: »Ponavlja se leto 1990. Vse me spominja na tisti famozni Markovičev program, ko je bila pariteta dinarja vse leto enaka in program je na koncu doživel zlom. Trenutna monetarna politika za nas, ki izvozimo 95 odstotkov svojih izdelkov, ni sprejemljiva, saj dobivamo za devize, ki jih zaslužimo na tujem, vsak dan manj tolarjev, ob tem pa nam stroški v državi nenehno rastejo (obresti, prispevki, repromaterial ...) Takšna poli- tika se mi zdi kratkovidna in bo pripeljala do zloma izvoznega gospodarstva. Konkretno mi razmišljamo o bistvenem podaljšanju kolektivnega dopusta«. 9 Ob tem, ko ste se vsa zadnja leta usmerjali v izvoz, ste veliko vlagali tudi v trge bivše Jugoslavije. Najbrž se niste sprijaznili, da bi jih kar tako izgubili. JOŽE STANIČ: »Nikakor se ne mislimo posloviti od teh trgov. Še naprej smo na njih prisotni, a dejstva so takšna, da divja vojna še vedno na pretežnem delu ozemlja nekdanje Jugoslavije, drugod pa je velika revščina. Vsi si zato želimo, da se ta nesmiselna vojna čimprej konča. Ob tem seveda že razmišljamo, kako bomo v novo oblikovanih državah gradili novo trgovsko mrežo.« • Trg je seveda najpomembnejši, pomembna pa je tudi organizacija, ki mora biti takšna, da bo proizvod najcenejši. Zagovarjate decentralizacijo? V kakšnem smislu? JOŽE STANIČ: »Skovanko »avtonomna decentralizacija« proklamiramo že dve leti. To pomeni, da smo Gorenje kot sozd razdelili na manjše enote v katerih je večja preglednost, transparentnost, pa tudi odgovornost. Tako smo pravzaprav Gorenje razgradili v poslovnem smislu, kar mislim, da je dobro.« • Pomeni to v končni fazi ukinitev Koncema Gorenje? JOŽE STANIČ: »Mislim, da je to napačno plasirano v javnost. Decentralizacija ne pomeni popolnega razbitja Gorenja. V poslovnem smislu moramo obvladovati poslovanje, ne samo po firmah temveč do stroškovnih mest. Koncem pa naj bi povezoval morebitne kapitalske interese. O tem se bomo odločali v naslednjih mese- cih. MIRA ZAKOŠEK 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I Pol ure na Zavodu za zaposlovanje Velenje Je zame že kakšno delo? Kako se počutiš, če kot brezposeln prihajaš vsake toliko časa na Zavod za zaposlovanje veš le, če tja zahajaš. >Začetni-ki<, tisti, ki so se tam šele dobro vpisali, še sprašujejo, če delo bo in če morda že je. Tisti, ki so tam že nekaj časa, pa prihajajo zato, ker se morajo po nekakšnem hišnem redu tja pač vračati vsake toliko in toliko časa. Sprašujejo pa ne, ker ni potrebno, saj bi odgovor, tudi če bi vprašali tako ali tako, poznali. Konec aprila je bilo v Velenju prijavljenih brezposelnih na Zavodu — vsi se ne prijavijo — blizu 1800. Bil pa je pred tem tudi kakšen mesec, ko jih je bilo še več. Kaj jim lahko ponudijo? Vključevanje v aktivno politiko zaposlovanja, denarne pomoči, denarna nadomestila, občasna dela, javna dela, pa tudi kakšno besedo v tolažbo ali spodbudo. t • • • VČASIH TUDI ZAPO-SLOVALKO BOLI GLAVA Kako je, če se na Zavodu ukvarjaš z brezposelnimi, če se vsak dan srečuješ s podobnimi žalostnimi zgodbami? »Včasih od tega boli glava,« pravi Olga Dvorščak, ki skrbi za tiste brezposelne, ki razpolagajo z izobrazbo od I. do III. stopnje in za moške iskalce zaposlitve s IV. stopnjo strokovne izobrazbe. Njen seznam je debel, zaključi se pri številki 1114. Za druge, ženske s IV. stopnjo strokovne izobrazbe in za vse, ki razpolagajo s V., VI. in VII. stopnjo pa poskrbi Darja Dvorjak. V njenih predalih je največ tistih s stopnjo V, kar 366 jih je, od tega 226 žensk, prednjačijo strojni in elektro tehniki. »Manj je tistih s VI. in VII. stopnjo strokovne izobrazbe. Za nekatere na tej stopnji se tu in tam pojavi tudi kakšna ponudba. Recimo za diplomirane pravnike in arhitekte, a teh pri nas ni,« pravi Dvorjakova. • • • BREZPOSELNI PA KAR PRIHAJAJO Samo nekaj kratkih minut v pisarni zaposlovalke je bilo dovolj za sliko. Prejšnji teden, v sredo je bilo, okrog pol devetih, zunaj je lilo, a to ljudi ni motilo. Ženska, mlada še, z enim otrokom, zaposlenim možem, je prišla zase urejat dokumentacijo za denarno nadomestilo. Šest mesecev čakanja v podjetju se je izteklo, v roke so ji pomolili knjigo in čakala jo je pot do Zavoda. »Težko bo,« je bila edina pripomba, ki jo je izrekla ob poslušanju navodil, kaj vse mora prinesti. Ko je ta odšla je za nekoga prišlo olajšanje. Igor Zbičajnik, ki ima Kleparstvo, bo zaposlil nefkoga s seznama. »Želim zaposliti mladega kovinarja, ki se ga da še kaj naučiti. Fant, ki ga bom za začetek zaposlil za določen čas, ima lepe možnosti, da pri meni ostane tudi naprej,« je povedal. Zavodi za zaposlovanje povsod po Sloveniji spodbujajo odprtje vsakega novega delovnega mesta. Delodajalec dobi povrnjen denar za regres za prehrano, delavcu plačajo zdravniški pregled in zagotovijo sredstva v višini 50 odstotkov zajamčenega osebnega dohodka za čas šestih mesecev. Spodbudno za marsikoga, samo bati se je, da ima ta sicer dobra poteza eno samo sla- bost. Navadno je tisti, ki dobi takšno delo pol leta kasneje spet tam, kjer je bil. Na začetku in pri iskanju dela. Potem je prišel možak z več kot dvajsetimi leti delovne dobe. Podobna zgodba kot prva. Šest mesecev na čakanju, potem pa knjiga. Zdaj čaka nadomestilo. »Človek se vsega navadi. A prva dva meseca doma, brez dela, sta bila takšna, da jih ne bi privoščil nikomur.« Oče je prišel vprašat za sina. »Bo kaj zanj?« »Javna dela«, pa preprost odgovor. »Amak fant naj pride sam, da se prijavi.« Beljenje šolskih prostorov, urejanje okolice in barvanje ograje pri Domu za varstvo odraslih je v programu. »Prijavljenih je sicer že precej, a naj poskusi...« Potem se je tako nadaljevalo, vse do zadnje minute, ki so označene za uradne ure.« • • • DENARNO NADOMESTILO LE ZA TISTE, KI SO ŽE DELALI Javna dela so ena od oblik tistega, čemur pravijo na Zavodu aktivna politika zaposlovanja. Jih je pa še veliko. In dobro je, da se človek potem, ko ostane doma, vključi v katero od teh oblik. Tako so tudi stiske manjše. Tistemu, ki je že delal, a dela ni izgubil po svoji krivdi, pripada denarno nadomestilo v času brezposelnosti. Ampak to si je treba priskrbeti! Zna se zgoditi,d da ostaneš brez nadomestila, na to nas je posebej opozorila Dragica Gorogranc, ki na Zavodu skrbi za socialno varnost brezposelnih, če zamudiš rok za oddajo vloge. Nekaj primerov je doslej, žal, že bilo takšnih. Če ostanete brez dela brez svoje krivde, potem si zapomnite številko trideset! Trideset dni sme poteči od časa, ko ste dobili knjigo pa do takrat, da oddate vlogo za prejemanje denarnega nadomestila. In tudi trideset dni od takrat, ko vam je prenehala pravica do prejemanja denarnega nadomestila do takrat, ko oddate prošnjo za denarno pomoč. Če boste ta rok zamudili za samo en dan, je s to pravico konec. »Čas prejemanja denarnega na- domestila je odvisen od delavčeve delovne dobe. Traja pa od najmanj treh mesecev pa do dveh let,« pravi Gorogrančeva. »Potem, ko brezposelnemu ta pravica ugasne, lahko uveljavi pravico do denarne pomoči. Vse skupaj, prejemanje denarnega nadomestila in denarne pomoči, pa sme trajati največ tri leta.« Danica Godler, ki se na Zavodu ukvarja z analitiko, pa nam je postregla z nekaj številčnimi podatki. »V aprilu je v Velenju prejemalo denarno nadomestilo 197 oseb. Med njimi ni bilo več Eko-vih stečajnikov, ki jim je čas prejemanja denarnega nadomestila potekel,« ugotavlja. Če so tisti, ki prejemajo denarno nadomestilo upravičeni do denarne pomoči, lahko to potem tudi uveljavijo. Pri tem pa je pomemben cenzus na družinskega člana, ki lahko komu to pravico tudi onemogoči. Takšnih je bilo samo pet primerov. Danes v Velenju prejema to denarno pomoč 320 oseb. • • • KOLIKO ČASA? Stečajniki v času prejemanja denarnega nadomestila nimajo več >dvojnih< pravic, izenačeni so s tistimi, ki jim je delovno razmerje prenehalo iz kakršnegakoli razloga, ne pa, to še enkrat poudarjamo, po svoji krivdi. Cas prejemanja denarnega nadomestila je odvisen od časa za katerega je bil zavarovanec zavarovan za primer brezposelnosti. Denarno nadomestilo se izplačuje: tri mesece, če je bil zavarovan najmanj devet mesecev nepretrgoma ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18. mesecih; šest mesecev, če je delal najmanj 30 mesecev nepretrgoma ali 50 mesecev v zadnjih petih letih; devet mesecev, če je bil zavarovanec zavarovan 5 let ali več in manj kot 10 let; dvanajst mesecev, če je bil zavarovanec zavarovan 10 let ali več in manj kot 15 let; osemnajst mesecev, če je bil zavarovanec zavarovan 15 let ali več in manj kot 20 let in štiriindvajset mesecev, če je bil zavarovanec zavarovan 20 let ali več. »Ce se še malo dotaknemo statistike in pogledamo poprečja lahko ugotovimo, da so doslej brezposelni v Velenju prejemali denarno nadomestilo poprečno šestnajst mesecev, denarno pomoč pa enajst mesecev,« pravi Danica Godler. • • • KOLIKO DENARJA? Z višino prejemanja denarnega nadomestila je pa takole: prve tri mesece dobite nadomestilo v višini 70 odstotkov poprečnega brutto OD za zadnje tri mesece zaposlitve. Potem pa, če vam pravica do prejemanja nadomestila še traja, 60 odstotkov poprečnega BOD za zadnje tri mesece zaposlitve. Od te vsote je treba odšteti davke in prispevke, da ostane netto izplačilo. Denarno nadomestilo ne sme biti manjše od 80 odstotkov zajamčenega OD, kar od 1. maja naprej znaša 9355 tolarjev. Omejeno je tudi najvišje možno izplačilo denarnega nadomestila. Ampak, da bi ga prejemali, bi morali imeti zadnje tri mesece plačo oh in sploh. Zelo verjetno pa je, da bi v primeru, ko bi imeli tako plačo, med brezposelnimi ne bi pristali. Najvišji brutto prejemek je možen v višini 74 tisočakov, z odštetimi davki in prispevki bi bilo to okoli 47 tisoč tolarjev. Takšnega brezposelnega, ki bi bil upravičen do te vsote, v Velenju ni. Če ste do denarnega nadomestila upravičeni, ga lahko >kapi-talizirate<, kar pomeni, da celotno nadomestilo dvignete v enkratnem znesku. Pogoj za to pa je, da za svojo nadaljnjo zaposlitev poskrbite sami. Lahko pa ta denar dobi tudi vaš bodoči delodajalec, če vas zaposli. V času prejemanja denarnega nadomestila vam teče delovna doba, Zavod za vas plačuje prispevke Pokojninskemu in invalidskemu zavarovanju, ves ta čas pa ste tudi zdravstveno zavarovani. Če prejemate denarno pomoč, ste zdravstveno še zavarovani, druge pravice pa vam ugasnejo. Ali drugače povedano, v tem primeru vam leta delovne dobe ne tečejo več. M. Krstič-Planinc MLADINSKI SGRVIS VGLGNJG i toplotna tlhnika ton k d o o Ljubljanska 15/b 63320 Velenje Telefon: 063/857-141 063/853-495 Fax: 063/853-674 ZAGOTOVITE SI EVROPSKO KAKOVOST ŽIVLJENJA. mm Rent a car Tel.: 855 - 552 ali 854 - 626 Izposoja vseh vrst vozil urarstvo VELENJE POPRAVILO IN PRODAJA UR GRAVIRANJE tel.: 063/ 856-952 Zlatarstvo ROŽIČ Šlandrov trg 5, vabi 13. junija na OTVORITEV nove zlatarne v Šoštanju Velika ponudba nakita, ugodne cene. možnost menjave star^za novo. popravilo in čiščenje nakita, izdelava po naročilu Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure Vabljeni! B A NOVE MESEČNE OBRESTNE MERE OBRESTNE MERE VELJAJO OD Ol .06. 1 992 VLOGE, NA VPOGLED____ HRANILNE VLOGE ~ 3,87 % TEKOČI RAČUNI OBČANOV 3,87 % Z1RO RAČUNI OBČANOV 3,87 % VARČEVALNA KNJIŽICA 6,52 % VLOGE, VEZANE NAD 1 MESEC_ od 2.000 do 10.000 6,83 % od 10.000 do 50.000 6,91 % nad 50.000 7,03 % VLOGE, VEZANE NAD 3 MESECE od 2.000 do 10.000 od 10.000 do 50.000 nad 50.000 6,91 % 7,03 % 7,10 % DOVOLJENA PREKORAČITEV NA TEKOČEM RAČUNU 8,JI % ABANKA, BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH LJUDI! gorenje mi d.o.o. « Kopalnica Gorenje -kopalnica za več generacij Posebne ugodnosti za kupce kopalnic Gorenje. V Prodajnem studiu na Primorski 6 b v Šoštanju vam nudimo: O 30 % popusta pri nakupu z gotovino ali možnost nakupa na 4 čeke. O ob nakupu treh izdelkov osnovnega kopalniškega sestava vas čaka praktično darilo. V dneh do 20. junija nas obiščite od 10. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure ali nas pokličite po telefonu 882 122. ME Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje n.sub.o. Vse za gradnjo vašega doma: □ gradbeni material vseh vrst □ vodovodni in toplovodni material □ elektro-instalacijski material □ sanitarna oprema □ stavbno pohištvo □ tehnično blago, orodje... vam je na voljo v tehničnih trgovinah M-ZKZ Kmetijsko-preskrbovalni center(KPC)Ljubija 831-040 Blagovnica Gornji grad-Železnina 841-016 Žeieznina Radmirje 841-372 Žeieznina Luče 846-014 Elektro Ljubija _ 831-047 Do 30.6.92 še lahko izkoristite nakupne ugodnosti-preko Stanovanjske zadruge! Kupcem nudimo možnost obročnega odplačevanja na potrošniško posojilo do 5 obrokov ali s čeki. Kupcem s KARTICO MERCATOR priznavamo od 15. do 30. junija pri nakupih vseh vrst blaga (razen mehanizacije) V VSEH trgovinah 5% POPUST! KJ.UB MERCATOR fCad^- POSLOVNI SISTEM MERCATOR 0 D LJUBLJANA TITOVA 137 61113 061 182 252 Trgovina Janko & Metka Mislinja — pisarniški material — vse za šolo Ugodne cene Fotokopiranje! GOSTIŠČE LESJAK Spodnja Rečica 51, Rečica ob Savinji Tel.: (063) 832-593 Cenjene stranke obveščamo, da smo 3. junija PONOVNO ODPRLI NA NOVO PRENOVLJENO GOSTIŠČE LESJAK. Pripravili smo vam pestro ponudbo: hišnih specialitet. jedi na žaru. še posebej piščancev, kosil po naročilu . . . Del. čas: vsak dan od 10. do 23. ure. ob torkih zaprto Vljudno ste vabljeni! SEMENARNA BRAZDA Primorska 4, Šoštanj Ugoden nakup vseh vrst pesticidov, semen, krmil, orodja .. . Del. čas: vsak dan od 8.—18. ure, v soboto od 8.-12. ure. Tel.: (063) 882-749 KDAJ: 15., 16. in 17. junija KJE: v prostorih MLADINSKEGA SERVISA- v stavbi sodišča, soba št. 50 KDO: vsi študenti in dijaki, ki ste stari vsaj 18 let Predstavljene bodo osnovne značilnosti občasnega varstva otrok na domu, ter socialni in pedagoški stik z otroki. INFORMACIJE dobite na sedežu MLADINSKEGA SERVISA ali po telefonu 854-831 in 853-061 od 8. do 12. ure. NOVO NOVO NOVO NOVO E A Razpis štipendij za šolsko leto 92/93 ERA trgovina z živilskimi in neživilskimi izdelki d.d., Prešernova 10, Velenje razpisuje naslednje štipendije študijska smer EKONOMSKA FAKULTETA EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA dipl. ekonomist — komercialna dejavnost VII. — denarništvo in finance Vil. — mednarodna menjava VII. ekonomist — komercialna dejavnost VI. FAKULTETA ZA ARHITEKTURO GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO dipl. arhitekt — oblikovalec Vil. FAKULTETA ZA SOCIOLOGIJO POLITIČNE VEDE IN NOVINARSTVO dipl. sociolog — kadrovska smer VII. EKONOMSKO-KOMERCIALNI PROGRAM — komercialni tehnik V. — ekonomski tehnik v. — prodajalec (trgovska akademija) V. — prodajalec iv. — natakar iv. stopnja gjjpen(jjj ŽIVILSKI PROGRAM — mesar sekač ]y 2 PRIJAVA Prijave za razpisane štipendije sprejema kadrovska služba, Prešernova 10, 63320 Velenje, najkasneje do 20.6. 1992. K prijavi za štipendijo na obrazcu SPN-1, DZS-8,40 je potrebno priložiti še: — življenjepis z opisom socialnih razmer v družini, poklic staršev in izvenšolske dejavnosti kandidata — potrdilo o vpisu v šolo oziroma o vpisu na fakulteto — fotokopijo zadnjega spričevala — študenti višjih letnikov predložijo potrdilo o opravljenih izpitih z navedbo števila predpisanih in že opravljenih izpitov ter frekventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto — potrdilo o družinski skupnosti (izda ga uprava za družbene prihodke) — potrdilo o dohodkih staršev za leto 1991 vključno z otroškimi dodatki. Starši — upokojenci predložijo odrezek nakazila pokojnine za december 1991. IZBIRA KANDIDATOV Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem. Ob izenačenih pogojih pa otroci delavcev ERE. OBVESTILO O IZBIRI KANDIDATOV Kandidate bomo o rezultatih izbora obvestili do 10. 7. 1992 11. junija 1992 TO IN ONO naš čas Bolje preprečiti, kakor zdraviti Sladkorna bolezen: obsodba ali nevšečnost? Tbristična sezona je pred vrati Tudi za zavarovanje premoženja je treba poskrbeti rr Koledarsko se poletje res še ni začelo, lepi, sončni dnevi pa v marsikaterem že prebujajo spomine ter skomine na lepa doživetja na ta čas. Nekateri jih želijo preživeti prej, drugi kasneje. najbrž pa med nami ne bo malo takih, ki bomo ostali le pri sanjarjenju o kopanju v slanem morju, o sončenju na plaži, o... kakorkoli že, naj bo odsotnost z doma krajša ali daljša, treba je poskrbeti za zavarovanje lastnega premoženja. In najbrž ni naključje, da se prav v času letnih dopustov poveča število kaznivih dejanj. Zanje zvedo možje postave šele ob vrnitvi oškodovancev in presneto malo jc verjetnosti, da bi povzročitelje napadov na zsebno premoženje tudi odkrili. Na svoje premoženje, ki postaja vse vrednejša dobrina, je potrebno pomisliti torej že pri načrtovanju daljše odsotnosti od doma. Devet ukrepov za večjo varnost, večjo samozaščitno ravnanje predlagajo policisti. Vredno jih je upoštevati, kajti prilik, ki "delajo" tatu sploh v omenjenem času, res ne manjka. In kaj lahko storimo za zavarovanje lastnega premoženja sami? Na vhodna vrata namestimo ustrezno ključavnico (sem ne sodijo enostavne), po možnosti vgradimo alarmno napravo, se dogovorimo s, sosedi, znanci, ki jim seveda zaupamo, da stanovanje nadzirajo, morebiti občasno obiskujejo in s spuščanjem rolet, prižiganjem luči ali kako drugače dajejo vtis, da to ni zapuščeno. Tudi nastavitev telefonskih odzivnikov o vrnitvi ob določeni uri je ukrep, ki bo morebiti odgnal tatu. Bodimo toliko bolj pametni in dragocenosti kot so zlato, devize in drugo po možnosti ne pustimo v stanovanju. Zabeležimo si številke dražjih tehničnih predmetov, ki ostanejo v stanovanju, uredimo izpraznjevanje poštnih nabiralnikov, da o puščanju obvestil na vratih ali kakšnem drugem mestu, da smo na dopustu in kdaj se vrnemo, ne govorimo posebej. Mimogrede pa preprečimo nastanek večje škode v stanovanju tudi s pregledom električne napeljave, vodovoda in plina. Opozorila, napotki so sicer enostavni. A, verjemite, ob upoštevanju nam lahko prihranijo marsikatero neprijetnost. (tap) in jaguar <„ Piše: Borut Korun Teotihuacan -Kraj bogov Prišel sem do ene tistih kamnitih kačjih glav, ki so nemo štrlele iz piramide. Med njimi so se, vklesana v kamen, vila njihova gibka telesa, pokrita z luskami in se končevala z obročki na repu. Med valujočimi telesi teh kamnitih klopotač so bile vklesane hiše morskih polžev. Nad njimi, na vseh zgornjih stopnicah pa so namesto kačjih glav iz kamnite piramidine površine štrlele glave nedoločljivega luskinastega vodnega bitja z velikimi okroglimi očmi. Najzanimivejše so bile kače in njihove skoraj dva metra dolge glave. Okrog vratu so imele ovratnik iz nečesa, kar bi lahko bilo listje neke rastline ali peresa neznane ptice. Barva, ki je nekoč krasila vse te glave in vsa ta telesa se je v teku stoletij že izgubila. Zdelo se je, da so ohranjeni tu in tam le sledovi. Bilo je kol da bi stal pred veliko kamnito gotsko katedralo z neštetimi kipi in ne vedel ničesar o srednjeveških svetnikih, ne o škofih in kardinalih pokopanih v njej, ničesar o bib-[ lijskih zgodbah. Še več - kot ; da nc bi vedel ničesar o krščanstvu. Vse kar so govorile tiste glave je bilo nekaj približnega in nedo-I ločenega, en sam vodni, plod-' nost prinašajoči mitološki svet čudnih plazečih se in plavajočih bitij. Nekaka v kamen vklesana himna rek-i am, jezerom in njihovim živalskim prebivalcem pa tudi deževnim oblakom, ki se, dež prinašajoči, težki in temni, velikim vodnim kačam podobni, vlečejo preko sivega neba. Kamnite glave, ki negibno štrlijo iz ogromnega piramidnega telesa, pa kažejo tudi mačje poteze, značilnosti zveri, ki je že vedno vladala temnim pragozdnim nočem. Kačja glava je poleg luskin in ovratnika iz listja ali perja kazala odprto zversko žrelo z velikimi jaguarjevi-mi zobmi. Tudi zgornji del gobca z nosnicami, pa tudi oči in naznačena ušesa so popolnoma mačja. Šlo je torej za nekako kamnito sintezo kačjih in mačjih lastnosti. Toda kaj se jc skrivalo za to pošastjo s telesom klopotače, s kačjimi luskinami ter z zverskim gobcem? Kaj bi nam moral govoriti ta kamniti zmaj? Stopil sem pred kamnito glavo in si jo z vseh strani podrobno ogledal. Ničesar mi ni povedala. Ničesar iz svojega dolgega, enoličnega življenja ni hotela izdati. Nemo in mrtvo je bolščala v sončno popoldne, v kamenje le nekaj metrov oddaljene druge piramide, v ljudi, ki so prihajali, si ogledovali in fotografirali, se glasno pogovarjali in odhajali naprej. Kamnita glava je nema že stoletja, prav tako kot je mrtev svet v katerem je nastala. Jeziki, ki so jih govorili tisti, ki so jo izklesali, gradili templje v Teoti-huacanu, zapustili mesto in ga pozabili, tudi že izginjajo. A vendar je v Mehiki in v Gvatemali, mogoče pa tudi v drugih deželah vse tja do Gotovo ni odraslega Slovenca, ki ne bi slišal za sladkorno bolezen. Se več, večina jo je tudi srečala: pri domačih, pri znancih, na delovnem mestu. Res sitnost, taka bolezen: ne smeš uživati najboljših stvari, silijo te k hujšanju, moral bi se dovolj gibati. In ne samo to: kaj bo, če boš potreboval celo injekcije?! Pri vsem tem pa se vsak "prekršek" hitro maščuje: bolj dovzeten si za infekcijo, grozijo ti, da te bo na starost "kap" - srčna ali možganska. Še dobro, da je nimate. - Pa vendarle, kakšna bolezen je sploh to? Ko omenjamo sladkorno bolezen, govorimo o eni bolezni, kar pravzaprav ni res. Res je to, da je "ena", če upoštevamo najbolj značilen znak: previsok sladkor (točneje glukoza!) v krvi in navadno tudi v urinu. Vendar je tak znak posledica povsem različnih bolezni, ki spremenijo normalno presnovo snovi v človeškem telesu. Zakaj je torej krvni sladkor previsok in kaj lahko iz tega "nastane"? Pri tem vprašanju pa že naletimo na posamezne "tipe" sladkorne bolezni. Le-teh je namreč več: "Mladostni" tip ali "Tip I.", kot so rekli včasih, je povezan s pomanjkanjem hormona inzulina zaradi okvare organa, v katerem se tvori: to jc trebušna slinavka. Okvara nastane zaradi neznanega sprožilnega dejavnika (najverjetnejši "krivec" je virusna infekcija, tako rekoč "gripa"), zaradi katerega se sproži