Ray ■■ Gelato navdušil tržaški Kulturni dom Z ukinitvijo ronškega železniškega tira Gorica popolnoma »odrezana« Neverjetna turistična karta Furlanije-Julijske krajine in slovenskega Krasa in Primorja /3 Primorski dnevnik ČETRTEK, 17. FEBRUARJA 2011 Št. 40 (20.055) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Ministri po sledovih uspešne predsedniške predhodnice Dušan Udovič Gledano iz perspektive odnosov med Italijo in Slovenijo res ne moremo reči, da se je letošnje leto začelo slabo. Če je januar potekel v znamenju uspešnega državniškega obiska slovenskega predsednika v Rimu, se februar nakazuje kot nadaljnji korak v tem sodelovanju, ki je, kot vse kaže, krenilo na takšno pot, kot smo si jo dolgo želeli. Današnje srečanje slovenskih in italijanskih ministrov v Rimu bo izrazito delovnega značaja in želeti je, da bo to dobra priložnost za usklajevanje stališč in pogledov obeh držav na več področjih, kjer imata skupne interese. Od strateškega pogleda na ta del Evrope vključno z odnosom do držav zahodnega Balkana, do Jonske pobude, vprašanj gospodarstva in energetike do infra-strukturnih povezav in sinergije pristanišč severnega Jadrana. Gre za sodobno razvojno vizijo, kjer imata državi ves interes za čim bolj usklajeno politiko, kot je v Rimu nedavno na najvišji ravni poudarila predsedniška »predhodnica«. In pomembno je, da ima v tem okviru vidno mesto položaj manjšin, za katerega je pričakovati pozitiven premik tudi na ravni medministrskega srečanja. Gotovo ni slučaj, da je današnje srečanje v Rimu začinjeno z ustanovitvijo parlamentarnega združenja za prijateljstvo med italijanskimi in slovenskimi poslanci. Takšno združenje ni nujno, a če ga ustanavljaš, pomeni da si ga želiš in po njem čutiš potrebo. Pobuda je več kot hvalevredna, ena takšnih, ki dokazujejo, da želja po prijateljskih odnosih prerašča formalne okvire. ITALIJA - Premier zatrdil, da zaradi napovedanega sojenja v primeru Ruby ni zaskrbljen Berlusconi kot da se ne bi nič zgodilo Za Bersanija je stanje nevzdržno - Vlada včeraj prejela zaupnico v senatu RIM - Danes dva pomembna dogodka Italijansko-slovenski vladni vrh obogaten s pobudo parlamentarcev RIM - V italijanskem glavnem mestu bo danes tretje zasedanje koordinacijskega odbora ministrov Slovenije in Italije. Na njem bosta pomembnejši temi oblikovanje kontaktne točke za vprašanja slovenske manjšine pri italijanski vladi in izgradnja plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, ki je bila osrednja tema prejšnjega zasedanja. Zunanja ministra Samuel Žbogar in Franco Fratti-ni se bosta pogovarjala o splošnem bilateralnem sodelovanju, ki sta mu dala zagon predsednika Danilo Türk in Giorgio Napolitano (na posnetku). Pred srečanjem bodo italijanski senatorji in poslanci ustanovili Združenje italijansko-slovenskega prijateljstva. Na 3. strani RIM - Premier Berlusconi tudi včeraj ni postregel s konkretnim odzivom na začetek sojenja proti njemu v primeru Ruby. »Vse, kar lahko rečem, je, da nisem niti najmanj zaskrbljen,« je dejal na novinarski konferenci v Rimu, na kateri je zatrdil, da namerava vladati do konca mandata. Po oceni vodje Demokratske stranke Bersanija pa je položaj v Italiji nevzdržen. »Vsakršna rešitev, vključno z novimi volitvami, je boljša, kot pa imeti Berlusconija za premiera,« je menil. Sicer pa je včerajšnje izglasovanje zaupnice vladi v senatu potrdilo, da ima Berlusconi trdno večino v parlamentu. Na 6. strani Ljubljana ne odgovarja na pozive Kraševcev Na 2. strani V Trstu posvet v okviru projekta SoNoRa Na 4. strani Letališče na Rouni ne bo poimenovano po Janezu Pavlu II. Na 8. strani V TK na kavi z Markom Sosičem Na 9. strani Omejevanje zvočnega onesnaževanja v Sovodnjah ob Soči Na 14. strani SEVERNA AFRIKA IN BLIŽNJI VZHOD Val protestov pljusknil tudi v Libijo zaščitni zakon - Kako se uresničuje Delovanje okenc v Trstu in slovenski napisi v Gorici zaščitnega zakona SANA, TEHERAN, BENGAZI - V jemenski prestolnici Sana so se včeraj spopadli protivladni protestniki in privrženci jemenskega predsednika Alija Abdulaha Saleha, pri čemer je bilo ranjenih več ljudi, med njimi tudi trije novinarji. Protesti so potekali tudi v mestih Aden in Taez, ki se jih je udeležilo več tisoč ljudi. Protesti v Adnu so terjali tudi dve smrtni žrtvi. Na pogrebu iranskega študenta, ki je bil ubit na protivladnih protestih, so včeraj izbruhnili spopadi med privrženci režima in podporniki opozicije, je poročala državna televizija. Študent Sani Zale je bil ubit v ponedeljek med protesti, ki so jih pripravili podporniki opozicijskih voditeljev Mira Huseina Musavija in Mehdija Karu-bija. Val protirežimskih protestov je medtem pljusknil tudi v Libijo. V drugem največjem libijskem mestu Ben-gazi je policija minulo noč posredovala na protestu, na katerem naj bi se zbralo več sto ljudi. Policija je z vodnimi topovi in gumijastimi naboji raz-gnala množico pred policijsko postajo v Bengaziju, pri čemer je bilo več ranjenih. Za danes sicer v Libiji pozivajo k "dnevu jeze". Na 13. strani TRST, GORICA - V okviru našega novinarskega preverjanja delovanja ustanov, ki so določene z zaščitnim zakonom, smo obiskali okence, ki je na tržaški trgovinski zbornici na razpolago slovenskim podjetnikom in trgovcem. Zbrali smo tudi podatke o tem, kako deluje okence za manjšino, ki ga je decembra 2007 v Ul. Piccardi odprl vladni komisariat. Na ozemlju goriške občine smo preverjali razširjenost slovenskih napisov v javnosti iz prepričanja, da le-ti še kako vplivajo na os-veščanje in samopodobo neke skupnosti, pomenijo poistovetenje z določenim jezikom, kulturo, izročilom, za mlajše generacije pa sporočilo o neki normalnosti. Na 7. in 14. strani 2 Četrtek, 17. februarja 2011 ALPE-JADRAN / Nedavne sežanske skupščine kraških civilnih iniciativ se je udeležilo veliko ljudi kroma koroška - Po »viharju« o dvojezičnih tablah Inzko: Na pogajanja nikoli ne prideš s kompromisom, z njim jih lahko zaključiš Socialdemokrati za rešitev do konca letošnjega leta - Za Zelene Dorflerjevo razburjenje le »politična predstava« kras - Zahteva po zaščitni evroopski klavzuli na nepremičnine Ljubljana molči o pozivu kraških civilnih iniciativ Pobudo so vsekakor podprli nekateri primorski župani - Na Krasu računajo na odziv poslancev ŠMARJE pri SEŽANI - V Civilnih iniciativah Kras in za Primorsko znova pozivajo vlado, poslance in župane primorskih občin, da podprejo pobudo za uveljavitev zaščitne klavzule za promet z nepremičninami na Primorskem. Zaščito omogoča 13. poglavje pristopne pogodbe Slovenije k Evropski uniji, rok za vlogo pa se izteče 1. maja letos. Takrat bo preteklo sedemletno prehodno obdobje, v katerem je mogoče zaprositi za zaščito. »Pristopno pogodbo so podpisale vse članice Evropske unije,« je na očitke v javnosti, da lahko s svojo pobudo sprožijo mednarodni spor, povedal predstavnik Civilne iniciative Kras Robert Rogič. »Klavzulo pa je v pogodbo uvrstila Evropska unija, ker je predvidela, da se lahko zgodi to, kar se dogaja. Ljudje, ki govorijo, da zganjamo paniko brez potrebe, se delajo norca iz države.« Pobudo so prvič predstavili pred tremi tedni, dosedaj pa od pristojnih z državne ravni niso prejeli nobenega odziva. Zato bodo vsakemu poslancu poslali pisni poziv k takojšnjemu ukrepanju. V njem zahtevajo, da poslanci pobudo podprejo, da v parlamentu sprožijo razpravo o tem in v okviru svojih pristojnosti pritisnejo na vlado, da ukrepa. »Mogoče je narediti marsikaj. Na področju zaščite kmetijskih površin, kulturne dediščine, turističnih zmogljivosti. Zgled za to je lahko tudi Južna Tirolska v Italiji. Modro bi bilo, da politiki prisluhnejo pobudi in da ne mislijo na Kras samo v povezavi s pršutom in teranom,« je ošvrknil Rogič. »Opažamo, da ima ta pretirana stihijska urbanizacija in poselitev dolgoročne posledice tudi na nacionalno sestavo prebivalstva. Zato pozivamo vse primorske poslance k podpori in da z določenimi aktivnostmi pomagajo k realizaciji pobude,« je dodal Miha Pogačar iz Civilne iniciative za Primorsko. Ravno tako pričakujejo podporo županov in svetnikov primorskih občin, saj je pristojnost sprejemanja prostorskih načrtov in s tem širitev zazidalnih območij v rokah občin. Po besedah Rogi-ča je pobuda že naletela na plodna tla, tisti, ki pa jo zavračajo, pomeni, »da so sami vpleteni v nepremičninske posle. Pri tem imam v mislih predvsem velike gradbene družbe in nepremičninske agencije. Mi temu ne nasprotujemo, saj gre za legalne in legitimne zadeve, vendar ne na škodo širših in dolgoročnih interesov. Jasno je, da bo klavzula posegla v trg z nepremičninami, kot na primer na Danskem, naša pričakovanja pa so, da se bodo posledično cene znižale in postale dostopne domačim ljudem. Tako se bo ta prostor ohranil za prihodnje rodove, ki naj bi tukaj živeli.« Nekateri župani so pobudo že podprli, je še dodal Rogič, in obljubili, da jo bodo uvrstili tudi na dnevni red seje občinskega sveta. Kako pa komentira molk vlade? »Premier je bil v ZDA, sedaj ga čaka veliko dela, vendar pričakujem, da bo tematiko uvrstil na sejo vlade. Sicer pa pričakujemo, da bodo tudi poslanci naredili svoje.« V Civilni iniciativi Kras bodo za občinske svete pripravili posebno deklaracijo z zahtevami, da vlada uredi evidence prodaje nepremičnin tujcem, ki jih vodijo državne ustanove, da se vzpostavi sistem, ki bo omogočil nakup nepremičnin domačemu prebivalstvu pred kupci iz tujih držav in da se umirijo umetno napihnjene cene, ki so po vstopu Slovenije v Evropsko unijo domačemu prebivalstvu postale nedostopne. Ponekod na Krasu dosegajo celo 130 evrov na kvadratni meter. V treh tednih dneh je pobudo po uveljavitvi zaščitne klavzule podprlo okoli tri tisoč ljudi, so še povedali, sicer pa načrtujejo javno zbiranje podpisov po vseh večjih slovenskih krajih. Med strankami so pobudo podprle občinska odbora Slovenske ljudske stranke in Slovenske demokratske stranke iz Sežane in izvenparla-mentarna Nova Slovenija. Irena Cunja CELOVEC - »Vemo, da tega (273 dvojezičnih tabel) nikoli ne bomo dobili, toda o številu 141 do 149 tabel z nami nikoli ni bilo dogovora. Takšen predlog tudi ni pošten, saj bi se v tem primeru pogajali le za osem napisov!« S temi jasnimi besedami se je včeraj o rešitvi vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na razburjenje koroškega deželnega glavarja Gerharda Dörflerja (FPK) in tudi na izjave državnega sekretarja Josefa Oster-mayerja (SPÖ) na skupni predlog vseh treh slovenskih organizacij (NSKS, ZSO, SKS) odzval predsednik NSKS Valentin Inzko. Kot že dan prej ostali predstavniki slovenske manjšine (Olip, Sturm, Sadovnik) je Inzko vnovič pojasnil, da pri predlogu 273 dvojezičnih tabel ne gre za nobeno zahtevo, temveč za predlog, za katerega so se Slovenci »morali dogovoriti«, če so hoteli slediti razsodbam ustavnega sodišča v zvezi z dvojezičnimi tablami od leta 2001 dalje. V pogovoru za koroški časnik Kleine Zeitung je Inzko še dodal, da pač ni mogoče že kar v prvem pogajalskem krogu odstopati od odločb avstrijskega ustavnega sodišča: »Ne moremo s kompromisom na pogajanja, s kompromisom lahko pogajanja samo zaključimo,« je demonstrativno poučil koroške (provincialne) politike mednarodno izkušeni diplomat Inzko, trenutno Visoki predstavnik mednarodne skupnosti in zastopnik Evropske unije v Bosni in Hercegovini. Ne z ogorčenjem, kot je to v torek storil deželni glavar Dörfler, temveč umirjeno pa se je na predlog koroških Slovencev za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel v 273 krajih južne Koroške odzval predsednik koroških socialdemokratov (SPÖ) Peter Kaiser. Kljub »očitnemu nesoglasju med pogajalci« se je zavzel za nadaljevanje iskanja rešitve. Za SPÖ ostaja cilj, da se to vprašanje reši do konca leta 2011, nespremenjen, je poudaril Kaiser. Manjšinska govornica Zelenih na Koroškem, koroška Slovenka Zalka Kuchling, pa se je na razburjenje deželnega glavarja odzvala z ugotovitvijo, da je šlo samo za »politično predstavo«, s katero je Dörfler kot podpredsednik FPK hotel pomiriti nemško-nacionalni tabor v svoji stranki. Dörflerjeva akcija pa vsekakor ni pozitivno vplivala na komaj začeta pogajanja, je še pristavila Kuchlingova in pozvala stranko FPK, naj se zaveda svoje odgovornosti za deželo in omogoča stvarna pogajanja za pogajalsko mizo in ne preko medijev. Ivan Lukan Lekcija Inzka (desno) iz diplomacije za Dörflerja evropska unija Parlament potrdil resolucijo o Hrvaški STRASBOURG - Evropski parlament je včeraj v Strasbourgu s 548 glasovi za in 43 proti potrdil resolucijo o napredku Hrvaške na poti v Evropsko unijo, ki med drugim poziva hrvaško vlado k nadaljnji krepitvi administrativnih zmogljivosti za boj proti korupciji in spodbujanju kulture politične odgovornosti. Dokument tudi pozdravlja napredek pri spremembah ustave, reformo pravosodja in tesnejše sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Opozarja pa, da zahteva za izročitev pomembnih vojaških dokumentov še ni bila izpolnjena. Resolucija še poudarja potrebo po hitrem ukrepanju glede kazenskega pregona vojnih zločinov in poziva k izboljšanju ukrepov za zaščito prič. Resolucija ugotavlja, da bi Hrvaška, če bo uspešno izvajala zastavljene reforme, pristopna pogajanja lahko zaključila v prvi polovici letošnjega leta. Največji izziv pa lahko ob tem postane, kako predstaviti prednosti članstva v EU vedno bolj skeptičnim hrvaškim državljanom. Dokument pozdravlja prizadevanja hrvaške vlade, da bo odločno opravila z vsemi oblikami korupcije ter dodaja, da je EP seznanjen z odmevnimi procesi proti nekdanjima ministroma in kazenskim postopkom proti nekdanjemu premieru Ivu Sanaderju. Evropski parlament še ugotavlja, da je bil pri vračanju beguncev dosežen splošen napredek, sovražnost javnosti do vračanja Srbov pa se je v večini države zmanjšala. Ob tem poziva oblasti v Zagrebu, naj odstranijo ovire za pridobitev stalnega prebivališča, pospešijo programe obnove domov ter začnejo projekte družbene integracije povratnikov. Po ocenah Hannesa Swobode, ki je tudi poročevalec Evropskega parlamenta za Hrvaško, Slovenije ne bi smela skrbeti enostranska dejanja Hrvaške, ki bi lahko prejudicirala mejo med državama. Kot je pojasnil, vsi postopkovni roki iz arbitražnega sporazuma začnejo teči po podpisu pristopne pogodbe, ki jo je treba še ratificirati v vseh državah članicah. "Torej je Slovenija na dolgi rok v boljšem položaju od Hrvaške. Hrvaška hoče nekaj, kar Slovenija lahko da. In Slovenija lahko čaka," je še menil Swoboda. V razpravi, ki je potekala dopoldne, so evropski poslanci pohvalili napredek Hrvaške na poti v EU, obenem pa pozvali Zagreb, naj v prihodnjih mesecih izpolni še zadnje obveznosti v pristopnih pogajanjih. Kot glavna izziva za Hrvaško so izpostavljali poglavji o pravosodju in konkurenci ter sodelovanje s haaškim sodiščem. (STA) slovenija - Številne hišne preiskave in pet začasno pridržanih Kriminalistična preiskava v povezavi s Tuš Holdingom se je že končala LJUBLJANA - Obsežna kriminalistična preiskava, ki so jo zaradi suma gospodarske kriminalitete in korupcije včeraj izvedli na območju več policijskih uprav, se je zvečer končala. Policija je izvedla 21 hišnih preiskav, tudi v Tuš Holdingu, in petim osumljenim osebam odvzela prostost. Štiri so izpustili na prostost že pred večerom, pa tudi peti naj noči ne bi preživel v zaporu. Kriminalistična policija je v predkazenskem postopku, ki ga usmerja Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, na območju Policijskih uprav Celje, Maribor, Murska Sobota, Ljubljana in Postojna izvedla obsežne aktivnosti na področju preiskovanja gospodarske kriminalitete in korupcije, so sporočili z ljubljanske policijske uprave. V preiskavah je sodelovalo več kot 60 kriminalistov in policistov. V hišnih preiskavah so zasegli različne predmete, ki so pomembni za predkazenski postopek. Kriminalistična policija bo v nadaljevanju postopka po potrebi opravila dodatne preiskave in nato vse zasežene dokaze, zbrana obvestila in ostale ugotovitve posredovala Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani, ki v tem primeru usmerja predkazenski postopek. Tušev odvetnik Uroš Ilič je povedal, da gre v tem primeru "za očitek, za katerega so zaenkrat podani samo razlogi za sum, povezan pa je s podelitvijo koncesijo, ki jo je Tušmobil pridobil v letu 2008". Kriminalisti so preiskali poslovno pisarno Mirka Tuša, njegov dom in oba avtomobila ter odnesli "nekaj popolnoma nepomembnih listin in računalnik", je povedal. Mirka Tuša po njegovih besedah niso pridržali, zadeva pa naj bi bila zanj končana. Kriminalisti so se včeraj mudili tudi na sedežu družbe Tušmobil v Ljubljani, na sedežu Tuš Holdinga v Celju in na Agenciji za pošto in elektronske komunikacije (Apek). Po neuradnih informacijah naj bi kriminalisti preverjali sum storitve kaznivega dejanja glede brezplačne podelitve frekvenc za mobilno telefonijo Tušmobilu. Apek je namreč Tušmobilu brezplačno dodelil frekvence v pasu 1800 Mhz, potem pa še frekvenco za UMTS. Temu so nasprotovali drugi mobilni operaterji, ki so za frekvence odšteli precej denarja. Na Komisijo za preprečevanje korupcije je bilo zato po poročanju Televizije Slovenija (TVS) vloženih več prijav suma korupcije. Komisija, ki jo je takrat vodil Drago Kos, je februarja 2009 ugotovila utemeljen sum kaznivega dejanja in kazensko ovadila odgovorne v Apeku. V Tuš Holdingu so za STA povedali, da je preiskava povezana z izdano odločbo Apeka in nikakor ni povezana s poslovanjem nobene od družb v okviru Tuš Holdinga. "Poslovanje naših dejavnosti v sklopu Tuš Holdinga tako poteka popolnoma nemoteno," so povedali v Tuš Holdingu. Na Apeku pa so pojasnili, da so kriminalisti včeraj opravili informativne razgovore s štirimi zaposlenimi. Policija naj bi pod drobnogled po poročanju Televizije Slovenija vzela tudi dve pomurski podjetji, pri čemer se omenja ime direktorja podjetja Telesis Daniela Copota, ki je bil v času nepravilnosti član sveta za elektrokomunikacije na Ape-ku. V Postojni naj bi preverjali podjetnika, ki je imel v času spornih poslov franšizo Tušmobila. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 17. februarja 2011 3 rim - Danes ustanovitev združenja za prijateljstvo med državama Parlamentarci za krepitev sodelovanja s Slovenijo V skupino je že pristopilo več kot 60 senatorjev in poslancev - Blažina najbrž predsednica RIM - V italijanskem glavnem mestu se bo danes uradno rodilo Združenje italijanskih parlamentarcev za prijateljstvo med Slovenijo in Italijo. Do včeraj je pobudo podprlo že kot kot šestdeset senatorjev in poslancev vseh strank, ki so zastopane v parlamentu. Med prvimi sta novonastalo združenje podprla italijanski zunanji minister Franco Frattini in slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Miro-šič. Glavna kandidatka za predsedniško mesto je slovenska senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina. Italijansko združenje bo nastalo po vzoru podobnega združenja za sloven-sko-italijansko prijateljstvo, ki že vrsto let deluje v sklopu slovenskega parlamenta. Združenju, ki ima sedež v Ljubljani, trenutno predseduje Danijel Krivec (SDS), ki je tudi župan Bovca, njegovi člani pa so poslanci Renata Brunskole, Eva Irgl, Alenka Jeraj, Franco Juri, Franci Kek, Miroslav Klun, Darja Lavtižar Bebler, Breda Pečan in Andreja Rihter. Gre za poslance (izjemi sta Kek in Rih-terjeva), ki so doma s Primorske. Novonastalo italijansko združenje bo imelo uradni sedež v Rimu, njegov glavni cilj je ovrednotenje vsestranskih stikov med Italijo in Slovenijo na področju politike, kulture, umetnosti in gospodarstva. Redni člani združenja so aktualni senatorji in poslanci, obenem pa tudi nekdanji parlamentarci, organizacija pa bo imela tudi svoje častne člane, ki se na raznih področjih ukvarjajo z odnosi med sosednjima državama. Legalni predstavnik združenja je predsednik oziroma predsednica, ki mu pomaga predsedstvo. Vsi vodilni organi so direktno izvoljeni na skupščini. Iz Furlanije-Julijske krajini so v združenje prijateljstva med Italijo in Slovenijo doslej pristopili senatorji Tamara Blažina, Carlo Pegorer, Ferruccio Saro in Flavio Pertoldi, od poslancev pa Carlo Monai, Ettore Rosato, Roberto Antonio-ne in Massimiliano Fedriga. Pobudniki pričakujejo še dodatne pristope. V italijanskem parlamentu od vsega povojnega časa deluje več združenj in skupin, ki gojijo prijateljstvo z drugimi državami ter njihovimi parlamenti. Podobna združenja so bila ustanovljena tudi v sklopu slovenskega Državnega zbora in Državnega sveta. prej do novice Združenje Italija-Slovenija je doslej podprlo več kot šestdeset senatorjev in poslancev vseh strank ansa www.primorski.eu] rim - Carlo Monai, pobudnik novega združenja »Hvala predsedniku Turku, ki je podprl našo pobudo« RIM - Glavni pobudnik parlamentarnega združenja za itali-jansko-slovensko prijateljstvo je poslanec stranke Italija vrednot Carlo Monai. Doma je iz Čedada in zelo dobro pozna stvarnost Beneške Slovenije, kjer ima veliko prijateljev. Pred izvolitvijo v parlament je bil deželni svetnik Illyjeve občanske liste, še prej pa občinski svetnik neke lokalne liste v Čedadu. V tamkajšnjem občinskem svetu je bil leta 2000 med podpisniki zahteve, da se ozemlje Občine Čedad v sklopu zaščitnega zakona za Slovence vključi na uradni seznam dvojezičnih občin. Odvetnik Mo-nai ima tudi kanček slovenske krvi, saj je bila njegova stara mama doma iz Slovenije. »O ustanovitvi tega združenja sem razmišljal že nekaj časa, za to pa ni bilo nikoli prave priložnosti, čeprav je Slovenija samostojna država že dvajset let. O tej mož- Poslanec Carlo Monai nosti sem nekajkrat govoril s kolegi poslanci iz Slovenije, glavno spodbudo pa mi je dal slovenski predsednik Danilo Türk, s katerim sem se pogovarjal med njegovim nedavnim obiskom v Rimu,« pravi poslanec iz Čedada. V veliko oporo za pripravo današnje ustanovne skupščine mu je bil slovenski veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič, v poslanski zbornici pa poslanca Roberto Antonione (Ljudstvo svobode) in Massimiliano Fedriga (Severna liga). »V veliko zadoščenje mi je tudi zelena luč zunanjega ministra Franca Frattinija,« dodaja Monai, ki napoveduje bližnjo predstavitev združenja v Rimu in v Trstu. Poslanec stranke Antonia Di Pietra je dodatno zadovoljen, da bo današnja ustanovna skupščina združenja sovpadala z rimskim sestankom ministrov Italije in Slovenije, ki ga bosta vodila Frattini in njegov kolega Samuel Žbogar. »To je najboljša popotnica za naše delo,« dodaja Monai. S.T. trst - Neverjetna turistična karta Furlanije-Julijske krajine »Malchina in Gorjansko-Goriano« Na sramotno početje deželne agencije za promocijo turizma opozarja svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec TRST - Kaj naj si mislimo, ko na uradni turistični karti, ki jo je izdala in jo deli deželna agencija za promocijo turizma Furlanije-Julijske krajine, beremo, da je na slovenski strani meje Čepovan tudi Chiapova-ni, Kosovelov Tomaj je Tomadio, Štjak je tudi S.Giacomo in Colle, vas Soča je tudi Sonzia, Most na Soči tudi S.Lucia? In istočasno naj si bo turist ali domačin lahko le nemočno ugotavlja, da so vsa imena vasi v dvojezičnih občinah na Tržaškem (podobno na Goriškem, o Benečiji pa niti ne govorimo) zapisane izključno v italijanski različici! Gorjansko je zato tudi Goriano, lučaj stran čez mejo pa Malchina ni Mavhinje... Na sramotno in grobo kršitev pravic in dostojanstva slovenske narodne skupnosti v Italiji ter prav tako zemljepisnega dostojanstva Primorske v Sloveniji je s svetniškim vprašanjem prav ob 10. obletnici izglasovanja zaščitnega zakona opozoril deželni svet- nik SSk Igor Gabrovec. V svojem dokumentu je politik iz vrst slovenske manjšine pokazal na celo serijo nepravilnosti v promocijskem in informativnem gradivu deželne agencije za promocijo turizma Turismo FVG. Številni kraji, ki danes spadajo v republiko Slovenijo, imajo ob slovenskem imenu navedene tudi italijanske različice, ki so se praviloma uveljavile v obdobju po Rapalski pogodbi. Takrat je italijanski režim pričel z divjim in načrtnim poitalijančevanjem osebnih imen, priimkov in krajevnih imen. Danes je to del zgodovine, poudarja Gabrovec, zato je sklicevanje in navajanje teh izrazov povsem nerazumljivo, saj v omenjenih krajih niti ni prisotna italijanska manjšina, ki tovrstno izbiro seveda utemeljuje na istrskem delu zemljevida. »V tem primeru,« nadaljuje Ga-brovec, »se ne moremo niti sklicevati na ponesrečen poskus dvojezično-sti. Za avstrijski predel ne opazimo enega samega prevoda, niti glavnih turističnih točk, kot je npr. Villach. Da bo mera polna, je omenjena turistična karta skoraj povsem brez slovenskih imen v naši deželi, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska manjšina.« Številni kraji spadajo v občine, ki so popolnoma dvojezične na osnovi lastnih statutov. V tržaški pokrajini je bilo dvojezično navajanje krajevnih imen priznana in uvedena praksa že v prvem povojnem obdobju, ko je to območje upravljala anglo-ameriška vojska. Uporaba izključno italijanskih imen je torej groba kršitev osnovnih pravic slovenske manjšine, predstavlja pa obenem tudi kulturno obubožanje deželnega bogastva, s katerim bi se morala ponašati katerakoli publikacija, toliko bolj še, če ima namen, da vabi turiste v te kraje. Deželni svetnik Slovenske skupnosti poudarja, da uživa FJK posebni statut prav zaradi prisotnosti slovenske narodne skupnosti in se obe- nem sklicuje tudi na besede, ki jih upravitelji vedno radi namenjajo pomenu narodnih skupnosti, ki naj bi bile prava dodana vrednost in povezovalni element med različnimi jezikovnimi in kulturnimi identitetami, s katerimi se lahko ponaša Furlanija-Julijska krajina. Agencija Turi-smoFVG tudi na svojih spletnih straneh http://www.turismofvg.it/it nima nobene informacije o slovenski, furlanski in nemški manjšini. Gabrovec zato sprašuje predsednika dežele Renza Tonda za razloge, ki so privedli do tega, da deželna agencija deli tovrstno gradivo, ki je bilo očitno že pred leti pripravljeno površno in brez vsakega logičnega kriterija. Zastopnik SSk poziva deželno upravo, naj nemudoma zamenja omenjeno gradivo s takim, ki bo spoštovalo sosednjo državo Slovenijo in istočasno upoštevalo prisotnost in pomen priznanih narodnih skupnosti na lastnem ozemlju. danes v rimu Srečanje ministrov Italije in Slovenije Franco Frattini Samuel Žbogar RIM - V rimski Vili Madama bo danes potekalo tretje zasedanje koordinacijskega odbora ministrov Slovenije in Italije. Na njem bosta pomembnejši temi oblikovanje kontaktne točke za vprašanja slovenske manjšine pri italijanski vladi in izgradnja plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, ki je bila osrednja tema prejšnjega zasedanja. Zunanja ministra Samuel Žbogar in Franco Fratti-ni se bosta pogovarjala o bilateralnem sodelovanju med državama ter aktualnih regionalnih, evropskih in mednarodnih temah, pri čemer bo poudarek na razmerah v Egiptu in regiji ter na Zahodnem Balkanu. V okviru zasedanja bodo sicer potekali ločeni sestanki delegacij več ministrstev, sledilo pa bo plenarno zasedanje pod vodstvom obeh zunanjih ministrov, kjer bodo vodje delegacij poročali o pogovorih s posameznih bilateralnih srečanj. Podpisali bodo tudi skupno izjavo. Na slovenskem zunanjem ministrstvu so včeraj poudarili, da so odnosi med državama partnerski in razvejani, pri čemer sta pomemben vezni člen manjšini. Ob tem so poudarili velik pomen nedavnemu državniškemu obisku predsednika republike Danila Türka v Italiji. Njegov obisk pred mesecem dni je bil prvi državniški obisk kakega slovenskega predsednika v Italiji. Glede na to, da je italijanski predsednik države Giorgio Napolitano na srečanju s Türkom slovensko manjšino označil kot najpomembnejšo manjšino v Italiji, gre pričakovati korak naprej glede stalnega manjšinskega omizja. Tokratno zasedanje bi moralo potekati 15. decembra lani, a je odpadlo zaradi političnih zapletov v Italiji - dan prej je namreč italijanski parlament glasoval o nezaupnici pre-mierju Silviu Berlusconiju. Koordinacijski odbor ministrov sta državi ustanovili na podlagi maja 2007 podpisanega memoranduma o sodelovanju med vladama. Prvo zasedanje je bilo septembra 2008 v Rimu, drugo pa novembra 2009 v Ljubljani. 4 Četrtek, 17. februarja 2011 GOSPODARSTVO PRISTANIŠČA - Posvet v okviru srednjeevropskega projekta SoNoRa Severni Jadran mora postati pristaniški sistem Južne Evrope V Trstu o povezavi Baltskega in Jadranskega morja in o logističnem razvoju pristanišč TRST - Severni Jadran je treba priznati kot pristaniški sistem Južne Evrope - to je izziv in zaveza, ki jo mora sprejeti ves severnojadranski lok, od Ravenne do Reke prek Benetk, Tržiča, Trsta in Kopra, če želi konkurirati z drugimi pristaniškimi sistemi, v prvi vrsti severnomorskimi pristanišči v Rotterdamu, Hamburgu in Antwerpnu. To je glavno sporočilo z včerajšnjega sedmega srečanja v okviru projekta SoNoRa (South North Axis), financiranega po programu Srednja Evropa. Gre za projekt mednarodnega sodelovanja, ki ima za cilj vzpostavljanje multimodalne mreže za povezavo med Jadranskim in Baltskim morjem. Pristop tega programa predvideva tesno povezavo med razvojem sistema prevozov in gospodarskim sistemom, zamišljen pa je v viziji celovitosti prometnega in logističnega sistema Srednje Evrope. Včerajšnji simpozij na tržaški Pomorski postaji je potekal pod naslovom Vloga logistike v razvoju pristanišč in njihovih zalednih terminalov, svoje prispevke pa so na zasedanju, ki ga je vodil direktor zveze trgovinskih zbornic Union-camere Veneta Gian Angelo Bellati, dali deželni odbornik FJK za infrastrukture Riccardo Riccardi, njegov kolega iz Veneta Renato Chisso, član tržaškega pristaniškega odbora Maurizio Salce, vodja službe za raziskovanje in razvoj v Luki Koper Maša Čertalič in predstavnik deželne uprave avstrijske Koroške. Projekt SoNoRa, pri katerem sodeluje 25 partnerjev iz šestih držav članic EU (Italija, Avstrija, Slovenija, Nemčija, Češka in Poljska), postavlja akcent na nujnost cestnih in železniških povezav v dobrem delu Srednje Evrope. Med njimi izpostavlja tudi baltsko-jadranski koridor, za katerega se zavzema 14 evropskih regij in ki bo tekel od poljskih pristanišč Gdansk in Gdinja do Dunaja in Bratislave in bi ga nato podaljšali do Jadranskega morja. Za podaljšanje tega koridorja se je včeraj znova močno zavzel ravno deželni odbornik Riccardi, prepričan kot je, da bi podaljšanje koridorja do Jadrana služilo predvsem močnemu bavarskemu gospodarskemu sistemu. Toda vzporedno je treba vzpostaviti severnojadranski pristaniški sistem, in to na osnovi novega sodelovanja v prostoru brez državnih in deželnih meja. Samo tak sistem bo omogočil Severnemu Jadranu, da bo lahko konkurenčen v evropskem merilu, saj ima zato na svojo strani veliko prednost - da namreč ladja z Daljnega vzhoda prihrani pet Odbornik Dežele FJK za infrastrukture Riccardo Riccardi in predstavnica Luke Koper Maša Čertalič dežela fjk dni plovbe, če se namesto za Baltik odloči za Severni Jadran. Kot je povedal Maurizio Salce, se lahko ta časovni prihranek v enem letu izmeri s približno 50 milijoni evrov stroškov manj. Maša Čertalič je na posvetu govorila o načrtih za koprsko pristanišče in se strinjala s potrebo po ustvarjanju sistema. V zvezi s potrebo, da se ta sistem prometno poveže z zalednimi trgi, pa je izpostavila, da bo Slovenija k temu projektu prispevala z izgradnjo drugega tira na progi Koper-Divača. Riccardi se je ustavil tudi pri petem koridorju. Po njegovih besedah namreč ne zadostuje samo povezava med Baltikom in Jadranom, ampak tudi v smeri za-hod-vzhod, zato bo v perspektivi povezovanja v loku med Ravenno in Koprom nujna tudi neposredna povezava med tržaškim in koprskim pristaniščem. O severnojadranskih pristaniščih oziroma o projektu Unicredit bo jutri tekla beseda tudi v palači Chigi, kjer bo po zasedanju ministrskega sveta na vrsti srečanje gospodarskih ministrov s predsednikoma Furlanije-Julijske krajine in Veneta Tondom in Zaio, s predsednikoma pristanišč v Trstu in Benetkah Marino Monassi in Paolom Costo, navzoča pa bosta tudi predsednika pristojnih parlamentarnih komisij Luigi Grillo in Mario Valducci. Ob tej priložnosti naj bi se Mo-nassijeva sestala tudi s podpredsednikom Unicredita Fabriziom Palenzono (vb) Za Palmanova Outlet je bilo leto 2010 pozitivno PALMANOVA - Nakupovalno naselje Palmanova Outlet Village je lani poslovalo pozitivno. Družbi Promos in Promanagement, ki ga upravljata, sta sporočili, da se je promet povečal za 18 odstotkov glede na leto 2009, kupcev pa je bilo 2,95 milijona ali za 9 odstotkov več. Poslovni rezultati nakupovalnega središča so lani zrasli že tretje leto zapored. Carlo Maffioli, predsednik družb, ki upravljata outlet s približno 90 trgovinami, je podatke komentiral z ugotovitvijo, da se je naložba potrdila za dobro, saj ima trgovsko središče strateško lego v bližini meje, hkrati pa ponudbo, ki jo odjemalci zelo cenijo tudi po kakovosti, poleg nižjih cen. Palmanova Outlet Village, ki so ga odprli maja 2008, je prvo nakupovalno naselje po trajno znižanih cenah v Furlaniji-Julijski krajini, vanj pa poleg domačinov iz vse dežele in iz Veneta zahajajo tudi kupci iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške, celo iz Srbije, v poletni sezoni pa tudi britanski, nemški in ruski turisti, ki letujejo v Gradežu, Lignanu ali na plažah Istre in sosednjega Veneta. Pošta se širi na področju mobilne telefonije TRST - Imenuje se PosteMobile Store in predstavlja vstop pošte na področje mobilnih aplikacij za inteligentne telefone in tablične računalnike, ki so najbolj razširjeni na trgu. Za uporabo inovativnih storitev podjetja Poste Italiane oziroma Po-steMobile je treba imeti poštni račun, za navodila pa se lahko interesenti povežejo na spletno stran www.postemobile.it. Z novo storitvijo bo mogoče z inteligentnim telefonom plačevati račune, izdajati plačilne naloge, pošiljati denar v tujino, napolniti telefonsko kartico, kontrolirati svoj poštni račun in tudi plačevati parkirnino na parkiriščih, ki so za to opremljena. V Sloveniji lani padec števila glav živine LJUBLJANA - Začasni podatki o živini v letu 2010 v Sloveniji kažejo, da se je število živali zmanjšalo, najbolj perutnine in prašičev. V prašičereji se negativni trend nadaljuje že od leta 2006, ko so kmetije v Sloveniji redile več kot 575.000 prašičev. Do leta 2009 se je njihovo število zmanjšalo na dobrih 415.000, lani pa na 395.500. TURIZEM - Po vztrajnih prizadevanjih tržaške občinske uprave za vrnitev ladjarja Trst bo prihodnje leto matično pristanišče za križarjenja ladje Costa Classica v Jadranu TRST - Bele ladje se vračajo v Trst. Kot je sporočila tržaška občinska uprava, je novica od včeraj uradna, saj je na spletnem naslovu http://catalogo2012.costacrociere. it objavljen koledar, ki potrjuje, da bo Trst prihodnje leto spet matično pristanišče za ladjo Costa Classica. Ladja bo v obdobju od 19. maja do 24. novembra 2012 vsako soboto izplula izpred tržaške Pomorske postaje na sedemdnevno križarjenje po vzhodnem Sredozemlju. Inavguracijsko veliko križarjenje se bo sicer začelo 1. maja 2012 v Dubaju, v Trst pa bo ladja priplula 19. maja. Na skoraj tritedenskem križarjenju se bo ustavila v turističnih središčih Omana, Egipta, Grčije in Hrvaške. Prihod v Trst je predviden v soboto, 19. maja ob 8. uri, ob 18. uri pa bo Costa Classica odplula proti Anconi, Mikonosu, Atenam-Pireju, Krfu in Dubrovniku, od koder se bo vrnila v Trst. Iz Trsta bo Costa Classica opravila 28 križarjenj, zadnje 24. novembra 2012 s končnim ciljem Savono in s postanki v Dubrovniku, na Krfu, Malti in v Neaplju. Posebno zadovoljen z vrnitvijo Coste Crociere v Trst je občinski odbornik za gospodarski razvoj in turizem Paolo Rovis, za katerega ima ta uspeh več pomenov. V prvi vrsti je ponovna uvrstitev Trsta v krog velikih križarjenj izraz ugleda mesta in priznanje za tiho, a nepretrgano delo občinske uprave pri navezovanju stikov z ladjarji. Seveda je velik tudi gospodarski pomen vrnitve belih ladij v Trst, saj bo v mesto vsak teden prišlo več kot 3400 potnikov, polovica po koncu in druga polovica za začetek križarjenja. Za Rovisa je tako cilj 100 tisoč potnikov na sezono dosegljiv že prihodnje leto, za naprej pa lahko njihovo število še raste. EVRO 1,3510 $ 0,00 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 16. februarja 2011 valute evro (povprečni tečaj) 16.2. 15.2. Velika ladja za križarjenje Costa Classica se prihodnje leto vrača v Trst arhiv ameriški dolar japonski jen 1,3510 113,12 8 8963 1,3510 113,21 8,9020 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 39,6080 61 4980 39,5770 61,4980 II lUlJjKa 1 UUlJa danska krona r\ritancKi ti mt 7,4563 084190 7,4567 0,83750 Ul 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ 8,7325 78275 8,7255 7,8335 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 24,325 1,3073 24,293 13124 jVILoIjKI llallK estonska krona maHTarcki trtrint 15,6466 270,77 15,6466 271 06 1 1 IC1UACU3K1 1U1 II 1 L poljski zlot 3,9093 1 3328 3,9287 1,3317 KC11 IOUJM UUICII avstralski dolar nAlnarcKi 1,3507 1,9558 1,3503 1 9558 UUlUal JM ICV romunski lev II1Y*\\/<:K i ifac 4,2492 3,4528 4,2518 3,4528 IILUVJM HLaj latvijski lats hr37i ICKI rAal 0,7053 2,2542 0,7059 2,2525 Ul a ¿.lil j M l Cal islandska krona ti irika lira 290,00 2 1425 290,00 2 1504 LUI jl\cl lila hrvaška kuna 7,4080 7,4068 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 16. februarja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,26575 1 LIBOR (EUR) -LIBOR (CHF) 0,13667 1 EURIBOR (EUR) 0,911 0,31400 0,46570 - 0,17000 0,24167 -1,091 1,354 - ■ ZLATO ■ (999,99 %%>) za ka 1 t ■ 32.535,29 € +21,31 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 16. februarja 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,65 INITEDIII IDr»DA 3 A~> -0,32 +0 00 KRKA 1 1 IKA KOPER 63,50 15 00 +0,27 +0 07 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 158,00 252,00 +1,84 +0,60 TELEKOM SLOVENIJE 89,20 +1,36 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 46,00 AERODROM LJUBLJANA 16,50 DELO PRODAJA 23,00 rrm on nn +0,00 -0,60 -5,26 ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 16,00 i Qn +0,00 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,49 h/ll iMnTCCT i: m +1,84 KOMPAS MTS NIKA 7,20 15 20 - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIUBI IANA 12,50 8,00 24,29 355,00 +0,00 +4,97 +0,00 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 64,00 190 00 +0,00 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 92,52 17,60 -0,11 +0,57 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 16. februarja 2011 +1,5° delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,155 108,02 169 +1,76 +1,34 +0 12 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 2,73 1,01 +5,30 +3,58 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 3,157 0,907 +4,64 +3 13 EDISON ENEL ENI 4,33 1842 +1,05 +0 11 FIAT FINMECCANICA 7,17 9,55 -0,90 -1 09 FINMECCANICA GENERALI IFIL 16,88 +0,78 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,59 10 78 +3,70 +1 03 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 22,1 4,78 +0,23 -0 10 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 7,94 2,2 +0,38 +1 62 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,02 15 58 +0,25 -0,83 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 37,13 4,00 +0,22 +0,88 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 9,27 1 05 +2,26 +0,38 TENARIS TERNA 17,53 3,337 +1,74 +0,38 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,086 7,87 +1,06 +4,79 UNICREDIT 1,98 +3,93 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) 1 1 ■ 85,01 $ +0,02 IZBRANI BORZNI INDEKSI 16. februarja 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 839,53 +0,90 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 2.272,34 1.003,98 +0,00 +017 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 1.684,78 765,90 -2,70 -1,13 Beiex 15, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai^/n 310,51 1.637,26 -1,56 +0,05 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.719,08 +0,19 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.288,17 2.397,94 +0,50 +0,67 S&P 500, New York 1.336,32 +0,63 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.344,27 7.414,30 6.085,27 -0,04 +0,19 +0,80 CAC 40, Pariz 4.151,26 +1,00 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 3.002,70 1.250,1 2.995,49 +0,67 +0,22 Nikkei, Tokio 10.808,29 +0,00 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.097,78 2.924,19 +0,56 +0,86 Sensex, Mubaj 18.300,90 +0,15 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 17. februarja 2011 5 GLOSA Zrel odnos do preteklosti Jo2e Pirjevec Sklenil sem, da letos izjav politikov glede »dneva spomina« ne bom komentiral, ker so samo izraz tiste antropološke krize, v katero ja zašla uboga Italija. (Fini, Bersani - ista pašta). Naj rečem samo, da narod, ki se ne zna soočati z zgodovino, če ne s ponavljanjem oguljenih stereotipov, nima intelektualne bodočnosti. Oziroma nima bodočnosti tout court. Pred katkim pa sem dobil govor Enza Betti-ze, ki ga je imel znani časnikar in pisatelj 10. februarja na Kvirinalu. Ne brez težav, ker je verzija, ki je dosegljiva na spletni strani društva ANVGD (istrskih in dalmatinskih ezulov) močno cenzurirana tam, kjer jim Bettizove besede niso bile všeč. Ko se je dotaknil fašističnega preganjanja Slovencev in Hrvatov po prvi svetovni vojni. Kar je samo po sebi še kako zgovorno, ker potrjuje, kar sem povedal zgoraj: nemoč italijanskega javnega mnenja, kar zadeva zrel odnos do preteklosti. Tej pasti se je Betti-za skušal izogniti, kar je