tvorba protiteles v organizmu: bodisi proti celicam, ki inzulin tvorijo, ali/ in proti samemu hormonu. Ta oblika je povezana z nekaterimi značilnimi spremembami v dednem zapisu. Lahko se javi v sami mladosti (glavnina do 17. leta), ali v nekoliko kasnejših letih tja do 40. leta. Poznamo pa tudi nekatere vmesne tipe, pri katerih ugotavljamo sladkorno bolezen pri večih družinskih članih. Ljudje, ki obolijo do 40. leta, so pogosto nagnjeni tudi k drugim boleznim, povezanimi z imunskim odgovorom: npr. astmatična ali revmatska obolenja. Ta tako imenovani "mladostni" tip Kostarike in Paname, da, mogoče še celo v Kolumbiji in Ekvadorju, ohranjenih na kupe pričevanj in zgodb, ki bi se jih dalo povezovati s temi kamnitimi zmaji. Tam kjer ni zgodb so včasih le kipi, podobni tem v Teoti-huacanu, so skoraj pozabljeni običaji, obredi, etnološke značilnosti, vse preostanki nekega davno uničenega in izginjajočega sveta. In seveda po knjižnjicah Evrope in Amerike je na kupe knjig, katerih avtorji vsak po svoje razlagajo svoje poglede na kulturno zgodovino me-hike in Srednje Amerike, zgodovino največjega in najbolj skrivnostnega indijanskega mesta Teotihuacana z njegovimi v kamen vklesanimi zmaji in seveda z ljudmi temne kože, ki še sedaj živijo tu, čeprav govorijo sedaj drug jezik in častijo druge bogove. To je vse. Je veliko in je malo. Preveč, da bi lahko vse prebral, si ogled- je redkeje podedovan, lahko se sicer javi v eni družini večkrat, toda zelo redko v vsaki generaciji. Še eno značilnost ima: kaže se kot "sezonski" tip: več primerov odkrijemo zgodaj spomladi ali jesni, v času pogostejših prehladnih obolenj. Bolezen nastopi nenadoma, bolniki pa so običajno bolj "suhi". Za zdravljenje te oblike bolezni je vedno ob sladkorni dieti potreben hormon inzulin, večina bolnikov ga začne prejemati v prvem letu odkritja bolezni. Drugi tip, takoimenovani "starostni", ni po mehanizmu okvare nič kaj podoben "mladostnemu". Bolniki so pogosteje močnejše postave, čeprav poznamo starostno obliko tudi pri "suheih". Navadno se javi po 40. letu starosti, v eni družini najdemo (v vseh rodovih) v 90 % več obolelih članov - dednost ima tu zelo velik vpliv. Za razliko od tipa I. je okvarjena funkcija delovanja hormona inzulina. Bolniki (posebno tisti "debeli") izločajo dovolj hormona, lahko tudi več kot povsem zdravi ljudje. Vendar le-ta ni učinkovit zaradi motenj na mestih, kjer sicer hormon deluje. V kasnejši fazi bolezni pa res ugotavljamo tudi že pomanjkanje inzulina, vendar to ni pravilo (kot pri tipu I.). Za zdravljenje teh bolnikov je enako nujna dietna prehrana, vendar je v 50 % dieta in redna telesna aktivnost tudi edino "zdravljenje". Del teh bolnikov pa vendarle potrebuje za zdravljenje zdravila: bolniki imajo najraje diabetične čaje vseh vrst, ki sicer (nekateri) imajo določen vpliv na občutek žeje in deloma na nivo sladkorja v krvi, vendar so to zelo blaga sredstva. Bolj kot čaji so uspešna zdravila, ki pospešijo izločanje inzulina iz trebušne slinavke, povečajo učinek inzulina v telesu, hkrati pa tudi zavrejo pretirano tvorbo sladkorja v jetrih. Poleg teh glavnih učinkov nekatera vplivajo na ugodnejšo presnovo maščob in na pretirano strjevanje krvi. Del bolnikov (le 10 do 20 %) pa s tem ni "zadovoljnih": kot redno terapijo nujno potrebujejo inzulin -bodisi zato, ker se je učinek tablet al in sestavil v smiselno celoto in hkrati premalo, da bi se iz vseh teh knjig dalo z lahkoto napisati novo, tako, ki bi govorila o teh nemih kamnitih zmajih. In vendar jc zgodba, katere začetek se ponuja tu v Teotihuacanu sila privlačna. Raziskujočemu umu in nikoli mirujoči domišljiji se ponuja v sto in prvi različici in kot nekako nedokončana simfonija kliče po zaključnem akordu. Stopil sem na Cesto mrtvih, na kot z ravnilom potegnjeno, ravno skoraj dva kilometra dolgo in nekaj deset metrov široko cesto, ki je počasi in v stopnicah dvigajoča se, delila ruševine nekdanjega velikega indijanskega mesta na dve polovici. In na obeh straneh so se vrstile majhne stopničaste piramide brez vrhov, kot odsekane zaradi delovanja stoletij, med njimi pa komaj odkopani nizki griči, skrivajoči ali le deloma razkrivajoči vulkansko kamenje nekdanjih stavb. Po širokih slavnostnih stopnicah sem se dvignil na naslednji del ceste, ki je še naprej potekala naravnost skozi mrtvo mesto naravnost tja, kjer sta se dvigovali Piramida sonca in Piramida meseca. Bili sta precej višji kot katerakoli druga ohranjena ali napol porušena stav- izčrpal, ali začasno: v času bolezni, npr. ob hujši infekciji, operaciji ali drugem stresnem dejavniku. Osnovna terapija ostane - ponovno! -pravilna prehrana in redna telesna aktivnost vsaj 3 x tedensko. Med drugimi tipi naj omenim vsaj še nekatere sladkorne bolezni. Pojavljajo se v sklopu drugih bolezni, najpogosteje hormonskih ali podedovanih, ali pa so umetno sprožene z zdravili. Nekatere oblike srečamo le izven naše dežele: primer v tropski Afriki, kjer bolniki obolevajo za sladkorno boleznijo zaradi uživanja moke iz tapioke (sadeži Kasawe), ki sprožijo nastanek brazgo-tinastih sprememb v trebušni slinavki - organu, ki inzulin tvori. Na Slovenskem te bolezni ni, so pa druge: večkrat (enako pri nas kot v svetu) obolevajo nosečnice, ki zaradi tega potrebujejo strog nadzor in/ ali celo inzulinsko terapijo. To je gestacijski diabetes, ki po koncu nosečnosti oz. dojenja "izgine". Ne vodi nujno v pojav kasnejše sladkorne bolezni, vendar je pri teh bolnicah pogostejša kot sicer. Med nami je torej sladkornih bolnikov veliko. Slovenci smo v evropskem povprečju - obolelih je od 2,8 do 3,2 % prebivalstva (odvisno v kateri starosti merimo). Večinski delež pri tem nosi tip II., kot mu pravijo ljudje: "starostni", in ta je več kot 80 %. V ta % pa ne štejemo ne-kliničnih oblik (prikritih) sladkorne bolezni, kot so na primer motena toleranca za glukozo, kjer je krvni sladkor tudi po jedi oz. po obremenitvi "le" 160 - 180 % normalne vrednosti. Sladkorna bolezen je torej bolezen. Tudi angina je bolezen. Zdravimo jo 10 dni. Kaj pa "sladkorno"? Bolezni so lahko kratkotrajne (akutne) ali dolgotrajne (kronične). V to drugo vrsto sodi sladkorna bolezen, ki traja z redkimi izjemami (npr. gestacijski diabetes ali diabetes v sklopu drugih bolezni) vse življenje. Nič se ne razlikuje od povišanega pritiska, revmatskih bolezni ali astme (kronične bolezni srečamo pri otrocih enako). Zdravimo jo, nekatere ba tega že zdavnaj opustelega mesta iz indijanskih časov. Temno kamenje stavb, ponekod rdečerjavo, drugje skoraj črno ali sivo, je štrlelo iz rumenkastih suhih tal in razkrivalo, da marsikje stavbe še niso povsem od-kopane, da se nadaljujejo navzdol v grušč in pesek s katerim so jih zasula stoletja. Dohitel sem Blaža, tega večnega slovenskega popotnika, ki je v lečo fotoaparata lovil široko in čokato Piramido meseca. Srečala sva se na letališču mehiškega glavnega mesta. Priletel sem s Kube, on pa je nekaj dni predtem prispel iz Gvatemale. Obiskal je Ivana, ki se je v Mehiki že drugo leto posvečal arheologiji in ki me je pričakoval. Namesto enega, sem na letališču, potem zagledal dva znana obraza. Po nekaj minutah, ki smo jih prebili ob pivu in kjer smo si na hitro izmenjali nekaj najpomembnejših novic, smo se prepustili podzemski železnici, temu krvotoku največjega mesta na svetu, temu silovitemu podzemskemu pulziranju in utripanju, ki požira in spet na drugem delu mesta izbruha neverjetne množice ljudi in brez katerega bi se v tem mestu v nekaj urah vse ustavilo. Blaž ima v mehiški spremembe celo ozdravimo. Nekateri zapleti so popravljivi v celoti, sama bolezen pa je dolgotrajen proces. V kolikor le-ta ni stalno zdravljen, ali bolje: pravilno voden, nujno pripelje do okvar. Med te sodijo vsa nujna stanja v diabe-tologiji (ko beležimo vrednosti krvne glukoze do 10 x višje od normale) in tudi vse pozne okvare v telesu: nastajajo predvsem zaradi motene presnove glukoze v telesu (in nabiranja škodljivih snovi) in enako pomembne napredujoče okvare velikih in malih žil (na okončinah, v srcu in živčevju, v ledvicah, prebavilih, čutilih - npr. v očeh itd.). Osnovno pravilo zdravljenja je pravilna dieta s številnejšimi manjšimi obroki preko celega dne in redna telesna aktivnost (običajno "gospodinjsko" delo seveda tukaj nima veljave, saj biti ves dan "na nogah" ni niti šport niti sprostitev). Naslednja stopnja so tablete: te so uspešne, če telo izloča še zadostno količino inzulina ("starostni" tip). Tretja možnost je aplikacija inzulina (le-ta v tabletah še ne obstaja), kjer le nadomeščamo manjkajočo snov - inzulin - v telesu: to torej ni pravo zdravljenje. Ker ima vsak način svoje prednosti in slabosti, lahko individualno pod vodstvom zdravnika kombiniramo vse tri. Natančne opis zdravljenja jc zanimiv le za bonike, zato ga ne navajam. Opozorim naj le, da se sedanje zdravljenje že v toiki meri razlikuje od nekdanjega, kot računalniški izpis od starega "peš" računanja. Tudi aplikacija inzulina s "peresi" je postala eleganten, ne pa strah zbujajoč poseg. Za konec naj Vas ponovno vprašam: ali naj sladkorni bolnik sprejme svojo bolezen kot dokončno obsodbo ali sitno nevšečnost? Ne eno ne drugo. Sladkorna bolezen je kronična bolezen; zahteva sicer skrbnega in discipliniranega bolnika, v zameno pa ponudi kvalitetno življenje - brez omejitev glede dejavnosti bolnika v športu, poklicu ... življenju. dr. Damjan Justinek, dr. med. diabetolog prestolnici nekaj znancev (kot verjetno povsod po svetu) in ti so nama prepustili prazno in deloma opremljeno stanovanje. Takih ugodnosti seveda nisem pričakoval. S toliko večjim veseljem sem se prepustil mestu. To popoldne sva jo mahnila v Teotihuacan, v ostanke največjega indijanskega mesta vseh časov, ki pa je bilo v ruševinah že davno pred prihodom španskih osvajalcev. Piramido sonca in Piramido meseca so tako imenovali že Azteki, kačje oziroma zmajeve glave in glave tistega sluzastega luskinastega bitja pa so s piramido vred odkopali šele v novejšem času in jo imenovali Quetza-lcoatlov tempelj. Šla sva po Cesti mrtvih in si ogledovala izdelke domače obrti in neskončno število okusno narejenih kopij, ki so jih sedeč po nizkih zidovih ponujale skupine domačinov. Na desni, v napol ohranjenem prostoru, delu nekdanjega templja, je bila stena s freskami. Ena sama slika pravzaprav, ena sama žival, ki ni skrivala svojega porekla, čeprav ji je manjkala ravno glava. Puma ali pa jaguar, ena od obeh velikih mačk novega kontinenta je bila upodobljena tam s svojim vitkim telesom in mogočnimi, strah zbujajočimi kremplji. Velika mačka, ki si je davno nekoč prav zaradi svoje zver-skosti in zaradi nakopičene življenske, spolne, plodnos-tne in drugačne sile, priborila vstop v svet indijanskega bajeslovja. Kača in velika mačka sta nekoč poosebljali vse strahove, vsa upanja, vse življenske sile. Kača, velika boa, anakonda, ali pa klopotača, ena živeča v vodi in prinašalka dežja, druga, ki se tudi zvija kot curek vode in ki prav tako spominja na tok lene reke ali na počasno premikanje oblakov, toda prinašajoča smrt. (dalje) Piramida sonca v Teotihuacanu /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Spoštovani varčevalci! V Ljubljanski banki Svlošni banki Velenje d.d. vam nudimo različne možnosti za naložbo prihrankov, ki ohranjajo realno vrednost denarja, hkrati pa vam lahko z dobrimi obrestmi zagotovijo tudi povečanje premoženja. Tolarski depoziti in vezave * Depoziti, vezani od 10 do 30 dni * Depoziti, vezani od 31 do 90 dni # Depoziti, vezani nad 3, 6 in 12 mesecev # Hranilne vloge, vezane nad 12, 24 in 36 mesecev Vrednostni papirji # Blagajniški zapisi z valutno klavzulo na 181 dni, vas varujejo pred morebitnim razvrednotenjem denarja. # Obveznice Republike Slovenije vam zagotavljajo davčne olajšave. Nakup deviz po najugodnejših menjalniških tečajih v gotovini ali s takojšnjim pologom na novo devizno vlogo s prostim razpolaganjem Vabimo vas, da se oglasite v banki in se pogovorite o tem, kako najbolje naložiti vaše prihranke. POTUJTE S POTOVALNIMI ČEKI Kadar potujemo, potrebujemo s seboj veliko denarja. Preveč gotovine pa na tuje ni dobro nositi s seboj. Zato so za takšne priložnosti zelo primerni POTOVALNI ČEKI, ki jih lahko dobite v Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d. in sicer: v ekspozituri, Rudarski in v ekspozituri Mozirje. Na voljo so čeki v različnih apoenih in valutah. Potovalne čeke pa lahko uporabite tudi za potovanje v Republiko Hrvaško. PREGLED OBRESTNIH MER ZA TOLARSKO VARČEVANJE OBČANOV Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. junija 1992 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obresnimi merami: letne obrestne mesečne obrestne mere mere Tekoči računi občanov 47,73% 3,25% v Žiro računi občanov 47,73% 3,25% Hranilne vloge na vpogled 47,73% 3,25% Varčevalna knjižica 115,61% 6,50% Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev 137,17% 7,33% Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev 139,32% 7,41% Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev 143,64% 7,57% Depoziti, vezani od 10 do 30 dni 78,73% 4,87% Depoziti, vezani od 31 do 90 dni depoziti do 50.000,00 SLT depoziti od 50.001,00 do 100.000,00 SLT depoziti nad 100.000,00 SLT 122,08% 124,23% 126,39% 6,76% 6,84% 6,93% Depoziti vezani nad 3 mesece depoziti do 50.000,00 SLT depoziti od 50.001,00 do 100.000,00 SLT depoziti nad 100.000,00 SLT 126,39% 128,54% 130,70% 6,93% 7,01% 7,09% Depoziti, vezani nad 6 mesecev 132,86% 7,17% Depoziti, vezani nad 12 mesecev 137,17% 7,33% Dovoljena prekoračitev stanja na TR 158,73% 8,10% Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 188,91% 9,08% 33. pevska revija v Nazarjah Srečanje mladih zgodovinarjev Slovenije Nad 400 mladih grl Naporen, a lep in uspešen dan Zveza kulturnih organizacij Mozirje je pred nadavnim M. ' M. M. Zveza kulturnih organizacij Mozirje je pred nadavnim priredila pevsko revijo otroških in mladinskih pevskih zborov občine Mozirje, v dobro organiziranem in bogatem kulturnem programu so nastopili: združena otroška pevska zbora prosvetnih društev Nazarje in Mozirje, vokalna skupina osnovne šote Luče ter otroški in mladinski pevski zbori osnovnih šol Lu-če, Ljubno, Gornji Grad in Mozirje. Nastopilo je preko 400 mladih grl. Že kar tradicija je, da mladim pevcem na takšnih in podobnih kulturnih prireditvah pri izpeljavi programa pomagajo učenci glasbene šole pri Delavski univerzi Mozirje. »Kjer se govorjenje konča, se glasba prične,« pravimo. O tem so se nedvomno prepričali številni ljubitelji otroške pesmi, ki so Delavski dom v Nazarjah resnično zapolnili do zadnjega kotička. Priznanje in skromno darilo za trud je prejela Olga Klemše, program pa je povezoval Franci Kotnik. (mmp) Kulturni petki Lovski zbor na Konovem V planinskem klubu v Domu krajanov na Konovem seje zvrstilo že pet petkovih kulturnih večerov pod združevalnim naslovom: Sosed, dober dan — v petek po peti. Prireditve so čedalje bolj obiskane, obiskovalci pa se zadovoljni s kulturno ponudbo in splošnim vzdušjem radi oglasijo na naslednjem večeru. Potem, ko so nazadnje odprli razstavo akvarelov slikarja Oskarja Sovinca (razstava bo odprta še nekaj časa), se bo v petek, 12. 6. ob 20. uri predstavil moški lovski pevski zbor iz Skal pod vodstvom Zmaga Frankoviča. Zopet se nam torej obeta prijeten večer ob ubrani zborovski pesmi. Vabljeni! D. M. ■t Zgodilo seje • • 11. junija rt LETA 1894 Današnji prispevek začenjamo zopet s časopisno novico iz prejšnjega stoletja, ki jo je objavil Slovenski gospodar: »Sadje in vinorejsko društvo za šoštanjski okraj namerava v povzdigo vinoreje v tem okraju ustanoviti podružno trsnico in sicer v Šmartnem ob Paki. V ta namen ima dne 11. junija t. 1. ob 3. uri popoldne v gostilni gosp. Martina Pirtovšek na Paki svoje potovalno zborovanje. Pregledalo se bode pri tej priliki dotično za trsnico namenjeno zemljišče, ob jednem se bode tudi podu-čevalo o zelenem cepljenju ameriške trte. Vinorejci iz Šmartnega in bližnje okolice ne zamudite ugodne priložnosti in udeležite se tega zborovanja mnogobrojno! Podpirajte pa društvo v njegovem delovanju s tem, da se vpišete društvenim udom, ter Vaše sosede k temu nagovarjajte in tudi pridobite.« Slovenske vinogradnike je konec prejšnjega stoletja prizadela huda naravna katastrofa, imenovana trtna uš. Uničila je večino slovenskih vinogradov, zato so morali pričeti v naših krajih uvajati zdravo ameriško trto. leta 1971 Na današnji dan je izšel Šaleški rudar, zato poglejmo kaj so pisali v deseti številki predhodnika Našega časa. Na prvi strani je bil objavljen članek z naslovom »Velenjski mladinci urejujejo okolico bazena«: »Do 15. junija bo trajala prostovoljna delovna akcija velenjske mladine, ki v popoldanskih urah ureja okolico zimskega in letnega plavalnega bazena. Blizu sto mladink in mladincev se vsako popoldne zbere pri kopališču in pomaga urejevati okolico. Poleg zimskega bazena gradijo v Velenju še novi olimpijski bazen. Mladi želijo, da bi bilo kopališče čim prej urejeno, zato so se z veseljem lotili tistih del, ki jih lahko opravijo prostovoljno.« Tudi v teh dneh hitijo z urejanjem bazenov v Šaleški dolini, vendar tokrat ne več mladinci in mladinke in tudi ne več prostovoljno! Drugi članek iz Šaleškega rudarja pa ima naslov »V Zavodnjah teče voda«: »Nekaj strelov iz možnarjev in v Zavodnjah seje prejšnjo nedeljo začelo slavje. Ljudje v mestih, ki imajo vse ljudske dobrine na dlani, težko dojamejo, da se nekdo lahko tako razveseli ob kozarcu navadne vode. Če pa smo nekaj časa med njimi in pozorno gledamo njihove obraze, ko je prvič pritekla voda iz vodovodne cevi, pa se sčasoma le lahko vživimo in tudi z njimi veseli slavimo ta dogodek .. .« Čista pitna voda je danes vse večja vrednota tudi (ali pa predvsem) za ljudi iz mest. Kot zadnjo pa objavljamo še taborniško novico z naslovom »Taborniki so tekmovali«: »Na področnem tekmovanju taborniških odredov iz Šoštanja, Velenja, Celja, Radeč in Rogaške Slatine so največ uspeha imeli taborniki odreda >Zdravilni vrelec< iz Rogaške Slatine pri čebelicah mlajše in starejše skupine ter pri medvedkih starejše skupine. Velenjski odred »Jezerski zmaj< pa je dosegel prvo mesto pri medvedkih mlajše skupine.« Kmalu bodo mnogi taborniki odreda »Jezerski zmaj< zopet lahko preizkusili svoje veščine in znanja na taborjenju v Ribnem. damijan kljajič V petek je OŠ Gustava Šiliha v Velenju živela v duhu zgodovine, spomina na čas dedkov in babic. Kar 53 osnovnih šol iz vse Slovenije se je v tem, sedaj že iztekajočem šolskem letu lotilo zanimive teme, ki jo je lani jeseni razpisalo Društvo prijateljev mladine Slovenije. Skozi vse šolsko leto so nastajale zanimive raziskovalne naloge na temo »Zgodovina otroštva — ko sem še majhen bil«, rezultate pa je v petek na že XXIII. srečanju mladih zgodovinarjev Slovenije, ocenjevalo 18 strokovnjakov s tega področja. Vsako prispelo nalogo so ocenili po trije člani strokovne žirije. Dopoldne je bilo zelo delavno. Goste so sprejele v noše odete deklice, ki so ponujale kruh in sol. Po pozdravnem govoru vsem sodelujočim (iz vsake osnovne šole sta se srečanja udeležila po 2 učenca in mentor), seje pričelo zares. Učenci so posamezne naloge predstavljali v skupinah, predstavitve so bile zaradi časovne omejenosti kratke; okoli 10 minut so trajale. Pri tem so si mladi zgodovinarji pomagali z vsem, kar so v toku raziskovanja odkrili, marsikaj zanimivega pa so prinesli tudi s seboj. Predstavljali so rodovnike svojih družin, zdravstvo nekoč in danes, uporabo energije, modo in oblačila, otroštvo njihovih dedkov in babic, zelišča in še in še. Skratka, veliko dela za en sam dan, saj so se v preteklosti mladi zgodovinarji srečevali po dva dni. Gostitelji so jih po kosilu odpeljali še na ogled velenjskega gradu in muzeja. Ob 16. uri so se že vidno utrujeni spet zbrali v avli šole, kje'je sledil še pri- srčen kulturni program gostujoče šole, ki je bil prav tako delček njihove raziskovalne naloge, ki so jo zelo uspešno predstavili že v aprilu. Potem so razdelili še priznanja — dobili so jih prav vsi udeleženci, razdeljene so bile na tri kategorije (zlate, srebrne in bronaste). Zlatih je bilo 16, vendar so bila tudi srebrna in bronasta prisrčna zahvala delu mladih zgodovinarjev. Ob koncu so se predstavniki gostov zahvalili še gostite-" Ijem in organizatorjem (poleg OŠ Gustava Šiliha so bili to tudi Društvo prijateljev mladine Velenje), zadovoljstvo pa je bilo obojestransko. Sploh, ker sta obe domači šoli, OŠ Gustava Šiliha in OŠ Bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki, dobili za svoji nalogi zlato priznanje. (bš), foto Vos Skrb za duševno prizadete v mozirski občini Ustanavljajo lastno ustanovo Člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje so se na nedavni seji soočili z zelo perečo problematiko družbenega varstva duševno prizadetih oseb. Zares temeljito gradivo o tej problematiki je pripravil sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti, razlogov za takšno analizo pa gotovo ne manjka. Najprej je tu skoraj popolna neurejenost na tem področju, problematike celovito ne poznajo, le številke, pa še te niso popolne. Zelo malo ljudi pozna stiske bolnikov in njihovih skrbnikov, psihične travme, pogosto tudi sram pred okoljem. Prizadeti so po raznih ustanovah po Sloveniji, kar je med drugim zelo drago. Ze ti razlogi so dovolj za celovito proučitev, dodatno pa so jih okrepile ugotovitve posebne študijske skupine ministrstva za zdravstvo, družino in socialno skrbstvo, ki je v letošnjih strokovnih podlagah za varstvo in zaposlovanje težje prizadetih oseb kot izrazito praznino na po dročju delavnic pod posebni mi pogoji ob Notranjski po sebej opredelila prav Zgor njo Savinjsko dolino. Anali za stanja je resnično poglo bljena in celovita, razmišlja nja o ustanovitvi lastne ustanove pa so že prerasla v zelo konkretne načrte. Starši in skrbniki prizadetih oseb so razumljivo navdušeni, ustrezne prostore v Mozirju so tudi že zagotovili, zelo pomembno pa je, da tudi kadrovskih težav ne bi bilo. Dva strokovnjaka, sicer zaposlena izven občine vendar domačina, sta pripravljena pomagati. Zato je izvršni svet sprejel sklep o izdelavi delovnega gradiva za ustanovitev lastnega centra (ime je v tem primeru še najmanj pomembno) in imenoval komisijo, ki bo za vse to poskrbela. Gp) i Strankarska premišljevanjai Socialistični energetski čudež in Zeleni Velenja Termoelektrarna Šoštanj je največji termoenergetski objekt v Sloveniji, saj je njegova skupna instalirana moč 730 MW. Glede na gradnjo delijo elektrarno na štiri faze, glede na generatorje pa na pet blokov: FAZA TEŠ BLOK MOČ/MW LETO IZGRADNJE I II III IV 1-3 1-3 4 5 30 30 75 275 320 1957 1972 1977 Termoelektrarna Šoštanj uporablja velenjski lignit, ki ima naslednje značilnosti: — žveplo 1,31 % — kurilnost 9,23 MJ/kg — žveplovo število l,4g/MJ Z gradnjo elektrarniških blokov se je večala tudi poraba premoga, čeprav je danes težko soditi, ali je rast elektrarne spodbujala izkop premoga, ali obratno. Nekatere analize kažejo, da seje elektrarna širila zaradi ambicij vodstva premogovnika, druge pa, da predvsem zaradi njih! Tako so v vodstvu rudnika že leta 1965 sklenili, da bodo nakopali več kot 6 milijonov ton premoga na leto. Ta načrt je bil povezan z izgradnjo Energetsko kemijskega kombinata (EKK), ki ga štejejo za enega večjih propadlih povojnih gospodarskih načrtov v Sloveniji. Ker projekt ni uspel, so v sedemdesetih letih zgradili dva nova bloka (4 in 5), ki sta uresničila sanje rudniškega vodstva: pod parolo »Več premoga - več energije« so presegli sanjsko mejo 5 milijonov ton nakopanega premoga na leto. Dokončanje 4. faze termoelektrarne je po letu 1977 povzročilo v električnih in rudarskih krogih neizmerno navdušenje. Tako veliko navdušenje, da so rudnik in elektrarno združili in čudežu nadeli novo zvenečo ime: Rudarski elektro energetski kombinat Franc Leskovšek Luka Titovo Velenje (REK FLL). S tem so bili izpolnjeni vsi pogoji za pričetek stahanovske dirke za rekordno ropanje premoga in proizvodnjo neznansko velikih količin električne energije. Prelomna točka pa je bil brez dvoma končno dosežen rekord: 5 milijonov ton izkopanega premoga v enem letu! Po vsem tem ni čudno, da so hitro zasnovali še 5. fazo termoelektrarne, to je 6. blok, ki bi imel približno 300 MW instalirane moči. To bi bila vsekakor zmaga socializma in »napredka«: 1.000 megavatov instalirane moči v Šoštanju! Toda prav tako, kot je pod parolo »več premoga — več energije« cvetel samoupravni socializem, se je na drugi strani krepilo tudi naravovarstveno in okoljevarstveno gibanje, saj je nenadzorovano in nerazumno povečevanje proizvodnje električne energije v Šaleški dolini povzročilo strahotno uničevanje okolja. Potopljena je bila vas Druž-mirje in s tem najboljša obdelovalna zemlja v Šaleški dolini. Med dvema umetnima jezeroma (enoje mrtvo zaradi pepela in urana, ki ga vanj odplavlja termoelektrarna) je pričel v zrak kipeti gromozanski kup pepela. Kmetje (predvsem iz Zavodenj) in gozdarji so pričeli biti plat zvona zaradi umiranja gozdov, ki ga povzroča mnogo previsoka koncentracija škodljivih snovi v zraku, kijih izpušča termoelektrarna. Hiter in nenavadno dobro organiziran vzpon ekološkega gibanja v dolini pa ni bil le posledica nesreče, ki je zadela Šaleško dolino, ampak je k temu bistveno prispevala tudi nezadržna in stalna pisna kritika v lokalnem časniku »Našem času« ki smo jo vzdrževali predvsem ljudje, danes združeni v organizaciji Zelenih Velenja. Vrhunec ekoloških inicaitiv se je v istem času brez dvoma zgodil 8. novembra 1987 v Velenju, ko se je v mesto zgrnilo več kot 100 vozil, predvsem traktorjev, naloženih s suhimi smrekami. Demonstrantom se je pridružila množica Velenjčanov, več kot 15.000 glava množica ljudi pa je zahtevala ekološko sanacijo TEŠ in prepoved gradnje odlagališča za radioaktivne odpadke v Velenjskem grabnu. Takratna oblast ekološkega pritiska javnosti ni zdržala. Nadzorovani shodi pod patronatom pokojne SZDL z imenom »Ekologija, energija, varčevanje«, so želeli predvsem nevtralizirati ekološki in civilni naboj, ki je vse bolj preraščal v splošno kritiko oblasti, ne pa dejansko spreminjati stvari. Tako so npr. vodilni iz takratnega REK-a v tem času izpeljali odlično pripravljeno kampanjo po krajevnih skupnostih in z njo pripravljali prebivalstvo na dva nova megalomanska načrta: na odpiranje jame Šoštanj in pričetek gradnje 5. faze (6. bloka) termoelektrarne. Ti načrti pa so predvidevali tudi potopitev pretežnega dela mesta Šoštanj in velikih polj med Šotšanjem in Topolši-co, obenem pa za tretjino povečano onesnaževanje zraka. Čeprav črno na belem nikjer ne piše, da so se tem nakanam energetiki odpovedali, je okolje varstvenikom vendarle očitno uspelo, da je načrt ugasnil vsaj do leta 2020. Jame Šoštanj torej niso odprli, 6. bloka termoelektrarne niso pričeli graditi, med leti 1986—1990 pa sta proizvodnja električne energije in izkop premoga celo rahlo upadli. Leta 1988 je termoelektrarna pripravila ekološki sanacijski program, ki je sicer res temeljil na odločbi Republiškega sanitarnega inšpektorata (zmanjšanje emisij SO* za 90% do 31. 12. 1992 glede na leto 1980) in na emisijskem zakonu, toda dejanjsko uresničevanje programa še vedno ni steklo. Predpisani roki bodo zagotovo prekoračeni, zaradi prefinjenega in demagoškega govoričenja onesnaževalcev in njihovih vazalov o svečah in pomanjkanju kruha, pa je postopoma upadel tudi pritisk javnosti. Tega z velikimi napori in ob vsakodnevnih usmerjenih podtikanjih zaenkrat vzdržujemo samo še zeleni. Na žalost je ostalo naše delovanje edino resno zagotovilo, da se bo ekološka sanacija tudi v resnici pričela. Že omenjene ekološke demonstracije novembra 1987 so v zavest in spomin prebivalcev Šaleške doline zarisale globoko brazdo. Ker smo želeli okoljevarstveniki in organizatorji demonstracij ta naboj ohraniti in razvijati, smo v takratnih političnih okoliščinah junija leta 1988 pod dežnikom SZDL ustanovili ekološko društvo. Še bolj pomemben dogodek, ki seje napajal pri demonstracijah, pa je bil verjetno prvi slovenski ekološki referendum v Zavodnjah, na katerem je več kot 80% ljudi sklenilo, da mora termoelektrarna od 1. januarja 1993 pričeti s takšnim zmanjševanjem proizvodnje, da bodo emisije žveplovega dioksida manjše za 90 % glede na leto 1980, seveda v primeru, da čistilne naprave ne bodo dosegale enakega učinka. V Šaleškem ekološkem društvu je kmalu po ustanovitvi žal prišlo do razcepa med »ozaveščevalci«, to je tistimi, ki so želeli le osveščati javnost in onimi, ki so terjali, da se ekološka paradigma intenzivno uveljavi tudi tam, kjer se odločitve dejansko sprejemajo, to je predvsem v polju politike. Tako je v Šaleški dolini dozorala še ena odločitev: v okviru Zelenih Slovenije smo 21. oktobra leta 1989 ustanovili Zelene Velenja, na volitvah 1990 v občinski skupščini zasedli 12% sedežev v DPZ in jeseni istega leta dosegli, da je referendumsko odločitev Zavodenjčanov sprejela tudi občinska skupščina. Kot rečeno, ekološka sanacija termoelektrarne sicer teče, vendar je že jasno, da zahtevanega roka ne bodo ulovili. Pred Zelenimi je torej naloga, da uveljavimo zakonite sklepe in odločbe in tako dosežemo, da država pod pritiskom zagotovi potrebna sredstva. Šele na tej točki bo mogoče sklepati morebitne kompromise, ki jih nekateri v dolini že danes tako velikodušno ponujajo. Med njimi so žal tudi naši prijatelji v Šaleškem ekološkem društvu. Če bi ravnali drugače, bi kmalu doživeli popolno ekološko in ekonomsko katastrofo doline. Toda tudi kralj živali je žival, zato smo Zeleni Velenja prepričani, da mu bomo s pomočjo prebivalcev Šaleške doline primerno počesali grivo. ZELENI VELENJA smo opozocijska stranka v velenjski skupščini Viri: - Slovenija 88 (SAZU, 1989) - 100 let RLV (junij 1975) - mag. Ivo Kolar, Umiranje smreke (1990) gozdovih Šaleške doline Solčavsko področje Ohraniti gozd, saj pomeni življenje Prelepemu solčavskemu področju se torej le obetajo lepši časi — v sožitju narave, turizma in pridnih ljudi. žalski utrinek Nečistvovanje C • ■ • ^ ■ , • w Časi se res spreminjajo. Oni dan je nogometna reprezentanca Islandije premagala nogometno reprezentanco Madžarske (2:1). Slovenija je postala članica Organizacije združenih narodov. Dobroveljski gozdovi hirajo, ker jih kisel dež in drugi vplivi šaleškega energetsko industrijskega bazena počasi in vztrajno izčrpavajo. Zupani pa se vozijo v kočijah. Da se gre danes marsičemu resnično začuditi, priča naslednji pogovor, ki ga je spodaj podpisani (S. P.) imel s priletno gospo na sliki spodaj. • S. P.: Gospa, čistilka ste po poklicu, kajne, kaj torej menite o današnji nesnagi okoli ljudi? Gospa č.: Ko sem bila še jaz zelo mlada in to je bilo leta in leta pred aparatčiki in hari kri-šno sodobnih političnih idiotov, sem nekoč, takrat sem pač Logarska dolina, Robanov kot in Matkov kot so trije biseri Slovenije, so krona lepot Zgornje Savinjske doline, obenem pa najbolj občutljivi del kulturne krajine na Solčavskem. Kar 76 odstotkov tega področja pokrivajo gozdovi, ki jih prekinjajo le slikoviti celki visokogorskih kmetij. Prav njim pomeni gozd varstvo, delo, preživetje — življenje samo. Ohranitev in razvoj solčavske kulturne krajine pomeni ohranitev naravne in kulturne dediščine najvišje vrednosti, zato je vredno vanjo vlagati vse napore in znanje. Gozdarstvo kot stroka se seveda ne more izogniti od- Zveza društev upokojencev Velenje, vanjo so vključena društva iz Pesja, Šoštanja, Šmartnega ob Paki in Velenja, pripravlja letos 10. jubilejni teden upokojencev občine Velenje. Izvršilni odbor omenjene zveze je v začetku leta pripravil podrobnejši program, ki je enak prejšnjim letom. Seveda si ogranizator prizadeva, da bi pri tekmovanjih in drugih prireditvah sodelovalo čimveč upokojencev. govornosti za skladnost oblikovanja razvoja gozdov s potrebami kulturne krajine. Gotovo ni slučaj, da je bila 22. septembra 1989 prav v Robanovem kotu ustanovljena evropska organizacija, ki se zavzema za sonaravno gospodarjenje z gozdovi — »PROSILVA«, to je »zveza sonaravno mislečih gozdarjev Evrope«, ki včlanja najuglednejše gojitelje in lastnike gozdov iz vse Evrope. Osnovna opredelitev slovenskega gozdarstva je sonaravno gospodarjenje z gozdovi, ekolo-ško-ekonomska obnova gozda v celoti pa temeljno vodilo pri načrtovanju gozdov na Teden upokojencev se bo letos pričel 22. junija s športno-rekreativnimi tekmovanji. V ponedeljek, 22. junija, bo streljanje z zračno puško na strelišču Mroža v Velenju, v sredo, 24. junija, bo na kegljišču TEŠ v Šoštanju kegljanje, v četrtek, 25. junija, pa še šahovski turnir v prostorih DU Šmartno ob Paki. V petek, 26. junija, bo na šoštanjskem jezeru tekmovanje v ulovu rib, v soboto, 27. junija, pa bo pred domom krajanov v Vinski gori nazarskem gozdno-gospodar-skem območju. Za obdobje 1991—2000 so načrtovalci pri GG Nazarje pripravili »Obnovitveni gozdnogospodarski načrt za solčavske gozdove«, vodi jih Jurij Diaci, nosilec izdelave projekta pa je Vid Pre-ložnik. Vse to so strokovni in širši javnosti predstavili v ponedeljek v lovskem domu v Solčavi. kulturna prireditev petja na vasi. Zaključek tedna upokojencev bo tudi letos na rekreativ-noturističnem centru Rogla in sicer v soboto, 4. julija. Tjakaj se bo z avtobusi odpeljalo 300 upokojencev iz vseh štirih društev in po izbiri pododborov. Na Rogli bo čakal udeležence pester in zanimiv program. Po prihodu na Pohorje bo najprej nagradno Na posvetu so pokazali kartografsko in arhivsko dokumentacijo gozdarskega načrtovanja, lastniki gozdov so izmenjali stališča z gozdarskimi strokovnjaki, ta problematika je v zadnjem času dovolj »vroča«, ob predstavitvi projekta pa je Jože Svetličič prikazal tudi bogato izbiro diapozitivov naših redkih in že ogroženih živalskih vrst. šaljivo tekmovanje v metanju pikada in žogice v masko, balinanju, metanju obročkov na polne steklenice in vlečenje vrvi med društvi, kar je letos novost. Po kosilu bo kulturni program, v katerem bodo sodelovali tudi pevci mešanega pevskega zbora Šoštanj. Ob tej priložnosti bodo najboljšim s prej omenjenih šaljivih tekmovanj podelili praktične nagrade. B. Mugerle Prvo državno gasilsko tekmovanje v Velenju Občinski gasilski zvezi Velenje je bilo zaupano prvo državno gasilsko tekmovanje. Nanj se Velenjčani že pridno pripravljajo. Državno gasilsko tekmovanje bo v nedeljo, 21. junija, na stadionu v Velenju, udeležile pa se ga bodo gasilske enote, ki so se najbolje izkazale na lanskem gasilskem področnem tekmovanju. B. M. bila mlada telička in neumna golobička, preživela krajšo po-veselično muckanje v toplem objemu obljubljajočega grule-ža. Posledice so bile običajne. Golobček je odfrfotal, vzhajani trebušček pa me je kmalu izdal. Gospod župnik in ostala srenjska banda so me hudo obtoževali, češ da sem nečistvova-la. Pa sem si mislila, kako za vraga sem nečista, če se pa sleherni dan umivam . . . • S. P.: .. . toda gospa, jaz nisem mislil takšne vrste nesnage, ampak... Gospa č.: ... Sinko, počasi... pomiri se!!! Tudi do tvojega dreka prideva. Kje sem že končala? Aha! No in jaz nedolžna in neumna kot na soncu uživajoča žaba sem si vtepla v glavo, da sem zaradi enega taksnega draj-sa-sa hop-sa-sa pač umazana za vse življenje. Jasno, da sem bila sprva zaradi takšnega krutega odnosa mojih nekdaj prijaznih, nasmejanih in vedno pozdravljajočih sovaščanov precej jezna na njih. Zato sem jim tudi podurhala v mesto. Prišla sem na težko in odgovorno delovno mesto v podjetje DEMOSALA z vrsto v občini zelo aktivnih samoupravljalcev. Pa se je direktor podjetja hop-sa-sa s tajnico na kavču v pisarni, pa se je šef prodaje draj-sa-sa z referentko za samoupravne akte v konferenčni sobi, pa se je Betežnikov Lojze zaganjal v Jožico, pomočnico glavnega kuharja, v skladišču na naših stalnih zalogah izolacijskega materiala ... Ja madona, sem si rekla, a tile pa niso nečisti ko se flosajo vseprek. In sem gruntala ter gruntala in mozgala, kako je zdaj s to zadevo. Dolgo časa si nisem nič poštenega pogruntala in sem si rekla: Baba ti si tako butasta, ker nisi v partiji, ne hodiš na sestanke in nisi informirana. In sem se včlanila. Hodila sem na natečaj, mučili so me z učenimi stavki. Mislila sem si, to je dobro, to je dobro. Naučili so me, da boga ni, res je, da jim nisem čisto verjela, da je svinjarija, če hodiš v cerkev, da je treba dati oblast delavcem (to se mi je kar dopadlo), da bo država itak enkrat crknila in tako naprej. Dolgo časa sem jim verjela; toda ko me je moj sekretar Franček, to je tisti, ki se je flo-sal z referentko za samoupravne akte, poklical na zagovor in mi rekel, da se ne smem poročiti z mojim Dragecom, ker je bil njegov ata kapitalistični špijun, sem jih pa imela polno kapo. Povedala sem jim, kar jim gre in jim zagnala tisto rdečo figo v žepu v njihove dolgočasne ksihte. Toda še vedno si nisem prišla na čisto, kako je to z nečistvova-njem, ko eni lahko hopa hopa drugi pa ne smemo. Veliko let je minilo. Komunisti so šli v maloro in prišli so isti Frančeki in Pepce, samo da niso bili več samoupravljalci. Vsi so postali borci m demokracijo in pridni ter skesani verniki. Ko sem neki dan vprašala Franče-ka, ja kaj ni svinjarija, če hodiš v cerkev, saj mi je ja razložil, da boga ni, me je pa pospremil z: »Marš delat, baba butasta!« No in končno se mi je posvetilo. Nisi nečist, ker se hopsaš po tem ali onem kljusetu, temveč si usran, ker si JEB ... In danes, sinko moj dragi, smo mi vsi težko hopsani v glavo, vsi ti hrošči in metuljčki gor v strankah nas spravljajo v stanje, ki se mu reče OCEAN DREKA. Tako mi je povedala gospa čistilka in povem vam, da čeprav sem se šel takoj dodobra stuši-rat in je minil že dober mesec od takrat, še danes dobro gledam, kod hodim. Za Vas iz Žalca: Gregor Vovk Foto: Ljubo Korbar P.S.: Osebe iz dialoga so skoraj izmišljene! Šoštanj Za športne objekte bo skrbela KS Športne objekte, teh je v Šoštanju kar nekaj, je od TVD Partizan prevzela v oskrbo oziroma nekakšno lastništvo krajevna skupnost Šoštanj. Gre za plavalni bazen, za teniško in nogometno igrišče ter rokometno-košarkaško igrišče ob Kajuhovi cesti, društvo Svoboda pa namerava v upravljanje krajevni skupnosti dati tudi dom. Na tak način si v Šoštanju počasi že gradijo ne- kakšno gospodarsko osnovo za bodočo krajevno samoupravo, začeli pa so pri športnih objektih iz preprostega razloga. Društva nimajo toliko sredstev, da bi te objekte lahko primerno vzdrževala. Krajevna skupnost jih bo dala v najem in iz tega tržila. Denar bodo v začetku namenjali nadaljni obnovi objektov, ki jih je zob časa že precej načel. Trg še ne bo zaprt za promet Kar nekajkrat so se v Šoštanju že dogovarjali o tem, da bi za promet zaprli trg bratov Mravljakov. To so nameravali narediti 1. maja letos, vendar je republiška komisija Uprave za ceste to prepoveda- la vse dotlej, dokler ne bo most čez Pako pri gasilskem domu tako razširjen, da se bo promet lahko odvijal po Kolodvorski oziroma cesti Lole Ribarja. (mkp) Zveza društev upokojencev Velenje 10. jubilejni teden upokojencev Arhitektura ni izrazito znanstvena veda. Zato tudi arhitekt ne more biti nezmotljiv strokovnjak, ki lahko matematično predvidi in z raznimi tabelami izračuna svoj rezultat. Njegovo snovanje naj bi res bilo usmerjeno predvsem k doseganju praktičnih ciljev in je odvisno od tehničnega znanja, a miselni napor načrtovalca, naj bi vedno hrepenel po novem, boljšem in lepšem. Predvojni funkcionalizem, ki gaje prof. Vurnik propagiral v tridesetih na Ljubljanski fakulteti za arhitekturo, se je v arhitekturi in urbanizmu v tistih prvih povojnih letih popolnoma realiziral ravno v Velenju. Naše mesto je edino v Sloveniji, kjer so arhitekti tako celovito razdanili znanja in nazore tistega časa. Tudi zato ima lahko Velenje danes vrednost republiškega pomena. Verjetno je res, da zaradi premajhne časovne di-stance težko pravilno ocenjujemo modernizem Velenja. Drugod se temu slogu že priznava umetniška vrednost in ga bi bilo treba preobraziti, ga zgostiti in mu dati obliko tradicionalnega s strnjeno za-zidavo opisanega mesta. Midva sva mesto ocenila kot dobro zasnovano, s številni- mi prednostmi, vendar še nedokončano in z določenimi napakami. Identiteto mesta bi ohranila, mu nastavila ogrodje, ki bi mu omogočilo, da se dokončno izoblikuje mestno središče in ponovno oživijo nekoč že vzpostavljene vrednote. Kac Marjan, kot tretji vabljeni avtor, je nihal med obema možnostima; se ni opredelil za nobenega od se ga vrednoti kot pomemben člen v razvoju novodobne izraznosti. Za pridobitev primernega predloga ureditve centralnih predelov mesta Velenje je bil izveden vabljeni natečaj. Na-tečajna komisija, v kateri je bil pred dvema letoma Prešernov nagrajenec za arhitekturo Aleš Vodopivec in arhitekt Vinko Torkar iz Nove Gorice, ki se že leta ukvarja s podobno problematiko svojega mesta, je ocenjevala tri rešitve. Predlog, ki je prispel iz Ljubljanskega urbanističnega zavoda, se je lotil Velenja kot spodletelo urbanistično urejenega mesta, katere- Aksonometrija vreditvenega načrta znanih konceptov, pač pa je pobral od vsakega nekaj. Vse tri rešitve pa so si bile edine v oceni, da je Velenje potrebno obnove in da rabi vizijo, ki bi mu omogočila nadaljni uspešni razvoj. Komisija, v kateri je bil tudi Vane Gošnik, je izbrala za najprimernejši najin arhitekturni koncept. Občinski izvršni svet je oceno komisije sprejel in naročil izdelavo osnutka ureditvenega načrta po najinem predlogu, midva pa naj bi upoštevala tudi posamezne boljše predloge obeh drugih avtorjev. Svoje delo sva opravila že davno tega. Pričakovala sva, da se bo v nadaljevanju postopka pojas-nevalo in razlagalo narisano ureditev, da se bodo ljudem razložile že pozabljene znamenitosti njihovega kraja. Namesto tega se danes mori poslance skupščine z zapletenostjo prostorskih postopkov. Straši se jih z nerazumljivimi, očitno le upravi za urejanje prostora jasnimi procedurami in hkrati moleduje za razumevanje pri vedno le »objektivnih« težavah. Čudiva se izvršnemu svetu, ki v istem času, ko že teče postopek sprejemanja ureditvenega načrta, naroči še prometno studijo in jo izdatno finafncira, katere koncept pa je popolnoma v nasprotju z najinim predlogom. Nerazumna je vzhičenost vladajoče ekipe nad Starim Velenjem, saj bi ista sredstva porabljena tam, dala neprimerno večji rezultat v samem Velenju. Kakorkoli že, zaenkrat Velenje še ima drugačnost, ki bi jo lahko z najinim predlogom populizirali in tržili. A sama zmorema le porisati velike, transparentne plahte, da se stvar oživi pa rabi podporo tako ljudi kot vladajočih struktur. Sam prepir okoli spomenika je pravzaprav žalosten, saj se istočasno številni drugi rezultati preteklega dela že veliko bolj krušijo in tako zrcalijo naš odnos do Velenja. Do sprejetja ureditvenega načrta pa je še daleč. KONEC Edi Vučina, Nande Korpnik OPIO -ME1ER Nekaj o zelju Sedaj ko vaš vrt kar kipi v rasti je primeren čas, da spoznamo posamezne vrste in tudi sorte rastlin, ki smo jih posadili in posejali na vrtu. Takšno opazovanje nam bo prišlo prav v prihodnjih letih, saj se bomo lažje odločili katero sorto ali kulturo bomo sadili ali sejali. »V zadnjih dveh prispevkih sem nekoliko bolj predstavil paradižnik, papriko in jajčevec, danes pa se bom lotil zelo obširne teme — to so kapusnice. V rod kapus- nic spadajo vse vrste zelja, ohrovta, cvetače in kolerabe, rastline torej, ki nam pokrivajo kar dober del površine našega vrta. Kapusnice delimo v skupine po užitnosti posameznih delov rastlin. V prvi skupini so rastline, ki jih gojimo zaradi listov (zelje, ohrovt, kitajsko zelje, listnati ohrovt), v drugi tiste, ki imajo omesenelo socvetje (cve-tača, brokoli) ali zaradi odebeljenega in mesnatega stebla (kolerabica) ter nazadnje zaradi brstov (brstični ohrovt). Vse kapusnice izhajajo iz Sredozemlja in Male Azije, torej iz krajev z blagim podnebjem, vendar zelje, ohrovt in brstični ohrovt zelo dobro uspevajo tudi v hladnejših predelih; za toploto ali podnebje sta zahtevnejša cvetača in rdeče ze- Ije- Pa poskusimo danes podrobneje spoznati tistega, ki ga sicer najbolj poznamo — zelje. To je rastlina, ki je najbolj enostavna za pridelovanje. Poznamo zgodnje — spomladansko, poletno in zimsko zelje. Še v barvi se razlikuje — rdeče in belo. Običajno na vrtu sadimo zgodnje in pozno belo zelje. O sami rastlini ne bom pisal, saj jo vsi dobro poznamo, morda je bolj zanimivo to, da zelje, ki ga (bodimo pošteni) velikokrat uvrščamo med manj vredne rastline (malovje), vsebuje precej beljakovin in rudninskih snovi, zelo je bogato z vitamini BI, B2, C, pa tudi E in K, veliko vsebuje provitamina A (karoten), zelo malo pa vsebuje ogljikovih hidratov, zato je priporočljivo za diabetike. Zelje zelo pospeši črevesno delovanje in apetit. Vsebuje tudi nevrohormon acetil-holin, ki širi ožilje in znižuje krvni tlak. Zelje je težko prebavljivo le, če je kuhano, zato je veliko bolj priporočljivo dušeno zelje ali kot solata. Torej — zelje je zdravo in bogato, a mi žal prostorska stiska ne dovoljuje, da bi danes podal kaj več o vzgoji. No, to bomo vzeli prihodnjič.