seveda hvalevredno, čeprav v svojem naporu, po mojem, ni bil povsem uspešen. Predvsem v svoji analizi ni znal pravilno razčleniti kompleksne (čeprav ne enkratne) situacije, ki se je ustvarila v 19. stoletju na vzhodni obali jadranskega morja. Tu je tisti del prebivalstva, ki se je vključil v beneško-italijanski kulturni krog, zaradi svoje gospodarske moči imel oblast, medtem ko so bili »ščavi« v glavnem na nivoju brezpravne raje. Ko so se ti začeli prebujati, se kulturno, gospodarsko in politično krepiti, posebno od leta 1848 dalje, je neizbežno prišlo do konflikta, na katerega so italijanske elite odgovorile povsem zgrešeno. Tega jim niti ne očitam, ker se zavedam, da bilo treba imeti nadčloveške intelektualne kvalitete in politično modrost, če naj bi reagirale drugače. V zgodovini ne poznam primera - razen morda južnoafriškega Verzija na spletni strani društva ANVGD je močno cenzurirana tam, kjer jim Bettizzove besede niso bile všeč. Ko se je dotaknil fašističnega preganjanja Slovencev in Hrvatov po prvi svetovni vojni. Kar je samo po sebi še kako zgovorno, ker potrjuje nemoč italijanskega javnega mnenja, kar zadeva zrel odnos do preteklosti - da bi prišlo med gospodujočo skupnostjo in tisto, ki ji je podložna, do sporazumnega in nekrvavega preobrata v medsebojnih odnosih. Mi - mislim na Slovane in Italijane v jadranskem prostoru - smo imeli še nesrečo, da je leta 1918 propadlo avstro-ogrsko cesarstvo, ki je s svojo pravno ureditvijo kljub vsem hibam le blažilo ostrino medetničnega boja. Zamenjala ga je Italija, ki v svoji zaostalosti razmeram ni bila kos, temveč jih je s fašizmom in nebrzdanim nacionalizmom še zaostrila. Pričakovati v takih razmerah, da Italijani ne bodo plačali cehe, ko so se brezglavo zapletli v drugo svetovno vojno in jo izgubili, je bilo in je iluzorno. Tega v svojem govoru Bettiza ni dovolj jasno razčlenil, povsem pa je udaril mimo, ko se je dotaknil povojnih razmer, saj je osvoboditev Dalmacije, Istre in Primorske prikazal kot načrtno in divje »osvajanje« Titovih boljševi-kov, pozabljajoč osvobodilno gibanje lokalnega slovanskega (in delno italijanskega) prebivalstva. Zanimalo bi me tudi vedeti, od kod Bettizova trditev, da je v fojbah umrlo »na tisoče Italijanov, predvsem Istranov«, in da je iz Istre, kvarnerskega območja in Dalmacije zbežalo »350.000 beguncev«. Ker pripravljam slovensko in angleško verzijo svoje knjige o fojbah, ki sem jo izdal predlanskim v Tu-rinu, bi bil hvaležen, če mi Bettiza lahko posreduje verodostojne podatke o teh številkah. V nasprotnem primeru bom moral sklepati, da tudi on po papagajsko ponavlja »resnico«, ki to ni. Pa še majhen popravek, ki mu ga ne zamerim, ker še kako dobro vem, kako lahko je zgrešiti, ko govoriš in pišeš o zgodovini. Avstro-ogrski feldmaršal Svetozar Borojevic, zmagovalec pri Kobaridu, po rodu ni bil Hrvat temveč Srb iz Vojne krajine. VREME OB KONCU TEDNA Po današnjem odhodu ciklona izboljšanje Drako Bradassi_ Dve veliki težišči vplivata na sedanjo vremensko sliko v večjem delu Evrope. Prvo je nad Atlantikom, kjer se zadržuje globok ciklon s severnoatlantskim zrakom, drugo pa nad severovzhodno ter deloma severno Evropo, kjer se zadržuje obsežno in zelo mrzlo jezero celinskega zraka. Za zdaj prevladuje atlantski ciklon, ki ga sestavlja za ta čas normalno topel zrak, temperature nad evropskim severovzhodom ter ponekod na severu pa so padle na ponekod rekordno nizke vrednosti. Z atlantskim vlažnim zrakom prihajajo tudi padavine, ki bodo še danes, ko je sekundarno ciklonsko središče v naši neposredni bližini, dokaj pogoste, medtem ko se bo po njegovem odhodu zračni tlak začel ponovno krepiti in bo nastalo novo anticiklonsko območje. Kot kaže, nam bo spet zagotovilo vsaj nekajdnevno obdobje s suhim in stanovitnim ter povečini sončnim vremenom. Ciklon s severnoatlantskim zrakom, ki bo nocoj zapuščal naše kraje, prinaša za ta čas normalne temperature. Ničta izoterma se je spustila do nadmorske višine 1300 metrov, celotno ozračje pa je v dolgoletni normalnosti. V gorah se po daljšem času pojavlja sneženje, proti koncu nocojšnjih padavin se bo snežna odeja predvidoma povišala za 15 do 30 centimetrov. V današnjem drugem hladnejšem delu ciklona se bodo temperature še nekoliko spustile, zato bo meja sneženja predvsem ponekod v severnih predelih pod višino 1000 metrov, ponekod lahko tudi občutno. V Sloveniji bi lahko ponekod proti koncu padavin snežilo do nižin. Predvsem bodo temperature odslej za nekaj časa v februarskem povprečju, nočne vrednosti se bodo v gorah spuščale pod ničlo, kar bo omogočilo boljše snežne razmere, ki so bile v zadnjih časih mnogokrat že nevzdržne. Pojavlja se vprašanje, kaj se bo v nadaljevanju meseca zgodilo z obsežnim območjem zelo mrzlega celinskega zraka, ki se trenutno še zadržuje precej daleč od naših krajev. Kaže, do bo prej ali slej uspelo prebiti odpor višjega zračnega tlaka nad Sredozemljem in se približati našim krajem. V najbližji prihodnosti sicer ne pričakujemo večjih preobratov in bo vreme kolikor toliko umirjeno in ne premrzlo. Do večje spremembe, ki bi nas lahko prehodno spet občutneje popeljala v zimo, bi lahko prišlo v nekoliko daljšem roku, okvirno čez kakih deset dni, vendar so za zdaj to le ugibanja. Po nekaterih projekcijah kaže vsekakor, da se bo anticiklon končno le uspel prebiti do skrajnega severa in zablokirati vpliv atlantika. Če se bo to res uresničilo, je možno, da bo prišlo še do nekajdnevne izrazite vremenske faze. Jezero mrzlega zraka bi namreč v tem primeru lahko oplazilo naše kraje. Prišlo bi do občutnega padca temperature in do občutne okrepitve severovzhodnih vetrov. Danes bo še prevladovalo oblačno vreme s padavinami, od jutrišnjega dne pa se bo vreme postopno izboljšalo. Do vključno nedelje bo povečini pretežno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Pihala bo šibka do zmerna burja. Čez dan bo prijetno, medtem ko bodo noči nekoliko bolj sveže. Podobno vreme se bo nadaljevalo tudi v začetku prihodnjega tedna. Na sliki: naše kraje je zajelo ciklonsko območje ljubljana - V soboto premiera muzikala v koprodukciji MGL in SNG Nova Gorica Dekameron z aktualizirano tematiko Po motivih istoimenskega dela Giovannija Boccaccia - Režiser je Boris Kobal - Premiera v Novi Gorici 24. marca V Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) bo v soboto premiera muzikala Dekameron po motivih istoimenskega dela Giovannija Boccaccia. Predstava je nastala v koprodukciji MGL in SNG Nova Gorica, ki si delita vse postavke, tudi zased-beno, saj iz vsakega gledališča prihaja pet igralcev, je dejala direktorica MGL Barbara Hieng Samobor. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal direktor SNG Nova Gorica Jožko Čuk, je muzikal največji kopro-dukcijski projekt, v katerem je novogoriško gledališče kdajkoli sodelovalo. Projekt so izpeljali zelo hitro, saj so z delom začeli v začetku lanskega decembra. Režiser predstave je Boris Kobal, ki so ga izbrali zaradi njegove gledališke razgledanosti, očarljivosti in navidezne lahkotnosti, predvsem pa zaradi njegovega popolnega "neposluha za vulgarno", je povedala Hieng Samoborjeva. Kobala, za katerega je to prvi večji muzikal, je bilo sprva strah besedila. Pozneje ga je navdihnila predvsem vzporednica med nastopajočimi v Dekameronu in današnjimi mladimi, ki se znajdejo v starem zaprašenem gledališču. Predstava ima sicer, kot je prepričan Kobal, vse elemente dobre satire - politiko, spolnost, religijo in smrt. Umetniška vodja novogoriškega gledališča Ira Ratej, ki ima v muzikalu dvojno vlogo, je avtorica libreta in dramaturginja, je dejala, da se je besedila lotila "z neskončno ponižnostjo", saj je iz 100 veličastnih Boccacciovih novel naredila izbor desetih ter jih priredila za današnji čas. Vzporednice med katastrofami zgodnje renesanse, v katero je Dekameron izvirno postavljen, je potegnila z današnjo medijsko paniko pandemske gripe. Tudi sicer se Ratejevi zdi, da je takratni čas z močno cerkveno oblastjo v mnogočem zelo soroden današnjemu "času petih globalnih novic na dan, ki vsiljujejo medijsko skonstruirano realnost". Za drugo izhodišče muzikala si je Ra-tejeva izbrala komunikacijo, ki danes po njenih besedah ni več neposredna, saj imajo njeni virtualni posredniki večjo vlogo kot sogovornik v istem prostoru. V predstavo je vključila prav neposredno komunikacijo, s katero se morajo mladi soočiti, ko se v begu pred gripo znajdejo v starem gledališču, kjer vse virtualne povezave odpovedo. Tu začnejo uprizarjati gledališče. Gre za "igro v igri", je pojasnila. Songe za predstavo je napisal Matej Krajnc. Poskušal je ustvariti songe, ki bi hkrati delovali v duhu Dekamerona in bili blizu današnjemu človeku. Avtor glasbe je Milko Lazar, ki si je za žanr izbral "šlager-je" oziroma "evergreene". Želel je ustvariti glasbo, ki bo poslušalcem zvenela znano. Sedemčlanski orkester, ki je sicer zakrit, dela izvaja v živo, je še povedal skladatelj. Igralci v muzikalu so Ana Dolinar Horvat, Anja Drnovšek v alternaciji s Sašo Pavlin Stošic, Ana Facchini, Gregor Gruden, Arna Hadžialjevic, Peter Harl, Gorazd Ja-komini, Karin Komljanec v alternaciji s Sašo Pavlin Stošic, Tanja Ribič in Marjuta Sla-mič. Scenografija je delo Mihe Knifica, ko-stumografija Lea Kulaša, koreografka je Jana Menger, korepetitor Joži Šalej. Lektorica je bila Maja Cerar. Ponovitve v MGL bodo prihodnji teden v ponedeljek, četrtek, petek in soboto ter v ponedeljek 28. februarja. Premiera v SNG Nova Gorica bo 24. marca. Na posnetku z vaj Anja Drnovšek, Ana Facchini, Karin Komljanec, Gorazd Jakomini, Ana Dolinar Horvat, Tanja Ribič, Marjuta Slamič, Arna Hadžialjevic, Gregor Gruden, Peter Harl mgl washington Fotografska razstava o lipicancih V galeriji slovenskega veleposlaništva v Washingtonu so ob slovenskem kulturnem prazniku odprli fotografsko razstavo o lipicancih in Sloveniji avtorice Alenke Slavinec. Razstavljenih je 20 fotografij lipicancev, ki jih je avtorica posnela jeseni v Lipici, razstava, ki jo je avtorica poimenovala Slovenia in us in je posvečena obele-žitvi 20-letnice slovenske osamosvojitve, v vsaki od 20 razstavljenih fotografij predstavlja eno leto obstoja neodvisne slovenske države, od njene razglasitve do danes. Fotografije prikazujejo lipicanca, ki je globoko povezan s slovensko identiteto in kulturno dediščino. Lipicanec že 430 let predstavlja lepoto, svobodo, skupnost, spoštovanje, odločnost, eleganco, modrost, ponos, pogum. Zato je, kot pravi avtorica fotografij, razstava pravzaprav zgodba o ljubezni, miru in pogumu. Do 17. junija 2011 bo Razstava Slovenia in us na slovenskem veleposlaništvu tudi na ogled javnosti, fotografije, ki so omejene na 5 kopij, pa so tudi na prodaj. Kobilarna Lipica bo vsakemu kupcu izdala tudi certifikat z izjavo, da so na fotografiji res lipicanci iz Kobilarne Lipica, domovine teh svetovno znanih belih konj. Razstava je prvi del širšega projekta, ki ga je podprla tudi Kobilarna Lipica in se bo junija v okviru Festivala Ljubljana nadaljeval z drugim delom razstave. Fotografski projekt, v katerem bo avtorica ujela vse 4 letne čase in celotno obdobje lipicanca, namreč še poteka. 6 Četrtek, 17. februarja 2011 AVTOMOBILI / sodstvo in politika - Premier prepričan, da bo izpeljal mandat do naravnega konca Berlusconi: Sojenje me niti najmanj ne skrbi Senat včeraj odobril večnamenski odlok z zaupnico vladi - Finijeva stranka v težavah RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi tudi včeraj ni postregel s konkretnim odzivom na začetek sojenja proti njemu v primeru Ruby. »Vse, kar lahko rečem, je, da nisem niti najmanj zaskrbljen,« je dejal na novinarski konferenci v Rimu na temo gospodarskih ukrepov vlade. O sojenju, ki se bo pričelo 6. aprila pred tremi sodnicami, ni želel govoriti »iz ljubezni do države«, kot se je izrazil, dejal pa je, da ima njegova vlada namen ostati na oblasti do izteka mandata leta 2013. »V dokončanje mandata aktualne parlamentarne sestave še nikoli niso bili tako prepričani in tako enotni,« je dejal premier in napovedal, da bo že v nekaj dneh v poslanski zbornici imel zagotovljenih 325 od 630 glasov. »To bo vladi omogočalo, da bo ne samo upravljala, ampak tudi izpeljala potrebne reforme,« je dodal, poudarjajoč, da so njeno delo v prvem delu zakonodajne dobe ovirali Gianfranco Fini in njegovi privrženci, ki so zdaj v opoziciji. Podporo je Berlusconiju kljub težavnim časom izrazil tudi glavni koalicijski partner, vodja Severne lige Umberto Bossi, ki sicer svojo podporo vladi pogojuje s sprejetjem davčnega federalizma. »Naj te ne skrbijo govorice, jaz sem s teboj ... Liga bo držala dano besedo,« je dejal Bossi, ki je sicer salo-monsko ugotovil, da bo vlada padla le, če v parlamentu ne bo imela zadostne podpore. Levosredinska opozicija pa je tudi včeraj vztrajala, da bi moral premier čim prej odstopiti. »Berlusconi je edini na svetu, ki ni zaskrbljen,« je dejal voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani. »O tem, da mu bodo sodili zaradi favoriziranja mladoletne prostitucije in zlorabe položaja, pišejo vsi svetovni časopisi in vsi ga pozivajo, naj se umakne. Smo v dramatični situaciji. Neodgovorno je, da premier ne priznava tega dejstva,« je pristavil. Da ima vlada v resnici dokaj trdno podporo v parlamentu, je sicer prišlo do izraza tudi včeraj. Senat je namreč s široko večino odobril večnamenski odlok, znan kot »Milleproproghe«, in sicer z izglasovanjem zaupnice vladi. Za je bilo 158 senatorjev vladne večine, proti pa 136 predstavnikov opozicije, pri čemer so se 4 vzdržali. Pri tem se je razbila skupina Finijeve stranke Prihodnost in svoboda. Kljub temu, da je njen načelnik Pasquale Viespoli napovedal negativen glas, se je en predstav- nik stranke, in sicer Francesco Ponto-ne, vzdržal, štirje drugi pa se glasovanja niso udeležili. »Vtis imam, da je bolj kot vladna večina v težavah Finijeva stranka,« je pikro komentiral minister za gospodarski razvoj Paolo Romani. Večnamenski odlok bo zdaj romal v poslansko zbornico, ki ga bo začela obravnavati 22. t. m. (odlok zapade 27. februarja). Omenimo naj, da ta zakonski ukrep vsebuje zelo heterogena določila. Med drugim predvideva pomoč bankam spričo novih evropskih omejitev, uvedbo davka v višini 1 evra na vsako kino vstopnico, podaljšanje roka za plačilo glob za mlečne kvote, delno obnovo sklada za založništvo in krajevne televizije itd. Načelnica Demokratske stranke Anna Finocchiaro se je kritično obregnila ob zakonski odlok, češ se da v nasprotju z imenom, ki se ga drži, ne omejuje na podaljšanje raznih zakonskih rokov, ampak vsebuje že kar pravi finančni manever, kar bi zahtevalo drugačno obravnavo v parlamentu. i /7 4 < ' ¡A M 7 \\ w Berlusconijeve sodnice v primeru Ruby: G. Turri, O. De Cristofaro in C. D'Elia kriza - Podaljšan moratorij za majhna in srednja podjetja Tremonti napovedal novo fazo za pospeševanje gospodarske rasti RIM - Vlada in Confindustria sta včeraj podpisali sporazum o podaljšanju moratorija za dolgove majhnih in srednjevelikih podjetij, ki velja od 3. avgusta lani, za nadaljnjih šest mesecev. Kot je povedala predsednica organizacije italijanskih industrij cev Emma Marcegaglia, je sporazum rezultat sodelovanja med podjetji in bankami, majhnim in srednjim podjetjem, ki so hrbtenica italijanskega gospodarstva, pa bo dal kisika, dokler se dokončno ne izvijejo iz krize. Na osnovi tega moratorija bodo lahko podjetja preložila odplačevanje obrokov kapitala na pridobljena posojila. Sporazum neposredno zadeva 190 tisoč podjetij, ki so zadolžena za skupaj 156 milijard evrov. Na tiskovni konferenci po koncu ministrskega sveta je minister za gospodarstvo Giulio Tremonti govoril tudi splošneje o gospodarskih gibanjih in ob tem posebej poudaril rezultate, ki so bili doseženi na področju javnih financ. »Zdaj se odpira nova faza, ko moramo sicer držati javne račune pod nadzorom, a hkrati skrbeti za gospodarski razvoj,« je dejal. Glede lanske 1,1-odstotne rasti italijanskega bruto domačega proizvoda je Tremonti povedal, da je ta stopnja v skladu s pričakovanji vlade. Res je, da je nižja kot v drugih velikih evropskih gospodarstvih, vendar »ne smemo pozabiti, da so v zadnjih desetih letih nekateri rasli, ker so bili drogirani s fi-nanco«. Italijansko rast močno bremeni velik javni dolg, kajti če ne bi upoštevali njegovega servisiranja, bi bila stopnja rasti Italije višja od nekaterih drugih držav, ki imajo nizko zadolžitev. Gospodarski minister je sicer priznal, da je 1,1-odstotna gospodarska rast prenizka in da jo je treba »absolutno pospešiti«. Glavna zavora za hitrejšo rast pa je po njegovi oceni jug države oziroma razmik med bogatim severom in revnim jugom. Italijanski problem je problem juga in dokler ga ne bomo odpravili, se gospodarska rast ne bo mogla sprostiti, je dejal Tremonti. Minister Giulio Tremonti ansa Vendola predlagal Bindijevo za premiersko kandidatko RIM - Dnevnik premierjevega brata Paola Berlusconija Il Giornale je v ponedeljek objavil na prvi strani fotografijo iz leta 1978, ki prikazuje nagega Nichija Vendolo v nudističnem kampu. Voditelja stranke Levica in svoboda slika sama na sebi ni vznemirila, obsodil pa milanski dnevnik, ki z njeno objavo skuša dokazati, da če je Berlusconi kaj zagrešil v zadevi Ruby, potem je takšnih grešnikov med politiki veliko. Sicer pa je Vendola včeraj presenetil s predlogom, da bi levo sredino na prihodnjih volitvah lahko vodila kot premierska kandidatka Rosy Bindi. Toda njegov predlog so v vrstah Demokratske stranke sprejeli dokaj hladno. Sanremo naletel na dober sprejem pri TV gledalcih SANREMO - 61. festival italijanske popevke v Sanremu je naletel na dober sprejem pri televizijskih gledalcih. Torkov prvi večer si je ogledalo skoraj 12 milijonov ali 46 odstotkov vseh gledalcev. Tolikšne gledanosti festival ni zabeležil vse od leta 2005. »Jaz sem le kapetan, važno je, da je celotna ekipa zadela vrata,« je zadovoljno dejal Gianni Morandi, ki vodi letošnjo izvedbo. Predsednik RAI Mauro Mazza pa ni bil povsem zadovoljen s prvim večerom. Motilo ga je predvsem, da sta se komika Paolo in Luca privoščila le Berlusconija in Finija. »Tudi v teh zadevah velja par condicio,« je dejal Mazza in izrazil pričakovanje, da bo satirična ost komične dvojice uperje-na tudi na levosredinske politike. V Rimu na gradbišču odkrili šest antičnih kipov RIM - Na gradbišču v jugovzhodnem delu Rima so odkrili šest antičnih marmornatih kipov iz 3. stoletja. »Ta izjemna najdba v novi luči osvetljuje vedenje o naselitvi na območju predmestja v obdobju rimskega cesarstva,« je dejal podsekretar na italijanskem ministrstvu za kulturo Francesco Giro. Kot je še dejal, je to zagotovo ena najpomembnejših najdb v predmestju večnega mesta v zadnjih letih. Kipi so nekdaj verjetno krasili vilo premožnega rimskega funkcionarja. Na gradbišču so našli več portretnih poprsij, ki domnevno predstavljajo člane rimske kraljevske dinastije Severov. Poleg njih so našli celoposta-vni kip, za katerega domnevajo, da bi lahko bil bog Zeus. Kipe so razkrile predhodne arheološke raziskave na gradbišču. Pozneje jih bodo razstavili v Dioklecianovih termah, kjer jih bo lahko občudovalo najširše občinstvo. Pred tem jih je treba restavrirati. gospodarstvo - Na ministrstvu podpisali programski sporazum Sedem podjetij bo prevzelo sedanje Fiatovo središče v Termini Imereseju RIM - Sedem podjetij bo prevzelo industrijsko središče v Termini Imereseju na Siciliji, ki ga bo Fiat ob koncu tega leta zapustil. Tako predvideva programski sporazum, ki so ga včeraj sklenili na ministrstvu za gospodarski razvoj v Rimu. Poleg ministra za gospodarski razvoj Paola Romanija so sporazum podpisali deželni odbornik Sicilije za gospodarstvo Marco Venturi, predsednik Pokrajine Palermo Giovanni Avan-ti, župan Občine Termini Imerese Salvatore Burrafato ter predstavniki Fiata in agencije Invitalia, ki skrbi za preureditev industrijskega središča. Namesto Fiata bodo tu v bodoče delovala naslednja podjetja: Rossignolo (terenska vozila), Cap Rev (električni avtomobili), Ciccolella (fotovoltaične tople grede), Med Studios (filmske in televizijske scene), Lima Corporate (biomedicin-ske naprave), Biogen Termini (stroji za embalažo in predelavo biomas), Newcoop (logistika za veliko distribucijo). Če bo šlo vse po načrtih, bo v teku treh let v Termini Imereseju nastalo 3.300 delovnih mest. Tu naj bi dobilo možnost zaposlitve vseh 2.200 delavcev, ki so zdaj direktno ali indirektno zaposleni pri Fiatu). Investicija bo skupno znašala 1 milijardo evrov, 450 milijonov od katerih bodo prispevale javne blagajne (350 milijonov Dežela Sicilija, 100 milijonov Ministrstvo za gospodarski razvoj. Sindikati so na splošno pozitivno ocenili programski sporazum, seveda v pričakovanju, da bodo dogovoru sledila ustrezna dejanja. gospodarstvo - Nasprotujoča si trenda Ferrari lani z rekordno prodajo, Fiat pa nazaduje MILAN - Proizvajalec športnih avtomobilov Ferrari je lani prodal največ vozil doslej, predvsem zahvaljujoč velikemu povpraševanju v Aziji ter okrevanju ameriškega trga. »Leto 2010 je bilo izredno,« so sporočili iz družbe. Prodali so 6573 športnih avtomobilov, kar je 5,4 odstotka več kot leto prej. Ferrari je leta 2010 ustvaril 1,9 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 7,9 odstotka več kot leta 2009, medtem ko se je dobiček iz poslovanja zvišal za 26,9 odstotka na 302,7 milijona evrov. Kot so pojasnili v Ferrariju, ki posluje v okviru skupine Fiat, so »izvrstni rezultati« večinoma posledica »izredno visoke rasti prodaje na hitro rastočih trgih, posebej v Aziji, ter vrnitve ameriškega trga na rekordne ravni«. Prodaja na Kitajskem se je tako lani povečala za 43,6 odstotka na skoraj 300 avtomobilov, kar je nov rekord. Glavni Ferrarijev trg pa ostaja Severna Amerika, torej ZDA in Kanada, ki prispeva 26 odstotkov k celotni prodaji. Evropski trg je ostal stabilen. V Ferrariju so potrdili, da načrtuje- jo vstop na indijski trg; prvi koncesionar bo začel poslovati spomladi v New Del-hiju, drugi bo sledil do konca leta v Mum-baju. Iz skupine Fiat so konec januarja sporočili, da so leta 2010 vnovič zabeležili čisti dobiček: znašal je 600 milijonov evrov, potem ko so leto 2009 končali s 848 milijoni evrov izgube. Toda Fiatova prodaja avtomobilov v Evropi beleži hudo nazadovanje. Po podatkih, ki jih je včeraj objavilo evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov ACEA, je Fiat letošnjega januarja zabeležil v Evropi (EU + EFTA) kar 20,1-odstotni padec v primerjavi z januarjem 2010. V letošnjem januarju je namreč prodal 80.18 avtomobilov, januarja 2010 pa 100.167. S tem je Fiatov delež na evropskem trgu v enem letu z 9,2 odstotka padel na 7,5 odstotka. Pri Fiatu pravijo, da sta k temu veliko prispevali dve dejstvi: prvič, da v Italiji ni javnih spodbud za nakup novih avtomobilov, in, drugič, da Španijo pretresa huda gospodarska kriza. V teh dveh državah namreč Fiat tradicionalno proda veliko svojih vozil. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 17. februarja 2011 APrimorski ~ dnevnik 7 izvajanje zaščitnega zakona - Referent Michele Crosatto, »pravi mož na pravem mestu« Trgovinska zbornica, okence za slovenske podjetnike in trgovce V Ul. Piccardi Urad za odnose s slovensko manjšino vladnega komisariata zaščitnega zakona »Pravi mož na pravem mestu!« Michele Crosatto od ustanovitve, 1. oktobra 2008, vodi slovensko jezikovno okence na Tržaški trgovinski zbornici. Po telefonu se je predstavil v perfekt-nem slovenskem jeziku in ves pogovor je potekal v slovenščini. Le po naglasu je bilo zaznati, da pač ni Slovenec. talijan, ki v Trstu govori slovensko, je vzbudil radovednost. Tako se je ob izteku pogovora porodilo vprašanje, od kod njegovo tako bogato izražanje slovenske besede, in odgovor je ponudil zgodbo družine ob meji. »Že dvajset let sem oženjen s Slovenko iz Brd, iz kraja Gornje Cerovo na slovenski strani. Ko sva se spoznala, je bilo res smešno. Jaz nisem govoril slovensko, Vesna ni govorila italijansko. Pogovarjala sva se v angleščini. Pa sva si rekla, da ni mogoče se v kraju, oddaljenem le pet kilometrov od takratne meje, pogovarjati v jeziku, ki ga ne govorijo domačini ne na eni ne na drugi strani meje. Tako sva se oba začela učiti jezika soseda. Zanimanje je bilo veliko, pomagali so nam prijatelji, kolegi z univerze in naučila sva se.« Vesna Prinčič poučuje na novo-goriški gimnaziji slovenski in ruski jezik, Michele Crosatto pa je na Tržaški trgovinski zbornici referent za slovensko jezikovno okence. Ustanovljeno je bilo na podlagi zakona o priznanih jezikovnih manjšinah in zaščitnega zakona ter je namenjeno slovenskim podjetnikom, trgovcem in ostalim članom zbornice, da lahko v slovenščini prejmejo vse potrebne informacije in akte. V uradu v tretjem nadstropju sedeža trgovinske zbornice na Borznem trgu je ob referentu Crosattu zaposlena Elena Matkovic. Urad je pripravil promocijski plan, v kratkem je uradno predstavil bogato paleto uslug o delovanju zbornice. Že od ustanovitve je prisoten na spletni strani, sedaj pripravlja drugo, izpopolnjeno verzijo, ki bo posredovala vse potrebne informacije o funkcijah trgovinske zbornice, že sedaj pa opravlja stalno monitoražo slovenskega tiska. V programu pa ima tudi prvi tečaj slovenskega jezika, namenjen uslužbencem trgovinske zbornice. Ta bo stekel, ko bo potrjeno finančno kritje iz Rima. Slovenski podjetniki in trgovci se v vse večjem številu poslužujejo uslug okenca, pri čemer je referent Crosatto izpostavil plodno sodelovanje s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem. Slovensko okence na sedežu Tržaške trgovinske zbornice, za ustanovitev katerega si je - tako Crosatto -predsednik Antonio Paoletti močno prizadeval, je viden rezultat zaščitnega zakona. Crosatto se je zelo vneto lotil projekta in sedaj je ponosen, da je okence obogatilo usluge zbornice. V mestnem središču, sicer malo bolj odročno, deluje drugo okence, namenjeno Slovencem. V Ul. Piccardi (št. 9/1) je vladni komisariat Furlanije-Julij-ske krajine decembra 2007 odprl Urad za odnose s slovensko manjšino, »z namenom, da zagotovi državljanom slovenske narodnosti možnost komuniciranja z upravami v slovenskem jeziku,« kot je ob odprtju poudaril takratni tržaški prefekt Giovanni Balsamo. Pravno podlago ima v 4. odstavku 8. člena zaščitnega zakona. Urad koordinira Helena Sosič. Okence obravnava akte - prevode iz sloven- tržaška pokrajina - Zaposlovanje Štipendije za brezposelne mlade z univerzitetno diplomo O štipendijah je včeraj spregovorila odbornica Adele Pino kroma Število mladih z univerzitetno diplomo, ki se zateče po pomoč k pokrajinskemu centru za zaposlovanje, vidno raste. Po podatkih, ki so jih posredovali, jih je bilo leta 2008 142 (7,4% vseh diplomantov), leto pozneje jih je bilo 332 (10,8%), lani pa 491 (11,2%). Da bi nekoliko zajezila to zaskrbljujočo rast, si je Pokrajina Trst zamislila novo pobudo, in sicer podporne štipendije za univerzitetne diplomante. Pobudo je včeraj predstavila od-bornica za delo Adele Pino. V začetni fazi je Pokrajina projektu namenila 20 tisoč evrov, ki naj bi jih koristilo kakih 40 brezposelnih diplomantov. Gre preprosto za finančno podporo v obliki štipendij za mlade do maksimum 30. leta starosti, ki so brezposelni vsaj 6 mesecev in so vpisani v center za zaposlovanje. Pokrajinska podpora bo v tem smislu krila 70 odstotkov stroškov (do maksimum 700 evrov) za kakovostne vzgojne tečaje (najmanj 240 ur), ki bodo univerzitetnim diplomantom nudili dodatno profesionalno izpopolnjevanje oz. izobraževanje in jim tako olajšali vstop v svet dela. »Pred leti je namreč veljalo, da so si službo težje zagotovili diplomanti humanističnih ved, danes pa ni nobene razlike med fakultetami. Diploma ni več garancija, ki mladim študentom odpira vrata trga dela,« je dejala Pinova. Podrobne podatke o mladinskem zaposlovanju pa bodo predstavili na ponedeljkovi tiskovni konferenci, ko bodo spregovorili o mladih in delu na Tržaškem. Prošnje lahko diplomanti vložijo do 31. decembra letos. Vse potrebna dokumentacija je na voljo na spletni strani pokrajinske uprave, in sicer http://www.provincia.trieste.it. (sas) Slovensko okence na Tržaški trgovinski zbornici: Elena Matkovic in Michele Crosatto kroma ščine v italijanščino in obratno - ki jih dostavljajo posamezniki ali ustanove državnim, krajevnim ali drugim ustanovam, posreduje pa tudi informacije, na primer za davčne prijave, za plačilo glob in druge usluge. Dvakrat tedensko opravljata v uradu svoje delo uslužbenca agencije za prihodke in deželnega šolskega urada, po enkrat tedensko agencije za carino, urad pa prevaja med drugim akte zavodov Inps, Inail, Inpdap in izterjevalnice Equi-talia. V dobrih treh letih delovanja je skupno obravnaval 207 prevodov. Marjan Kemperle Delovanje državnega splošnega okenca za Slovence Leto Prevodov za osebnike Prevodov za ustanove 2008 20 30 2009 24 60 2010 26 47 SKUPAJ 70 137 mamila - Zaključek operacije »Caligher« Karabinjerji prišli na sled ■ • v ■ ■ v • v sedmim razpecevalcem nasisa - "L-- f . Julija lani je bila zaplenjena velika količina hašiša in denarja v operaciji »Caligher« kroma ■ .- - \ Po skoraj enoletnih preiskavah se je včeraj zaključila večja operacija »Ca-ligher« (oz. čevljar, kot bi jo mi poimenovali). Tržaški karabinjerji so namreč prišli na sled še sedmim razpečevalcem (sedmim Tržačanom in enemu iz Kam-panije), samo enega od teh pa so aretirali, ker so pri njem našli 100 gramov marihuane. Ugotovili so, da gre za člane širše kriminalne združbe, ki je sodelovala pri mednarodni trgovini hašiša in ga prodajala po tržaški pokrajini. Preiskava se je začela julija lani. Ka-rabinjerji so v sodelovanju z državnim tožilstvom med 30. in 31. julijem presenetili kriminalce ravno med predajo rjave droge, skrite v dvojnem dnu avtomobila, ki je privozil iz Malage v južni Španiji. Pri sedežu tržaške univerze je takrat prišlo do prvih aretacij in zaplemb hašiša, v poznejših hišnih preiskavah pa so agenti zasegli rekordnih 43 kilogramov hašiša (v vrednosti od 430 do 520 tisoč evrov), pol kilograma marihuane in 164 tisoč evrov gotovine. Za zapahi se je takrat znašlo 13 oseb (kurirjev in razpečevalcev), med njimi tudi »tržaška« naročnika pošiljke - brezposelni Neapeljčan Raf-faele Ioio in njegov someščan, čevljar (oz. calligher v tržaškem narečju) Lui-gi Zinno, ki se je uveljavil kot vodja mestnega kriminala. Oba dva sta razvijala tesne povezave z neapeljsko camorro, ki je iz Španije prevažala večje količine maroškega hašiša. Že leto dni pred operacijo »ca-ligher« so karabinjerji začeli slediti delovanju kriminalne organizacije, ki je v Kampanji nadzorovala promet z mamili, in je skušala postaviti temelje za tovrstno trgovanje še na Tržaškem. Takrat so ujeli Giusepeja Iavaroneja, domnevnega namestnika mafijskega glavarja Raffaeleja Amata. Prvo preiskavo je vodil državni tožilec Raffaele Tito, »podedoval« pa jo je Pietro Montrone. prej do novice www.primorski.eu1 8 1 0 Četrtek, 17. februarja 2011 TRST / občina zgonik - Na zadnji občinski seji Letališče na Rouni ne bo poimenovano po Janezu Pavlu Predlog svetnika Geremie (LS-UDC) propadel - Le tabla v spomin na papežev obisk leta 1992? Piero Geremia Sergio Ferrari Prvega maja 1992 je papež Janez Pavel II. med svojim obiskom v Furla-niji-Julijski krajini priletel s helikopterjem na letališče na Rouni pri Proseku in tam, v zgoniški občini, stopil na tla tržaške pokrajine. V spomin na tisti dogodek je zgoniški občinski svetnik Ljudstva svobode-UDC Piero Geremia v resoluciji predlagal, naj občina poimenuje letališče po papežu, a resolucija ni prodrla. Ljudstvo svobode-UDC je že pred časom zahtevalo, naj enega od trgov v zgoniški občini poimenujejo po Karo-lu Woytili. Potem ko je župan Mirko Sardoč pojasnil, da ni noben trg v občini poimenovan in da bi poimenovanje povzročilo nekaj težav občanom (beri: zamenjavo osebnih izkaznic), se je svetnik Geremia odločil za resolucijo, v kateri je pozval občinsko upravo, naj po papežu Janezu Pavlu II. poimenuje letališče na Rouni, da bi na ta način primerno počastili njegov prihod v tržaško pokrajino leta 1992. Odgovoril mu je svetnik skupine Skupaj-Insieme Sergio Ferrari. Naglasil je, da bi bilo poimenovanje letališča na Rouni po papežu Woytili neprimerno iz več razlogov. Letališča so res poimenovana po zaslužnih možeh. Tako je letališče v Bocnu poimenovano po letalcu Francescu Baracci, letališče v Benetkah po Marcu Polu, letališče v Brescii po Gabrieleju D'Annunziu. Po papežu Janezu Pavlu II. pa je že poimenovano eno letališče. Tisto v Bariju, ki je mednarodno. S tega letališča vzletajo in pristajajo letala svetovno znanih letalskih družb, kot sta British Airways in Lufthansa. Poimenovati po Karolu Woytili tudi tako majhno letališče, kot je tisto na Rouni, bi bilo neprimerno in omejevalno, je ocenil. Omenil pa je tudi drug tehten razlog, zaradi katerega občina ne more poimenovati letališča. Le-to ni občinska last. Kvečjemu bi ob vhodu namestili tablo, ki bi spominjala na papežev prihod, je predlagal Ferrari. Načelnik Slovenske skupnosti Di-mitri Žbogar je spomnil, da so domačini označili kraj na Rouni z ledinskim imenom. Sem so gnali živino na pašo, potem je bilo zgrajeno letališče s travnato podlago. Izvirno ime je treba zato ohraniti, je poudaril. Za župana Sardoča je bil Ferrari-jev predlog sprejemljiv. Zato je predlagal Geremii, naj spremeni resolucijo. Občina naj bi se nato zavzela pri deželi Furlaniji-Julijski krajini, da bi čim prej namestila spominsko tablo. Geremie niso prepričali argumenti o »majhnosti letališča«, priznal pa je, da občina ne more poimenovati česar ni v njeni lasti. Zato je pristal na namestitev spominske table. Izrazil pa je pomislek o njeni postavitvi do 1. maja, obletnice papeževega prihoda in dne, ko bo Janez Pavel II. proglašen za blaženega. Tako spremenjeni predlog je bil odobren soglasno. M.K. Z letališča na Rouni je »vzletel« tudi župan Mirko Sardoč (desno) V^ÍsÍl ' S kroma spetič (sik) - Pomanjkljivo varovanje obeležij Napis na fojbi provokacija, ki se ponavlja že desetletja Deželni tajnik stranke slovenskih in italijanskih komunistov Stojan Spe-tič je včeraj v tiskovni noti ožigosal žaljivi napis, ki se je v zadnjih dneh pojavil na zidu muzeja pri bazovskem šohtu. »Prav ima Boris Pahor, tisti napis je svinjarija. Še več, gre tudi za hudo provokacijo, ki se ponavlja že desetletja v bližini datumov, ki so pomembni za zgodovino Trsta«. Do tega prihaja tako pogosto, da se naravno porodi sum, da se hoče na vsak način zaostriti klimo kontrapozicije med narodi, ki v sožitju sobivajo na tem teritoriju, poudarja senator Spetič. Tako se je upravičeno spraševati, komu to koristi. Spetič spominja, da je pred leti opozoril tržaškega prefekta, naj zajamči Stojan Spetič kroma ustrezno nadzorstvo takih spomenikov, da se preprečijo provokacije in polemike, ki takšnim dejanjem vselej sledijo. Spetič ugotavlja, da ni prišlo do ustreznega varovanja s snemalnimi kamerami, kakor tega tudi niso opravljale sile javnega reda. Za napis, ki obsega kakih dvajset kvadratnih metrov, je namreč potrebnega kar nekaj časa. Spetič ob tej priložnosti tudi spominja na dejstvo, da stoji muzej na ozemlju, ki ga je borštanska srenja odstopila na podlagi sporazuma s tržaškim županom Dipiazzo, po katerem naj bi bilo rešeno tudi vprašanje strelišča na Opčinah, kjer so bili ustreljeni obsojenci drugega tržaškega procesa. Očitno je šlo za dogovor v znamenju naivnosti in dobre vere, kajti tržaški župan ni držal besede in obstaja upravičen dvom, da bo obljubo uresničil do konca iztekajočega se mandata, zaključuje Stojan Spetič. V dolinski občini brez šolskega avtobusa Občina Dolina sporoča, da od danes, 17. februarja, ne bo vozil manjši šolski avtobus zaradi nujnih in neodložljivih vzdrževalnih posegov. Na razpolago bo torej le večji šolski avtobus, ki bo vozil po ustaljenih urnikih in po isti progi. Glede na to, da so predvidene vezne postaje med avtobusoma, bo služba prekinjena za vse tiste, ki uporabljajo najprej manjši avtobus in nato prese-dejo v velikega. Huda mehanska okvara daje misliti, da bomo šolski avtobus dalj časa pogrešali. Občinski urad ocenjuje možnost, da bi se medtem obrnil na alternativne zasebne avtobusne službe, da bi tako rešil problem v čim krajšem času. Ob vodi in kruhu 2 v Narodnem domu Po več kot dvajsetletnem premoru od izida prve knjige, Ob vodi in kruhu, Zlatka Obed tokrat nadgrajuje svoje delo in še naprej obdeluje besedo, v iskanju vedno novih razsežnosti. »Njene pesmi pripovedujejo skozi veliko zgodb eno samo zgodbo in sicer zgodbo o njenem spopadu, približevanju besedam, njihovem vabljenju, kle-sanju pomenov in razkrivanju podob, ki se skrivajo za tistim, kar smemo imenovati vsakdanji, znani, nevznemirljivi zven besed.« Tako je o Zlatki Obed zapisal dr. Denis Poniž, pesnik in literarni kritik, ki bo pesnico predstavil danes, ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu. Poezije bo brala Lara Komar. Predstavitev treh študij o drugi svetovni vojni Tržaška knjigarna bo jutri ob 17. uri gostila predstavitev kar treh zgodovinskih knjig, posvečenih dogajanju med drugo svetovno vojno. Njihova avtorica je tržaška Slovenka Mira Susic, izšle pa so v italijanščini pri založbi Altromondo iz Padove. Avtorico in njene knjige (Il ruolo della Francia nel se-condo conflitto mondiale, Il ruolo dell'Armata rossa nel se-condo conflitto mondiale, Il ruolo degli Stati uniti d'Ame-rica e della Gran Bretagna nel-le seconda guerra mondiale) bo predstavila Marisa Skerk. knjiga - Giorgio Cremaschi: »Režim gospodarjev. Od Berlusconija do Marchionneja« Sindikalistovo delo govori o tem, kako je v Italiji prišlo »režima gospodarjev« V torek so v tržaški knjigarni Minerva predstavili knjigo »Il regime dei padroni. Da Berlusconi a Marc-hionne« v kateri se avtor Giorgio Cre-maschi sprašuje, če sloni republika Italija res na delu, če sploh še obstaja demokracija in kakšno prihodnost lahko pričakuje tisoče italijanskih družin. Publikacijo in avtorja je uvedel generalni seketar tržaškega Fiom/Cgil Stefano Borini. V glavnih obrisih je orisal dogajanje v knjigi, ki predstavlja sindikalno dejavnost »med bedo in zadovoljstvom«. Besedo je nato prevzel Sandro Bianchi, strokovnjak v politiki in industrijskih odnosih, ki je med drugim tudi sodeloval pri nastanku Cremaschijeve knjige. V knjigi je avtor natančno interpretiral dolg in zapleten proces, ki je privedel do »režima gospodarjev«. Politična in socialna zgodovina Italije se v knjigi začne s krizo družbe FIAT v osemdesetih letih, ko je delo izgubilo več tisoč delavcev. Nato nadaljuje s tri- Na predstavitvi Cremaschijeve knjige desetletnim napadom na delavske pravice, najprej glede plač, nato pa glede prekernih delavcev. Državo je zajel proces podjetništva, postala je podjetje, tako tudi sindikati in stran- kroma ke. Vsako podjetje pa predvideva gospodarja, ker je novost v sindikatih in strankah. To pa je privedlo do »režima«. Čeprav je knjigo avtor napisal avgusta lani, je danes še zelo aktual- na, saj vsebuje napoved, ki se je v uresničila v zdajšnjih referendumih družbe FIAT. Avtor je knjigo zaključil z upanjem, da bo ta »režim« kmalu zajela kriza ter da bo vlado prevzela levica. Srečanje je zaključil avtor Giorgio Cremaschi, predsednik državnega Centralnega komiteja Fiom/Cgil. Občinstvu, ki je napolnilo dvorano, je zaupal, da je knjiga nastala »iz srca in jeze«, v času, ko doživlja italijanska demokracija dramatične trenutke. Publikacija nosi naslov »Il regime dei padroni« zaradi dogajanj FIAT-a v Po-miglianu, ki so bila za avtorja pravo razdejanje socialnega sistema. Knjiga želi predstaviti razloge, kako je prišlo do Marchionneja ter do tega propadanja in neupoštevanja delavskega truda. Cremaschi je nato spregovoril o sedanjem položaju dela v Italiji, FIAT-u ter o stanju politike nasploh. Sledila je razgibana debata s publiko, ki je večer tudi privedla h koncu. Andreja Farneti / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 17. februarja 2011 9 tržaška knjigarna - Novo srečanje iz niza Na kavi s knjigo Marko Sosič: Tako v knjigi kot na odru moraš biti verjeten ... Tržaški avtor je govoril o svojih izkušnjah in načrtih - Rad bere zelo različne knjige Marko Sosič pravi, da ima, odkar ni več zaposlen v gledališkem svetu, več časa za branje. Rad ima leposlovje, esejistiko, posebno pa poezijo, saj zna odpirati »neslutene pokrajine duha«. V teh dneh se posveča predvsem Niccoloju Ammanitiju, saj bo v Ljubljani v kratkem vodil javno srečanje s tem italijanskim avtorjem. Tržaški pisatelj in režiser je bil včeraj dopoldne gost Tržaške knjigarne, kjer ob sredah poteka niz srečanj Na kavi s knjigo; prirejata jih založba Mladika in Založništvo tržaškega tiska. V pogovoru z urednico Martino Kafol je Sosič govoril o svojem odnosu do knjig, o dosedanjih literarnih in gledaliških izkušnjah ter bodočih načrtih. Sosič je kot znano izdal štiri knjige: Rosa na steklu, Tisoč dni, dvesto noči, Balerina, balerina in Tito, amor mijo. Na podlagi podob iz zadnje knjige nastaja tudi filmski scenarij, ki ga pripravlja mlad slovenski režiser Matjaž Ivanišin. Marko Sosič se trenutno posveča pisanju novega romana in zbirke kratke proze, kot sam pravi pa k sreči z založbami ni podpisal nobene pogodbe. S pogodbami ima namreč zelo negativne izkušnje: ko so mu nekoč nakazali akontacijo za novo dramo, je doživel popolno blokado. Napisal je samo naslov, več ni zmogel. Zato pa sedaj, brez pogodb, ustvarja predvsem v Pulju, ker ima to srečo, da mu je prijateljica posodila stanovanje, v katerem lahko nemoteno piše. Tako v knjigi kot na odru moraš biti verjeten, bralcu ali gledalcu moraš ponuditi neko