« Nedvomno ste se že kdaj povprašali, kaj ljudi v tolikšni meri žene v uživanje mamil ali v alkoholno omamo? Zakaj si ljudje z uživanjem mamil ustvarjajo umetna nebesa, namišljen raj na zemlji? To so vprašanja, ki zaslužijo v sodobni družbi vso pozornost in ki nam dajo misliti. Kopja različnih strokovnjakov, ki se lotevajo preprečevanja in zdravljenja narkomanije, se še vedno lomijo. In ker je ta tema preveč kompleksna, mi ne zamerite, če si bomo danes pogledali samo delček tega problema. Strinjali se boste z mano, da različne omame ustvarjajo v človeku predvsem prijetno razpoloženje; človek je boljše volje, čuti več veselja in poguma do življenja, spet druge nekako uspavajo in v to zaspano stanje vnašajo občutek prijetne lenobnosti. Posebni pa so tisti učinki, ki človekovo domišljijo in predstavne mehanizme tako razgi-bljejo, da pričarajo razne privide, nov očarljiv svet, v katerem navadne zakonitosti prostora in časa izginjajo; človek se zaziblje v podobe iz prividov z zelo prijetnim občutjem, v katerem bi hotel ostati neomejeno dolgo. In tu se začne dvoličnost in zapeljivost umetnih para-dižev. Od tod nagnjenje, da bi se človek omamljal vedno bolj in bolj. Ljudje bi hoteli na tak način »ujeti« srečo, saj resnično uživajo, čeprav samo na videz. Gre za lažne užitke. Prav to pa je tisto, kar nam daje misliti. Zakaj ljudje jemljejo narkotike? Zakaj se omamljajo? Nedvomno zato, ker bi radi doživeli občutke sreče. Število uživalcev mamil pri nas narašča iz leta v leto. Vsi skupaj smo priče za- nimivemu paradoksu: v sodobnih (visoko) razvitih državah se ljudem godi bolje, kot kdajkoli poprej. Človek bi pričakoval, da ne bodo čutili tolikšne potrebe po posebnem olajšanju in oslajšanju življenja. Pa vendar! Noben užitek jim ne zadošča, čeprav imajo vsega dovolj. Med drogiranci prevladujejo ljudje iz »boljše družbe«, ki so presiti vsega in jih lahko uteši le še kaka posebna omama. Med uživalci prevladujejo mladi. Vemo, da se danes že vsak peti srednješolec sreča z mamili. Pogosto se sprašujemo, kdo je zato kriv in se hudujemo na preprodajalce droge, redkeje pa se vprašamo, kje je rešitev? Dobro je zadel don Pierino, ki pravi, da so moralne vrednote kakor krila. Ptica brez kril pa ne more leteti. In za moralo vemo, da je v krizi. Otroku moramo ponuditi torej nekaj več kot mamilo! Tu so na prvi potezi starši. Vse institucije kot šola, sociala, Cerkev, lahko s starši samo sodelujejo, zelo težko jih pa nadomestijo. Res je, da prihajajo uživalci tudi iz zdravih družin. Vendar, če družinska skupnost razpade, se poveča tudi možnost odvisnosti. Tako so mamila pogost obliž na otrokove rane in obenem klic na pomoč. Nikar ne čakajmo, da se bodo z otroki ukvarjali samo psihiatri, šolski psihologi, policisti ali duhovniki. Vsi, prav vsi smo namreč poklicani, da ustvarjamo splošno kulturo pozitivnih vrednot, ki našemu življenju dajejo obeležje in smisel. Mladim bomo težko preprečili srečanje z mamili, dobro ugotavlja zdravnica Janja Ah-čin: lahko pa jim pomagamo, da bodo znali reči: »Ne. hvala, ne bom mamil, ker jih ne potrebujem. Ne potrebujem jih pa ne, ker vem za tri vrednote: da sem, da sem ljubljen in da sem sposoben ljubiti«. '{■det Znd / fHLČ Zntl Komisija za varstvo okolja Napredek je viden Martin Slatinšek Delo Turističnega društva Velenje je razdeljeno na različna področja. Najpomembnejši sta organiziranje najrazličnejših prireditev v občini in pomoč pri njih ter varstvo okolja. V sklop slednjega sodi tudi vsakoletno ocenjevanje urejenosti okolice centralnih in podružničnih šol, krajev in zaselkov v občini in končno tudi individualnih hiš in njihove okolice. Poteka tudi ocenjevanje za najbolj urejen turistični kraj v Sloveniji. Prej omenjeno ocenjevanje opravljajo člani komisije za varstvo okolja pri turističnem društvu, tudi na pobudo krajanov. Predsednik te komisije je Martin Slatinšek. Povabili smo ga na krajši pogovor in je ob tej priložnosti povedal naslednje: »Prvo ocenjevanje lani smo opravili meseca maja, drugo avgusta. Kriteriji ocenjevanja so zapisani v pravilniku o ocenjevanju urejenosti okolja, krajev, javnih objektov, površin ter stanovanjskih hiš. Za primer naj povem, da so kriteriji za ocenjevanje nekega kraja izven mesta naslednji: splošni izgled kraja, stanje cest, divja odlagališča, urejenost avtobusnih postajališč, ali so turistični kažipoti ali jih ni, urejenost kulturnih spomenikov in podobno. Obiskali smo 17 krajev v občini in moram reči, da je iz leta v leto viden napredek pri urejenosti krajev, okolice in hiš. To velja tudi za šole in javne zgradbe. Od osem mestnih krajevnih skupnosti bodo tri prejele pokale, ostale pa priznanja, enako velja tudi za vaške krajevne skupnosti. Skupno smo tako podelili 125 priznanj, 25 bronastih, 7 rebrnih in 2 zlati vrtnici. Podelitev bo potekala dvakrat. Prvič na skupni seji turističnega društva, 16. junija drugič pa 26. junija v KS Kavče Podkraj na njihovo željo.« Letošnje ocenjevanje se je pričelo 9. junija v mestu Velenje, danes 11. junija bodo ocenjevali druge kraje, jutri 12. pa osnovne šole. B M. (Krivo)lovska nasprotja V mozirski občini ugotavljajo, da se krivolov v rekah in gozdovih povečuje — astronomskim kaznim navkljub. Malo naj bi bil temu kriv (lažji) boj za preživetje, malo pa naraščajoče število orožja (v zaledju torej naj ne bi stali križem rok). A glej vraga! Velja tudi ugotovitev, da se je stalež divjadi preveč povečal, da je treba povečati odstrel. Še huje! Zlasti ne streljajo v znamenitem lovišču Kozorog, ki pokriva velik del Logarske doline in okolice. Niti trofejni primerki izbrancem niso več zanimivi. Čudni in sumljivi časi! Enkrat pletem, enkrat param Kljub odloku, opozorilom in vsakovrstnim prizadevanjem v zadnjih letih lastniki zemljišč v mozirski občini večinoma niso pomladi očistili brežin potokov, potočkov, grabnov in drugih večjih ali manjših vodotokov. Se pravi — niso očistili in posekali grmovja in drevja, ki se ob vodi bujno razrašča in včasih dela tudi škodo. V prejšnjih letih, kajti letos so v nenadni vnemi večinoma posekali vse, skoraj na golo. kar tudi zna biti škodljivo. Svojevrsten bume-rang naporov prejšnjih let, kriva pa naj bi bila uboga nazorska iverna s (pre)dobrim plačilom za to surovino, čakamo na prihodnjo pomlad. Čez dve črti v zakonski stan Že dolgo v Velenju premlevajo ali je potrebna nova poročna dvorana ali ne. No, menda so spoznali, da je ta nujna. Če že zaradi drugega ne, zaradi dvojne črte na Šaleški, ki bi novoporočencem, če bi policaji resno vzeli svoje delo, lahko začetne muke zakonskega stanu povzročila že kar tu: z mandatno kaznijo, ker se takrat vsem mudi. Verjetno teh dveh neprekinjenih črt na Šaleški cesti ne bi bilo, če bi jih risal kakšen, >lejdig< strokovnjak. Madonca, jim je vseeno!? Takole s pasje perspektive bi rekel, da se tile maturanti prav nič ne sekirajo zaradi mature. Seveda, že dolgo jih ni nihče strašil z njo. Danes bodo pokopali Gospo En-ko, predali ključ, potem pa domov, pa knjige za vsa leta srednje šole v roke ... NE GJERKEŠ IN EGOV »BUMBAS« je Tone šofer in Zanimiv človek »■keš iz $oštani_,_____ ,„ r«, ki zna odlično pripo-ati vlce, oponašati živali, specialist pa je za manje dojenčkov, iz posebnih naročil in va-pojavi zdaj tu, zdaj tam ino razvedri družbo. S >j rad vzame »bumbas«, roke delan instrument«, njegov izum. Gjerkcš rad da srednje glasbene šole mirno pa mu lahko pri-i »pastirsko« Sorbono, še mi pošalimo na njegov i. (J. M.) Rudar :Koper 1:1 (0:1) Težki srečanji za konec Po nedeljskem kolu je že znan prvi slovenski državni nogometni prvak, čeprav sta do konca prvenstva na sporedu še dve koli. To je ljubljanski SCT Olimpija, ki si je na nedeljski tekmi z zadnjim Jadranom Lamo »privoščila« cel kup rekordov dosedanjih in letošnjega prvenstva, ob porazu Mariborčanov v Naklem pa obenem zagotovila nedosegljivo prednost, več nejasnosti je še v boju za obstanek, pa še nekaj nekoliko bolj sladkih nerazčiščenih računov v sredini prvenstvene razpredelnice. Tu so tudi nogometaši Rudarja, ki so se v nedeljo na domačem igrišču razšli s Koprom z 1:1. Za srečanje je bila značilna velika neučinkovitost napadalcev obeh ekip, ki so zapravili kup lepih priložnosti. V prvem polčasu so bili boljši §ostje, ki so že v 6. minuti tudi povedli. Po odmoru so zaigrali olj previdno, domači so prevzeli pobudo in v 72. minuti premoč kronali z izenačujočim zadetkom Pranjiča. V preostalih 12 minutah so imeli še nekaj priložnosti (tudi gostje prav pred koncem), vendar se mreži nista več zatresli in najbrž so bili na koncu oboji zadovoljni s točko. Rudarji so sedaj na 11. mestu z bolj skromnimi možnostmi za napredovanje, kvečjemu lahko v boju s strnjeno skupino zasledovalcev kakšno mesto še izgubijo. V nedeljo jih namreč čaka težko gostovanje pri Elektrospektru v Ljubljani, v zadnjem kolu pa bodo ob Jezeru gostili viceprvaka, ekipo Maribor Branika. Karate — dvakrat bron Snežna jama spet vabi »Skale 92« Boj za vrh se zaostruje V ligi v malem nogometu »Skale 92« postaja v boju za vrh v obeh skupinah vse bolj napeto. Tudi Škale nimajo več celotnega izkupička, saj jim je Lipov list v 6. kolu odščipnil prvo točko. Rezultati 6. kola — skupina A: KMN Alf:Old Rabit's 5:4, Konovo Šalamon II :Topolšica 4:0, Zlatorog Škale:Wild boys 0:2, Kava bar Cuk:Madl 4:0; lestvica po 6. kolu: 1. Wild boys 10, 2. Kava bar Čuk 9, 3. Madl 9, 4. Old Rabit's 8, 5. KMN Alf 8, 6. Mušketirji 6, 7. Konovo Šalamon 11 6, 8. Zlatorog Škale 4, 9. Topolšica 0, 10. Ka se pa zamudiš 0. Z 12 zadetki je najboljši strelec R. Hudarin (Old Rabit's), tik za petami pa mu je z II Veler (KMN Alf). Skupina B: Texas:Jokeri 1:1, Unikroj Rednjak:Konovo Šalamon I 1:1, AP Skaza Peter:Sportklub 0:5, KMN Škale:Lipov list 1:1, Šverc Komerc:Veterani Škale 1 :f; lestvica po 6. kolu: 1. KMN Škale 11,2. Sportklub 10, 3. Konovo Šalamon I 8, 4. Lipov list 7, 5. AP Skaza Peter 6, 6. Šverc Komerc 5,7. Unikroj Rednjak 5, 8. Texas 5, 9. Jokeri 3, 10. Veterani Škale I: med strelci sta na vrhu s po 8 zadetki Gnezda (KMN Škale) in Kaligaro (Sportklub). Znova nogomet na Ljubnem V soboto s slovenskimi veterani Na Ljubnem ob Savinji so se (končno) odločili, da cela desetletja tako popularno športno igro v tem kraju znova oživijo. Za začetek zapi-šimo, da pridno delajo pri ponovni organizaciji kluba in ob tem igrajo prijateljske tekme. Zelo zanimiva bo na vrsti v soboto ob 17.30 na tamkajšnjem nogometnem igrišču. V organizaciji NK Ljubno se bosta srečali ekipi veteranov Slovenije, vodil jo bo Brane Oblak, v njej pa bodo še druga znana imena slovenskega nogometa (Prosen, Klančnik, Horjak, brata Amerška, Zupančič, Škulj) in selekcija veteranov Zgornje Savinjske doline, (jp) Namizni tenis Uspešen vikend Minuli športni vikend so igralci ERE Tempa uspešno nastopili na dveh pomembnih tekmovanjih. V Murski Soboti je na zadnjem letošnjem selekcijskem pionirskem tekmovanju zmagal Tadej Vodušek in tako na lep način sklenil pionirsko tekmovalno pot, saj bo odslej nastopal mecf mladinci. Nastopilo je še 8 velenjskih pionirjev. V Logatcu sta Uroš in Jure Slatinšek s 5. in 6. mestom na turnirju TOP 20 potrdila svoje mesto v slovenskem vrhu. Najmlajši državni prvak Uroš bo v soboto na Reki nastopil v slovenski reprezentanci na srečanju proti Hrvaški. Stane Gruber M 0- V F H I t # OTVORITEV TURISTIČNO REKREACIJSKEGA CENTRA JEZERO V PONEDELJEK. 15. 6. 1992 OB 18. URI PROGRAM r RUDARSKE GODBE 1 INFORMATIVNEGA CENTRA IN TURISTIČNEGA BOIOM ___J PRIZNANJ OB 20. URI I BOGATI GOSTINSKI PONUDBI M GLASBENO ZABAVNEM PROGRAMU inilEN ! S sobotnim finalom v Trbovljah se je končalo letošnje državno prvenstvo v karateju za mlajše in starejše pionirje in pionirke. Uvrstitve velenjskih tekmovalcev — ml. pionirji: 5. Petrovič, ekipno: 3. mesto (Kotnik, Hriberšek, Petrovič); ml. pionirke: 3. Cingesar; st. pionirji: 9. Jelen, 11. Sprečakovič, 12. Mir; ekipno: 4. mesto. D. Borovnik Zgornja Savinjska dolina Na svidenje ob tretjem pentatlonu Sobota in zlasti nedelja sta bili od Mozirja do Logarske doline (in nazaj) v znamenju drugega tekmovanja v pentatlonu. To zelo zahtevno tekmovanje za tekmovalce in predvsem organizatorje je uspelo v celoti. Šibke točke v celovitem organizacijskem sklopu bodo dragocena izkušnja za prihodnje izvedbe, saj tudi tretji pentatlon zagotovo bo, organizatorji (in tekmovalci) pa resno razmišljajo o (mini)evropski izvedbi. Organizatorja sta bila podjetje EPSI in RTC Golte, glavni pokrovitelj pa Modna konfekcija Elkroj, ki je z ostalimi pokrovitelji izkoristila lepo priložnost za svojo in predstavitev vse doline. Pentatlon je namreč ob športnem merjenju moči zagotovo krepko prispeval k promociji vse doline in njenih velikih možnosti. Tudi zanimanja med domačini in obiskovalci je bilo dovolj, v soboto in nedeljo še posebej pa je bilo na prireditvenem prostoru ob Savinjskem gaju dovolj zabavno in veselo. Nedeljski žur je vodil Sašo Hribar, obiskovalce so razveseljevali Tof in njegovi ter drugi gostje. Mimogrede — ekipa duhovnikov mariborske škofije je domačim izbrancem pokazala kako se pravzaprav igra mali nogomet (6:2) in sploh je bilo zanimivo. Samega tekmovanja seje udeležilo 35 petčlanskih ekip s 180 tekmovalci. Zjutraj so iz Mozirja do Logarske najprej krenili kolesarji, najboljši je potreboval le minuto več kot uro, druga etapa z gorskim kolesom preko Sv. Duha in Solčave do Luč je bila dovolj zahtevna, prav tako spust s kajakom do Ju-vanja pri Ljubljanem, gorski tek od tam do Mozirske planine pa tudi ni bil od muh. Zal je zaradi hudega vetra odpadla zadnja etapa — jadranje s padali do Mozirja. To se ni zgodilo prvič, zato organizatorji razmišljajo, da bi prihodnjič to disciplino izvedli posebej. Ne glede na to so bili najboljši tekmovalci Alpine iz Žirov, druga je bila ekipa Primorske in tretja iz Kamnika, (jp, foto: C. Sem) Tenis — Velenjcana do drugega kola Na igriščih šaleškega teniškega kluba je bilo od petka do ponedeljka zelo živahno. Domači (eniški delavci so izvedli državno prvenstvo za pionirke in pionirje do 14 let starosti. Zanimanje za to tekmovanje je bilo med mladimi zelo veliko in tako Vsi sploh niso mogli nastopiti. Tekmovalo je 32 najboljših. Med velenjskimi teniškimi upi pa sta Katarina Srebotnik in Matej Črešnik zmagala v prvem kolu, v drugem pa je Črešnik izgubil z enim izmed nosilcev, Mulejem iz Domžal, Srebotnikova pa s Košarjevo, ki je bila prav tako ena od nosilk. Velenjčana sta igrala zelo dobro. Trgovina SP0RT AS ElekrRONsko NAPENJANJE lopARjcV TENls, SQUAsk, bAdMiNTON objava prostih delovnih mest Osnovna šola ŠALEK Velenje objavlja naslednja prosta delovna mesta: — Učitelj SLOVENSKEGA JEZIKA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom od 1.9. 1992 dalje. — Učitelj ANGLEŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom od 1.9. 1992 dalje. — Učitelj GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom od 1.9. 1992 dalje. — Dveh učiteljev TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom od 1.9. 1992 dalje. — Pomočnico v kuhinji za določen čas, s polnim delovnim časom od 1.9. 1992 dalje. Kandidati naj vloge pošljejo na naslov šole najkasneje do 17. 6. 1992. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 8 dni po izteku časa, ki je določen za prijavo. Prednost pri izboru imajo kandidati z visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri ter opravljenim strokovnim izpitom. Kraška jamska alpska lepotica »Snežna jama« na Raduhi že tretje leto zapored razkriva svoje podzemne lepote vsem obiskovalcem, ne le planincem in jamarjem. Uradno je svoj vhod odprla to soboto in nedeljo, poslej bo odprta vse vikende in praznike, za najavljene skupine pa tudi med tednom. Za podrobnejše informacije se lahko vsak pozanima pri jamarskem klubu Prebold (tel.: 701-591 ali 21-016). Preboldski jamarji, ki so jamo tudi našli, jo raziskali in uredili za ogled, so se tudi letos zelo potrudili. Velik dosežek je bila lanska namestitev kovinskih stopnic na 'ledeno strmino za varnejši pristop v vhodno ledeno jamo, letos pa so na robu vhodne vrtače postavili še brunarico in tako vse bolj obiskanemu planinskemu in jamskemu raju visoko na in v pobočjih Raduhe dale še prijetnejšo podobo. Obisk tega kraškega čudeža, ki bi mu težko našli primerjavo tudi v svetu, je za vsakogar nepozabno doživetje, le primerno obuti in obleči seje treba, saj je v jami temperatura okoli ničle, ob vseh lepotah pa vsakomur vendarle toplo. Pohod na Smrekovec Planinska društva Šoštanj, Črna, Mežica in Mozirje bodo v soboto, 13. junija, organizirala tretji, tradicionalni pohod na Smrekovec. Pohod je namenjen vsem mladim, zato bo na njem med drugim sodelovalo veliko število planinskih krožkov osnovnih šol doline. Pokrovitelj akcije GORF.NJE-SERVIS pohod označuje tudi kot srečanje planincev in drugih ljubiteljev narave iz več občin. Start na 1569 metrov visok Smrekovec, razgledno goro, ki je poimenovana po tisočerih smrekah, bo pred bifejem Grebenšek v Florjan-skem grabnu med 7. in 9. uro. Za varnost pohodnikov bo skupaj s planinci markacisti poskrbel pokrovitelj akcije, ki obenem zagotavlja še brezplačne avtobusne prevoze ter čaj. Avtobusi bodo torej vozili brezplačno, na relaciji Velenje —Grebenšek vsake pol ure: 07.00, 07.30, 08.00, 08.30 s postankom na vsaki avtobusni postaji. Ob 17.00, 18.00 in 20. uri bo možen povratek v smeri Velenje. Za presenečenje bo poskrbel bife Grebenšek. ki pripravlja planinsko veselico ter bogat srečelov ob igranju ansambla »LABOD«. Poleg tega čaka najmlajšega in najstarejšega udeleženca pohoda tudi nagrada presenečenja. Pohod so omogočili: Komunalno podjetje Velenje, Termoelektrarna Šoštanj, Veko Velenje, APS — avtoprevozi — servisi Velenje in bite Grebnešek. (mup) Topolšica — ninjutsu seminar Konec maja je bil v Topolšici ninja seminar, ki sta ga vodila mojstra iz Nemčije. Organiziral ga je Marjan Vertačnik, ki ima edini v Sloveniji odprto šolo za to veščino. Seminarja seje udeležilo 23 ljubiteljev te vešCine iz vse Slovenije ter po 2 iz Nemčije in Hrvaške. Seveda so vrata te šole v Topolšici vedno odprta za vse, ki bi se radi prei-skusili v tej veščini. Feliks Vertačnik —Srečanje- Prikoličar Franc Dobrovnik-Frumfi poznalo pa se je, da sta bila njuna nasprotnika starejša, močnejša in bolj izkušena, Katarina namreč še ni dopolnila 12 let, Matej pa je bil tudi dve leti mlajši od svojega nasprotnika. V finalu je prvi nosilec Krušič premagal Gregorca s 7:5, 4:6, 6:3, med pionirkami pa prva nosilka Zlebni-kova drugo nosilko Rajhovo s 6:4, 3:6, 6:4. > » Ja, tako je bilo včasih, ko je Franc tudi sam še tekmoval. Danes pa mu je prva družina. Franc Dobrovnik iz Metleč je za prijatelje in tabornike Frumfi. Človek, ki mu motorji pomenijo življenje. Od takrat, ko se je še čisto mlad v očetovi mehanični delavnici spoprijel s popravilom prvega. Potem jih ni zgolj popravljal. Zanimalo ga je vse, kar je bilo tako ali drugače, povezano z motorji. In vedno je moral tudi sam imeti kakšnega. Ko si je še kot golobradi fantič ogledoval na cestnih dirkah po Velenju tekmovanje prikoličarjev, takrat je občudoval Camleka, si je rekel — to bom počel tudi jaz. In tudi je, že kar kmalu se je preizkusil kot sovoznik na dirki prikoličarjev. Tako se začne, potem pa ni bilo več dolgo, ko je hotel biti sam voznik in za to si je kupil motor. Že po vrnitvi iz vojske, konec sedemdesetih let je bilo, je naenkrat šokiran ugotovil, da tekem prikoličarjev sploh ni več! Kaj zdaj? »Tisti, ki smo že prej tekmovali skupaj, ki smo za to živeli, se nismo dali. Spet smo začeli: Ribar, Remše, Kreuh, Novak, pa še kdo. Težke bitke smo bili, da so nas vzeli nazaj na dirke, da smo prikoličarji dobili prvenstvo nazaj. Danes so spet na vsaki cestno hitrostni dirki, nazadnje je bila v Portorožu, zraven tudi prikoličarji;« pravi. Zdaj je nehal. Nekaj je bila kriva nesreča, ki jo je imel, nekaj družina, ki jo je ustvaril. Ob ženi in dveh hčerah je že treba misliti še na kaj drugega kot na nevarnost. »Pa tudi zapravljati je treba enkrat nehat.« To zadnje je ugotovil sam. »Je pa to res nevaren šport,« je le potrdil, »danes prikoličarji na tekmah dosegajo velike hitrosti, včasih tudi 250, celo 260 kilometrov na uro. Danes tudi motor, če hočeš biti v špici stane od 65 do 70 tisoč nemških mark in tekma v tujini od 3000 do 5000 mark. Pri pri-količarjih je zelo pomembno tudi, da sta voznik in sovoznik povsem usklajena. Oba morata biti pametna kot eden in oba morata misliti kot eden. Če ni tako, ne bo šlo dolgo.« Dirke vedno rad pogleda. »Zunaj je to še atraktiven šport. Ribar in Remše recimo zdaj dirkata tudi na evropskih tekmah.« Kaj pa so doma rekli, ko se je začel sin spogledovati z nevarnostmi? »Oče nič. Že veš, je vedno pravil. Mame so pa mame.