doživetje, trdi Sosič, ki je gledališču posvetil veliko let svojega življenja - kot umetniški vodja, režiser, selektor pomembnih festivalov. Pra- vi, da je v tržaškem teatru doživel veliko lepega in tudi danes rad sledi dogajanju v njem. Zadovoljen je, da je položaj SSG sedaj administrativno gledano bolj trden, in upa, da bodo smernice novega upravnega sveta v soz- Pogovor z Markom Sosičem je vodila urednica ZTT Martina Kafol kroma vočju s tistimi sedanjega umetniškega vodje. Sosič ocenjuje, da so pod njegovim vodstvom nastale kvalitetne in vznemirljive predstave, v katerih provokacija ni bila nikoli sama sebi namen. (pd) turizem - Od danes do ponedeljka Trst in Nabrežina se skupaj predstavljata na mednarodni turistični borzi v Milanu Občini Trst in Nabrežina bosta od danes do 21. februarja skupaj prisotni na mednarodni turistični borzi v Milanu, eni izmed najpomembnejših manifestacij na področju promocije turizma. O tem sta na tiskovni konferenci v Trstu govorila tržaški odbornik za turizem in gospodarski razvoj Paolo Rovis in nabrežinski podžupan Massimo Romita. Trst in Nabrežina bosta na borzi prisotna prvič s povsem smo-stojnim razstavnim prostorom,ki ga je opremil studio Mark in obsega kakih štirideset kvadratnih metrov. Kot je bilo povedano na tiskovni konferenci, gre za promocijo tržaškega teritorija in njegovih krajinskih, kulturnih ter enogastro- nomskih značilnosti. Naslov predstavitve bo »Trst, srce Mitteleurope« Da želi Trst okrepiti vlaganja v turistični sektor kot perspektivno področje razvoja potrjujejo podatki, po katerih je število obiskov v letu 2009 poraslo za 25 odstotkov glede na leto prej in doseglo kvoto 900 tisoč. Cilj je v kratkem doseči število milijon obiskov, kar bo po ocenah Rovisa mogoče tudi spričo dejstva, da je število postelj od leta 2005 do 2010 naraslo od 3518 do 4664. Na predstavitvi je bil poudarjen pomen sinergične akcije med občinama Trst in Nabrežina. Predstavniki obeh občin bodo v Milanu tudi skupaj priredili okroglo mizo v okviru razstavnega prostora dežele Furlanije julijske krajine. narodni dom Drevo življenja: jutri večer s Košuto Miroslav Košuta kroma Tržaški pesnik Miroslav Košuta je 7. februarja prejel Prešernovo nagrado, najvišje priznanje, ki ga Republika Slovenija podeljuje slovenskim kulturnikom in ustvarjalcem. Podelili so mu ga v ljubljanskem Cankarjevem domu ob prisotnosti predsednika Republike Danila Turka. Drugo veliko Prešernovo nagrado je kot znano prejel goriški dirigent Anton Nanut. Letošnjega tržaškega Prešernovega »lavreata« bodo jutri počastili tudi doma, na večeru, ki ga skupaj prirejajo Društvo slovenskih izobražencev, Slovenski klub in založba Mladika, v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico ter Slovenskim stalnim gledališčem. V galeriji tržaškega Narodnega doma (Ulica Filzi 14) bo ob 18. uri srečanje s pesnikom in dolgoletnim vodjo SSG, ki ga bo vodila Tatjana Rojc. Priložnost za pogovor bo ob pravkar prejeti nagradi tudi predstavitev pesniške zbirke Drevo življenja, ki je v teh dneh izšla pri tržaški založbi Mladika; pesnik iz Križa je sam pripravil izbor starih in novih verzov. Jutrišnje srečanje bosta obogatila tudi igralca Maja Bla-govič in Vladimir Jurc, ki bosta poslušalcem ponudila ravno nekatere pesmi iz najnovejše zbirke Drevo življenja. univerza - Mnenja tržaških slovenskih študentov, ki so se odločili za Univerzo na Primorskem Študij v Kopru kar pritegne Prejšnji teden so na Univerzi na Primorskem potekali informativni dnevi za vpis v dodiplomske programe v študijskem letu 2011/2012. Tudi številni zamejci se po dokončani višji srednji šoli odločijo za nadaljni študij v Sloveniji, zato smo nekatere zamejske študente, ki študirajo na Univerzi na Primorskem prosili za kratek intervju. Odgovarjati so morali na sledeča vprašanja: 1) Zakaj si izbral/a Univerzo na Primorskem? 2) Si zadovoljen/na z izbiro? 3) Misliš, da je študij v Sloveniji boljše organiziran kot v Italiji? 4) Ali nudi fakulteta, ki jo obiskuješ, možnost študija v tujini? 5) Kaj pa obštudijske dejavnosti? Marko, 22-letni študent podiplomskega študija matematične znanosti 1) Izbral sem Univerzo na Primorskem, ker sem želel ostati pri morju. Takrat je bila univerza v Kopru novost, tako da sem sklepal, da bo nekaj inovativnega in me je zanimalo pogledati,za kaj gre. Ker mi je bil študij všeč, sem se potem vpisal še na podiplomskega. 2) Pred štirimi leti je bila izbira le med dvema programoma, sedaj jih je več. Ne vem, če bi danes spet izbral matematiko. Vsekakor sem z izbiro vesel, ker sta sistem in odnos med študenti in profesorji dobra. 3) Ne vem, kako je točno situacija v Italiji. Slišal sem, da včasih profesorji se ne prikažejo na izpite. V Sloveniji so vedno točni, če pa jih ni, predčasno obvestijo študente. Na moji fakulteti obveščajo tudi preko prenosnih telefonov, kar se mi zdi dobra ideja. 4) Študentje so glede študija v tujini obveščeni preko Študentske organizacije Univerze na Primorskem. Na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije obstaja program Evropske komisije Erasmus ter druge štipendije z italijanskih ali nemških univerz. Poleg tega mislim, da je tudi razpis za študij v Ameriki. 5) Obštudijskih dejavnosti je veliko, vedno v okviru Študentske organizacije. Na univerzi sta najbolj znani Bela čista desetka pozimi ter Čista desetka spomladi. Gre za različna tekmovanja: od briškole in pretakanja kuhančka do smučanja, odbojke, košarke. Sledi pa seveda vedno žur. Agata, 22 letna študentka dodiplom-skega študija slovenistike 1) Izbrala sem univerzo v Kopru, ker sem si želela študirati v Sloveniji in o Univerzi na Primorskem so večinoma vsi dobro govorili. Poleg tega je bila možnost študirati na novi univerzi, tik čez mejo in zato sem se odločila, da se vpišem. 2) S svojo izbiro sem še kar zadovoljna, čeprav sem izbirala v zadnjem trenutku. Mogoče, če bi imela možnost še enkrat izbirati, bi se odločila za dvopredmetni študij. 3) V Sloveniji je študij vsekakor drugače organiziran. Študenti imajo veliko ugodnosti, od bonov za hrano, do razno-raznih popustov in ugodnosti. Študentske organizacije v Sloveniji so zelo močne in nudijo študentom res veliko. Ko sem prišla v Koper, sem bila res presenečena. Nisem mogla verjeti, da imajo študenti toliko privilegijev. Kar se samega študija tiče, lahko iz svojih izkušenj povem, da je v Sloveniji veliko več poudarka na praktičnemu usposabljanju kot pa v Italiji. To velja tako za humanistične študije, kot tudi za druge smeri. Imam prijatelje na medicini, managemen- tu, Turistici, ki imajo veliko tovrstnega usposabljanja, tako v Kopru kot v Ljubljani. 4) Na Fakulteti za humanistične študije je precej možnosti, da potuješ s projektom Erasmus. Poznam veliko študentk in študentov, ki so odšli študirat v Prago, na Portugalsko, v Bruselj in so vsi imeli čudovite izkušnje. Glede na to, da je na pri nas zaradi manjšega števila dijakov tudi manj povpraševanja po takih izmenjavah, je veliko več možnosti, da odobrijo prošnjo. 5) Osebno sodelujem pri študentski reviji Kažin, ker nisem toliko na obali, da bi delala še kaj drugega. Mija, 22 letna študentka podiplomskega študija turizem 1) Univerzo na Primorskem sem izbrala, ker so jo nekateri njeni predstavniki prišli predstavit na višjo srednjo šolo, ki sem obiskovala. V petem letniku sem bila se v dvomu, katero fakulteto bom izbrala. Predstavili so Fakulteto za turistične študije v Portorožu. Predmetnik je bil zanimiv, kot tudi druge dejavnosti v zvezi s fakulteto in tako sem se odločila. 2) Zelo sem zadovoljna z izbiro. Profesorji so bili vedno na razpolago, predmeti so bili zanimivi. 3) Osebno nisem nikoli študirala na univerzi v Italiji. Po izkušnjah, ki so jih imeli nekateri moji prijatelji in znanci pa lahko rečem, da je študij v Sloveniji boljše organiziran. 4) Fakulteta za turistične študije-Tu-ristica nudi študij v tujini, kot študijske izmenjave z univerzami na Švedskem, Finskem, v Združenih državah Amerike, Italiji, Veliki Britaniji, Izraelu, Nemčiji, na Hrvaškem in Madžarskem. Poleg tega fakulteta organizira v prvem letniku ekskurzijo po Sloveniji, v drugem po Evropi in v tretjem v Združene države Amerike. V študijski proces pa spada tudi strokovna praksa v turističnih podjetjih, ki jo študentje lahko opravijo tako doma kot v tujini. Za študij tujih jezikov pa se lahko študenti udeležijo jezikovnih tečajev italijanskega jezika v Rimu, angleškega in nemškega jezika na različnih šolah v Evropi in v ZDA. 5) Fakulteta je vedno organizirala razne projekte, prireditve, poletne šole. Andreja Farneti 1 0 Četrtek, 17. februarja 2011 TRST / milje - Z nedeljskim sklepnim koncertom Uspešen zaključek letošnje 17. revije kraških pihalnih godb 17. revija kraških pihalnih godb se je zaključila v nedeljo, 13. februarja na sklepnem koncertu v gledališču Verdi v Miljah. Ob pol-noštevilni zasedbi publike v dvorani so izvajali svoje skladbe Pihalni orkester Breg iz Doline, Pihalni orkester Kras od Doberdoba in Pihalni orkester Divača. Poslušalci so uživali ob glasbi slovenske in mednarodne zakladnice. Cilj revije je bil že od prve izvedbe združevati godbe iz obmejnega kraškega območja, da se godci začnejo med seboj spoznavati in skupaj sodelovati. Posledica skupnega soočanja je bila rast kakovosti izvajanja in izbiranje primernega programa za nastope. Tudi letošnji cilj je bil predvsem usmerjen v rast kakovosti. Na skupni seji oktobra lanskega leta so predstavniki dvanajstih godb in organizatorji sklenili, da na koncerte pokličejo strokovnjaka na godbeniškem področju, ki bi ocenil nastop oz. svetoval, kako izboljšati izvajanje izbranih skladb. Na koncertu v Postojni je bil januarja prisoten Miro Saje, dirigent in predsednik strokovne komisije pri Zvezi slovenskih godb, medtem ko je v Miljah v publiki sedela Andreja Šolar, asistentka dirigenta Orkestra slovenske vojske. Tudi Šolarjeva se je po koncertu sestala s predsedniki godb in Posnetek z nedeljskega nastopa v Miljah kroma dirigenti PO Breg Mauriziem Co-drichem, PO Kras Patrickom Quaggiatom in PO Divača Borisom Benčičem ter podala svoje mnenje o izvedbi. Organizatorji letošnje revije kraških pihalnih godb Zveza slovenskih kulturnih društev in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (Območne izpostave Postojna, Sežana in Ilirska Bistrica) so s koncertoma zelo zadovoljni, saj je publika lepo sprejela dogajanje na odru in so tudi godbe lepo sprejele nasvete obeh strokovnjakov. Koncerta sta bila posneta v živo in kdor ju je zamudil, jih bo lahko poslušal po slovenskem programu Radia Trst A. dan spomina - Na srednji šoli Srečka Kosovela Nauk Sonjine življenjske zgodbe: Kljub prestanemu ne sovraži nikogar V povezavi s 27. januarjem, dnevom spomina na žrtve nacifašizma, se je v minulem tednu učencem srednje šole Srečka Kosovela ponudila zanimiva in pomenljiva prilika prisluhniti eni še živih prič iz tistega časa. Tako na sedež na Opčinah kot na proseško šo- lo sta bili povabljeni gospa Sonja Amf in Loredana Gec, režiserka dokumentarnega filma o Sonjinih težkih preizkušnjah v času druge svetovne vojne. Njena življenjska zgodba je učence zelo prevzela. Prisluhnili so ji z zanimanjem in ji po ogledu filma posta- vili še vrsto vprašanj. Predvsem pa jih je prevzela življenjska moč, ki jo kljub vsemu prestalemu gospa Amf kaže še v svoji visoki starosti. V sebi - jim je povedala - ne čuti sovraštva do nikogar, ampak le vztrajno ljubezen do življenja. opčine - V Finžgarjevem domu Dober odziv na koncert Večer ob dnevu kulture bo konec meseca Opensko kulturno društvo Finžgarjev dom bo svoj večer posvečen dnevu slovenske kulture priredilo konec meseca, že minulo soboto pa so istoimensko dvorano do zadnjega kotička napolnili otroci, mladi, njihovi starši in starejši, ki so prisluhnili dvema domačima glasbenima skupinama, Uopenski mulariji in ansamblu Open Hackers. Obe skupini v sklopu društva vodi Aljoša Saksi-da. Vmes je nastopila čarodejka Nada Carli. Skupino Uopenska mularija sestavljajo srednješolci, nastala pa je na začetku minule sezone. Zasedba je nekoliko neobičajna za ansamble, ki se ukvarjajo z narodno-zabavno in lahko glasbo, saj jo poleg običajnih inštrumentov - klaviatur, kitare, kitare bas in bobnov - sestavljajo še flavta, klarinet in saksofon. Skupina je v svoji kratki karijeri že opozorila nase, saj je veliko nastopala in je tudi zmagala nagrade je predstavila nekaj pesmi iz svojega »klasičnega« repertoarja - od priredb zimzelenih popevk iz svetovne zakladnice, do domačih ponarodelih - veliko navdušenja pa je požela s predstavitvijo popevk, ki jih je Aljoša Saksida napisal za slovenski festival otroških popevk Brinjevka. Izmed treh je pesem Rada pojem rock'n rol kot na festivalu samem zapela šestletna Lana Andolšek. S svojo navdušenostjo in temperamentom se je publiki naravnost prikupila in spet Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 17. februarja 2011 SILVIN Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 17.34 -Dolžina dneva 10.29 - Luna vzide ob 16.48 in zatone ob 6.10 Jutri, PETEK, 18. februarja 2011 SIMEON VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,8 stopinje C, zračni tlak 1004,7 mb pada, veter 75 km na uro vzhodnik, vlaga 88-odstot-na, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,1 stopinje C. [I] Lekarne dokazala, da si je Srebrno Bri-njevko, to se pravi drugo mesto na festivalu, še kako zaslužila. Nato je, kot rečeno, na oder stopila čarodejka Nada Carli. V preteklosti je veliko nastopala, po nekajletnem premoru pa je zopet potegnila na dan čarobno paličico in se predstavila ravno na Opči-nah, kjer si je ta čas ustvarila družino. S svojo prikupnostjo in simpatijo - predvsem pa s svojimi triki je prijetno presenetila predvsem otroke, zelo pa so se zabavali tudi starši, dedki in babice! Nazadnje so se predstavili še mladi iz skupine Open Hackers. Ansambel je nastal že lani, letos pa je pridobil še dva srednješolca in pevko, osemnajstletno Martino Marmai, ki se je pravzaprav izkazala tudi kot prava leaderka skupine, saj je prijela tudi za različne inštrumente in povezovala program. Kot zanimivost naj povemo, da je Martina po rodu pol Open-ka, pol pa Videmčanka, osnovno šolo je opravila v dvojezični osnovni šoli v Špetru, sedaj pa je maturantka na klasičnem liceju v Čedadu. Skupina Open Hackers je predstavila program znanih ever-greenov, predvsem iz zvrsti rock-glasbe. Večer je povsem uspel, saj je navdušil publiko vseh generacij, ki jo društvo Finžgarjev dom sedaj toplo vabi še na svoj Večer slovenske pesmi in besede, ki bo v soboto, 26. februarja, ob 20h. LJ Kino Do sobote, 19. februarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (040 367967), Ul. Mascagni 2 (040 800002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Rosset-ti 33. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (040 633080). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Femmine contro maschi«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Another Year«. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Sanctum 3D«; 16.30, 19.40, 21.55 »Burlesque«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Il truf-facuori«; 16.00, 18.00, 20.05, 22.05 »Femmine contro maschi«; 16.15, 18.10, 20.05 »I fantastici viaggi di Gulliver 3D«; 16.00, 20.05 »Parto col folle«; 16.30, 19.45, 22.00 »Il discorso del Re«; 21.50 »Qua-lunquemente«; 17.55, 21.55 »Immaturi«. FELLINI - 16.30, 20.20, 22.00 »Rabbit Hole«; 18.15 »La versione di Barney«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il discorso del Re«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 20.30, 22.15 »Qualunquemente«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.00 »Biutiful«; 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Gianni e le donne«. KOPER - KOLOSEJ - 17.00, 19.20, 21.40 »Moja neprava žena«; 18.40 »Gulliverje-va potovanja 3D«; 16.40 »Zlatolaska 3D«; 15.50, 17.50 »Gremo mi po svoje; 20.30 »Dilema«; 19.50, 21.50 »Ledena past«. KOPER - PLANET TUŠ 16.00 »Samova pustolovščina 3D - sinh.«; 21.30 »Zeleni sršen 3D«; 15.00, 17.10, 19.20 »Zlatolaska 3D«; 16.30 »Zlatolaska«; 18.00, 20.00 »Gulliverjeva potovanja 3D«; 18.40, 21.10 »Burleska«; 16.40, 21.05 »Črni labod«; 16.15, 18.45, 21.15 »Moja neprava žena«; 19.00 »Jutri, ko se je začela vojna«; 16.10, 18.30, 20.50 »Debela mama 3«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15 »Immaturi«; 22.15 »Parto col folle«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Burlesque«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Sanctum 3D«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il truffacuori«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Femmine contro maschi«; Dvorana 2: 17.30 »I fantastici viaggi di Gulliver 3D«; 19.50, 22.10 »Sanctum 3D«; Dvorana 3: 17.40, 20.00 »Il discorso del Re«; 22.15 »Parto col folle«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Il truffacuori«; Dvorana 5: 18.10, 20.15, 22.15 »Immaturi«. / TRST Četrtek, 17. februarja 2011 1 1 L) KULTURNO DRUŠTVO kraški dom PREŠERNO SKUPAJ 2011 danes, 17. februarja, ob 20. uri v kulturnem domu na Colu v_I_/ Nastopata O.Š. A. Gradnika z igrico ALICA V ČUDEŽNI DEŽELI, režija Julija Berdon in MePZ Razvojnega združenja Repentabor Vabljeni! H Šolske vesti V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela so se začela vpisovanja za šolsko leto 2011/12. Dodatne informacije od 8. do 16. ure na tel. št. 040573141. V TAJNIŠTVU DTZ ŽIGE ZOISA je na razpolago zbornik Izvestje za dijake, ki so maturirali v šolskih letih 2008/09 in 2009/10. URAD ZA IZOBRAZBO IN ŠOLSKE STORITVE OBČINE DOLINA sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli v Dolini (Dolina 200) in v otroške jasli Colibri (Ul. Curiel 2 - samo za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) za š.l. 2011/12. Rok za vpis zapade v ponedeljek, 28. februarja. Informacije in vpisni obrazci so na razpolago na www.sandor-ligo-dolina.it. M Izleti OBČINA REPENTABOR organizira v dneh od 4. do 8. aprila 2011 štiridnevno bivanje v Rogaški slatini za bivajoče v občini starejše od 65. let. Za vpisovanje in pojasnila se lahko obrnete na občinsko tajništvo do 28. februarja. KRUT vabi v soboto, 12. marca, na spomladanski izlet v Spilimbergo z vodenim ogledom mestnega jedra, obiskom tamkajšnje edinstvene Šole mozaika in ogledom sejma »Cvetje in vrtnarstvo« v Pordenonu. Informacije in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. VELIKONOČNO POTOVANJE s Kru-tom v »Baltske prestolnice« od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina. Informacije na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. Čestitke Ü3 Obvestila GOZDNA ZADRUGA PADRIČE vabi člane, ki se nameravajo udeležiti sečnje drvi na skupni lastnini, da se najavijo pri odbornikih. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA Mladika in Tržaška knjigarna vabijo »Na kavo s knjigo«. Pridite v knjigarno v sredo, 23. februarja, ob 10. uri. Kavo bomo pili z Johnom Ear-lom. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. AŠD MLADINA - smučarski odsek vabi člane, ki bi se radi udeležili Zamejskega smučarskega prvenstva 30. pokal (ob 40-letnici) ZSŠDI, ki bo v Društvo slovenskih izobražencev, NŠK, Mladika, Slovenski klub in SSG vabijo jutri - v petek, 18. februarja, ob 18. uri v Narodni dom na večer Drevo življenja - srečanje s Prešernovim nagrajencem Miroslavom Košuto Sodelujejo: igralca Maja Blagovič in Vladimir Jure ter literarna kritičarka Tatjana Roje Draga gospa MARTA BRE-CELJ, danes slavite svojo obletnico rojstva št. 100. Iz srca Vam barko-vljansko društvo čestita z željo, da bi bil Vaš rojstni dan poln lepih in veselih doživetij. Na siji v Dolini lepa hiša stoji, v njej ponosno gospodar JUŠT danes 75 let slavi. Kolkor kapljic tolko let, v klapi '36 še polno let, to je želja nas vseh. Naš JUŠTI iz Doline praznuje danes 3 »kuartine«. Naj ga zdravje, sreča in ubrano petje spremljajo tudi naslednjo četrto stoletje. To mu iz srca nazdravlja klapa iz kantine. Danes slavi naš pevec JUŠT ŽERJAL 75 let. Vse najboljše mu želi kolektiv TPPZ Pinko Tomažič. soboto, 19. februarja, v Forni di So-pra, da se množično udeležijo in najkasneje prijavijo do danes, 17. februarja, odgovornim društva ali na tel. št.: 040-213518, 348-7730389 (Ennio); 040-220718, 338-6376575 (Sonia); 338-3376232 (Boris). AŠD MLADINA vabi člane, ki bi se radi udeležili 1. Zamejskega prvenstva v teku na smučeh, ob priliki 40-le-tnice ZSŠDI, ki bo v nedeljo, 20. februarja, v Forni di Sopra, da se množično udeležijo in najkasneje prijavijo do danes, 17. februarja, odgovornim društvam ali na tel. št.: 338-3376232 (Boris); 040-213518, 348-7730389 (Ennio); 040-220718, 338-6376575 (Sonia). AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme Zamejskega smučarskega prvenstva, ki bo v soboto, 19. februarja, ter 1. Zamejskega prvenstva v teku na smučeh, ki bo v nedeljo, 20. februarja. Obe tekmi bosta potekali v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do danes, 17. februarja na tel. št. 3488012454 (Sabina). RAJONSKI SVET za zahodni Kras se bo sestal danes, 17. februarja, ob 20. uri na svojem sedežu (Prosek 159). TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV - ONLUS priredi danes, 17. februarja, ob 17. uri v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8, predavanje na temo »Odgovornost avtokontrole kronične sladkorne bolezni«. (Zdravniški predpis tester-listkov (fasce) po veljavnem zakonu). Predavali bosta bolničarki Nevia Da-ris in Elisabetta Tommasi. KD FRAN VENTURINI obvešča, da Prešernova proslava, ki je bila najavljena za petek, 18. februarja, ob 19.30 v centru Anton Ukmar - Miro pri Domju, odpade! SKD TABOR ZA OTROKE, v petek, 18. februarja, ob 16. uri, v mali dvorani prosvetnega doma na Opčinah, »Ura pravljic« za otroke iz vrtca in 1. razreda OŠ. Pripoveduje Jasmina Smotlak. Pridružite se! SOCIALNA SLUŽBA Občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor s podporo Pokrajine Trst, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, prireja delavnice za mlade od 18 do 29 let od 15. do 19. ure v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu: 18. in 25. februarja »Tečaj fotografije«. Prost vstop! Za info in vpise: 040-2017389. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 19. februarja, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabrežini in predvideva odobritev obračuna in proračuna za tekoče leto. KRUT - NATURA obvešča vse, ki bi se radi seznanili z osnovami refleksno-conske masaže in že prijavljene, da se bo začetni tečaj masaže stopal odvijal v soboto, 19. februarja, od 9. do 18. ure. Informacije in prijave na tel. 040-360072, Ul. Cicerone 8/b. ACQUAFITNESS - tečaj za vse, ki želijo izboljšati psiho-fizično počutje in doseči optimalno telesno formo. Skupinska vadba v vodi je primerna za vse starosti in se odvija pod strokovnim vodstvom. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 328-4559414. AŠD SK BRDINA obvešča, da se nadaljujejo tečaji smučanja, ob priliki bo v nedeljo, 20. februarja, avtobusni prevoz za člane društva v Forni di So-pra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ES-SO na Opčinah. Tečaji: tel. SK Brdina 347-5292058 (Valentina Suber 347-4421131), avtobus: (Sabina 3488012454). SEKCIJA VZPI-ANPI E. Antončič sklicuje v nedeljo, 20. februarja, ob 11. uri v Ljudskem domu v Križu redni kongres. Na dnevnem redu poroči- www.primorski.eu * la, pozdrav pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI in volitve novega odbora. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, sklicuje v ponedeljek, 21. februarja, redni občni zbor ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem sklicanju. Letos je volilnega značaja. Vabljeni! TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 22. februarja, na sedežu na Padričah redna pevska vaja. KOORDINACIJA LEVE SREDINE DEVIN - NABREŽINA organizira v sredo, 23. februarja, ob 18. uri v dvorani društva Igo Gruden javno srečanje na temo »Merjasci na Krasu - obstaja način za rešiti problem? Pogovorimo se skupaj!«. KMEČKA ZVEZA prireja obvezne tečaje o nadzoru nad higieno in postopkih HACCP. Tečaji so namenjeni upraviteljem podjetij (8 ur) ter vsem, ki pomagajo pri pripravi živil (3 ure). Dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo v uradih zveze ali po telefonu 040-362941. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na občni zbor, ki bo v petek, 25. februarja, ob 10. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu v Trstu, Ul. Mazzini 46. KRUT obvešča prijavljene in vse tiste, ki bi radi spoznali preprosto in učinkovito tehniko za samopomoč, da se bo na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, v dneh 26. in 27. februarja, odvijal tečaj reiki 1. stopnje. Informacije in prijave na tel. št. 040360072. KRUT začenja v sredo, 9. marca, spomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v četrtek, 3. marca, ob 20.30 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 degustacijo penin. Do 27. februarja sprejemamo rezervacije izključno za člane O.N.A.V., od 28. februarja dalje tudi za nečlane in prijatelje. Spletna stran: www.onav.it, email: trieste@onav.it, tel. 3347786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). PUSTNA SKUPINA IZ KRIŽA vabi na obisk in udeležbo na letošnjo pustno povorko s kriškim vozom in skupino. Za informacije in vpis smo dosegljivi v šotoru pod nogometnim igriščem v Križu vsak dan po 18. uri. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do ponedeljka, 28. februarja (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2010-11, učbenikov/individualnih učnih pripomočkov/vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec za predložitev prošenj navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati za uživanje predvidenih ugodnosti in je na razpolago na www.san-dorligo-dolina.it. GLASBENA MATICA vabi na izredni občni zbor, ki bo v sredo, 2. marca, ob 17.00 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Gorici, Korzo Verdi 51 (Tu-mova dvorana). Dnevni red: 1. Sprememba statuta; 2. Razno. V MARIJANIŠČU NA OPČINAH - tečaj priprave na poroko. Vabljeni vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo, 2. marca, ob 20.30. Tečaj bo imel 7 srečanj. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. FOTOVIDEO TS80 organizira 11. Video natečaj Ota Hrovatin. Rok za oddajo filmov 4. marca. Zaključni večer v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, 18. marca. Prijavnice dobite v Trža- ški knjigarni, Ul. S. Francesco 20, ali na spletni strani www.trst80.com. Informacije na tel.: 329-4128363 (Marko Civardi). KRUT - Želiš spoznati eterična olja in načine kako jih uporabljaš? Pridruži se nam na začetnem tečaju v petek, 11. marca, ob 17.30. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. 0 Prireditve PREŠERNO SKUPAJ SKD Kraški dom DOM, SKD Krasno polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor vabijo: danes, 17. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu na Colu nastopata O.Š. A. Gradnika in MPZ Razvojnega združenja Repentabor; nedelja, 20. februarja, ob 17.30 v Srenjski hiši v Gročani »Tku je blo ambot«. Nastopa »KD Šavrini in anka Šavrinke«. DREVO ŽIVLJENJA - Srečanje s Prešernovim nagrajencem Miroslavom Košuto. Društvo slovenskih izobražencev, NŠK, Mladika, Slovenski klub in SSG vabijo v petek, 18. februarja, ob 18. uri v Narodni dom. Sodelujejo: igralca Maja Blagovič in Vladimir Jurc ter literarna kritičarka Tatjana Rojc. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja dve pobudi s skupnim naslovom »Govorica srca«. V petek, 18. februarja, ob 20. uri bo v Torkli, v pritličju Srenjske hiše v Mačkoljah, odprtje razstave mladega ustvarjalca Alana Mozana - avtorja bo predstavila prof. Jasna Merku, sodeluje MlPS A.M.Slomšek. V nedeljo, 20. februarja, ob 17. uri, pa bo v dvorani Srenjske hiše srečanje s filmskim ustvarjanjem Aljoše Žerjala; pevski uvod bo podal MePZ Mačkolje. Toplo vabljeni! SKD GRAD OD BANOV vabi na praznovanje ob Dnevu slovenske kulture z gostovanjem MoPZ in dramske skupine SKD Kraški dom z Repen-tabra v soboto, 19. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih pri Banih. KD KRAŠKI DOM vabi v nedeljo, 20. februarja, ob 18. uri v kulturni domu na Colu na ogled gledališke predstave B. Brechta »Malomeščanska svatba«, v režiji Gregorja Geca. Predstavo bodo odigrali člani dramske skupine SDD Jaka Štoka s Proseka in Kontovela. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 20. februarja, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava »Dogodivščine dvornega norčka« v izvedbi Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. Prva predstava bo ob 16. uri (red Ribica), druga ob 17.30 (red Želva). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi v nedeljo, 20. februarja, ob 17.30, v srenjsko hišo v Gročani na Prešernovo proslavo 2011 »Tku je blo ambot«. Nastopili bodo Šavrini in anka Šavrinke. SKD TABOR OPENSKA GLASBENA SREČANJA, v nedeljo, 20. februarja, ob 18. uri koncert skupine »Andrej-ka Možina Kvartet« (Andrejka Mo-žina - glas, čelo, skladbe, Nicola Pri-vato - kitara, Rosa Brunello - kontrabas, Igor Checchini - bobni, gost: Sebastiano Frattini - violina. Na sporedu skladbe Andrejke Možina in jazz standard. SKD VIGRED vabi na Prešernov dan v nedeljo, 20. februarja, ob 19. uri v Štalci v Šempolaju, sodelujejo pevska skupina Vigred in dramska skupina SKD Slovenec z veseloigro Silicone rap. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, KŠD ROJANSKI KRPAN IN GLASBENA MATICA vabijo na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo, 20. februarja, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29). Nastopila bo pevska skupina Hrušiski fanti, z ljudsko pesmijo, pripovedmi o vražah in anekdotami brkinskih ljudi. Priložnostno misel bo podala Nataša Sosič Fabjan. NAGRADA NADJA MAGANJA bo izročena 21. februarja Rusinji Tamari Ivanovni Čikunovni, ustanoviteljici gibanja »Matere proti smrtni obsodbi in mučenju«. Nagrado so ustanovili Skupnost Sv. Egidija, Zamejska skavt-ska organizacija, Društvo slovenskih izobražencev in družina Jevni-kar. Slovesna izročitev bo v ponede- ljek, 21. februarja, v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. OBČINA ZGONIK vabi ob dnevu slovenske kulture v četrtek, 24. februarja, ob 20. uri v prostore KD Rdeča zvezda v Saležu na predstavitev turistične brošure »Občina Zgo-nik: zgodbe, utrinki, slike«. Sodelujejo MepZ Rdeča zvezda Devin, pod vodstvom Rada Miliča, Vesna Hrovatin in godba Salež. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD-ja in Slovenske prosvete prireja v petek, 25. februarja, predavanje Jana Grgiča »Potovanje po Severni Koreji ob slikah in video filmu«. Začetek ob 20.30. Vabljeni! V BAMBIČEVI GALERIJI je na ogled razstava ilustracij Zvonka Čoha za slikanico Marka Kravosa »Ta prave od pet do glave«. Odprto od 10. do 12. in od 17. do 19. ure od ponedeljka do petka. Razstava bo trajala do 25. februarja. Po dogovoru so za šole predvidene otroške delavnice s pisateljem. Informacije: Sklad Mitja Čuk, 040-212289, info@skladmc.org. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v soboto, 26. februarja, ob 20. uri na večer slovenske pesmi in besede (praznik ob Prešernovem dnevu). SKD VESNA priredi v soboto, 26. februarja, »Praznovanje dneva slovenske kulture«. Nastopa glasbena skupina iz Benečije BK Evolution s predstavitvijo Cd-ja Jablen The apple tree. Poezije in priložnostna misel Michele Obit, povezoval bo Mitja Tretjak. Začetek ob 20. uri v domu Alberta Sirka v Križu. Toplo vabljeni! L. Mali oglasi IŠČEM zazidljivo zemljišče ali hišo potrebno korenite obnove na območju občine Devin Nabrežina ali Jamelj. Tel. št. 335-6123970. PRODAM STANOVANJE 75 kv.m, prvo nadstropje, lastno ogrevanje, v dobrem stanju, območje Rosset-ti/Velesejem. Pokličite tel. št.: 3471165890. Id Osmice FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. MARIZA je odprla osmico v Ricmanjih. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Vabljeni! Tel. 040229270. OSMICO je odprl Kristjan Debelis v Škednju, Ul. Soncini 112. Tel. 3385837604. Vabljeni! OSMICO je odprl Zorko v Dolini št. 37. Toči pristno kapljico in nudi domač prigrizek. Vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. V SALEŽU N'PULJH sta odprla osmi-co Just in Bojana. Vabljeni! Prispevki Ob 35. obletnici smrti Marcella Siege daruje družina 100,00 evrov za KK Bor. V spomin na Maria Miliča darujejo Marta, Darma in Elena Purič 30,00 evrov za KRD Dom Briščiki. Zimska idila Zimski dnevi so nam že prinesli zasnežene vrtove in ceste, ki so naše kraje spremenili v pravo zimsko idilo. Zdaj so pred nami božični in novoletni prazniki, v katerih lahko vsakdo najde nekaj čarobnega. Spletna stran www.primorski.eu vas vabi, da nam posredujete svoj pogled na zimsko idilo, utrinek z družinskega ali prijateljskega praznovanja. Pošljite nam svoje fotografije, najlepše bomo objavili! Vaše posnetke nam lahko pošljete direktno s spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali na naslov elektronske pošte tiskarna@primorski.eu. 12 Četrtek, 17. februarja 2011 AVTOMOBILI / glasba - Torkov koncert v priredbi Slovenskega stalnega gledališča in zadruge Bonawentura zagreb Ray Gelato spravil na noge občinstvo Kulturnega doma Nastop karizmatičnega »botra swinga« je gledališče napolnil s pozitivno energijo Po koncertu v Ostuniju in pred nastopom v Modeni je v torek zvečer »boter swinga« Ray Gelato nastopil tudi v Trstu. V Kulturni dom je prišel na povabilo Slovenskega stalnega gledališča in zadruge Bonawentura v sklopu niza koncertov Dve gledališči v sozvočju in povsem upravičil pričakovanja številnega, pretežno italijanskega, občinstva, ki je z navdušenjem spremljalo nastop angleškega pevca in saksofonista italijansko-ameriških korenin ter njegovega benda. Ray Gelato & His Giants Orchestra so ljubitelje jazza, swinga in latinskoame-riške glasbe večkrat spravili tudi na noge ... , kar v tržaškem Kulturnem domu uspe le redkim. Ray Gelato je s svojim odličnim šestčlanskim ansamblom ustvaril posebno vzdušje, v katerem se je glasba prepletala z zabavo. S svojim karizmatičnim nastopom je občinstvo popeljal v čase, ko so na glasbeni sceni kraljevali Dean Martin, Luis Prima, Frank Sinatra ter ostali velikani rock'n'rola in swinga. A tudi med latinskoameriške ritme in džez standarde. Na odru so se zvrstile priredbe znanih in manj znanih skladb (Just a Gigolo, You Wanna Be Americano, Oh Marie, Lady is a Tramp), a tudi novejše avtorske pesmi. Na primer tista Mam- bo Gelato, ki jo je Ray napisal za film No Reservation, kulinarično komedijo s šarmantno Catherine Zeta-Jones (film so v italijanskih dvoranah predvajali z naslovom Sapori e Dissapori). Pritožil pa se je, da so zlati hollywoodski časi mimo in da mu to sodelovanje ni prineslo zaslužka ... V slabih dveh urah je Ray Gelato pokazal svoje pevske in glasbene sposobnosti, saj je nastopil tako v vlogi pevca kot saksofonista, izkazal pa se je tudi kot karizmatičen »showman«, ki je večkrat spravil v smeh občinstvo. Slednje je nastop spremljalo z ritmičnim ploskanjem, večkrat pa tudi stoje. Navdušene aplavze so poželi tudi njegovi glasbeniki, v prvi vrsti izvrstni bobnar, ki je v nekajminutnem solističnem nastopu »tolkel« po vsem, kar mu je prišlo pod roke: od kontrabasa do lesenega poda tržaškega odra ... Ray Gelato se je po glasbenem dodatku in prižigu luči vrnil na oder, da bi podpisoval cedeje, ki so šli v torek zvečer zelo dobro v promet. Tudi v času brezplačne glasbe, ki si jo lahko kdorkoli »piratsko« prisvoji na spletu ... Niz Dve gledališči v sozvočju se bo nadaljeval 17. marca, ko bo v Mie-li nastopil James Chance, medtem ko bodo 12. aprila na velikem odru Kulturnega doma zazveneli balkanski ritmi Bobana in Marka Markovica. (pd) Ray Gelato s svojim saksofonom, spodaj pa v družbi benda Giants Orchestra kroma Odprli razstavo slovenskih umetnikov V domu Hrvaškega društva likovnih umetnikov (HDLU) v Zagrebu so v torek zvečer odprli razstavo slovenskih umetnikov z naslovom Slike ne poznajo meja. Do 23. februarja bodo na ogled skulpture in slike 39 slovenskih umetnikov. Nekateri med njimi so študirali na zagrebški likovni akademiji. Svoja dela med drugim predstavljajo Bogdan Borčic, Marjan Drev, Viktor Gojkovič, Cvetka Hojnik, Marjan Pungartnik, Peter Vernik in Vlasta Zorko. Razstavo je odprl hrvaški minister za kulturo Jasen Mesic, ki je izpostavil močan proces prepletanja slovenske in hrvaške kulture. Kot je dejal, toliko razume slovensko kulturo, da jo ima za svojo. Tudi prva sekretarka na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu Urška Potočnik je izpostavila pomembnost tradicije kulturnega sodelovanja obeh narodov in pomembnost medsebojnega poznavanja kultur. Mariborski župan Franc Kangler pa je spomnil, da bo Maribor v prihodnjem letu Evropska prestolnica kulture. Organizatorji razstave so še hrvaško-slovensko društvo prijateljstva iz Varaždina in občina Bed-nja ter Javni sklad RS za kulturo. No Witch The Cave Singers Alternative rock, folk-rock Jagjaguwar Records, 2011 No Witch je že tretji glasbeni izdelek mladega in širši javnosti še neznanega benda The Cave Singers. Gre za trojico, doma iz Seattla, torej prestolnice grunge glasbe, ki je skupino ustanovila pred štirimi leti. Fantje pa so se raje odločili za akustične kitare, s katerimi nihajo med folk in grunge glasbo. No, in prav ta posebna mešanica vzbuja dokajš-nje zanimanje na raznoliki alternativni glasbeni sceni. Pri produkciji tretje plošče se je bend odločil, da bo sodeloval z ameriško neodvisno indie-rock založbo Jagjaguwar Records. Pevec in kitarist Pete Quirk, kitarist in basist Derek Fudesco ter bobnar in kitarist Marty Lund so tako po nekaj mesecih snemanja izdali svoj tretji album No Witch. Dvanajst, v glavnem akustičnih komadov, v katerih zaznamo tu pa tam tudi prijetne melodije violin, kot na primer v prvi pesmi Gifts and the Raft; umirjena balada, ki poslušalca dobesedno popelje na neskončne ameriške trate. Podobna prvi je tudi naslednja Swim Club, medtem ko je komad (prav gotovo bodoči single) Black Leaf odločno bolj poskočen. Ravno v teh treh energičnih minutah pride do izraza glasbena izpoved ameriške trojice, hitri folk rock z rahlo dozo psihedelije: izredna! V nekoliko daljšji pesmi Falls smo priča povratku v šestdeseta leta hipijev in takratnih tipičnih klaviatur. Podobno je tudi v naslednjem komadu Outer Realms, z dodatkom tolkal, ki spremljajo električne kitare v ponavljajočem se ritmu in spominjajo na znamenito zasedbo Grateful Dead. Odločni folk ritmi se nato vračajo s komadi All Land Crabs and Divinty Ghosts in Haystacks. Zadnji sklop pesmi se začne z akustično balado Distant Sures in psihedelično Faze Wave, ki jo lahko primerjamo nekaterim komadom prve plošče zasedbe Velvet Undergo-rund. Fudesco in ostali člani skupine zaključujejo ploščo z garage komadom No Prosecution if We Bail, tipično pesmijo v stilu skupine Black Rebel Motorcycle Club, a nič za to: fantom je treba vsekakor priznati visoko mero originalnosti! Rajko Dolhar koncertno društvo - Darilo za valentinovo Poslastica z godalnim kvartetom Ebene Mladi glasbeniki so navdušili tržaške poslušalce Francoski kvartet za francosko glasbo: to je bila poslastica, ki jo je tržaško Koncertno društvo podarilo svojim članom na valentinovo. Letošnja sezona nam je v gledališču Rossetti predstavila kar tri godalne kvartete na zelo visokem nivoju: med odličnimi Poljaki kvarteta Apollon Musagete in češkim kvartetom Pavel Haas si je slednji nedvomno prislužil najvišje priznanje, visoko pa meri tudi kvartet Ebene; najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da so vsi trije ansambli zelo mladi, kar jim jamči še veliko časa in možnosti, da poglobijo ter iz-brusijo svoje interpretacije. Violinista Pierre Colombet in Gabriel Le Maga-dure, violist Mathieu Herzog in čelist Raphaël Merlin so bili sošolci na kon-servatoriju Boulogne-Billancourt in tam so se l.1999 združili v kvartet, ki je pod vodstvom uglednih mentorjev začel že l. 2003 beležiti lepe uspehe na mednarodnih tekmovanjih. Tržaški koncert so mladeniči začeli z Ravelovim Kvartetom v F-Duru: svojo edino tovrstno skladbo je Maurice Ravel posvetil svojemu profesorju Ga-brielu Fauréju in je res škoda, da skladatelj ni nadaljeval s kvartetno glasbo, kajti v partituri je dokazal veliko iznajdljivosti, tako v prepletanju različnih barv godal kot v uporabi tipičnih impresionističnih prijemov kot tremolo in pizzicato. Poleg tega nas zna Ravel zapeljati v svet novih harmonij, ki zvenijo rahlo eksotično, nikoli pa odtujeno: blage čarovnije, zasanjane in včasih neprikrito ro- mantične, obenem pa že trdno zasidrane v 20.stoletje. Kvartet Ebene je jasno razvozlal dokaj kompleksno strukturo, zvok se je med godalci prelival s francoskim šarmom, dinamična paleta je bila zelo raznolika, od komaj slišnega do strastnih viškov, v katerih je prekipevala mladostniška zagnanost. Mnogo manj očarljiv je bil kvartet v e-molu op.121 Gabriela Fauréja: Ravelov profesor je bil star skoraj osemdeset let, ko je spisal svoj prvi kvartet in morda je ustvarjalna fantazija že usahnila, kajti partitura, sicer tehtno zgrajena, ne premore sporočilnega naboja. Izvedba je bila uglajena, Fauré pa je izpadel kot premor med dvema velikanoma: kot Ravel je tudi Claude Debussy spisal samo en kvartet, a tudi v tem primeru gre za zgledno umetnino. Še bolj kot z Ravelom, je kvartet Ebene dokazal absolutno soglasje z Debussyjem: interpretacija je bila vseskozi prepričljiva, mladi godalci so jo oplemenitili s fine-sami, ki jih lahko pričakujemo le od francoskih mojstrov: mehke, prosojne poteze, svobodno a smiselno izpeljana agogika, doživeta naslada ob zvočnih spojinah, skratka, žlahtna interpretacija, ki je navdušila občinstvo. Sledila sta kar dva dodatka, ki sta še nadgradila uspeh mladih Francozov: okusni in domiselni priredbi moderne glasbe, najprej iz filma Pulp Fiction, nato jazz standarda Natural Boy v razigrani in mladostniško živahni izvedbi. Katja Kralj / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 17. februarja 2011 13 jemen - Predsednik se že dalj časa sooča s protesti Spopadi med nasprotniki in privrženci Salehovega režima V prestolnici Sani več ranjenih, v Adnu pa so nemiri zahtevali tudi dve smrtni žrtvi SANA - V jemenski prestolnici Sana so se včeraj spopadli protivladni protestniki in privrženci jemenskega predsednika Alija Abdulaha Saleha, pri čemer je bilo ranjenih več ljudi, med njimi tudi trije novinarji. Protesti so potekali tudi v mestih Aden in Taez, ki se jih je udeležilo več tisoč ljudi. Protesti v Adnu so terjali tudi dve smrtni žrtvi. Spopadi so izbruhnili v bližini univerze v Sani, od koder so se študenti, ki zahtevajo odstop predsednika Saleha, odpravili proti trgu Al Sabine v bližini predsedniške palače. Pri tem jih je napadlo več sto privržencev Salehovega vladajočega Splošnega ljudskega kongresa, oboroženih s palicami, kamenjem in noži. Študenti so odgovorili s kamenjem, spopadi pa so se razširili na območje univerze, kjer je policija s streli v zrak skušala razgnati množico. V spopadih so bili ranjeni tudi trije novinarji, med njimi fotograf ameriške tiskovne agencije AP in snemalec arabske televizije Al Arabija. Pretepli naj bi ju Salehijevi privrženci. Protestniki, ki sta jih navdihnili ljudski vstaji v Tuniziji in Egiptu, so vladne privržence obtožili brutalnosti. Vodja študentov Radvan Masud je ob tem zatrdil, da bodo študenti nadaljevali z uporom in da jih ukrepi vladajoče stranke ne bodo ustavili. Sana je skoraj vsakodnevno prizorišče protestov že od januarja, ti pa so se znova okrepili v zadnjih dneh, po odstopu egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka. Protesti so včeraj potekali tudi v pristaniških mestih Aden in Taez na jugu države, kjer je na tisoče protestnikov vzklikalo gesla proti predsedniku Salehu in zahtevalo njegov odstop. V Adnu so izbruhnili spopadi med protestniki in policijo. Slednja je skušala raz-gnati protestnike in pri tem streljala nanje, pri čemer sta za posledicami strelnih ran umrla dva protestnika, še dva pa so prepeljali v mestno bolnišnico. Pred pravosodnim ministrstvom v Sani medtem svoj protest nadaljujejo tudi sodniki, ki že drugi dan zapored zahtevajo večjo neodvisnost pravosodja in razrešitev vrhovnega sodnega sveta. Sodniki, ki so prišli v Sano z vseh koncev države, zahtevajo odstop članov sveta in pravosodnega ministra. Zahtevajo tudi višje plače. Poleg sodnikov stavkajo tudi zaposleni v državnih podjetjih. Stavko je včeraj začelo okoli 300 zaposlenih v jemenskem državnem naftnem podjetju, ki zahtevajo odstop vodstva. Že tretji dan protestirajo tudi zaposleni v javnem elektrodistribucijskem podjetju in pa v podjetju za upravljanje pristanišča v Adenu, ki so v ponedeljek vdrli v prostore družbe in prisilili njenega direktorja, da je zapustil pisarno. (STA) Protestniki v Adnu ansa egipt Stavke in protesti se nadaljujejo KAIRO - Stavke in protesti še vedno hromijo Egipt, čeprav je vojska po petkovem odstopu predsednika Hosnija Mubaraka protestnike in stavkajoče že opozorila, da stavke in protesti spodkopavajo napore za vrnitev Egipta v običajne tirnice in okrevanje gospodarstva. V Kairu stavkajo zaposleni na kairskem letališču ter zahtevajo boljše plače in zdravstveno zavarovanje. Na območj u Nilove delte v kraj u Mahalah al Kubra stavkajo delavci največje egiptovske tekstilne tovarne. Ti zahtevajo boljše plače in preiskavo o domnevni korupciji v tovarni. V kraju Port Said na severu Sueškega prekopa se je zbralo okoli tisoč protestnikov, ki zahtevajo zaprtje kemične tovarne. Ta naj bi bila kriva za onesnaženje jezer v bližini mesta. Včeraj je stavkalo tudi okoli 2000 zaposlenih na ministrstvu za delo, ki prav tako protestirajo proti korupciji in zahtevajo višje plače. Hkrati je egiptovska narodna banka zaposlene v finančnem sektorju pozvala k prenehanju stavk in protestov. Po Mubarakovem odstopu so v številnih bankah izbruhnili delavski neredi. Zaposleni protestirajo predvsem proti domnevni korupciji in nepravilnostih vodilnih nadrejenih. (STA) iran - Ubit je bil v ponedeljek Na pogrebu študenta so izbruhnili spopadi libija - Nemiri izbruhnili zlasti v Bengaziju Val protestov pljusknil h Gadafiju TEHERAN - Na pogrebu iranskega študenta, ki je bil ubit na protivladnih protestih, so včeraj izbruhnili spopadi med privrženci režima in podporniki opozicije, je poročala državna televizija. Študent Sani Žale je bil ubit v ponedeljek med protesti, ki so jih pripravili podporniki opozicijskih voditeljev Mira Hu-seina Musavija in Mehdija Karubija. Spopadi so izbruhnili, ko so privrženci režima, med katerimi so bili tudi poslanci in pripadniki revolucionarne garde, pripravili protest med pogrebom študenta, pri čemer so vzklikali "Smrt Ameriki! Smrt Izraelu! Smrt Veliki Britaniji! Smrt Musaviju in Karubiju!". Privrženci režima trdijo, da je bil študent likovne umetnosti član prostovoljne islamske milice Basidž, medtem ko opozicija vztraja, da je prihajal iz njihovih vrst. Musavi in Karubi sta sicer včeraj obsodila zatrtje protivladnih protestov in zanikala vsakršne vezi s tujino. "Zeleni val si želi samo uresničitve vrednot revolucije, svobodo in izvajanja ustave, to gi- banje pa sloni na silah iranskega ljudstva in ne na tujcih," je na svoji spletni strani zapisal Musavi. "Bil sem vojak te države več kot 40 let in ne bojim se nobenih groženj. Pripravljen sem plačati, kolikor bo potrebno," pa je sporočili Karubi na svoji spletni strani. V ponedeljkovih protestih v Teheranu in petih drugih mestih sta bila ubita najmanj dva protestnika. Več kot 200 poslancev iranskega parlamenta je v torek zahtevalo smrtno kazen za nekdanjega premiera Musavija in nekdanjega predsednika parlamenta Karubija, ker naj bi zadnje proteste organizirala s pomočjo zahodnih držav. Iranski predsednik Mahmud Ah-madinedžad pa je v torek izjavil, da "sovražnikom", ki so pripravili protivladne proteste, ne bo uspelo doseči svojih ciljev. "Očitno je, da ima iranski narod sovražnike, ker je država, ki želi zasijati in doseči svoj vrh in želi spremeniti odnose v svetu," je v pogovoru za državno televizijo dejal Ahmadinedžad. (STA) BENGAZI - V drugem največjem libijskem mestu Bengazi je policija minulo noč posredovala na protirežim-skem protestu, na katerem naj bi se zbralo več sto ljudi. Policija je z vodnimi topovi in gumijastimi naboji razgnala množico pred policijsko postajo v Bengaziju, pri čemer je bilo več ranjenih. Za danes sicer v Libiji pozivajo k "dnevu jeze". V spopadih je bilo po navedbah libijskih medijev poškodovanih 38 ljudi, med njimi naj bi bili številni policisti. Na spletu je objavljen amaterski video posnetek, na katerem je videti več sto moških in žensk, ki v temi vzklikajo "Ljudje hočejo padec vlade!" in "Gadafi ven, ven!". Oblasti po drugi strani govorijo o okoli 15 mladih protestnikih, hkrati pa navajajo, da so v Bengaziju, Tri-polisu in Sebi medtem potekali množični shodi v podporo Gadafiju, na katerih je bilo slišati "Bog, Moamer in Libija ter nič drugega". Po poročanju medijev naj bi protestniki v Bengaziju, ki jih označujejo kot "saboterje", proti policistom metali kamenje, shod pa naj bi se končal po vsega eni uri. Na Facebooku in Twitterju aktivisti medtem pozivajo k velikim demonstracijam po vseh libijskih mestih, na katerih bodo danes zahtevali konec 41-letne vladavine Moamerja Gadafi-ja, ustavo ter temeljite politične in gospodarske reforme. "Dan jeze" so sicer sklicali na dan pete obletnice shoda, ki ga je spodbudila jeza zaradi objave karikatur preroka Mohameda, nato pa se je prelevil v proteste proti Gadafiju. V zatrtju demonstracij je bilo ubitih okoli deset ljudi, več deset je bilo ranjenih. Libijska opozicija v izgnanstvu s sedežem v Londonu ob tem poudarja, da je pritisk na ulicah Libije, kjer Gadafi vlada že več kot 40 let, velik in da se obetajo podobni dogodki kot v Tuniziji in Egiptu. Libijsko mladino sicer pozivajo k mirnim protestom in izogibanju neposredni konfrontaciji z oblastjo. (STA) italija - Ruski predsednik bo danes obiskal tudi papeža Medvedjev in Berlusconi o skupnih energetskih projektih in kulturni izmenjavi RIM - Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je včeraj začel dvodnevni obisk v Italiji, ki naj bi okrepil sodelovanje med državama na področju energije, obrambe in kulture. Medvedjev se je že sestal z italijanskim kolegom Giorgiom Napolitanom in odprl rusko-italijansko leto kulturne izmenjave, zvečer pa je imel pogovore s premierom Silviom Berlusconijem. Medvedjev in Berlusconi sta včeraj v Rimu skupaj odprla leto kulturne izmenjave, za katerega Medvedjev upa, da bo dal nov zagon nadaljnji krepitvi odnosov med državama. Obenem ga je označil kot "kulturni projekt brez primere". V okviru leta ruske kulture in jezika v Italiji ter leta italijanske kulture in jezika v Rusiji bo potekalo več kot 500 dogodkov. Po srečanju z Napolitanom je Med-vedev poudaril, da so rusko-italijanski odnosi strateško pomembni za razvoj odnosov med Rusijo in Evropo v celoti. Z zadovoljstvom je tudi spomnil, da se je trgovina med Italijo in Rusijo lani povečala, kar priča o tem, da so evropske države premagale krizo in da obstaja interes za krepitev odnosov. Na dnevnem redu pogovorov z Ber-lusconijem so predvsem skupni projekti v energetskem sektorju, med drugim izgradnja plinovoda Južni tok iz Rusije preko Črnega morja do Južne Evrope. Beseda teče tudi o sodelovanju ruskih in italijanskih energetskih koncernov, Gazprom in Eni, pri črpanju nafte v Libiji. Sobesednika bosta podpisala sporazum, ki bo Italiji omogočal oskrbo svojega kontingenta v Afganistanu z orožjem in novimi četami preko Rusije. Berlusconi je tik pred začetkom pogovorov tudi napovedal, da želi z ruskim predsednikom govoriti tudi o političnem vrenju v Severni Afriki, ki je že odneslo dolgoletna avtokratska režima v Tuniziji in Egiptu, širi pa se tudi na druge države v regiji, kot so Jemen, Alžirija, Bahrajn in Iran. Za danes je napovedan obisk Med-vedjeva pri papežu Benediktu XVI. v Vatikanu, kar bo prvi obisk kakega ruskega predsednika pri Svetem sedežu po vzpostavitvi polnih diplomatskih odnosov z Moskvo leta 2009. (STA) Dmitrij Medvedjev in Silvio Berlusconi ansa Opozicija v Bahrajnu za ustavno monarhijo z voljenim premierom MANAMA - V Bahrajnu so se včeraj že tretji dan nadaljevale protivladne demonstracije, na katerih ljudje zahtevajo demokratične spremembe, vendar pa se je položaj po zadnjih nemirih nekoliko umiril. Vodja šiitske opozicije Šejk Ali Salman je pozval k vzpostavitvi prave ustavne monarhije z izvoljenim premierom. Bahrajn sicer vodi kraljeva družina Al Halifa. Na tisoče protestnikov je po vzoru minulih protestov v Egiptu, ki so z oblasti odnesli predsednika Hosnija Mubaraka, noč preživelo na osrednjem trgu v prestolnici Manama, kjer so si postavili šotore. Vendar pa so se razmere po protestih v zadnjih dneh, v katerih sta za posledicami spopadov z varnostnimi silami umrla dva človeka, malce umirile. Ameriški senat podaljšal sporne protiteroristične ukrepe WASHINGTON - Ameriški senat je v torek podaljšal sporna protiteroristična določila, ki so srčika patriotskega zakona, sprejetega po terorističnih napadih 11. septembra 2001. Dan po tem, ko je predstavniški dom kongresa sprejel podaljšanje določil do 8. decembra, so senatorji s 86 glasovi za in 12 proti sprejeli podaljšanje do 27. maja. Veljavnost sedanjih določil se izteče 28. februarja. Glasovanje je potekalo v luči ostre razprave, za kako dolgo podaljšati protiteroristična določila, ki so jih sprejeli kot odgovor na teroristične napade pred skoraj desetimi leti. / TRST Petek, 18. februarja 2011 1 1 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu zaščita - Slovenski in večjezični napisi na ozemlju goriške občine Javni napisi v slovenščini so sporočilo o neki normalnosti Izstopa odsotnost slovenščine v primerih zasebnih dejavnosti in storitev, namenjenih javnosti Javni napisi v slovenščini sodijo v širši krog pojavnosti, ki jih res ne gre zanemariti v našem prostoru. Če smo za petdeset in več let nazaj občutljivi za nagrobne napise, poimenovanja krajev in popa-čenja, potem moramo tudi v sedanjosti imeti občutek za prihodnost, ko bo zanamce zanimalo, kako je bilo v tem času glede javne slovenščine. Javni napisi še kako vplivajo na počutje, osveščanje in samopodobo neke skupnosti, pomenijo poistovetenje z določenim jezikom, kulturo, izročilom in sporočilnostjo. Brez javnih napisov je vse ostalo izročilo, vključno z veliko kulturo, zavrto in skrito. Prav zato je ovrednotenje, pro- Prispevek k seznamu slovenske toponomastike mesta Gorica Bratinov dvor: notranje dvorišče pred Ki-nemaxom na Travniku; Budalov park: v Obrtni coni v Štandre-žu; Cingrof: nekdaj park in dvorec na območju Drevoreda 20. septembra; Dolina Korn'ce: od Trga Na Kornu mimo Staničevega parkirišča in Kulturnega doma do Trga Culiat / Studenca; Državna knjižnica: v Ulici Mameli; Get: od sinagoge do cerkve Sv. Ivana; Gorišček: Katarinijev trg, Trg Medaglie d'oro; Gosposka ulica: Ulica Carducci; Grajsko naselje: naselje znotraj zunanjega grajskega zidu; Južna postaja: železniška postaja na progi Tržič-Videm; Kapela: Kostanjeviški grič; Kočevje: ulica iz sredine Raštela skozi staro naselje; Kočjaška ulica: Ulica Favetti od Ulice Car-ducci skoraj do Rafuta; Korenca: potok Koren; Križna ulica: Ulica della Croce; Kugyjev trg: pri mejnem prehodu Rdeča hiša; Livada: ravnica od Placute in Ulice Orzoni do Solkanskega polja; Ljudski vrt: ob Trgovskem domu (spomenik Simonu Gregorčiču); Malo semenišče: sedež Tržaške univerze; Mirensko oz. goriško letališče; Na Kornu: trg okrog Attemsove palače; Na Majnicah: območje od železnice Go-rica-Krmin pri Podgori in vse proti Fari; Na Vialu: območje ob Drevoredu 20. septembra, specifično tamkajšnje slovensko središče; Nunska ulica: Ulica Monache; Placuta: trg na desni strani v Dolini Korn'ce pri Kulturnem domu; Podturn: mestni rajon okrog cerkve Sv. Roka; Pred županstvom: trg pred goriškim županstvom; Pri mostu: okoliš okrog mosta, ki pelje v Pevmo; Pri Severni postaji: območje s trgom pred novogoriško železniško postajo; Pri škofiji: oširek pred sedežem goriške nadškofije; Pri štrangi: pri solkanskem mejnem prehodu; Pri tržnici: pokrita tržnica in njeno ožje okolje; Pri Uršulinkah: okoliš Uršulinskega samostana; Pri vagi: ob Pevmskem mostu in v Štan-drežu; Pri Zlatem pajku: levo od glavne orožni-ške postaje, nekdaj prosvetni sedež; Pri Zvezdi: kraj vogalno med Ulico Lan-tieri in Ulico Alviano, nekdanja gostilna; Pristava: naselje ob Rafutu čez mejo in železnico; Rafut: okoliš nekdanjega mejnega prehoda; Raštel: od Travnika do Starega trga, sedaj Trga Cavour; Rdeča hiša: vojašnica in mejni prehod; Rojce: športna igrišča in naselje do Štan-dreža; Sedejev trg: oširek pred cerkvijo Sv. Ivana; Semeniška ulica: od nadškofije do Kulturnega doma; Severni, Južni, Vzhodni in Zahodni kvart: porazdelitev mesta s strani OF med 2. svet. vojno; Spominski park: na levi strani Korza proti železniški postaji; Staničevo parkirišče: pod Getom v Ulici Brass; Stari trg: sedaj Trg Cavour; Straž'ce: mestni predel z nekaj tovarnami na levem bregu Soče nasproti Pod-gori; Studen'c: območje Trga Culiat; Sv. Ana: okoliš povezan s Podturnom v isti mestni rajon; Svetoivanska ulica: od Semeniške ulice do cerkve Sv. Ivana; Škabrijelova ulica: od Goriščka do mejnega prehoda; Travnik: glavni mestni trg; Ulica Bratov Rusjan: na Jeremitišču; Vrtojbica: potok pri mejnem prehodu Rdeča hiša; Za gradom: pobočje pod gradom proti vzhodu. pagiranje in predvsem operativno uveljavljanje javno napisane slovenske besede potrebna nujnost za potrjevanje prisotnosti, za mlajše generacije pa sporočilo o neki normalnosti. To tem bolj velja v okolju in krajevni upravni enoti, kakršna je goriška občina, kjer poteka dolga desetletja bitka za uveljavljanje narodnih pravic in kjer se na račun prepovedane javne prisotnosti slovenščine v preteklosti v sedanjem času dokazuje, da ta jezik ne sodi v samo mesto, ker naj bi ga v njem nikoli ne bilo. Pozivov in napovedi je ob raznih obletnicah bilo vedno veliko, a vse in vse- S. MAURO ŠTMAVER Štirijezična plošča tolminskim puntarjem na Travniku (desno), dvojezična štmavrska cestna tabla (levo) in dvojezični napis na poslopju v Križni ulici (spodaj) zskd, bumbaca lej izpade presplošno in v povratno osebni obliki ali z uporabo pogojnika »bi bilo potrebno«; nikoli ne v povedni obliki: sedaj napravim (ne »napravimo« ali celo »se bo postorilo«). Leta 2007 smo opravili pregled slovenskih napisov v javnosti na ozemlju goriške občine, in sicer v okviru delovne prakse dijakov slovenskih višjih srednjih šol. Kot kratkodobni organizacijski tajnik ZSKD v Gorici sem v okviru navedene prakse naročil dijaku Gabrijelu Zavadlavu, naj skupaj z Jarijem Jarcem, ki je služil civilno službo na sedežu ZSŠDI, posname s fotoaparatom vse slovenske ali dvojezične napise, izpostavljene javnosti - imena ulic po slovenskih osebnostih, poimenovanja krajev, spomenike, banke, trgovine, naslove organizacij pred sedeži, opozorila in urnike trgovin, zabojnike za odpadke, plakate v izložbah, posvetila na nagrobnikih poznanih osebnosti, poimenovanja šol, opozorilne table ustanov in zasebnikov, napise na kom-bijih športnih društev ... Vseh napisov smo našteli 105, toda plakate, številne tablice na sedežih slovenskih ustanov, obvestila o razprodaji v trgovinah in še nekaj podobnih pojavov smo šteli le enkrat. V navedeno število ne sodijo niti plakati za prireditve, ki jih je kar veliko, in osmrtnice, ki so na primer danes v središču mesta štiri dvojezične na sedem prilepljenih. Število napisov se v teh zadnjih nekaj letih ni zmanjšalo razen tistih povezanih s trgovinami, kajti slednje zapirajo in CONTATORE GAS METANO PLINSKI ŠTEVEC zaščitnega zakona zaključujejo z dejavnostjo kot po tekočem traku. Nekaj zasebnikov - večinoma iz prostih poklicev - pa je svojo dvojezično tablo dodalo: gre za tri ali štiri primere, ki bi se - stvarno gledano - lahko potrojili. Iz vsega pregledanega izstopa odsotnost slovenskih napisov prav v primerih zasebnih dejavnosti in storitev, namenjenih javnosti. Če so slovenski napisi na kombijih športnih društev, zakaj ne bi bili tudi na delovnih vozilih obrtnikov in serviserjev? Glede na bližino Nove Gorice in njenih obiskovalcev v Gorici bi na primer gostilne in tudi kavarne, ki jih upravljajo Slovenci, mimogrede imele tudi slovensko obeležje. Kako, da ne zmorejo lastniki preseči dvojnega merila glede uporabe Gasthaus, Pub in Bar v primerjavi z Gostilna, Kavarna, Vinarna? Bi izpadlo preveč eksotično? Kaj pa če eksotika dandanes privabi goste? Na osnovi opisanega pregleda ocenjujem, da se število s slovenščino opremljenih napisov na goriških ulicah in trgih lahko podvoji. In tu so še rajonski sveti v povezavi s konzulto za vprašanja mestne etnične manjšine. Med prejšnjim mandatom konzulte smo se že dogovarjali o sproženju postopka za poimenovanje s starimi ledinskimi imeni mikrolokacij v Štandre-žu, Podgori, Pevmi in Štmavru. Vredno je v tem vztrajati: če v vsakem kraju namestimo deset ledinskih poimenovanj (razpoložljivih je mnogo več), znese vsota vseh kar štirideset tablic. Potem so tu ledinska imena oz. poslovenjena ali v slovenščino prevedena imena mestnih mikrolokacij, ki jih je slovenska mestna skupnost usvojila in uporabljala, se pa izgubljajo v vsakdanji rabi. Dovolj je, da jih redno uporabljajo sredstva obveščanja v svojih opisih, člankih, intervjujih, društva in organizacije pa v svojih vabilih ter pozivih. Seznam takšnih možnosti objavljamo v okvirju (na levi). Nekaterih poimenovanj se tudi držimo, a zdaleč premalo, ker je izostalo prenašanje iz roda v rod. Zato se pripeti, da tudi v primerih nam naklonjenih izvedencev in uprav ne moremo uveljaviti poimenovanj trgov in ulic niti na turističnih rumenih tablicah. Razlaga: zapisana niso v nobenem aktu, ker je večina vedno temu nasprotovala in prepovedovala, sedaj pa ista večina opravičuje svoje nasprotovanje, češ da niso nikjer napisana. Tako si pes grize rep. In dodatno: napisanim predlogom stroka nasprotuje, ker je število uporabnikov takšnih poimenovanj premalo (pravijo in trdijo!). Kot da bi ogromno število Goričanov vedelo, da se je Corso Italia imenoval že po Francu Jožefu, Rooseveltu, nekem fašističnemu veljaku, Titu in še kom. Vsekakor velja, da se lahko v pogovorih in pri pisanju poslužujemo vsaj polovice v okvirju