« (mkp) Ttasnfr mmm KOZMETIČNI NASVETI OVEN od 21. marca do 21. aprila Vaš občutek večvrednosti vas bo tokrat pripeljal tako daleč, da se boste zamerili nekomu, ki ga trenutno še zelo potrebujete. In to po čisto človeški plati. Slo bo le zato, da boste izbruhnili in mu v obraz povedali vse, kar vas pri njem moti, kot da sami ne bi imeli nobenih napak. Ker resnica boli, bo reakcija obojestransko neugodna. No, osamljeni pa nikakor ne boste. Ves čas se boste vrteli v večjih družbah, nekomu se boste poskusili bolj približati... BIK od 21. aprila do 20. maja Počasi a zanesljivo se približujete svojemu cilju, čeprav je bil plan kar težko uresničljiv. Zaradi nekega srečanja vas bo minilo, da bi po svetu še naprej hodili neurejeni. Po tej odločitvi se boste mnogo bolje počutili. Sploh je pred vami teden, ki se ne bo hitro izbrisal iz spomina, če se boste le odločili, da morate za svojo srečo tudi sami kaj narediti in ne le čakati na čudež. Nad vsebino modre kuverte ne boste navdušeni! DVOJČKA od 21. maja do 21. junija Razdvojeni boste med željenim in realnim, saj nikakor ne boste zadovoljni s svojim življenjem. Najraje bi kar posedali in se smilili sami sebi, vse to zato, ker vas je strah posledic pomembne življenske odločitve. Nikar ne poslušajte dobrohotnih nasvetov prijatelja, ki je znan po tem, da sovraži vse, razen sebe. Se enkrat boste poskusili krizo prebroditi na miren način, s pogovorom, ki pa vas ne bo zadovoljil. RAK od 22. junija do 22. julija Vsega boste imeli dovolj, zato se boste močno razjezili in tistemu, ki vam je močno stopil na žulj v ihti jeze povedali toliko stvari, da še dolgo ne bo prišel k sebi. Ste sicer človek, ki se takšnim pogovorom raje izogne, tokrat pa ne bo šlo. Predolgo ste se smejali neumnostim, ki so jih klatili v vaši okolici, v vas pa se je nabiralo. Želeli si boste, da bi naleteli na osebo svojih sanj. Res boste naleteli na zanimivo bitje, vseh vaših zahtev pa ne bo izpolnjevalo. Zato boste še malo kolebali. LEV od 23. julija do 23. avgusta Vestno boste izpolnili delo, vložili v to veliko organizacijskih in umskih naporov, potem pa boste prisiljeni opazovati, kako se bo vse doseženo rušilo. Jezni boste, kot že dolgo ne. Iz slabe volje vas bo spravil le vedno bolj razumevajoč partner, ki bo vašo jezo razumel in vas močno podprl. Tudi sicer se boste dobro počutili le v njegovi družbi, povsod drugje se boste sprenevedali. Denarja bo spet premalo, trošili pa ga boste preko svojih zmožnosti. DEVICA od 24. avgusta do 30. septembra Zaželeli si boste ubežati vsakdanjemu ritmu življenja, zato boste iskali najugodnejšo možnost za počitnice. Najprej se boste morali odločiti, s kom jih boste preživeli, saj bi to najraje storili kar z dvema naenkrat. Ni kaj, s srčnimi zadevami boste morali čim prej razčistiti, sicer boste ostali sami. Osamljeni pa ne boste čisto nič, saj boste v "elementu" in zato v vsaki družbi resnično dobrodošli. TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Ko bo že kazalo, da bo vse padlo v vodo, se bo naenkrat vse razrešilo tako kot ste si zamislili. Resnično ste tiha voda, za njo pa tako vemo kako se obnaša. Uspešen in razgiban teden vam bo pomagal narediti tudi partner, ki vas spet vedno bolj občuduje, saj vam uspevajo stvari, ki veliko pomenijo tudi njemu. Nad uspehom boste presenečeni tudi sami. Preveč zaleta naj vam to ne da, bodite še vedno previdni. Zakaj, boste vedeli že kmalu. ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Živeli boste od spominov, saj se vam zgodi vedno manj razburljivih stvari, ki bi jih bilo vredno vtisniti v spomin. Krivi ste tudi sami in ne le ti čudni časi, obstaja pa velika nevarnost, da boste padli v pravo depresijo. Brezvoljnost vas bo nahajala še ves ta teden, posledica tega pa bo tudi odklonitev povabila na zabavo. Pozneje vam bo seveda žal, sploh, ko boste poslušali, kako je bilo. Nečesa pa bo dovolj-denarnica se ne bo izsušila. STRELEC od 23. novembra do 21. decembra Teden ste začeli slabo, končali pa ga boste zelo dobro;čeprav boste težko verjeli, se vam bo uresničila velika želja. To vas bo finančno popolnoma izčrpalo, vendar ste se dobro pripravili. Odnosi s partnerjem se bodo vezanim močno popravili, spoznali ga boste popolnoma v drugi luči. Nevezani pa boste še vedno raje malce poflirtali, pa se spet ohladili in tako povzročali prave travme pri nasprotnem spolu. Sicer pa so strelci znani Don Juani, kar je v teh mesecih še bolj očitno. KOZOROG od 22. decembra do 22. januarja Vsega bo dovolj-smeha, dobre volje, slabe volje in čisto prave jeze. Skratka, razgibani dnevi vas čakajo. Dobre volje boste zaradi ljubezni, slabe zaradi dela in številnih zapletov, ki se bodo pojavili v naslednjih dneh. Da se ne bi znašli sploh ni variante, vendar vas bo to stalo nekaj zdravja. To pa že nekaj časa nagaja tudi zaradi vaše brezbrižnosti. Hodili boste o zelo napeti in visoki vrvi, le od vas pa je odvisno, ali jo oste tudi prehodili. VODNAR od 21. januarja do 18. februarja Dela boste imeli toliko, da ne boste imeli časa razmišljati o bolj prijetnih stvareh. Še najhuje bo to, da ne boste imeli prave volje, česar bo v veliki meri kriv vaš partner. Metoda popuščanja se ne bo več obnesla, zato pričakujte hud konflikt. Zapletlo se bo tudi pri zdravju, čeprav ne bo hujšega, boste zagnali pravo paniko. Nepričakovani izdatki vas bodo izčrpali, vendar ne za dolgo. Na tem področju vam bodo zvezde še nekaj časa močno naklonjene. RIBI od 19. februarja do 20. marca Preganjal vas bo občutek, da se povsod, kjer se prikažete, nekaj zaplete. To bo posledica precej hudih stvari, ki so se vam zgodile v preteklih dneh. Kriza ne bo dolgo trajala, saj se bodo stvari nepričakovano pričele urejati kar same od sebe. Neodločnost in nesigurnost vas izdaja na vsakem koraku, kar znajo s pridom izkoristiti v vaši okolici. Velikokrat boste« osamljeni, žal, le po svoji krivdi, saj je občutek nezaželjenosti neupravičen......................... dipl. kozm. Metka Mujadžič -Kaligaro Tel.: 856-837 Banana - lepotilo in zdravilo Pradomovina banane je jugovzhodna Azija. Uvršča se med najstarejše sadje, saj so jo celo poimenovali za sadje boginje Koli. Kot vemo, rastejo banane v tropskih krajih, vendar jih drugod vzgajajo tudi kot okrasne rastline v steklenicah. Dandanes pa je banana priljubljen sadež otrok. Je tudi lahko prebavljiva. V primerjavi z ostalim sadjem vsebuje manj vode, okoli 75%, nato 20% ogljikovih hidratov, minerale kalcij, fosfor, kalij, magnezij, železo in vitamine A, B in C. Na podlagi raziskav so danski zdravniki ugotovili, da element magnezij preprečuje aritmije, hipertenzije (visok krvni pritisk) in kopičenje holesterola v krvi, ter preprečuje psihofizično napetost organizma. Popolnoma vseeno je ali pojeste svežo banano ali s strojčkom istisnete njen sok in ga zaužijete. Sadje in zelen- java, ki vsebujeta velike količine kalija, preprečujeta možnost možganske kapi. Priporočam vam, da vsak dan pojeste vsaj nekaj sadja in zelenjave. Tako se bo nevarnost možganske kapi zmanjšala kar za 40%. Največ kalija je v bananah, v krompirju in nemastnemu mleku. Moramo priznati, da je banana dragoceno sadje, saj skrbi za naše dobro razpoloženje. Zato si od časa do časa le privoščite kakšno banano. Najbolje je zjutraj pred zajtrkom. Znanstveniki so v banani odkrili tudi zelo učinkovito snov serotin, ki našemu organizmu posreduje dobro razpoloženje. Vedeti moramo, da vsebuje banana tudi lahko prebavljive ogljikove hidrate, ki nam dajejo energijo. Banano lahko uporabimo kot učinkovito masko za napenjanje kože. V multi-praktiku zmešajte najprej 1 beljak, nato dodajte 1 žlico skute in 1/2 banane. Masko nanesite na obraz in pustite delovati 15 minut, nato pa jo odstranite s kosmiči mokre vate. To nezamenljivo sadje varuje tudi naše zobe, saj vsebuje element flour. Ko se odpravite po nakupih, nikar ne kupite banane, ki ima temen olup, ker je to znak, da ni sveža. MODA "Pajaci" za vse! Novih idej ali variacij na temo v modi nikoli ne zmanjka. Res je, da se moda in njeni stili, ki jih ponavadi vežemo na točno določeno obdobje, ponavlja. Vendar nikoli v enaki obliki, saj znajo modni kreatorji vse začiniti z dobo v kateri nek stil obnavljajo. Letošnje poletje bomo zato na naših ulicah srečevali veliko v modne "pajace" ali "kombinezone" oblečenih predstavnic nežnega spola. Kar nekaj let se ti niso pojavili, zato bodo prve pogumnice verjetno vzbujale kar veliko zanimanje. Take, kot si si jih zamislili za letošnjo sezono, lahko uporabijo prav vsi tipi žensk. Značilno za te enodelne hlačne komplete je, da so, kot že ime pove, v bistvu en kos garderobe. Kroji pa so zelo različni, prav tako materiali. Vse je močno povezano z leti in postavo. Veliko je narejenih iz lasteksa ali kakšnega drugega elastičnega materiala-ti so tesno prilegajoči po vsem telesu, prav material pa omogoča, da ne potrebujemo nobenih zadrg ali gumbov, da bi zlezli vanje. Primerni so le za resnično suhe. Lahko so zelo elegantni, pri čemer potrebujemo zelo kvaliteten material (svila, dio-len...); te moramo krojiti tako, da jih je mogoče brez muke tudi spraviti nase. Tu pa so še športni, zelo udobni in hkrati zapeljivi. Krojeni so tako, da nas nikjer ne vežejo ali oprijemajo, brez strogih linij. Gumbi ali zadrge jih poleg uporabne vloge naredijo še bolj modne...O barvah smo že velikokrat govorili, zato le še to. Dolžine hlačnic in rokavov so zelo različne-modne pa so vse, čeprav so letos goli hrbti in čim bolj razgaljene noge prevladujoče. KMETIJSKI NASVETI Zastrupitev čebel s fitofarmacevtskimi sredstvi Mnogo čebelarjev je neprijetno presenečenih nad "poginom" kompletnih čebeljih družin in to čebel, ki so sicer ugodno preživele zimo, imele uspešen razvoj ter bile zdravljene proti varoozi in poapneli zalegi, v času prve spomladanske paše pa so dobesedno izginile iz panjev. Čebelarji ugotavljajo, da je vzrok množičnih poginov škropljenje proti plevelom v koruzi in pšenici ter škropljenje v cvet. Škropljenje se večinoma izvaja v dopoldanskem in popoldanskem času, ko so čebele v glavnem na paši. Varovanje čebel zahtevajo državni predpisi, morajo pa biti tudi naša etična skrb. Večina insekticidov ni strupena le za škodljive žuželke, temveč tudi za čebele, za katere pa so strupeni tudi nekateri herbicidi in celo fungicidi. Da preprečimo morebitno zastrupitev čebel, moramo ravnati tako: sadovnjakov in posevkov med cvetenjem ne smemo tre-tirati s sredstvi, ki so za čebele nevarne (od začetka do konca cvetenja), sadovnjakov tudi tedaj ne, ko cveti podrast; v času, ko čebele intenzivno letajo, se moramo izogibati sredstev, ki ogrožajo čebele, škropimo zgodaj zjutraj ali proti večeru, ko čebele še ne letijo, ali ko so se že vrnile v panj; skrbeti moramo, da z insekticidi ne zastrupimo po- jil za čebele, kar je posebej pomembno zgodaj spomladi pri predspomladanskem škropljenju sadnega drevja z organskimi fosforjevimi estri; pred nameravanim škropljenjem s sredstvi nevarnimi za čebele moramo najmanj 48 ur pred njihovo uporabo o tem obvestiti čebelarje v krogu 3 kilometre od nasada ali posevka, da čebele lahko odstranijo iz nevarnega območja ali jih zaprejo; če je le mogoče, dajemo prednost pripravkom, ki za čebele niso nevarni. Če začnejo zaradi škropljenja čebele odmirati, morajo čebelarji ukrepati zelo hitro, da zavarujejo dokaze o zastrupitvi. Izredno pomemben je čas od zastrupitve do analize, ker je čebelje telo biotično zelo aktivno in se v njem strupene snovi hitro metabo-lizirajo. Prav tako je dobro, če vemo, s katerimi sredstvi so čebele prišle v stik, ker so analize zelo drage. Da bi s kemično analizo ugotovili ali so čebele poginile zaradi insekticidov, ravnamo tako: takoj, ko ugotovimo nenavadno veliko mrtvih čebel in sumimo zastrupitev, jih naberemo 4oo v papirnato škatlico, nikakor pa ne v po-livinil vrečko. Odrežemo tudi košček satu s svežo obnožino (lo x 15 cm). V satu naj ne bo medu. Čebele in satje damo v ločene zavoje, izpolnimo prijavo in pošljemo po najkrajši poti na Kmetijski inštitut Slovenije, centralni laboratorij, Hacquetova 2. V prijavi navedemo: čas kdaj smo domnevno zastrupitev opazili, znamenja obolenja, sredstva, ki so jih v približno istem času uporabljali na območju zastrupitve, vreme v času tretiranja itd. Če vzorec pravočasno dostavimo v laboratorij, je velika verjetnost, da bo vzrok zastrupitve ugotovljen, če pa s tem odlašamo, je zanesljivost analize manjša. Kmetijski inšpektor, Irena Štumberger, dipl.ing.agr. "Žarnice" brez elektrike Kdor zna opazovati naravo je zares bogat človek. V vsakem letnem času ga preseneča z mnogimi iivljen-skimi spremembami. Se posebej lepa je pomlad in prav prelesten je mesec maj. Prelep se poslavlja za eno leto in za slovo je posvetil s tisočerimi "žarnicami", ki žarijo brez elektrike. Zasijale so za en sam cilj, da posejejo milijone mladih, regratovih sonc za prihodnje pomladi. J.Miklavc naš čas MNENJA, PISMA, REPORTAŽA 11. JUNIJA, 1992 Odprto pismo predsedstvu RS Spoštovano predsedstvo! Republikanska Zveza Slovenije je stranka navadnih, delovnih in zavednih Slovencev, nikakor pa ne nacionalistična. Zaradi dogodkov zadnjih dni, smo prisiljeni najostreje protestirati. Dobili smo 160.000 novih državljanov Slovenije, zavrnjenih je bilo samo 559 prošenj za pridobitev slovenskega državljanstva. Kakšna je struktura teh ljudi nam je vsem dobro znano in zato smo prisiljeni tako delovanje vlade oceniti kot največjo polomijo v zgodovini Slovencev. Nič nimamo proti tujcem, katerih preteklost za časa bivanja pr nas je neoporečna. Vendar pa vas moramo opozoriti, da je državljanstvo pridobilo veliko kriminalcev, lenuhov in ljudi, ki nikoli niso sprejemali naše kulture, ampak so nam povzročali le škodo. Veliko je tudi takih, ki so ploskali ob napadu na RS, sodelovali ali simpatizirali z okupatorjem, skratka, izdali slovenski narod. Na osnovi vseh teh ugotovitev lahko pričakujete, da bo naša stranka zahtevala revizijo državljanstev in za vse te ljudi, tako kot v vsaki demokratični državi zahtevala odstranitev iz slovenske sredine. Ni nacionalizem, če podnajemniku v stanovanju odpoveš gostoljubje, kadar ta ne zna spoštovati hišnega reda. Ne moremo dodeljevati državljanstva ljudem, ki ne čutijo narodne pripadnosti Slovencem. To je dovolj jasno izraženo s tem, da je večina živečih muslimanov v Sloveniji pripadnikov SDA, ki je stranka v BIH in s tem tudi dokazujejo, komu pripadajo. Sprašujemo se, ali bo lahko ta stranka navsezadnje postala še parlamentarna in ali bodo državljani Slovenije, ki so muslimanske vere, začeli graditi džamije. Če se bo to zgodilo, potem je slovenski vladi uspelo nekaj, kar Turkom ni skozi stoletja. Zahtevamo tudi, da se zakonsko opredeli, kakšne funkcije in dela lahko opravlja državljan s pridobljenim državljanstvom. Demokratične zahodnoevropske države imajo te stvari urejene, kajti oseba s pridobljenim državljanstvom ne more zahtevati dvojezičnih šol, njemu primernih verskih objektov in njegovih kulturnih središč. Kajti vsemu temu se je odpovedal tisti trenutek, ko je zapustil svoj narod in se miselno in kulUirno priključil drugemu. Takšna oseba tudi ne more opravljati državnih funkcij in služb, volitev pa se lahko udeleži le na lokalnem nivoju. Povsem drugače je za tiste, ki so rojeni v državi, katere državljani so. Smatramo, da teh stvari nimate urejenih, zato zahtevamo takojšnjo zakonsko ureditev predlogov. Ob vsem tem vas še opozarjamo na problem beguncev. Vsem nam je jasno, da je naš največji problem reven Slovenec, šele potem begunec. Hrvaška ima največje interese do ozemlja BIH in verjetno bo velik del tega ozemlja tudi dobila, zato zahtevamo, naj Hrvaška za begunce tudi sama poskrbi. Sprašujemo vas še, ali se morda zavedate, da smo Slovenci zaradi neodločnosti dosedanjih vlad, po vsaki večji politični spremembi izgubili nekaj kvadratnih kilometrov ozemlja. Zahtevamo, da ste do Hrvaške skrajno odločni, tako pri začrtanju državne meje, kot do odtujevanja počitniških domov in privatnih zmogljivosti ob obali. Zadosti imamo Hrvaške politike na Slovenskih tleh. Zahtevamo, da jim odločno poveste, da v kolikor mi nimamo pravice do Jadrana, je oni ne bodo imeli do elektrike iz Krškega, od koder še vedno dobivajo pol energije zastonj. V primeru spora v teritorialnih vodah pa zahtevamo prepoved prometa države Hrvaške preko ozemlja RS. Skratka, zahtevamo več odločnosti, kajti smo samostojna država in tako kot bodo drugi spoštovali našo državnost, tako bomo mi njihovo. Lahko smo dobri sosedje, lahko pa smo tudi slabi. Za dobre odnose med sosedi pa ne bomo Slovenci vedno sklanjali glav in samo Slovenci vedno in povsod popuščali. RZS Velenje Razlika je! Dragi SDP-evci! Sem povprečen zaveden Slovenec, ki "še" ni pozabil, kaj vse ste počeli v času vaše vladavine. Vaša ideologija mi je pri srcu, tudi Marx in Engels sta bila bistri glavi, a kaj, ko njuno teorijo prikrajata vašim željam in hoten-jem.v Čemu toliko pljuvanja po SNS? Ali ste vi naredili kaj več za slovenski narod? Ali ste že pozabili, kakšen izgled je imela Slovenija do začetka 70. let? Ali ste že pozabili, da je bilo Velenje eno najlepših mest daleč naokoli? Poglejte si danes to mesto! Zelenice so neurejene; službe za vzdrževanje zelenic se trudijo, da bi imelo mesto lepši in prijetnejši videz. Toda njihov trud je zaman, saj je prinešena kultura prebivalcev na nizkem nivoju; hodijo vsevprek in sproti nastajajo nove in nove poti preko zelenic. Nisem član SNS (še ne) in tudi na ustanovnem zboru SNS v Velenju nisem bil, čeprav spremljam-ko-likor mi je dano-dogajanje v političnem življenju Slovenije. Strinjam se z gospodom Jelinčičem, da je potrebno Slovenijo "debalkani-zirati" in popraviti tisto, kar ste z napačno demografsko politiko storili v sedemdesetih in osemdesetih letih, ko ste na vso moč dovažali tujo delovno silo iz ostalih delov bivše Jugoslavije. O tem, kakšne namene je kdo imel, bi se dalo razpravljati. Toda ve se, da smo Slovenci potegnili krajši konec in posledice občutimo še danes. Kaj ste počeli po padcu z oblasti, se ve. Ve se, da nisi mogel biti vodilni v podjetju, če nisi bil član ZK. Iz tega sledi, da ste po spremembah v vladi v podjetjih ostali na ključnih položajih isti ljudje. In da bi prikazovali neuspeh nove nekomunistične vlade, ste uspešnost v podjetjih sabotirali na vse načine. Ob tem, ko so se podjetja utapljala v dolgovih, so si vodilni kopičili sredstva ter jih prelivali v svoj žep-za vsak slučaj, če bi le bil sprejet zakon o denacionalizaciji in bi s temi sredstvi lahko odkupili kakšno "majhno" firmo. Nič nimam proti človeškim in humanim odnosom med ljudmi v Sloveniji, toda šele tedaj, ko bom človeških in humanih odnosov -kot Slovenec v Sloveniji - deležen sam. Dokler pa mi bodo neslo-venci grozili zaradi tega, ker jih opozarjam, kaj je pri nas dovoljeno in kaj ne in dokler ne bo Slovenija takšna, kot jo poznamo nekateri desetletja nazaj-ne po vladajoči kasti, ampak po nava-dah-vam prav lepa hvala za obnovljeno "bratstvo in enotnost". Gospo Stano Kovič popolnoma razumem, da še ima sveže spomine na tisti čas, ko je Evropa trpela pod nacističnim škornjem. Povabil bi jo na obisk k ženskam, ki so vsaj toliko stare kot ona, in ko bi videla v njihovih očeh solze, ki jih izzove "balkansko" okolje in vsiljevanje navade, bi jo vprašal, ali niso besede "marš u pičku materinu staru" tudi izgovorjene v tujem jeziku. Marš S. Nacionalistične stranke V najrazličnejših strankah se združujejo ljudje z enakimi interesi, ki bi jih radi uveljavili ali celo uzakonili ter na ta način zavezali ostale državljane, da jih spoštujejo ali sprejmejo. Ti interesi ali pravila življenja so včasih potrebna za obstoj družbe, za njen razvoj, včasih pa ščitijo le majhen krog ljudi in prinašajo koristi le-tem na račun ostalih. Takšni so tudi interesi nacionalističnih strank, ki zahtevajo pravico bivanja na nekem prostoru in neki družbi le ljudem, ki po krvi pripadajo določenemu narodu vsaj v treh svojih generacijah. Če pogledamo znanstveno opredelitev nekega naroda, je ta naslednja: skupna zgodovina, skupni jezik, skupna kulturna in etnična izročila, skupni prostor, nikjer pa ni poudarjeno nasledstvo po krvnih vezeh. Ob zahtevah teh strank se ponbujata dve vprašanji: ali je sploh mogoče v današnjem načinu življenja izolirati nek narod, da bo ostal čist po krvnem nasledstvu in kakšno prednost bi imel takšen narod pred drugimi? Ali ne izvira takšna miselnost še iz plemenskih časov, ko je bil še potreben boj za obstanek na nekem teritoriju in je vsak tujec predstavljal manj hrane za domače pleme, danes pa morda delovno mesto manj za domačine. V vseh časih se pojavljajo ljudje, ki imajo močnješi nagon po samoohranitvi, ki se boje konkurence na delovnem mestu, v iskanju družice, pri uveljavljanju v družbi; ti ljudje za svoje neuspehe najprej dolžijo prišleke v njihov svet, če teh ni, si poiščejo nasprotnike kar med svojimi ljudmi. Dovolj je, da so pač nekoliko drugačni od njih. Takšne ljudi spremljata stalni strah in občutek ogroženosti, ki v ljudeh ubije vsako humanost, plemenitost, duhovnost, sočutje in sposobnost prijateljevanja in ljubezni do kateregakoli človeka. Takšni ljudje so v svojih čustvih zelo togi. Šele pripadnost neki skupini in njenemu vodji jim daje potreben občutek varnosti med ljudmi. (Najpogostejše pripadnosti so verske in nacionalne). Občutek varnosti si povečajo tudi s pomočjo fizične moči svoje skupine, zato ni slučajnost, da nacionalistične stranke začnejo prve kopičiti orožje in če hoičete ga tudi prve uporabljati. Te ljudi si ustvarja družba sama z nepravilno usmerjenostjo vzgoje, s številnimi družinami brez družinske topline, katera že v otroku dviga smozavest in odprtost k ljudem; družba, ki potiska s svojo nepravičnostjo nekatere ljudi v hlapčevstvo ali deli svoje državljane po materialnem bogastvu. Takšne skupine ljudi ali celo stranke so ekološko oporečne, ker so proti pravici do življenja in njegovi svobodi. So uperjene proti ljudem in niso daleč od zaenkrat namišljene stranke, ki bi bila lahko uperjena proti ostarelim ali invalidom ali katerikoli drugi rizični skupini ljudi. Njihova načela so daleč od spoštovanja vsakega življenja, ki ga hrani naša Zemlja. Šo osnova za številne vojne ali vsaj nemire v neki družbi. So tudi nalkezljive in v trenutku težjih preizkušenj lahko zastrupijo cel narod. Zato so za človeštvo tudi nevarne. Za to imamo veliko zgodovinskih dokazov od Hitlerjeve Nemčije do današnjega Balkana. Sprašujemo se ali so za slovensko demokratičnost res potrebne tudi nacionalistične stranke ali pa so ji nevarne, ker izzivajo zaščitnike ogroženih narodnosti, da posežejo tudi v Slovenijo. Morda so ji celo podtaknjene. Marija Šavor ft Draga mati! Ce si zaskrbljena zaradi svojega otroka, ki bi ga rada rodila, ti želimo pomagati. 1. Pripravljeni smo finančno kriti del stroškov za porod. 2. Preskrbeli bomo opremo in hrano za novorojenčka dokler bo potrebno. 3. Poiskali bomo družino, ki bo pripravljena za nekaj časa sprejeti tebe z otrokom pod svojo streho. 4. Dogovorili se bomo s Centri za socialno delo, da bi uredili posvojitev otroka, če ga po porodu ne bi na noben način mogla ali želela zadržati pri sebi. Za vse informacije se obrni na naslov: Škofijska Karitas Maribor Slomškov trg 3 62000 Maribor Tel./Fax.: 062/222-697 " —J) Gardaland Izlet v pravljico Maj je za nami in kot vsako leto, bodo nekateri spomini na dogodke v letošnjem še nekaj časa v nas. To prav gotovo velja za vseh 42 udeležencev izleta v Gardaland, pravljično mestece ob Gardskem jezeru v Italiji. Organizator izleta, Kulturni center Ivan Napotnik iz Velenja, še posebej pa g. Marjan Marinšek in Andreja Zelenik, so se na dolgo načrtovan izlet dobro pripravili. Na našem radiu in tudi v časopisu smo vabili v njihovem imenu, pa si skoraj nismo znali predstavljati, kaj naj bi Gardaland bil. In resnično je to treba doživeti, videti in občutiti, saj sicer vse pripovedovanje izzveni na trenutke celo prelepo. Izleta so se udeležile tudi tri nagrajenke, ki so si to lepo nagrado prisludžile na naši javni radijski oddaji, sicer pa smo bili prav pisana in prijetna druščina. Pojdimo po vrsti. Vremenoslov-ci so se spet zmotili in napovedali čisto drugačen dan, kot se je naredil nad Velenjem v petek, 22. maja, na dan odhoda. Starejšim nebo ni bilo všeč, otroci, polni pričakovanja, pa ga sploh opazili niso. V sodobno opremljen avtobus smo se spravili hitro, še enkrat prekontrolirali potne liste, se prešteli in se še nekam zadržano ogledovali. Nič čudnega, skupaj bomo dva dni, pa še v sosednji deželi. Če je kdo računal, da bodo otroci nekaj dolge poti prespali, se je pošteno uštel. Čeprav pot po Sloveniji proti obali vsi poznamo, smo zrli skozi okna. Za nekatere je bila novica, da bo z nami potovala tudi Svetlana Makaro-vič presenečenje, veseli pa smo je bili vsi. Prava popestritev skupine. Pridružila se nam je kar na poti," vsa v živih oblačilih, da bi je tako zgodaj ne zgrešili. Po burnem pozdravu in vidnem veselju se je Svetlana vsem, ne le otrokom, oddolžila s pravljico za dobro jutro. Tako doživeto jo je povedala, da smo se dokončno predramili. V Ljubljani se nam je pridružila še zgovorna 6 letna Mojca z mamico in s tem se je krog zaključil. Na Slovensko-Italjanski meji jc šlo brez zapletov, pot po Italiji pa je bila prav prijetna, saj so ceste hitre in dobre. Presenetila me jc pokrajina. Tako neokrnjeno je delovala, morda tudi zato, ker sem jo videla prvič. Seveda smo morali tu in tam obstati, da smo se pretegni-li in poiskali WC. In vedno znova smo pogledovali proti neprijaznim temnim oblakom, ki so grozili, da nam pokvarijo vse, kar smo že nekaj dni nestrpno pričakovali. Popoldne smo prispeli na prvi cilj- Hotel La Favorite v majhnem turističnem kraju Peschiera. Okolica nas je spominjala na naša primorska mesta, hotel pa je bil od obale Gardskega jezera, največjega Italijanskega jezera, oddaljen le kakšnih 100 metrov. Če ne bi bile Alpe v ozadju zavite v meglo, ki je tu v spomladanskih in jesenskih mesecih pogosta, bi bil pogled na jezero še bolj čaroben. Sicer je tu klima kontinentalna s sredozemskimi vplivi, zato so bile češnje že povsem rdeče, pa tudi breskve in marelice so bile že zavidljivo velike. S pozdravom prvih dežnih kapelj smo se razkropili po hotelu, si ogledali sobe, kjer smo potem spočili utrujena telesa in vtisov polne glave. Neverjetno, vseh 17 otrok je delovalo popolnoma spočito, odrasli pa smo na čas, ki nam je preostal, gledali bolj racionalno. V dveh dneh smo želeli videti in doživeti čim več. Zato smo se z avtobusom odpeljali še v dve mesti v neposredni bližini, obe prav tako ob Gardskem jezeru. Najprej smo si ogledali majhno, na otočku ležeče mestece Sirmione, ki regijsko spada v najbolj bogato pokrajino Italije, Lombardijo. Mesto, ki je znano tudi po zdraviliškem turizmu, je že ob tem letnem času v znaku turistov, ozke ulice so polne sprehajalcev, pa tudi videti smo imeli kaj. Pogled z dokaj visokega obzidja jc bil očarljiv; ko te jc že prešinilo, da je velika luža pod obzidjem morje, si si oči spočil na pisanih lokvanjih, ki so te v hipu prepričali v nasprotno. Zal nebo ni več zdržalo pritiska težkih oblakov in nad nas je poslalo močnejši naliv, zato smo se v avtobus vrnili prej, kot smo načrtovali. Kljub vsemu smo se odločili še za ogled največjega mesta ob Gardskem jezeru, Desenzana. Tudi tukaj je bilo očitno, da večina prebivalcev živi od turizma in da zanj veliko naredijo. Nekaj kilometrov od jezera je sicer še mesto Bresscia, ki je močno industrijsko razvito, nanj pa je vezan tako turizem kot prebivalci... V hotel smo se vrnili okoli 21. ure in naveličani obloženih kruhkov komaj čakali na večerjo. Italjani naj bi bili dobri kuharji, v kar pa nas niso ravno prepričali. Njihova znana pašta je bila posuta s klinčki, zato smo jo bolj premetavali, kot jedli, pa tudi puranovi zrezki jim niso ušli. Ko je Svetlana otrokom povedala še pravljico za lahko noč, smo polni pričakovanja na glavni cilj našega potovanja-Gardaland - odšli spat. GARDALAND - PROSTOR, KJER JE MINUTA DOLGA KOT SEKUNDA Sobotno ni bilo obsijano s soncem, kot smo si želeli, najslabše pa vreme tudi ni bilo. Takoj po zajtrku smo se poslovili od Pe-schiere in se po vijugasti in ozki cesti odpravili cilju nasproti. Razpoloženje je raslo, otroci so sloneli na oknih in čakali na prvi pogled na Gardaland. Spominjali so me na tiste trenutke, ko sem v otroštvu ob dopustih na naši obali tudi sama komaj čakala, da zagledam motje. In reakcije otrok so bile točno takšne. Na velikem parkirnem prostoru smo bili med prvimi, vodja izleta, g. Marjan Marinšek, ki tu ni bil prvič, nam je dal še nekaj koristnih nasvetov. Potem pa nas ni mogel nihče več zadržati. V skupinicah, ki so se formirale že med potjo, smo se spustili po prvih stopnicah. Pozdravila nas je godba na pihala, presenetil pa prvi vtis. Pogled pred nami je res obljubljal pravljico. Vse okoli nas je vabilo k zabavi in pozabi na svet, ki nas obdaja zunaj meja tega pravljičnega parka. Takrat človek res začuti, kako močno včasih potrebujemo namišljen svet, ne glede na leta in vreme, ki še vedno ni bilo prijazno. Kamor koli si pogledal, si videl nasmejane in zadovoljne ljudi, le tu in tam je kakšen malček spustil kakšno solzo, ker ni dobil željenega (cene so turističnemu kraju primerno zasoljene). Ne vem, kje naj začnem opisovati vse videno in doživeto, sicer pa je ves Gardaland zgrajen tako, da ne moreš zgrešiti nobene njegove znamenitosti. Med prvimi simpatičen vrtiljak, na katerega lahko sedejo tudi najmlajši, pa Drakulin grad, ki že z zunanjostjo vzbuja tesnobne občutke. Malo maprej je v 7e\er>j\i in ob bistrem potočku zgrajeno Mesto palčkov, ljubko in domiselno, skozenj pa se popelješ z starovirskim avtomobilčkom. Za njim umetno jezerce z vrtiljakom in vesoljsko raketo, še malo višje pa pravo doživetje-s čolnom se popelješ skozi Afriko. srečaš King konga, Tarzana... Res, da so čakalne vrste kar dolge in na trenutke utrudljive, a časa imamo dovolj. Spustimo se nazaj v "dolino" in se sprehodimo skozi Rio Bravo, pravo kavbojsko mestece, ki v svojih saloonih ponuja turistom privlačne stvari. Nekateri so se odločili za ogled Gardalanda iz višine, kar omogoča preko celotnega parka potekajoča žičnica. Občutek je lep, pa še pregled nad parkom je sedaj popoln. Pomikamo se proti jezeru, tu pa smo našli Deželo faraonov, pa mesto iz 1001 noči, staro piratsko ladjo, obdano z hišicami v staroangleškem slogu; verjemite, vse deluje tako pristno, da te prevzame in kar težko je najti prave besede, da vse to opišeš. Najbolj pogumni so se spustili še po "brzicah" Kolorada; priznam, da si sama nisem upala. Prav tako me je neznansko vreščanje odvrnilo od vožnje po največjem toboganu, imenovanem Magic mountain-to je tista reč, s katero se pelješ tako hitro, da se niti pri obratu za 180 stopinj ne zvrneš iz vozila. Raje sem se popeljala v kavnih "šalčkah", pa s Petrom panom, otroci so se drenjali še za vožnjo z počasno gosenico in vlakom z zvenečim imenom-Transgardaland expres. Skratka, možnosti je veliko, vse je v 6 urah že kar težko izkoristiti, nam pa je za nameček še posijalo sonce. Tisti, ki so zamudili prvi nastop prijaznih delfinov, so zamudili parado, ki se prične točno ob 13.30 vsak dan; v njej se zvrstijo junaki iz posameznih pravljičnih dežel, na koncu pa akrobati izvedejo še nekaj vrhunskih in nevarnih akrobacij. Če boste kdaj imeli priložnost, da obiščete ta pravljični park, kjer sta telo in duša res na paši, jo zagrabite z obema rokama. Zakaj, boste vedeli šele, ko se boste vrnili... Bojana Spegel Le kaj se skriva za vhodnimi vrati, smo se spra- Najprej se zavrtiš nad jezercem, potem pa še malo v sevali; še prej pa smo se morali prešteti in kupiti vesolje, že čez nekaj minut si v Afriki ali na obisku vstopnice pri Cowboyih - to in še več je Gardaland 9.45 Program za otroke. 10.15 Stare japonske pravljice: Lunin svit. 10.30 Šolska TV. 10.30 Boj za obstanek: Zadnji klic za rešitev kosca. 10.55 Angleščina. 11.15 Kemija: Polimeri. 11.30 Slovenci v zamejstvu. 12.00 Poročila. 14.50 Športna sreda, ponovitev. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.10 Program za otroke. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.30 Košnikova gostilna. 21.35 Tednik. 22.25 Tv dnevnik 3. 22.50 Poslovna borza. 23.00 Plesni nokturno. 23.20 Sova: Dragi John, amer. naniz.; Diana, angl. nadalj. 16.50 Sova: Nenadni uspehi, amer. naniz.. Diana, angl. nadalj. 18.00 Regionalni programi, Koper, Slovenska kronika. 19.00 Videolestvica. 19.30 Tv dnevnik RAI. 20.05 Malmoe: EP v nogometu: Anglija:Danska. 22.00 Umetniški večer, Louis Bonuel, dok. film, in Tristana, film. 9.00 Super babica. 9.25 Risanka. 9.30 Smogovci. 10.00 Poročila. 10.05 Tv v šoli Predmetni pouk. Prirodoslovje. 11.05 Jutrofon. 11.35 Novopečeni princ Bel-Aira. 12.00 Poročila. 13.00 Slika na sliko. pon. 13.45 Poročila. 13.50 Serijski film. 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Malavizija. 16.00 Poročila. 17.00 Znanost in mi. 18.30 Santa Barbara. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 21.05 3-2-1, kviz. 21.10 Informativni program. 22.40 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Feliks in dve kukavici. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Zveneče alpske dežele. 21.35 Pogled od strani. 21.45 Sprehajevalka v Sans-Souciju, franc. film. 23.30 Kdor veter seje. amer. film. 1.35 Čas v sliki. 1.40 Tisoč moistrovin. SATtl lTSrA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Besedna igra, pon. 9.30 Bo-oker. 10.20 Isola Bella, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza, vmes Poročila. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie. 15.05 Hotel, začetek serije, 1983, 104 nadaljevanja (James Brolin). 16.00 Vrnitev na Eden. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Srce je adut. 20.45 Pozor, kamera. 21.15 Ulrich Meyer: Ugovor! 22.15 Umazani Harry, kriminalka, 1971 (Clint Eastvvood). 0.05 EP v nogometu. 0.25 Poročila. 0.30 Akutno. 10.50 Program za otroke. Skrivnostni otok. 11.20 J. Bevc: Ko je pomlad: Pazi na otroka. 11.55 Poslovna borza, pon. 12.00 Poročila. 14.20 Umetniški večer, pon. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.10 Tok, tok. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.30 W. M. Thackery: Semenj ničevosti, angl. nadalj. 21.30 Ex libris. 22.20 Tv dnevnik 3. 22.55 Sova: Roseanne, 2. epizoda amer. naniz., Fools Mate nemški film. 15.50 Sova: Dragi John amer naniz.: Diana, angl. nadalj. 17.05 EP v nogometu, Nizozemska—-Škotska 22.20 Večerni gost: Marko Modic. 23.10 Umetniški eksperimentalni program, Studio City. leta. 18.30 Leteči zdravnik. 19.20 Zna-.nje. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Diamanti z neba, kriminalka. 21.10 Zdravje 21.20 Pogledi od strani. 21.30 Savanah se smehlja, amer. filmska komedija. 23.10 Večerni šport. 23.30 Veliki napad na Minnesotto. amer vestem 0.55 Prtrocelli. kriminalka. 1.40 Čas v sliki. 1.45 Tisoč mojstrovin. SOBOTA 13. Jura i J SATELITSKA TV SAT 1 wmmm RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.05 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.15 Santa Barbara. 14.05 Speringfieldova zgodba. 14.50 Šef. 15.45 Čips. 16.40 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explo-siv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Mini Playback Show. 21.15 Klic v sili. 22.15 Amerika 3000, znan-stveno-fantastični, 1985 (Chuck Wa-gner). 23.55 Poročila. 0.05 Airvvolf 1.00 Grozno prijazna družina 2.30 Dr. Welby. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čudovita leta. 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 TV v šoli: Radioaktivnost. 10.15 Španščina. 10.30 Omožena vlačuga, amer. kriminalka. 12.05 Martinova stena, najtežja stena v Alpah. 12.20 Klub seniorjev. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Me ženske. 13.35 Številna družina, serija. 14.00 Batman. 14.50 Psi naši najboljši prijatelji. 15.00 Otroški spored. 15.05 Mup-pet Babies. 15.30 Am dam des: Zabava s črko J. 15.55 Otroški filmi in igrice. 16.05 Šest milijonov sekund. 16.30 Uspešnice. 16.55 Telestik. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah PRO 7 6.35 Jane in Kathleen, Flicka, Trick 7, Sestre. 11.25 Ti pa si sila!, komedija, 1977 (Robby Benson). 12.55 Jake in McCabe. 13.45 Umor a'la carte, ponovitev kriminalke. 15.20 Mr. Belvedere. 15.50 Doogie Hovvser. 16.15 Zvezde in živali. 16.25 Ben Cropp: Krokodili. 17.15 Trick 7. 19.05 S.VV.A.T. 20.00 Dnevnik. 20.15 Čas po polnoči, komedija, 1985 (Griffin Dunne, Rosanna Ar-quette). 22.15 Special Squad. 23.10 Badlands, uničene sanje, romantični, 1973 (Martin Sheen, Sissy Spaček) 1.00 Hardball. 9.00 Serija za otroke. 9.25 Risanka. 9.30 Zdrav duh v zdrevem telesu: Plavanje. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola, Predmetni pouk: Družbeno področje, program za učence od 5. do 8. razreda. 11.05 Jutrofon. 11.35 On in ona, humor, serija, pon. 12.00 Poročila. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Serijski film. 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Malavizija: Baklja, serija za otroke. 16.00 Poročila. 17.00 Morje, dokument, reportaža. 17.30 Gremo naprej. 18.00 Poročila. 18.05 Gremo naprej, nadalj. 18.30 Santa Barbara. 19.30 Dnevnik. 20.55 Spekter. 21.40 Ekran brez okvira. 22.40 Dnevnik. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čudovita leta, serija, 9.30 Ruščina. 10.00 Tv v šoli: Mavec povezuje. 10.15 Tv v šoli: Sodobna prehrana. 10.30 Ni vedno potreben kaviar, nemška čb filmska komedija. 12.15 La grande Nation, 2. del dokumentacije: Marseille. 13.00 Batman. 14.50 Mladi glasbeniki v studiu. 15.00 Otroški spored. 15.30 Am dam des: Zabava s črko Y. 15.55 Telestik. 17.00 Mini Čas v sliki 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Čudovita 6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie 9.05 Vrnitev na Eden. 10.00 Srce je adut. 10.25 Pozor, kamera. 10.55 Ulrich Meyer: Ugovor. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Hotel. 16.00 Cagney in Lacey. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.40 Loterija. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Nedokončana ljubezen, romantični, 1955 (Richard Egan, Dana VVinter). 22.05 Spiegel TV. 22.40 EP v nogometu 23.00 Umazani Harry, kriminalka, 1983 (Clint Eastvvood, Sondra Locke). 1.10 Zgodnja zapeljivka, erotični. RTL PLUS 6.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.05 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.15 Santa Barbara. 14.05 Springfieldova zgodba. 14.50 Šef. 15.45 Čips. 16.40 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Vohun, komedija, 1965 (Doris Day, Rod Taylor). 22.10 Biltis, erotični. 23.50 Tutti Frutti. 0.50 Vohun, ponovitev filma. 2.45 Rdečekožna ženska, japonski film. PRO 7 18.15 Angleščina, Follovv me. 8.35 Radovedni Taček: Žerjav. 8.50 Lonček kuhaj: Polenta z gobicami. 9.05 Klub klobuk. 11.00 Zgodbe iz školjke. 12.00 Poročila. 12.05 Tok, tok, ponovitev. 14.05 Večerni gost: Marko Modic, ponovitev. 16.00 Tednik, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Idealist, slovenski film. 19.06 Risanka. 19.15 Žrebanje 3x3. 19.30 Dnevnik 2, Utrip. 20.30 Križ kraž. 21.35 S. King: Zlata leta, amer. nadaljevanka. 22.25 Dnevnik 3. 23.00 Sova: Murphy Brovvn; Diana, angl. nadaljevanka; Nočne ure, 13. epizoda ameriškega varietejskega programa. 16.45 Sova, ponovitev; Roseanne, amer. nanizanka; Diana, angl. nadaljevanka 18 00 Prisluhnimo tišini, ponovitev. 18.15 Angleščina v poslovnih stikih 18.30 Videomeh, 71. oddaja. 19.00 Kremenčkovi. 19.30 Dnevnik ZDF 20 00 Klasika 20.30 La Boom, franc film. 22.15 Portorož: Poglej in zadeni, prenos finala. 8.00 Poročila 8 05 Tv koledar. 8.15 Slika na sliko, ponovitev. 9.00 Tv šola: odprta ura. 10.00 Poročila. 10.05 Kaj se dogaja z menoj. 11.05 Po vojni, serijski film. 12.00 Poročila 12.05 Vi in vaš video, ponovitev. 13.00 Pozdravi iz domovine. 13.30 J. Gotovac: Ero z onega sveta, opera. 14.00 Poročila. 14.05 Borba Titana, angl. igrani film. 16.00 Poročila. 16.05 Hrvaška revija, dokumentarna oddaja. 18.00 Poročila. 18.20 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 1 20.05 Njen alibi, amer. film. 21 40 Usode 22.10 Glasbena oddaja. 22.40 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. 0.05 Kleopatra Jones, amer film. 1.35 Zločin iz strasti, amer. film. 3 15 Poročila. ki. 17.10 Erikova zmešnjava. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Šport: golf 18 30 Leteči zdravniki, serija. 19.15 Nocojšnji spored 19.20 Pomenek 19.30 Čas v sliki. 20.15 Denar ali jetra, nemška komedija. 21.45 Zlata dekleta, serija. 22.10 Čas v sliki. 22.15 Čas na ražnju. 22.35 Mesto lovi morilca, amer. fim. 0.10 Čas v sliki. 0.15 Večerja z zajtrkom, ital. komedija. 1.50 Čas v sliki. 1.55 Ex libris. 2.00 Tisoč mojstrovin. SATELITSKA TVI SAT 1 6.00 Dobro jutro. 6.50 Od srca do srca. 7.15 Za otroke. 10.55 Pravi čudeži. 11.50 Kolo sreče. 12 30 Gospodarski forum 13.05 Sanjska potovanja: Avstrija ali, če bo igral Becker, prenos tenisa. 13.35 Enterprise. 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.00 Stan in Olio, komedija, 1928. 15.15 Moja hčerka ljubi Dunaj, komedija, 1940 (Hans Moser, O. W. Fisher). 16.45 Azili za živali. 17.15 Pozor, kamera, 17.45 Besedna igra 18.15 Srce je adut. 18 45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Streli iz violinske škatle, agentski, 1965 (George Nader). 21.50 Moški, oh moški, zabavni spored. 22.50 EP v nogometu. 23.00 Noči Josefine Mutzenbacher, erotični, 1981 (Andra VVerdien). 0.40 Zapeljivka, erotični, 1975. RTL PLUS 6.00 Otroški spored. 8.00 Za otroke 9.25 Klack. 10.10 New Kids on the Block. 10.35 Peter Pan, Captain America, princ Namor. 12.30 Michel Vail-lant 13.00 Želve. 13.30 Ameriški gladi-jatorji. 14.30 Adam 12. 15.00 Knight Rider. 15.55 A-team. 16.50 21, Jump Street. 17.35 Super igra. 17.45 Cena je vroča. 18.15 Družinski dvoboj. 18.45 Poročila. 19.15 Polna hiša. 20.15 Ljubica v omari, veseloigra. 22.00 Vse ali nič. 23.00 Lovski revir, komedija, 1975 (Judith Fritsch). 0.20 Hišna pomočnica, erotični. 1.45 Magazin za moške. 2.05 Lovski revir, pon. 6.20 Riptide, Flicka. Trick 7, Harryjeve sodbe, Ben Cropp. 11.20 Providenca, ponovitev vestema. 13.00 S.VV.A.T. 14.00 Težave v soteski, komedija, 1954 (Orson VVelles). 15.30 Perry Ma-son. 16.25 Enaka pravica. 17.15 Trick 7. 19.05 Stingray (Nick Mancuso). 20.00 Dnevnik. 20.15 Dvojčka iz Ziljske doline, komedija, 1957 (Joachim Fuchsberger). 22.05 Mike Hammer 23.05 Lizie Borden, kriminalka, 1975 (Elizabeth Montgomery). 0.55 Special Squad. DA TJ I 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čudovita leta. 9.30 Angleščina za naprednejše. 10.00 Francoščina. 10.30 Ruščina. 11.00 Črni šerif, ameriški western. 12.30 Hello Austria, oddaja v angleščini. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Živalski magazin. 13 40 Brez tebe je noč, nemški č/b film. 15.30 Boule in Bili. 15.35 Šest milijonov sekund, zadnji del. 16.00 Otroški spored po željah 17.00 Mini Čas v sli- PRO 7 5 40 Lassie, Angel na Zemlji. 8.40 Težave, ponovitev filma 10 20 Dvojčka iz Ziljske doline, ponovitev komedija. 12.30 M A S.H. 13.00 Stingray 13.50 Kate Bliss, vesternska komedija, 1978 (Suzanne Pleshette). 15.30 Angel na Zemlji. 16.30 Ludvik II., zgodovinski, 1954 (O. W. Fisher). 18.40 Povsem normalno. 19.10 Blagoslovljeni par. 20.00 Dnevnik. 20.15 Afera VVashing-ton, kriminalka, 1978 (Tom Selleck, Carol Lynley). 22.00 Do poslednjega diha, vestem, 1973 (Rod Taylor, Richard Harris). Moeonnnnnftww«ywwuuwuuuujnnn^ 18.10 Živ žav. 9.00 Klobučniki na srečanju v Borovljah, prenos iz Avstrije. 10.30 Renu Bassi v plesih iz Indije. 11.05 Kronika. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.10 Videomeh. 14.10 Ebu drame za otroke: Ljubezen in slaba riba. 14.35 Heroin, ponovitev franc. filma. 16.00 J. Raspail: Kralj Patagonije, franc. nadalj. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Arsen Lupin, amer. film. 18.40 Tv mernik. 19.20 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik 2, Utrip. 20.30 Zdravo. 21.35 Velike trgovske poti, angl. dok. serija. 22.35 Dnevnik 3. 23.05 Sova. lasiiiiiiiiii 12.10 Sova, ponovitev; Murphy Brovvn, Diana. 13.30 Lucerne, veslanje, Ročk master, reportaža, odbojka (ž): Slovenija—Avstrija. 17.05 EP v nogometu: Francija—Nemčija. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Videogodba. 20.30 Dokumentarna oddaja. 21.00 Aleksa Šantič, nadaljevanka. 22.00 Plesni nokturno 22.10 Športni pregled. 22.40 EP v nogometu: Švedska—Danska. nic. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Podoba Avstrije. 18.30 Leteči zdravniki. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 Čas v sliki. 19.48 Spori. 20.15 Moselbriick, serija. 20.05 Umor pod južnim soncem, angl. film. 22.45 Vizije. 22.50 Vihar v jadrih, ital. komedija. 0.10 Čas v sliki. 0.15 Čas na 5-Mesto lovi morilca, amer. film. 0.10 Čas v sliki. 0.15 Tisoč mojstrovin. satelitska tv SAT 1 6.00 Dobro jutro. 6.50 Od srca do srca. 7.15 Za otroke 10.55 Pravi čudeži. 11.50 Kolo sreče. 12.30 Gospodarski forum 13.05 Sanjska potovanja: Avstrija ali, če bo igral Becker, prenos tenisa. 13.35 Enterprise. 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.00 Stan in Olio, komedija, 1928. 15.15 Moja hčerka ljubi Dunaj, komedija, 1940 (Hans Moser. O. W Fisher). 16.45 Azili za živali 17.15 Pozor, kamera. 17 45 Besedna igra. 18.15 Srce je adut. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Streli iz violinske škatle, agentski, 1965 (George Nader). 21.50 Moški, oh moški, zabavni spored. 22.50 EP v nogometu 23.00 Noči Josefine Mutzenbacher, erotični, 1981 (Andra VVerdien). 0.40 Zapeljivka, erotični, 1975. RTL PLUS 8.00 Poročila. 8.05 Tv koledar. 8.15 Slika na sliko, ponovitev. 9.00 Smogovci. 10.00 Poročila. 11.05 Matematika narave. 11.30 Ljudska glasba. 12.00 Poročila. 12.05 Kmetijska oddaja. 13.00 Mir in dobro. 14.00 Poročila. 14.05 Mikser M. 14.45 Zlatko in detektivi. 15.30 Nedeljsko popoldne, vmes poročila. 17 15 Pygmalion, angl. igrani film 18.50 Tomy in Jerry. 19.30 Dnevnik 1. 20.10 Hrvaška v svetu. 21.00 Sedma noč. 22.30 Dnevnik 2. 22.50 Šport. 23.05 Gregorjanski korali in hrvaška duhovna lirika. iB m RTL PLUS 6.00 Otroški spored. 8.00 Za otroke. 9 25 Klack. 10.10 New Kids on the Block. 10.35 Peter Pan, Captain America, princ Namor. 12.30 Michel Vail-lant. 13.00 Želve. 13.30 Ameriški gladi-jatorji. 14.30 Adam 12. 15.00 Knight Rider. 15.55 A-team. 16.50 21, Jump Street. 17.35 Super igra. 17.45 Cena je vroča. 18 15 Družinski dvoboj. 18.45 Poročila. 19.15 Polna hiša. 20.15 Ljubica v omari, veselogira. 22.00 Vse ali nič. 23.00 Lovski revir, komedija, 1975 (Judith Fritsch). 0.20 Hišna pomočnica, erotični. 1.45 Magazin za moške. 2.05 Lovski revir, pon. 8.55 Pinka Potepinka, lutkovna igrica. 9.35 Čarobna vrtavka. 9.55 W. M. Thackery: Semenj ničevosti. 10.55 Tv mernik, pon. 11.10 Forum, pon. 11.25 Utrip, pon. 11.40 Zrcalo tedna, pon. 12.00 Poročila. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Radovedni Taček: Obleka. 17.30 J. Bevc: Ko je pomlad: Zaspanka Andreja. 18.10 Obzorja duha, pon. 18.45 Divji svet živali: Yellowstone pod ničlo. 19.30 Dnevnik 2, Žarišče. 20.30 Politik novega kova. 21.05 Svet na zaslonu. 21.45 J. Guillou: Zasliševanje, švedska drama. 22.45 Dnevnik 3. 23.20 Sova. 15.15 Sova, ponovitev 16.30 Športni dogodek, ponovitev. 17.05 EP v nogometu: Škotska—Nemčija. 19.10 Vide-ošpon. 19.30 Dnevnik Koper—Capodi-stria. 20.05 EP v nogometu: SND—Nizozemska, prenos. 22.10 Gospodarska oddaja: Evropa 2000. 22.40 Umetniški eksperimentalni program: Kriminal. Otroški spored. 15.05 Nils Holgerson, risanka 15.30 Am dam des: Zabava s črko F. 15.55 Kako in kaj. 16 05 Leto mačete, otroška serija. 16.30 Ding dong 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Čudovita leta. 18.30 Leteči zdravniki. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Kako je dobro, da imamo Marijo. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Pogledi od strani. 22.10 Mia-mi Vice. 22.55 La Luna, ital. film. 1.10 Čas v sliki. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Zaljubljen v čarovnico. 9.30 Azil za živali. 9.55 Pozor, kamera. 10.20 Modra maska, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Hotel. 16.00 MacGyver, serija. 17.05 Pojdi na vse. 17 45 RR magazin. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Dr Kulani, serija (Richard Chamberla-in) 21.15 Hotel Gripsholm, romantični, 1963 (VValter Giller). 23.00 EP v nogometu 23.20 Magazin 0.05 Poročila. 0.10 Kanal 4 kabaret. 1.05 MacGyver. 12.30 Mednarodna veslaška regata v Luzernu. 17.10 EP v nogometu: Francija—Anglija. 19.30 Dnevnik. 20.00 Dirka formule 1 iz Montreala. 22.15 Odle-tel bom vstran, serijski film 23.00 Tun-guška katastrofa, potopis. 0.00 Jazz 0.30 Košarka, finalna tekma NBA lige. \W AMM -D 11.00 Pogovor z novinarji. 12.00 Tednik. 12.30 Orientacija. 13 00 Čas v sliki. 13.10 Čudovita leta. 15.25 Sveto pismo za otroke. 15.30 Octopus, kviz 16.15 Skrivnost delfinov, serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Parada uspeš- PRO 7 5.40 Lassie, Angel na Zemlji. 8.40 Težave. ponovitev filma. 10.20 Dvojčka iz Ziljske doline, ponovitev komedije 12.30 M A S.H. 13.00 Stingray 13.50 Kate Bliss. vesternska komedija. 1978 (Suzanne Pleshette). 15.30 Angel na Zemlji 16.30 Ludvik II., zgodovinski 1954 (O. W. Fisher). 18.40 Povsem normalno. 19.10 Blagoslovljeni par. 20.00 Dnevnik. 20.15 Afera VVashing-ton, kriminalka, 1978 (Tom Selleck, Carol Lynley). 22.00 Do poslednjega diha. vestem, 1973 (Rod Taylor. Richard Harris), 0.00 Vojna svetov. 1.05 Lizzie Borden. pon. 9.00 Bakla, otroška serija. 9.30 Ja, lutkar. 9.45 Mala kinoteka, srečanje v pesku. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola, razredni pouk. 11.05 Jutrofon. 11.35 Cosby show 12.00 Točno opoldne, Poročila 13 00 Hrvaška v svetu. 13.30 7/7. 13.50 Odletel bom vstran, serijski film. 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Malavizija, serija za otroke, vmes poročila. 17.00 Besede, besede, besede. 17.30 Gremo naprej. 18.00 Poročila. 18.05 Gremo naprej, nadaljevanje. 18.30 Santa Barbara. 19.15 Risanke. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 P. Šegedin: Živeti, tv drama. 21.05 Ja-zabel, amer. igrani film. 22.45 Dnevnik 2. 23.05 Slika na sliko. 0.05 Poročila. RTL PLUS 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.05 Tiktak 11.30 Družinski dvoboj. 12.30 Takšno je življenje. 13.15 Santa Barbara. 14.05 Springfdieldova zgodba. 14.50 Šef. 15.45 Čips, serija 16.40 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explo-siv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Umor je njen hobby. 21.15 Bavarca v pragozdu, komedija, 1957 (Beppo Brem) 22.55 Kulturni magazin. 23.20 Magazin za moške. 23.50 Poročila. 0.00 Airvvolf. 1 00 Grozno prijazna družina. 1.30 Šef. 2 30 Dr. Wel-by. immmmmmmm 9.00 Čas v sliki. 9.05 Raji za živali: Vodni orjaki. 9.30 Podoba Avstrije. 9.55 Dobro poglej. 10.00 Tv v šoli: Knjižna polica. 10.30 Denar ali jetra, nemška komedija. 11.50 Pariz 1789, risanka. 12.00 Iz parlamenta. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Spori. 13.35 Muzikanti iz Avstrije. 13.40 Smisel življenja: Zveza za življenje. 14.10 Batmana. 15.00 PRO 7 6.35 Sladki strup. Flick, Trick 7. 10.30 Enaka pravica. 11.30 Kate Bliss, ponovitev vestema 13.05 Shortlits, dokumentacija 13.20 Hardcastle in McCor-mick 14.15 Kača z Nila, ponovitev filma. 15.40 Agentka s srcem. 16.30 Planet velikanov 17 20 Trick 7. 19.10 Dan Oakland. 20.00 Dnevnik. 20.15 Dvakrat dva v postelji, erotični, 1964 (Thomas Fritsch) 22 10 Polnočni klici, serija. 23.05 Pokol v Gvajani, zgodba o Jimu Jonesu, drama, 1979 (Povvers Boot-he). TCREK 16. iuiiii 9.25 Zgodbe iz školjke. 10.25 Boj za obstanek: Modra ali kožnokljuna re-ga divjih voda. 11.10 Kemija: Pridobivanje in uporaba jekla. 11.30 Prisluhnimo tišini, pon. 12.00 Poročila. 17.00 Dnevnik. 17.10 Lonček kuhaj: Jota. 17.20 Ex Libris, pon. 18.40 Mostovi. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Žarišče. 20.30 Osmi dan. 21.20 Slovenija: Umetnostni vodnik. 21.35 J. Sad-vvith: Baby M, amer. nadalj. 22.50 Poslovna borza. 23.10 Sova: Brez žensk menda ne gre, angl. nan. Diana, angleška nadaljevanka; Glasbeni uri-nek: C. S. Sans-Labod. llMIMiiilM 15.25 Svet na zaslonu. 16 05 Sova, ponovitev 17 45 Svet poroča. 18.25 Regionalni programi-Koper. 19.30 Dnevnik ZDF 20.00 Glasba, show in cirkus. 21.30 Omizje 23.30 Svet poroča, pon 9.00 Silas, serija za otroke. 9.30 Mali svet. 10 00 Poročila. 10.05 Tv šola, predmetni pouk. 11.05 Jutrofon. 11.35 Popolni tujci, humor, serija. 12.00 Točno opoldne, poročila. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.34 Poročila. 13.50 Sedem nas je. serijski film. 14.40 Danes smo z vami: UNprofor. 15.05 Malavizija: Batman, serija za otroke, vmes poročila. 17.00 Kulturna zapuščina Hrvaške 17.30 Gremo naprej, vmes poročila. 18.30 Santa Barbara. 19.15 Risanke. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Stalin, dok. serija. 21.00 V prvem planu. 22.30 Dnevnik 2. 22.50 Glasba. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čudovita leta, serija. 10 00 Tv v šoli: Kmetijstvo in okolje 10.15 Tv v šoli: Obt v Avstriji. 10 30 Vihar v jadrih, ital. komedija. 11.50 Raji za živali 13.00 Čas v sliki 13.10 Pustolovščine v rastlinstvu. 13.35 Številna družina, serija. 14.00 Batman. serija. 14.50 Mladi glasbeniki v študiju. 15.00 Otroški spored. 15.05 Oddaja z miško. 15 30 Am. dam des: Zabava s črko Z. 15.55 Dektektivi za okolje 16 05 Leto mačete 16.30 Mini atelje 16.55 Telestik. 17.00 Mini Čas v sliki 17.10 Spo- red po željah 18 00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Leteči zdravniki. 19.20 Nocojšnji spored. 19 22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Raji na določen čas. 21.00 Živalska tv. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Vražja fanta v Teksasu, vvesternska komedija. 22.50 Predsednik, č/b franc. filrti. 0.20 Petrocelli, kriminalka. 1 05 Čas v sliki. 1.10 Tisoč mojstrovin. SATEurrsrA tv SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9 05 Sanjsko potovanje. 9.30 Dr. Kulani. 10.20 Grad Gripsholm, ponovitev filma. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV borza, vmes Poročila. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 17.45 RR reportaže. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Narodna glasba. 21.15 Beg iz Alcatra-, za, akcijski, 1979 (Clint Eastvvood). 23.10 EP v nogometu. 23.25 Pet pred dvanajsto (Petra Kelly). 0.05 Nabegu 1.00 MacGyver. RTL PLUS 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.05 Tiktak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.15 Santa Barbara (803). 14.05 Sprinfieldova zgodba 14.50 Šef. 15.45 Čips. 16.40 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Columbo: Počivaj v miru, Columbo, kriminalka. 1989 (Peter Falk, Helen Shaver). 22.00 Explosiv. politični magazin. 23.00 TV vročica. 23.55 Poročila. 0.05 Airvvolf. 1.00 Grozno prijazna družina. 1.30 Šef. PRO 7 6.25 Sladki strup, Trick 7, Planet velikanov. 11,15 Parrish. komedija, 1960 (Troy Donahue, Claudette Colbert). 13.15 Dan Oakland. 14.10 Dvakrat dva v postelji, ponovitev filma 15.45 Kobra, prevzemite. 16.40 Riptide. 17.25 Trick 7. 19.10 Mac Gruder in Loud. 20.00 Dnevnik. 20.15 Skrivnost zavitih stopnic, kriminalka, 1975 (Jacqueline Bisset, Christopher Plummer). 22.05 Pogon, kriminalka, 1972 (Jean-Louis Trintignant). 0.25 Starsky in Hutch. ..........................................n u m..........................................H HM >T¥WVWWWW^ U UUUUUUUUUUU l«WWWWSWWW SREDA 1/. iiinii ti> si+m^mmi 10.05 J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 10.50 Čiv, čiv, še dolgo bom živ, ponovitev. 11.00 J. Sadwith: Baby M, otroška serija. 11.50 Poslovna borza, ponovitev. 12.00 Poročila. 16.00 Poljudnoznanstvena oddaja, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Klub klobuk, ponovitev. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Vreme, Šport, Žarišče. 20.30 Film tedna: Frantic, ameriški film. 22.35 Dnevnik 3, Vreme, Šport. 23.00 Kronika, kanadska poljudnoznanstvena serija. 23.30 Sova: Nenadni uspehi, ameriška nanizanka, 5/19. Diana, angleška nadaljevanka, 8/10. 15.50 Osmi dan, pon. 16.40 Sova, ponovitev. 18.00 Regionalni programi-Maribor. 19.00 Psiho. 19.30 Dnevnik Koper-Capodistria. 20.05 EP v nogometu: Švedska—Anglija, prenos. Danska—Francija, posnetek 9.00 Batman. 9.30 Risanke. 9.35 He-man in gospodarji Vesolja. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola, razredni pouk. 11.05 Jutrofon. 11.35 Bistro Na zdravje. 12.00 Točno opoldne, Poročila. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Sedem nas je, serijski film, pon. 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Šolski program 15.35 Superbabica. 16.00 Poročila. 17.30 Gremo naprej, vmes poročila. 18.30 Santa Barbara. 19.15 Risanke. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Nenaravna smrt, amer. film. 21.35 Glasba. 22.10 Hrvaški feniks. 22.40 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čudovita leta. 10.00 Tv v šoli: Zarezovanje in intarzi-je. 10.30 Dva vražja fanta v Teksasu, amer. vvestern. 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Številna družina. 14.00 Batman. 14.50 Ugledne dame prosijo k mizi. 1500 Otroški spored 15.05 Niklaas, fantič iz Flandrije. 15.30 Pozor, Tintifaks, lutke 15.55 Helmi, otroški prometni klub 16.00 Živalski kotiček. 16.05 Leto mačet. 16.30 Mini klub. 16.55 Telestik. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me ženske. 18.30 Leteči zdravniki. 19 30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Tokrat mora biti kaviar, nemška komedija. 21.55 Nagrajene najboljše tv reklame '92. 22.25 Pogledi od strani 22.35 Model in vohljač. 23.25 Polip, ital. grozljivka 1.00 Petrocelli, kriminalka. 1.45 Čas v sliki. 1.50 Ex libris 1.55 Tisoč mojstrovin. SATELITSKA TV SAT I 6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie 9.05 Kino. 9.20 Narodna glasba 10.10 Beg iz Alcatraza, ponovitev filma 12.00 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Hotel. 16.00 Booker, serija. 17.05 Pojdi na vse 17.45 RR. 18.15 Bingo 18.45 Poročila. 19 20 Kolo sreče. 20.15 Zadnje poglavje, melodrama, 1961 (Karin Baal, Helmut Lohner). 22.10 Akutno, afere, analize. 22 40 Schreinemakers v živo 23.50 EP v nogometu. 0.10 Poročila. 0.15 Sopotniki smrti, vestem, 1961 (Maureen 0'Hara, Brian Keith). 1.50 Tenis. RTL PLUS 6.00 Jutranja poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr Welby 11.05 Tik tak 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne 12.30 Takšno je življenje (51). 13 15 Santa Barbara 14.05 Springfieldova zgodba 14.50 Šef 15.45 Čips. 16.40 Tvegano! 17 15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18 00 Enajst 99 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi, dobri časi. 20.15 Grad ob Vrbskem jezeru. 21.15 Policijski asi v akciji. 22.15 Stern TV. 23.00 Pa prav Alaska! 23.55 Poročila. 0.05 Airvvolf 1.00 Grozno prijazna dru-" žina. 1.30 Šef. 2.30 Dr. Welby PRO 7 6.55 Jane in Kathleen, Flicka, Trick 7. Riptide. 11.40 Vohun s hladnim smrčkom, komedija, 1966 (Laurence Har-vey, Daliah Lavi). 13.15 MacGruder in Mci.oud. 14.10 Upornik z Jave, pustolovski, 1953 (Fred MacMurray, Vera Ralston). 15.35 Bumperjev revir. 16.30 Sestre (Suzzanne Pleshette). 17.20 Trick 7 19.05 Hardball. 20.00 Dnevnik. 20.15 Agatha Christie: Umor z razdeljenimi vlogami, kriminalka. 1985 (Peter Ustinov). 22.05 Jake in McCabe. 23.00 Domino, erotični. 1989 (Brigitte Nielsen). 0.55 Polnočni klici 1.55 Skrivnost zavitih stopnic, ponovitev. w«wwwwwwggc Kulturni center Ivan Napotnik dežela vabi jagod Kulturni center Ivan Napotnik vam skupaj z Namo Velenje pripravlja nepozaben obisk DEŽELE JAGOD in avstrijske Koroške. Na popotovanje do Dežele jagod se bomo odpravili v soboto, 20. junija, ko bo ob 8.00 avtobus odpeljal izpred Rdeče dvorane. Najprej se bomo za kratek nakup ustavili v Pliberku, nato pa se odpeljali do Gospe Svete, kjer si bomo ogledali Muzej starodavnih hiš. V Mc Donald's-u v Celovcu si bomo privoščili pravi Big Mac. Popoldne bomo preživeli ob Vrbskem jezeru, kjer se boste lahko peljali z ladjo, okrog 17.00 pa se bomo odpravili v DEŽELO JAGOD. Povratek domov okoli 19. ure. Informacije in prijave na tel. 853-574 ali osebno v domu kulture — pisarna prireditve (53/1). Število je omejeno na 20 oseb, zato POHITITE! Poletna kulturna srečanja Planinsko društvo Prevalje vabi vse planince in ljubitelje kulturnih dogodkov v naravnem okolju, da pridejo na poletna kulturna srečanja na URŠLJO GORO. V soboto, 20. junija, bo ob 11. uri nastopil moški pevski zbor »Šentanelski pavri« in folklorna skupina iz Šentanela. Naslednji dan, v nedeljo 21. junija pa se bo prav tako ob 11. uri predstavil moški pevski zbor »Gozdar« in folklorna skupina iz Črne. . Obljubljajo, da bo lepo! 10. jubilejno srečanje oktetov V soboto, 13. junija, ob 20. uri bomo v Glasbeni šoli Velenje znova lahko prisluhnili ubranemu petju oktetov, ki vsako leto — letos bodo že 10. zapored — približno ob tem času zapojejo v čast rudarskemu prazniku. Na tokratnem srečanju bodo prepevali člani Ljutomerskega okteta, Zagorskega okteta, okteta Tosama, Šaleškega okteta in Rudarskega okteta. Kot smo že navajeni, bodo v sklepnem delu okteti nastopili tudi s skupnim repertoarjem, ki poslušalcem omogoči še posebno doživet stik z globino moškega zborovskega petja. Odbor za praznovanje dneva rudarjev se tudi letos nadeja velikega števila obiskovalcev te prireditve, ki na samosvoj in zato toliko bolj izviren način napoveduje začetek praznovanja stanovskega praznika slovenskih rudarjev. —bo— Na začetku današnjega prispevka naj najprej opozorim vse lastnike obveznic zdravilišča Rogaške na zapadlost kuponov v začetku meseca junija. Tako obveznica prve kot tudi druge emisije sta svojim imetnikom prinesli 10% obresti, pri obveznici prve emisije pa je bila izplačana tudi ena petina glavnice. Novost na borznem »parketu« je tudi kotacija delnice LEKA. Omenjeno podjetje je izdalo delnice serije A, B, in C, predmet borznega trgovanja je le navadna delnica serije C, ki glasi na prinosnika in ima nominalno vrednost 100 DEM. Za lansko leto so delničarji prejeli dividendo v višini 2 % mesečno. Njena trenutna cena znaša 5.400 SLT. Področje borznega trgovanja bo v zelo kratkem času deležno še ene spremembe. V sredini meseca junija naj bi namreč zaživela centralna borzna depo hiša. Poleg hranjenja vrednostnih papirjev v začetni fazi, je njen namen predvsem dematerializacija vrednostnih papirjev, kar pomeni, da papir fizično ne obstaja, lastništvo se prenaša le s potrdilom. Glede na omenjeni namen se bo vsak fizični vnos in iznos vrednostnih papirjev posebej zaračunaval. Vrednostni papirji bodo v centralnem depoju elektronsko zavedeni po standardih evropske gospodarske skupnosti, vsak član bo imel svojo šifro, pod katero se bodo vodili vsi izpiski in promet. Na osnovi borzne zaključnice bo vsak borzni posrednik že naslednji dan razpolagal z novim izpiskom stanja vrednostnih papirjev, tel. (854-251) int. 285 (855-964) j LB Splošna banka Velenje, d.d. Borzni posrednik Marija Zimšek BISTRO ALF Cesta talcev 3, Šoštanj Vljudno vas vabimo vsak dan od 9. do 22. ure — tudi ob nedeljah in praznikih NO PROBLEM! HA-HA-HA G. ALF in gosp. ALFIKA i nMtanlffl bia- Trgovin« S«m Koroška « c, Velenje Tel.: B55-9B8 BUTIK KAJA Mislinja 152 ŠIVANJE PO MERI Tel: (0602) - 55-068 PRODAJALNA Jn&Iti Dragomira Rošer 62382 MISUNJA 170/a TeL: 0602/ 55-237 »Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Cesta Františka Foita 10. ,L![®d"'št1V0: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). 6 Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955. Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 50,00 tolarjev, mesečna naročnina 200,00 tolarjev trimesečna naročnina 585 00 tolarjev, polletna naročnina 1.170,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 980,00 tolarjev. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka. Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. UKW 88,9 IN 97,2 MHz ČETRTEK, i i. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Vaš glas, naša glasba. 10.30 Kuharske variacije. 11.00 Na svidenje. PETEK, 12. JUNIJA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Za konec tedna. 16.30 Poročila. 17.00 Petkovo popoldne na Radiu Velenje, 19.00 V imenu Sove. 20.00 Program Alfa Radia Velenje. 24.00 Lahko noč. SOBOTA, 13. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Izbor pesmi tedna. 8.30 Poročila. 8.45 Na svidenje. NEDELJA, 14. JUNIJA: 11.00 Pozdrav. 11.15 Poročila. 11.25 Kdaj, kje, kaj. 11.30 Z mikrofonom med vami. 12.00 Trič trač in druge čveke. 12.30 Konec opoldanskega javljanja. 15.00 Pozdrav in vaše čestitke, ter pozdravi (vmes ob 15.50; 16.50 epp sporočila). 18.00 Minute z domačimi ansambli. 19.00 Duhovna iskanja 20.00 Lahko noč. PONEDELJEK, 15. JUNIJA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj 16.30 Poročila. 17.00 Ponedeljkov šport. 18.30 Naj'bolj-še, najnovejše. 20.00-24.00 Program Alfa Radia Velenje ... TOREK, 16. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Odstopim, odstopiš. 9.00 Naš gost. 10.00 Poročila. 10.30 Kuharske variacije. 11.00 Na svidenje. SREDA, 17. JUNIJA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Mi in vi. 17.30 Živ žav. 20.00—24.00 Program Alfa Radia Velenje. 1 1 M hI |N|0| MM KINO DOM KULTURE VELENJE Nedelja, 7. 6. ob 10. uri v PREDPREMIERI BUGSY — ameriška gangsterska melodrama. Režija: Barry Levinson (Rainman, Dobro jutro Vietnam) Vloge: WARREN BEATTY, ANNETTE BENING, Ben Kingsley, Elliot Gould V tridesetih letih so Benjamina »Bugsyja« Siegla imenovali »najnevarnejši človek v Ameriki«. Razkošen gangsterski ep. narejen po vzoru Botra in Brazgotinca. Dodatno publiciteto je vzbudila ljubezenska zveza med glavnima igralcema filma. Nedelja, 7. 6. ob 18. in 20. uri DRUŽINA ADAMS - ameriška »grozljiva« komedija. Režija: Barry Sonnenfeld Vloge: Raoul Julia, Anjelica Huston, Christopher Lloyd Ekranizacija znamenitih stripov Charlesa Addamsa se odlikuje z briljantnimi gagi in specialnimi efekti, odlično igro ter dobro glasbo. V veliki in zlovešči hiši družine Adams. kije tako različna in grozljiva, daje sploh težko verjeti, se pojavi zdavnaj izgubljeni brat gospoda Adamsa in začnejo se problemi. . . Ponedeljek, 8. 6. ob 20. uri Sreda,. 10. 6. ob 18. in 20. uri DRUŽINA ADAMS — ameriška »grozljiva« komedija KINO ŠOŠTANJ Sobota, 13. 6. ob 17. uri DRUŽINA ADAMS - ameriška komedija. KINO ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 14. 6. ob 15. uri DRUŽINA ADAMS - ameriška komedija. Do konca meseca junija vam Kino Velenje predstavlja še filme: MOJE DEKLE, FANTJE IZ SOSEŠČINE, WAR-SHAWSKI! Iz filma Bugsy n tel. 883 481, 888 480 \xajishti oglas, ocjtas v naL aas NOVO HIŠO, 10 % do zaključne faze z vsem gradbenim materialom in 600 m2 zemlje v Gaberkah pri Velenju, prodam. V račun vzamem tudi stanovanje do 60 m1 v Velenju, zemljo do 1000 m' ali manjši vikend. ® 856-427. V MOZIRJU PRODAM LASTNIŠKO STANOVANJE, v izme ri 100 m', (80 m2 stanovanjske površine. 20 mJ kleti), dva balkona. CTV, telefon, etažna centralna. Informacije po © 832-476 od 15. ure dalje. SKOBELJNI STROJ ter ročno sodarsko orodje, prodam Informacije po © 850-302. MLADA MATI Z DVEMA OTROKOMA išče sobo ali manjše stanovanje v Velenju. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Velenje.« STILNO VITRINO ALT DEUTSCH prodam. ® 857-727 od 17. do 18. ure. GOZD V LOKOVICI, (Šoštanj) v velikost 3379 m!, prodam. Informacije po © 063-29-655 dopoldan do 10. ure in popoldan od 14. do 17. ure. KUPIM OHRANJENO SEDEŽNO GARNITURO do 200 DEM in vrtno kosilnico do 100 DEM. © 858-265. NUDIM FINANČNE STORITVE. © 850-492 popoldan. TRAKTOR IMT 539, ima 50 delovnih ur, prodam. © 721-139. NOVA TERMOPAN OKNA ugodno prodam. © 888-223. V OKOLICI VELENJA PRODAM 3,07 ha gozda, 77 a travnika. © 0602-38-072 dopoldan. ODLIČNO IZABELO IN JA-BOLCNIK PRODAM. © 885-811. RABLJENO SPALNICO, ugodno prodam za 500 DEM. © 857-903 zvečer. I I ■ I I I GASILSKO DRUŠTVO LOKOVICA prireja v NEDELJO, 14. JUNIJA, ob 18. uri VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom in streljanjem za odojka. Za dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel ROBERTA ZUPANA. Vljudno vabljeni! UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Usposabljanje in permanentno izobraževanje i Uranjekove 6 Ulica Ivanke 1 63310 Žalec /TU.: 063/711-343. 711-385 Ttel. & lax: 063/711-417 VAS VABI, da se vključite v eno izmed naslednjih oblik izobraževanja ob delu: 1. OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE (7 8 razred) 2. PROGRAM ZA USPOSABLJANJE (USO) za — pomožna gostinska dela (za poklic kuharski pomočnik, natakarski pomočnik) — II. stopnja — manj zahtevna skladiščna dela (za poklic skladiščni delavec II) — II. stopnja 3. STROJNIŠTVO — oblikovalec kovin — IV. stopnja — preoblikovalec in spajalec kovin — IV. stopnja — monter in upravljalec energetskih naprav — IV. stopnja — strojni tehnik — V. stopnja 4. POSLOVNO-FINANČNA IN TRGOVINSKA DEJAVNOST — ekonomsko-komercialni tehnik — V. stopnja 5. MODNI IN INDUSTRIJSKI OBLIKOVALEC - V stopnja skupaj s Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. 6. VIŠJA UPRAVNA ŠOLA — višji upravni delavec — VI. stopnja 7. FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE - VI. stopnja — kadrovska smer — proizvodna smer — informatika 8. PEDAGOŠKA FAKULTETA MARIBOR — vzgojitelj predšolskih otrok — VI. stopnja Vse informacije glede vpisa, pogojev, programa in poteka izobraževanja dobite na UPI-ljudski univerzi Žalec vsak delovnik med 7. in 16. uro po telefonu št. 711-417 in 711-343. GOSPODARSKO POSLOPJE ALI SKLADIŠČE, velikosti vsaj 100 m2 vzamem v najem. Pogoj dostop s kamionom. Ponudbe po © 714-630. tRAKTORSKO PRIKOLICO, 3 tonsko, prodam. © 882-856 ali 893-131. ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE v Velenju, za enako ali večje v Šoštanju. © 852-966 po 20 uri. HIŠO BLIZU ŠOŠTANJA, prodam. Naslov: Marija Kodrun, Primorska 15, Šoštanj. LOKAL IN PROSTORE ZA RAZLIČNO DEJAVNOST, v centru Mozirja oddam. Informacije po ©061-192-234. OTROŠKO SPALNICO, dvo krilna hišna vrata, nov kavč ter pralni stroj, prodam. © 854-739. PETDESETLETNA UPOKOJENKA, prijetne zunanjosti, gre gospodinjit k poštenemu vdovcu, primernih let s svojo hišo. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »ČISTA«. PIŠČANCE IZ DOMAČE REJE, težke 2 kg, žive, dobite takoj, očiščene pa po 15. 6. 92, ' Kladnik, Skorno 20, Šmartno ob Paki. © 885-1 16. IZKORISTITE SVOJ GLAS! BAmO VELENJE organizira avdicijo za napovedovalce Prijave sprejemamo do 19. junija Od vas pričakujemo, da imate smisel za radijsko delo in najmanj srednješolsko izobrazbo. Prijave pošljite na naslov: Naš čas d.o.o., Foitova 10, 63320 Velenje 1 I I i I I I J Trgovsko podjetje d.o.o. Teharska 111 . a-__ —_ - - 63000 Celje DIO#VI 11 TelVfax: 063/29-144 (VELIKA AKCIJSKA PRODAJA KUHINJE GORENJE (do IS. Junija) | pri gotovinskem plačilu 40% popusta | (tovarniška cena - 40% popusta + prometni davek) na 4 obroke (s čeki) 10% popusta i; (tovarniška cena - 10% popusta + prometni davek) j SPALNICE zakonska spalnica Eva, bela, izjemne 1 kakovosti z gotovinskim plačilom le 69.000 SLT zakonska spalnica AVONA, v štirih različnih barvah, skupaj z vzmetnico 94.900 SLT |§ KOTNA SEDEŽNA CSARNBTUS1A 1 i BARBARA, 200 * 220 cm s francoskim ležiščem v petih različnih barvah za samo 59.900 SLT pri plačilu z gotovino. S A / // Občina Velenje Zdravstveni dom: — Zdravniki: Četrtek, 11. junija — dopoldan dr. Mijin, popoldan dr. Rus, nočni dr. Rus in dr. Pirtovšek Petek, 12. junija — dopoldan dr. Natek, popoldan dr. Renko, nočni dr. Kozorog in dr. Mijin Soboto, 13. junija in nedeljo, 14. junija — dnevni dr. Janežič, nočni dr. Stupar in dr. Bola Ponedeljek, 15. junija — dopo-dan dr. Rus, popoldan dr. Eriško-vec, nočni dr. O. Renko in dr. Lazar Zobozdravstvo: V nedeljo, 14. junija — dr. Mojca Bujan, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 12. junija do 19. junija — Franc Blatnik, dipl. veterinar, Stanetova 47, tel.: 857-875. Občina Mozirje: Do 14. junija — Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubija, tel.: 831-219. Od 15. junija do 21. junija — Ciril Kralj, dipl. veterinar. Ljubno. tel. 841-410. Občina Velenje Poroke: Janez Hiršel. Velenje, Tomšičeva c. št. 43 in Branka Mravljak Škale št. 87, Štefan Vidonja, Velenje, Konovska c. št. 20 in Mira Javornik, Velenje, Konovska c. št. - 20, Hinko Kladnik, Šmi-klavž št. 29 in Antonija Piskar, Plešivec št. 49, Martin Kovše, Velenje, Cesta talcev št. 18 in Viktorija Fakin, Velenje, Cesta talcev št. 18, Milan Žižek, Velenje, Kersnikova c. št. 13 in Helena Založnik, Velenje, Kersnikova c. št. 13, Bojan Penšek, Topolšica št. 162 in Jožica Brešar, Hra-stovec št. 29. Občina Mozirje: Poroke: Ervin Jevšnik, roj. 1969, Šmi-hel nad Mozirjem 11 in Marjeta Dimec, roj. 1970, Dol Suha 13. Občina Velenje: Q SMRTI- Občina Velenje Stanislav Guzej, roj. 1926, Pro-žinska vas št. 57, Albin Debe-njak, roj. 1910, Celje, Frankolov-skih žrtev 28, Vinko Ločan, roj. 1961, Spodnja Rečica 13, Angela Lužnik, roj. 1911, Šoštanj, Metleče št. 31, Marija Petek, roj. 1905, Velenje, Splitska ul. št. 66, Marija Zupane, roj. 1926, Velenje, Prešernova c. št. 9/b, Janez Me-ža, roj. 1899, Bevče. Pred nakupom se prepričajte o konkurenčnosti ponudbe! ONESNAŽENOST ZRAKA Trgovina z gradbenim materialom Tel.: 063/855-646, pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19., ob sobotah do 13. ure. Z nasmehom svojim vedrim vsakega osrečili si znala, pred usodo neizprosno, sama, nemočna si ostala. ZAHVALA ob bolečj izgubi ljubljene mame, orne in sestre Angele Klančnik Hvala vsem za darovano cvetje in sveče, izraze sožalja in pomoč, za spremstvo na njeni zadnji poti ter tople besede slovesa. Zahvaljujemo se osebju bolnišnice v Slovenj Gradcu, dr. Hrašovčevi ter dr. Pirtovšku za skrbno nego in zdravljenje. VSI NJENI DOM SERVIS ZLATKO SOBOTA vodovod — toplovod — pleskanje — opaži — ploščice — ograje — stopnišča Kardeljev trg 3, 63320 Velenje, tel. (063) 857-668 OBČINA VELENJE V tednu od 1.6. do 6. 6. 1992 so povprečne 24-urne koncentracije S02 prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikrogramov/m1 za urbana in industrijska območja 100 mikrogramov/m3 za neindust., zaščitena in rekreacij, v naslednjih dneh: območja 3.6. AMP ZAVODNJE 120 mikro-g/m' 5. 6. AMP ŠOŠTANJ 240 mikro-g/m5 SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA Priloga: 1. dnevne koncentracije S02 — grafični prikaz 2. maksimalne polurne koncentracije S02 — grafični prikaz DNEVNE KONCENTRACIJE od 1. 6. do 7. 6. 1992 250 tone. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) NOVO NOVO NOVO-! AVTO MASTNAK obvešča cenjene stranke, da smo pričeli z opravljanjem optične nastavitve koles na elektronskem aparatu. V mesecu juniju nudimo 20% popust. Na zalogi imamo vse vrste novih in obnovljenih avtoplaš-čev, rezervnih delov in opreme. Po konkurenčnih cenah nudimo tudi rent a car usluge. Pri nakupu avtoplaščev montaža brezplačna. Možnost plačila na čeke. AVTO MASTNAK se priporoča! tel. 855-380 Del. čas: vsak dan od 7. do 18. ure SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. G.a. MERILNE POSTAJE ■i 1. 2. 8. m 3. 8. H 4. BBffi G. s. □ 8.8. wm 7.6. MAKS. POLURNE KONCENTR. od 1. 6. do 7. 6. 1992 tone. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE <3.0. ■■ i. e. mg s. e. IZD 8.6. IZD 3. 6. ■■ 7. 8. miza"8'8 Za večjo varnost v prometu Ob regijskem tekmovanju s kolesom z motorjem v Velenju je dnevnik Slovenec na OŠ Antona Aškerca v Velenju organiziral okroglo mizo o varnosti v prometu. Na njej pa so sodelovali predstavniki republiškega in velenjskega SPV-ja, Policijske postaje Velenje, OŠ Antona Aškerca ter sekretariat za javne gospodarske zadeve. Na žalost se je okrogle mize ob strokovnjakih udeležil en sam občan. Tako žal ni bilo pričakovanih vprašanj in predlogov s strani občanov. Vse skupaj je namreč izzvenelo tako, da prepričani prepričujejo prepričane. Kljub zelo skromni udeležbi (občanov) je bilo na okrogli mizi slišati vrsto spodbudnih besed in predlogov o tem kako povečati varnost v prometu, še zlasti otrok. Komandir policijske postaje Velenje Edo Mlačnik je prisotne med drugim seznanil s prometnim stanjem v občini Velenje v preteklih petih mesecih. Povedal je, da se število prometnih nezgod s težkimi posledicami ne zvišuje, kar je po njegovem spodbudno, seveda pa se z omenjenim stanjem ne smemo zadovoljiti. Še vedno je preveč nezgod v mestnem območju. V nadaljevanju so razpravljalci največ pozornosti na- menili predvsem mlaišim udeležencem v prometu in predlagali nekaj konkretnih rešitev za prometno ureditev v mestu Velenje. Na kraju se je voditelj okrogle mize Matjaž Kranjec vsem zahvalil za sodelovanje in tehtno razpravo ter izrazil zadovoljstvo in prepričanje, da je tudi ta okrogla miza prispevala k večji varnosti otrok v prometu. Bogdan Mugerle Regijsko tekmovanje »za varnejšo vožnjo« Za nagrado Tomosov »avtomatik« Prejšnji torek je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje pod pokroviteljstvom dnevnika Slovenec izvedel tekmovanje s kolesom z motorjem za učence osnovnih šol celjske regije. Tekmovanja na osnovni šoli Antona« Aškerca v Velenju se je udeležilo devet osnovnih šol s šestčlanskimi ekipami, ki so se med seboj pomerile vreševanju prometnih testov in spretnostni vožnji na poligonu. Žal je bil datum tekmovanja malce neprimeren, saj so nekateri osmošolci imeli ta dan zaključne izlete, zato se tekmovanja niso udeležile vse osnovne šole celjske regije. Najuspešnejša je bila ekipa osnovne šole Ob Dravinji iz Slovenskih Konjic, druga OŠ Mozirje, tretja OS Franja Malgaja iz Šentjurja, četrta OŠ Antona Aškerca iz Velenja in tako naprej. Prvouvrščeni ekipi sta za nagrado prejeli Tomosov »avtomatik«. Mladi fantje, ki so zasto- pali svojo šolo, so pokazali dobro teoretično znanje, vožnja z motorjem na poligonu pa jim je delala nekaj težav, tudi zaradi zaščitne čelade! Kljub temu so vsi pokazali pričakovano znanje. Ugotovitev organizatorjev je, da bi bodoča tekmovanja morali organizirati bolj profesionalno. Predvsem bi bilo treba takšno tekmovanje dopolniti s spremljajočim programom, ki bi zagotovo pritegnil večje število gledalcev kot jih je bilo takrat. Izvedbo tokratnega tekmovanja so omogočili Turist Mozirje, LB Splošna banka Velenje, Terme Topolšica, ERA, APS, Global, GOST, RLV — priprave in Trgovsko podjetje Dolina. Osnovna šola Antona Aškerca, gostiteljica tekmovanja, se je na moč potrudila, da so se tekmovalci, mentorji in gostje počutili kar se da prijetno in sproščeno. Zapiši-mo še, da bo državno tekmovanje sredi tega meseca v Ljubljani. B. Mugerle Odšel je Dobrotnik Ivan Kramberger govori v Ljubnem ob Savinji... enega izmed zadnjih govorov o nepoštenem bogastvu in preteči revščini. Kako surova so pota življenja, politike in kako visoka je cena demokracije, spoznava ves svet. Strašno resnico tega doživljajo narodi in ljudstva dežel krvaveče, bivše Juge. Kruto smo si poizkusili na koži ceno svobodnejšega, demokratičnejšega življenja tudi Slovenci. Kam bi uvrstili žrtev atentata, ki se je tragično končal za »Iveka«, Ivana KRAMBERGERJA iz Negove, je težko odgovoriti. Gre le za naključje gostilniških zamer, za stare, neporavnane račune ali celo za zakulisna dogajanja minulih in prihajajočih volitev? Kdor to ve, pač ne bo dal odgovora. Ivan Kramberger, ki je po svoje »Hlapec Jer- nej« slovenske socialne scene, ki je nekakšen »Pavliha« med političnimi spletkarji, je plačal svojo »dobroto«, naivnost, čenčanje in bentenje z najvišjo ceno. Njegovo življenje je omahnilo z govorniškega stola, ko je imel na ustih besede svarila, besede sprave in prepričevanja ljudi, da jih oblast še kar naprej »farba«. Ivek je zares izražal svoje misli in ideje zelo preprosto. Pisal je knjige, ki najbrž ne bodo obogatile slovenske Univerzitetne knjižnice. Vendar je za marsikoga pripravil z njimi obliž za razočaranje minulega in sedanjega časa. Zanje je tržil denarce, da jih je nato delil v humane namene. Obubožanim ljudem in ustanovam, za reševanje življenj in pomoč v stiski. Če je bil Kramberger poslanec revnih in razočaranih, če je razburkal prvo demokratično volilno sceno, če je tu in tam mastno zaklel oblastnikom v brk, to še ni bil naglavni greh, ki bi ga moral plačati z življenjem. Je pa tema, v katero se je zgrnil uradno prijavljeni kandidat za predsedniške volitve, velika, umazana senca na mladi, prebujajoči se Sloveniji. Svet ni obšla le novica, da so v Sloveniji ustrelili človeka. Svetu se bo posvetilo, da v deželi, ki se je s simbolično ceno izmuznila požigom in pokolom, ni vse svetlo. Če je dogodek vsebinsko le barbarske narave, pa je to gotovo tudi rdeča luč za naše čuvarje miru in suverenosti. Pokanje iz lovskih »risanic«, prešverca-nih »pihalnikov« ter naraščajoč splošni kriminal je presegel pričakovani nivo agresije, ki jo praviloma prinaša s seboj val demokratizacije. Bavčar in »bavčarji« bodo imeli polne roke dela, ki bi ga bilo potrebno opraviti preventivno. Ko smo pred kratkim poslušali zdaj že pokojnega predsedniškega kandidata Ivana KRAMBERGERJA na trgu v Ljubnem, je šlo nekaterim na smeh. Velika večina, domala vsi Ljubenci, pa so se v njegove besede zamislili. To so bile namreč ene zadnjih njegovih, hudomušnih groženj in besed človekoljubja. S Krambergerjem smo Slovenci ostali brez »ščuke«, ki je potrebna v vsakem ribniku. Toliko prej v političnih vodah. Jože MIKLAVC Občinsko gasilsko tekmovanje Najuspešnejši Šalečani V organizaciji občinske gasilske zveze Velenje in gasilskega društva Pesje, ki je pripravilo tekmovalni poligon, je bilo na velenjskem stadionu v nedeljo občinsko gasilsko tekmovanje. Skupaj je nastopilo 81 desetin članic in članov, bili so razdeljeni v A in B ekipo ter veterank in veteranov iz vseh velenjskih gasilskih društev. Sodelovali so tudi gasilci industrijskih gasilskih društev RLV-ja in TUŠ-a. Tekmovanja so se udeležili poveljnik republiške gasilske zveze Tone Senetočnik, načelnik republiške zveze Matjaž Klavč, pred- sednik izvršnega sveta občine Velenje Franjo Bartolac in drugi gostje. Tekmovanje je pokazalo kako so gasilci usposobljeni, ko gre zares in kakšna je njihova hitrost pri izvajanju gasilskih nalog. Tokratno tekmovanje so vodili republiški sodniki, ki bodo sodili tudi na prvem državnem gasilskem tekmovanju, pomagali pa so jim tudi sodniki mozirske občinske zveze. Na kraju tekmovanja smo za oceno zaprosili poveljnika republiške zveze Toneta Senetočnika: »Tekmovanje je potekalo na določeni kvalitetni ravni in v zelo dobri organizaciji. Vse službe so dobro delale in tekmovalcem omogočile najboljše delovanje. Tekmovalci so bili disciplinirani, saj so napake, ki jih je nekaj tudi bilo, takoj priznali. Ni bilo pre- rekanj in nezadovoljstva, kar se je na teh tekmovanjih v preteklosti tudi dogajalo. Glede na današnjo organizacijo tekmovanja in glede na lepo vreme, ki je tudi pomagalo tekmovalcem, smo lahko veseli današnjih uspehov.« Uvrstitve (prvih treh) — članice A: I. Topolšica, 2. Škale II, 3. Gaberke II; člani A: I. Topolšica II, 2. Gaberke II, 3. Paška vas; članice B : 1. Šalek, 2. Škale, 3. Bevče; člani B: I. Gaberke II. 2. Šalek, 3. Velenje II; veteranke: 1. Šalek, 2. Bevče, 3. Lokovica; veterani: 1. Šalek II, 2. Bevče, 3. Šalek 1. B. Mugerle —odre bela kronika V ENI NOČI TRIJE VLOMI V OSEBNE AVTOMOBILE Samo v eni noči, iz 7. na 8. junij, so neznani storilci ali storilec vlomili v tri osebne avtomobile v Velenju. Iz avtomobila last M. D. iz Velenja, parkiranega na Graškogorski cesti, je bil odtujen kovček z dokumenti, čeki Abanke in denarnica z osebnimi dokumenti ter manjšo vsoto denarja. Na Gubčevi cesti se je dol-goprstnež lotil avtomobila last L. R. Avto je temeljito prei-skal, odnesel pa ni nič. Za denarnico z osebnimi dokumenti in manjšo vsoto denarja je neznani storilec oškodoval T. B., lastnico avtomobila parkiranega na Stanetovi cesti v Velenju. Z izkupičkom vloma v avtomobil parkiran na Efenkovi cesti v Velenju pa je bil gotovo zadovoljen doslej še neznani storilec, ki je delo »opravil« v noči med 2. in 3. junijem letos. Izkupiček — denarnica z osebnimi dokumenti in denarjem. VSE PRAV PRIDE Nekaterim res vse prav pride. Tako je nekdo v času od I. do 8. junija močno potreboval pocinkano cev do takrat še last Cestnega podjetja. Snel jo je kar z mostu čez potok v bližini stanovanjske hiše Škale 3 I. V ŽUPNIŠČE PO DENAR 2. junija med 11. in 19. uro je neznanec obiskal župnišče v Skornem. Tja se ni namenil iz poštenih nagibov, saj se drugače ne bi lotil odklenjene pisarne župnišča, od ko-derfje na škodo V. Č. odtujil za okoli 45 tisočakov različnega denarja, deviz in tolarjev. Dejanja je osumljen možak, ki se je pripeljal s tem-nomodrim vozilom, najverjetneje znamke AUDI, z ljubljansko registracijo. Z AVTOBUSOM NA IZLET Kdo ve, kje bi bila končna postaja »začasnega« voznika avtobusa F. M., če ga ne bi v Žalcu prijela prometna policija? Nesojeni šofer F. M. je namreč 5. junija ob 11.30 dodobra izkoristil kratko odsot- nost pravega šoferja avtobusa in izpod skakalnice v Starem Velenju odpeljal odklenjen avtobus. Z njim seje namenil proti Ljubljani, vendar je moral že v Žalcu popustiti. Avtobus je bil last Čertusa iz Maribora, z njim pa so se v Velenje pripeljali na izlet otroci, ki bi kmalu ostali brez prevoza domov in brez svojih torbic. S CESTE V HRIB 6. junija okoli 2. ure zjutaj je iz smeri Šoštanja proti Skornemu vozil osebni avtomobil Metod Mulej iz Skor-nega, star 21 let. V bližini stanovanjske hiše Skorno 22 je zapeljal s ceste in trčil v hrib. V nezgodi se je voznik lažje poškodoval. LAŽJA PROMETNA NEZGODA V LOKOVI-CI Istega dne, 6. junija, je do lažje prometne nezgode prišlo v Lokovici. V nesreči sta bili udeleženi voznica osebnega avtomobila Bernarda Voršič, 25 let iz Velenja in voznica kolesa z motorjem 46-letna Nežka Podvratnih iz Lokovice. Podvratnikova je vozila iz vasi Gorenje proti Lokovici, pri gasilskem domu pa je začela zavijati levo. Za njo je z osebnim avtomobilom pripeljala Voršičeva in začela prehitevati, pri tem pa je prišlo do trčenja. Podvratnikova je ob padcu po vozišču dobila lažje telesne poškodbe, odpeljali so jo v bolnišnico v Če-lje, od koder pa je bila po pregledu odpuščena domov. ZAŽELEL SI JE GORSKEGA KOLESA Nekdo si je 4. junija letos, dopoldne med 6. in 14. uro tako zaželel ženskega gorskega kolesa ROG, da ni pomislil, kje bi se ga dalo kupiti. Namesto tega ga je odtujil na Koroški cesti v Velenju in povzročil škodo in žalost. T. J. ZBIL DEKLICO Neznani voznik kolesa z motorjem ali motornega kolesa, je 4. junija ob 12.30 vozil iz Velenja proti Ložnici, prav v času, ko je ob cesti v smeri Ložnice hodila s prijateljico devet-letna N. S. iz Kavč. Pri tem je zadel punčko, ki je padla na travo ob cesti. Voznik je sicer ustavil, vendar takoj za tem odpeljal naprej. Deklica je bila pri nesreči lažje telesno poškodovana. Voznik je bil mlajši fant, ki je nosil na glavi varnostno čelado rdeče barve, motorno kolo ali kolo z motorjem pa je bilo modre barve. KOLESAR DOBIL HUDE TELESNE POŠKODBE I. junija se je ob 21.30 na Partizanski cesti zgodila prometna nesreča v kateri je bil huje telesno poškodovan kolesar Matej Vovk iz Topolši-ce, star 22 let. Iz Šoštanja proti Velenju je z osebnim avtomobilom vozil 43-letni Martin Žilavec iz Velenja. Ko je pripeljal do križišča z industrijsko cesto, ki vodi proti ESO, je zavijal levo, iz nasprotne smeri pa je pripeljal kolesar in prišlo je do trčenja. NEMIRNA NOČ V KAV-ČAH Prebivalce Kavč in Šentilja je 5. junija prikrajšala za prvi spanec gasilska sirena, ki je ob 22.30 naznanila požar. Zagorelo je na parceli J. K. v Kavčah. Vnela se je vrtna uta (na sliki) oziroma shramba za orodje in vrtne stroje. Kljub hitri intervenciji gasilcev iz Šentilja in okoliških društev je požar uničil ali pa nepopravljivo poškodoval skoraj vse, kar se je nahajalo v tem objektu. Škoda je precejšnja. Vzroke požara še raziskujejo.