navedenih poimenovanj. Iz tega naj nastane navada in iz navade upravičena zahteva po napisu. Aldo Rupel sovodnje - Zvočno onesnaženje na območju občine Po uvedbi načrta in omejitev bo presežni hrup prepovedan Sovodenjska občina se bo opremila mnogo pred ostalimi bližnjimi in daljnimi sosedami z ozemeljskim načrtom o omejitvah zvočnega onesnaženja. Na dokaj pičlo obiskanem torkovem sestanku sta dva zunanja tehnika ob prisotnosti odgovornega za občinski tehnični urad in županje Alenke Florenin obrazložila in prikazala na zemljevidu občinskega ozemlja porazdelitev na cone zgornje meje zvočnega onesnaženja. Zakonsko osnovo za sedanje omejevanje najdemo v državnem zakonu 447/1995 in deželnem odloku št. 463. Razpredelnica različno opredeljenih pasov predvideva šest razredov glede na dovoljeno število decibelov. Najhrupnejše ob- močje je označeno s številko 6 - takšnega območja v sovodenjski občini ni, ker se predvideva, da na njem obratujejo težki industrijski obrati -, najtiše pa je označeno s št. 1: tudi takšnega območja ni, saj predvideva tako rekoč tišino naravnega parka. Vsekakor gre razpon dovoljenih decibelov od 40 do 70 in upoštevajo se razlike med dnevom in nočjo. Še nekaj je pomembno: neposredno sosednja območja ne smejo preskakovati razredov razvrstitve, to se pravi, da ne more nekje veljati 3. razred, tik zraven pa 5. razred. Koristnost uvajanja zvočnih omejitev je potrebno iskati v manjši zvočni onesnaženosti in v praktični posledici, da od tre- nutka sprejetja plana dalje ne bo mogoče na določenem območju povzročati presežnega hrupa. Upošteva se sedanje stanje, ni pa dovoljeno poslabšanje. Če bo nekdo želel uvesti neko dejavnost, začeti s kakšno proizvodnjo ali si namestiti na prostem kakšen stroj s trajnim povzročanjem hrupa, bo moral upoštevati dovoljeni zvočni razred in sprejeti vse ukrepe, ki so potrebni za njegovo spoštovanje. Vse prometnice so izvzete iz razvrščanja. To se pravi, da sme potekati pot za tovornjake tudi med skupino hiš, ki sodijo pod najtišji razred št. 1. Pravilnik je v pripravi, občinski tehnik pa je na razpolago za vsa pojasnila; rok za pripombe in opombe zapade 23. marca. (ar) Sestanek v konferenčni dvorani krajevnega bančnega sedeža bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 17. februarja 2011 1 5 gorica-doberdob - Vpisi na slovenskih večstopenjskih šolah Prvošolčkov je za peščico manj Šolska populacija vseeno raste Pravi naval na vrtec v Romjanu - V Bračanu porast vpisov »pozitiven signal« Skupno število učencev v prvih razredih slovenskih osnovnih šol v goriški pokrajini bo v prihodnjem šolskem letu rahlo nižje kot v letošnjem, šolska populacija pa bo kljub temu narasla. Tako lahko sklepamo iz podatkov o vpisih v osnovne šole in otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici in Večstopenjske šole Doberdob, ki so jih na obeh tajništvih zbrali do 12. februarja, ko je zapadel rok za vložitev prošenj. V slovenskih vrtcih bo prihodnje leto skupno 454 otrok, medtem ko jih je danes 426, v slovenskih osnovnih šolah pa jih bo 589, kar je 18 več kot v tekočem šolskem letu. Pojdimo po vrsti. Če upoštevamo število učencev na osnovnih šolah goriškega ravnateljstva, v prihodnjem šolskem letu ne bo prišlo do večjih pretresov. Bistveno nižje število vpisov v prvi razred so letos v primerjavi z lanskim letom zabeležili le na osnovni šoli Josip Abram v Pevmi (6 vpisov namesto 13), na osnovni šoli Ludvik Zor-zut, ki se je septembra 2010 preselila s Ple-šivega v Bračan, pa bodo imeli tri prvo-šolčke več kot v letošnjem šolskem letu. »To je prav gotovo pozitivno znamenje. Prepričani smo, da je bila selitev v nove prostore prava izbira za rast šole. Manjši kot v prejšnjih letih je bil tudi osip s tamkajšnjega vrtca na osnovno šolo Zorzut,« je poudarila ravnateljica Elizabeta Kovic. Tudi na osnovnih šolah doberdob-skega ravnateljstva bo slika v šolskem letu 2011/2012 podobna letošnji, izjema pa je Romjan, kjer bodo imeli en sam prvi razred namesto dveh. »Glede na nova ministrska določila je mogoče vprašati za ločitev razredov le v primeru, da je v določen letnik vpisanih 28 otrok. V prihodnjem šolskem letu bomo v Romjanu imeli 26 prvošolčkov, zato ne bomo odprli druge paralelke. V šolskem letu 2011-2012 bo torej romjanska osnovna šola štela skupno devet razredov, tako kot danes, saj imamo v tem šolskem letu en sam peti razred,« je povedala ravnateljica Sonja Klanjšček in nadaljevala: »Manjšemu številu vpisov v prvi razred je botroval splet okoliščin. Ob nižjem številu rojstev je treba na primer upoštevati tudi težave s prevozi nekaterih družin, ki živijo v občinah, ki so precej oddaljene od naše šole.« Po drugi strani bi do- daten razred povzročil slovenski osnovni šoli v Romjanu velike preglavice zaradi pomanjkanja prostorov: v pričakovanju na izgradnjo slovenskega šolskega središča, ki ne bo nared pred letom 2012, bodo učenci dveh razredov tudi v prihodnjem šo-skem letu obiskovali pouk v župnijskih prostorih na Drevoredu Garibaldi v Rom-janu. Če bi šola štela deset razredov in ne »le« devet, bi občino in ravnateljstvo v prihodnjih mesecih ponovno čakal »lov« na dodatne učilnice. V vrtcih goriške večstopenjske šole bo prihodnje leto skupno 238 otrok, medtem ko jih je letos 245, skupno število vpisanih v prvi letnik pa je ostalo nespremenjeno (71). »Treba je opozoriti, da podatki o vpisih v vrtce niso dokončni, saj se čez poletje vedno spremenijo,« je povedala Ko-vičeva in dodala, da goriško ravnateljstvo sprejema le predčasne otroke, ki so rojeni do januarja. Dosedanji podatki vsekakor kažejo, da v vrtcih v ulicah Brolo in Fa-biani v Gorici v prihodnjem letu ne bo bistvenih sprememb, v Štandrežu pa bodo imeli sedem otrok manj kot letos. V Pev-mi se je število vpisov povečalo za štiri, v Števerjanu se je znižalo za tri, v Bračanu pa bodo imeli najbolj množično sekcijo doslej, saj bo štela 27 otrok. Doberdobsko ravnateljstvo je upad zabeležilo le pri vpisih v vtec v Doberdobu, kjer bo šest malčkov manj kot letos, v Sovodnjah pa imajo šest vpisov več kot lani. Pravi naval so zabeležili v Romjanu, kjer je za vpis v vrtec, ki že danes šteje štiri sekcije, zaprosilo kar 54 družin. »Vseh žal nikakor ne moremo sprejeti. Ob devetih predčasnih otrocih smo morali zavrniti tudi dodatne štiri, saj nimamo dovolj prostorov; teh trinajst otrok bomo vključili v čakalno listo,« je povedala ravnateljica Sonja Klanjšček in nadaljevala: »Žal nam je, ker je kar nekaj staršev, ki so vpisali malčke v romjanski vrtec, izrazilo željo, da bi se otroci naučili slovenščine. Ta kultura več-jezičnosti je čedalje bolj prisotna, tudi v italijanskih družinah se krepi zavest, da je znanje slovenščine prednost. Žal pa slovensko šolstvo ne more biti samo kos temu povpraševanju. Še vedno je torej aktualna potreba po uvedbi pouka slovenščine v itli-janskih šolah,« je sklenila Klanjščkova. (Ale) Osnovne šole - Večstopenjska šola Gorica Šolsko leto 2011-2012 Šolsko leto 2010-2011 1. razred Skupno 1. razred Skupno Oton Župančič - Gorica 25 115 25 112 Fran Erjavec- Štandrež 15 84 16 86 Josip Abram - Pevma 6 43 13 44 Alojz Gradnik - Števerjan 10 35 9 32 Ludvik Zorzut - Bračan 5 23 2 21 Skupno 61 300 65 295 Večstopenjska šola Doberdob Šolsko leto 2011-2012 Šolsko leto 2010-2011 1. razred Skupno 1. razred Skupno Prežihov Voranc - Doberdob 14 77 14 77 Peter Butkovič Domen - Sovodnje 11 54 13 49 Vrh 2 14 1 14 Romjan 26 144 32 136 Skupno 53 289 60 276 Vrtci - Večstopenjska šola Gorica Šolsko leto 2011-2012 Šolsko leto 2010-2011 1.letnik Skupno 1.letnik Skupno Ulica Brolo - Gorica 22 70 22 72 Ulica Fabiani - Gorica 14 53 13 52 Štandrež 9 39 16 46 Pevma 9 26 5 27 Števerjan 7 23 9 25 Bračan 10 27 6 23 Skupno 71 238 71 245 Večstopenjska šola Doberdob Šolsko leto 2011-2012 Šolsko leto 2010-2011 1.letnik Skupno 1.letnik Skupno Doberdob 9 36 15 44 Sovodnje 12 25 6 24 Rupa 5 24 4 23 Romjan 41 131 31 90 Skupno 67 216 56 181 branko marušič Jubilantu posvetili Goriški letnik Na gradu Kromberk je bil v torek predstavljen Goriški letnik št. 33/34, ki je v celoti posvečen 70-letnici zgodovinarja Branka Marušiča. Predstavitve se je udeležila večina avtorjev prispevkov v zborniku, številni, z Marušičevo poklicno ali zasebno potjo, povezani ljudje. O Marušiču kot ravnatelju Goriškega muzeja sta spregovorila arheolog Drago Svoljšak in profesor Tomaž Pavšič in na humoren način izpostavila nekaj dogodkov iz časa, ko so bili sodelavci v muzeju. Ravno v Goriškem muzeju je namreč Marušič začel svojo poklicno pot kot kustos, nato je bil njegov dolgoletni ravnatelj, leta 1987 pa je odšel na znanstvenoraziskovalno postajo ZRC SA-ZU, kjer je deloval do pred nekaj meseci. Ob koncu predstavitve zbornika se je Ma-rušič zahvalil vsem, ki so sodelovali pri njegovem nastanku in obenem povedal, »da mu zbornik laska«, kar je nedvomno velika pohvala za obsežno, leto dni trajajoče delo urednice Petre Kolenc in vseh sodelujočih z Goriškim muzejem in direktorjem Andrejem Malničem na čelu. »Gre za dvojno številko, ki vsebuje prispevke petdesetih avtorjev - raziskovalcev različnih generacij: mlajše, srednje in starejše iz kroga nekdanjih Marušičevih sodelavcev, znancev, učencev. Zbornik je pravzaprav zahvala Marušiču za vse, kar je doprinesel Goriški,« je povedala Kolenče-va in poudarila razveseljivo dejstvo, da je publikacija k sodelovanju pritegnila tudi mlajše generacije raziskovalcev, kar potrjuje, »da so še številne teme tega slovenskega prostora, ki se je razvijal na specifičen način, vredne raziskovalne pozornosti«. Goriški letnik 33/34 je sestavljen iz dveh delov, prvi, spominski del, je posvečen Branku Marušiču, drugi del pa sestavljajo razprave na štiri teme: arheologijo, zgodovino in umetnostno zgodovino, jezikoslovje in etnologijo, a v povezavi z Ma-rušičevim delom. Zanimivo je, da je na naslovnici goriški Travnik, tam se je namreč Branko Marušič leta 1938 rodil. »Zbornik je bogat, obsega 800 strani. Gre pa za drugo številko, ki je izšla v sodelovanju z no-vogoriško raziskovalno postajo ZRC SA-ZU,« je pojasnila Kolenčeva in dodala, da že snujejo naslednji zbornik, ki bo posvečen 60. obletnici Goriškega muzeja. (km) štandrež - Kulturni praznik s pravljičarko S Prešernom je v vrtec prišla še Rdeča kapica Dnevi v vrtcih in šolah so vsak dan pestri in bogati, 8. februar, praznik slovenske kulture, pa je prav poseben dan, saj je kulturno, literarno in umetniško obarvan. Tudi slovenski vrtec v Štandrežu je Prešernov dan praznično preživel, saj so vzgojiteljice povabile v goste domačinko, dolgoletno učiteljico, sicer igralko in pravljičarko Majdo Zavadlav, ki je otroke prevzela s svojim živahnim pripovedovanjem. Najprej jim je na enostaven in zanimiv način obrazložila pomen tega dneva ter jim predstavila knjige kot nenadomestljivo bogastvo. Otroke je za tem pospremila v pravljični svet. Pripovedovala jim je klasično, a vedno priljubljeno pravljico o Rdeči kapici. To- Majda Zavadlav je štandreške otroke prevzela s svojim živahnim pripovedovanjem foto s.g. krat jo je predstavila z lutkami, ki jih je lastnoročno izdelala iz lesenih kuhalnic. Kuhinjske pripomočke je izvirno in iznajdljivo preobrazila v Rdečo kapico, njeno mamo, volka, volka z babičino nočno srajco, lovca in babico. Obleke so bile skrbno izdelane in okrašene s preudarno izdelanimi detajli. Še lepše pa je bilo, ko se je beseda spremenila v pesem in so otroci vsi skupaj zapeli pesmico o Rdeči kapici. Malčki so tudi veselo zaplesali, si ogledali lutke in se z njimi malo poigrali. Ko so se poslovili od pravljičarke so pod strokovnim vodstvom vzgojiteljic izdelali iz kartona svojo lutko; sami so izbrali najbolj priljubljenega junaka iz pravljice, s katerim so se nato ponosno vrnili domov. (sg) romjan - Na slovenski osnovni šoli Presenečenja Nagrajena Mara R. pravi: »Šola je težka, smešna, logična in lepa, ker je vesela« Torek, 8. februarja, je bil tudi za slovensko osnovno šolo v Romjanu poseben dan. Učenci in učenke niso vstopili takoj v razrede, pač pa so v preddverju šolske stavbe vsi skupaj najprej zapeli Zdravljico. Pravo presenečenje pa jih je pričakalo v učilnicah: učitelji so si namreč zamenjali razrede, namesto navadnega pouka pa so skozi ves dan potekale likovne delavnice, branje pravljic, pripovedovanje zgodb iz Prešernovega življenja, petje, ipd. Med vsemi omenjenimi dejavnostmi so vsi razredi obiskali ronško knjižnico Sandro Pertini, ki ima tudi slovenski oddelek, kjer so si izposodili knjige; knjižnico bodo obiskovali redno vsak mesec do konca pouka. Praznika pa ni bilo še konec, saj so se po kosilu spet vsi učenci zbrali in zapeli nekaj ljudskih pesmi pod vodstvom učiteljice Lucije Lavrenčič. Petju je sledilo nagrajevanje internega literarnega natečaja ob dnevu slovenske kulture pod mentorstvom učiteljice Barbare Jelen. Letos je bilo učencem postavljeno vprašanje »Kaj je to šola?«, komisija pa ni imela lahke naloge pri izbiranju najbolj izvirne definicije. Ob koncu je podelila kar tri knjižne nagrade: prvo je zmagal učenec iz 1.B razreda Matteo S. (»Šola je pisati, risati, igrati se s prijatelji "ledeno čarovnico", gledati na uro in čakati na konec pouka«), drugo pa sta prejela učenca Mara R. iz 3.B razreda (»Šola je težka, smešna, logična in lepa, ker je vesela«) ter Francesco F. iz 4.B razreda (»Šola pomeni zame učiti se za kadar zrastemo. Šola nam pomaga, da dobimo dobro službo in denar, da bomo tako preživljali našo družino«). Dan se je zaključil spet z Zdravljico, učenci pa so torbe kar pustili v šoli, saj so učitelji ocenili, da ob tako pomembnem prazniku lahko domače naloge počakajo na nov šolski dan. (db) Kulturni praznik so posvetili ustvarjalnosti d.b. 1 6 Četrtek, 17. februarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Občina zahteva spremembo načrta visokohitrostne železnice »Z ukinitvijo ronškega tira Gorica povsem odrezana« Deželni odbornik je že zagotovil, da se bo zavzel za boljšo rešitev, ki ne bi oškodovala Gorice O dravnem »imenomoru« Tat odnesel športne copate Novogoriški policisti so v torek obravnavali dva primera vlomov. Neznanec je nekaj pred 20. uro vlomil v stanovanje enega od blokov na Vojkovi cesti v Novi Gorici; skozi balkonska vrata je vstopil in nato odnesel 300 evrov gotovine, otroško usnjeno jakno in športne copate. Kratek čas za tem pa je nekdo vlomil še v hišo na Ledinah; odnesel je več kosov zlatega nakita v vrednosti 600 evrov. (km) Goriška občina napoveduje politično bitko glede načrta visokohitrostne železnice med Benetkami in Trstom, ker je v njem predvidena ukinitev železniškega tira Ronke sever - Ronke jug. Povezava, ki je dolga dva kilometra, trenutno služi tovornemu prometu (pred leti je tod peljal tudi potniški vlak za Dunaj), v bistvu pa omogoča, da vlaki iz Benetk pripeljejo v Gorico, ne da bi morali prej v Tržič. Ohranitev odseka Ronke sever - Ronke jug je po oceni mestne uprave in izvedenca Alessandra Puhalija nujno potrebna tudi v vidiku uresničitve lahke železnice Adria A in načrta »super pristanišča«, ki bi moralo imeti v Gorici svoje infrastrukturno zaledje. »Z ukinitvijo ronškega tira bi bila Gorico popolnoma odrezana od mreže železniških povezav, kar je nepojmljivo. Zato se bomo z vsemi močmi uprli načrtu,« je povedal goriški župan Ettore Romoli, ki je s tem v zvezi že 19. januarja naslovil pismo na deželnega odbornika Riccarda Riccardija. Leta mu je v prejšnjih dneh odgovoril in zagotovil, da se bo zavzel za boljšo rešitev, ki ne bi oškodovala Gorice. »Vzpostavil sem tudi stik s predstavniki družbe RFI, ki je izdelala projekt. Odgovorili so mi, da rešitev ni enostavna, ker je železniški tir nekoliko "moteč" za Ronke (zaradi železniškega prehoda, op.ur.): razumem težave občanov, ki živijo tik ob železnici, vendar se mi zdi, da ni mogoče zaradi tega izolirati glavnega mesta pokrajine,« je poudaril Romoli. Da je ukinitev povezovalnega tira v Ronkah posledica dejstva, da družba italijanskih železnic nima strateških interesov v FJK in je centralistično usmerjena, je prepričan odvetnik Alessandro Puhali, ki je pravi izvedenec na področju železniških povezav. »Povezovalni tir v Ronkah omogoča vlakom iz Benetk, da pridejo do Gorice, ne da bi morali v Tržič. Po uresničitvi projekta Adria A, ki predvideva razvoj lahke železnice med Gorico in Novo Gorico, bi povezava Ronke sever - Ronke jug omogočala potnikom iz Slovenije, da bi z vlakom prišli direktno do ronškega letališča,« je pojasnil Puhali. Po njegovih besedah bi tir Ronke sever - Ronke jug zlahka ponovno vključili v načrt hitre železnice, saj bi bilo dovolj, da bi njene tirnice na območju Ronk speljali južno in ne severno od današnje železniške proge. »To ni volilna, pač pa politična bitka. Zahtevamo, da ronška povezava ostane, kjer je, čeprav nekateri menijo, da ne služi ničemur,« je zatrdil Romoli, odbornik Guido Pettarin pa je namignil, da je med zagovorniki ukinitve tudi pokrajina Gorica: »V projektu Adria A, ki je strateškega pomena, je 27 partnerjev z obeh strani meje. Ali je naključje, da med njimi ni goriške pokrajine?« (Ale) GORICA - Danes V šoli za starše o večjezičnem otroku Na pobudo Dijaškega doma Simon Gregorčič iz Gorice bo danes drugo srečanje v okviru projekta »Šola za starše - Odraščati skupaj z otroki«, namenjenega zlasti staršem, pa tudi vzgojiteljem. V goriškem Kulturnem domu bo z začetkom ob 18. uri predavala tržaška psihologinja-psihoterapevt-ka in strokovnjakinja s področja psi-holingvistike Suzano Pertot, ki svojo raziskovalno dejavnost posveča problematikam dvojezičnosti, etnične identitete in vzgoje v narodnostno mešanem okolju. Na današnjem predavanju bo prikazala razvoj večjezičnega otroka v večjezičnem okolju in vlogo, ki jo pri tem odigravata družina in okolje; pojasnila bo tudi dinamike v družinah, kjer v vsakdanjem življenju uporabljajo dva jezika. Srečanje je brezplačno in odprto vsem zainteresiranim staršem, potrebna pa je predhodna najava v Dijaškem domu na tel. 0481-533495 (od 13. do 18. ure). V spodnjem levem kotu zemljevida je označen povezovalni tir Ronke sever -Ronke jug, ki naj bi ga ukinili, proti čemur je goriška mestna uprava napovedala politično ofenzivo GORICA Pritožba zoper Iris Podjetje Sager iz kraja San Giovanni al Natisone, ki mu je v prejšnjih letih družba za javne storitve Iris zaupala okoljske storitve v nekaterih občinah goriške pokrajine, se je pritožilo na upravno sodišče. Podjetje Sager namreč nasprotuje odločitvi o dodelitvi storitev, ki so povezane z odvažanjem odpadkov, novi goriški družbi Newco Ambiente, ki so jo ustanovili v okviru postopka prodaje energetskega sektorja navezi med družbama Eni in Acegas Aps. Prva obravnava bo 9. marca. Medtem občine Gorica, Koprivno, Krmin, Doberdob, Dolenje, Foljan-Redipulja, Gradišče, Mariano, Ronke, San Pier in Štarancan pripravljajo obrambno strategijo, ki jo je goriška občina zaupala odvetniku Stefanu Piccoliju. »Priziv na sodišče, ki ni utemeljen, bi lahko privedel do zelo hudih težav pri normalnem poteku okoljskih storitev v občinah pokrajine, škodoval pa bi tudi podjetjem Iris in Newco Ambiente,« piše v sklepu goriškega občinskega odbora. tržič - Riccardo Riccardi na javnem soočanju Odbornik FJK za participacijo, združenja proti hitri železnici Dežela Furlanija-Julijska krajina bo ščitila pravice prebivalstva občin, ki so vključene v projekt hitre železnice Be-netke-Trst. Tako je povedal deželni odbornik Riccardo Riccardi na javnem srečanju, ki je potekalo v torek v umetnostni galeriji v Tržiču, kjer se je zbrala velika množica občanov, upraviteljev (med njimi so bili predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, tržiški župan Gianfranco Piz-zolitto in deželni svetniki z Goriškega) ter predstavnikov okoljevarstvenih in drugih združenj. O vsebini preliminarnega načrta so spregovorili predstavniki italijanske železniške družbe RFI, po katerih bo v odsek hitre železnice med Ronkami in Trstom vloženih 7,5 milijard evrov. Na tem območju bodo skupno podrli 25 hiš, za zaščito bolnišnic, šol, hiš, športnih ob- jektov in drugih »občutljivih« točk, ki bodo v bližini železniške proge, pa bodo namestili protihrupne pregrade. Dela na odseku med Ronkami in Trstom bodo potekala v sedmih fazah, prva pa bo zadevala tržiško mestno četrt San Polo. »Konsenz želimo zgraditi na participaciji,« je povedal deželni odbornik Ric-cardi, ki je zagotovil, da bodo pripombe občanov in krajevnih uprav pozorno preučene. »Menim, da so vsa stališča vredna spoštovanja. Soglašam s tistimi, ki trdijo, da se je treba pri tovrstnih projektih izogibati fundamentalizmu, to pa mora veljati za vse,« je povedal odbornik in poudaril, da bo visokohitrostna železnica velika razvojna priložnost za goriško pokrajino in FJK nasploh. V teku srečanja so mnogi udeleženci izrazili nasprotovanje projektu, ki po nji- hovem mnenju ogroža kraško naravno okolje. Tržiški občinski in pokrajinski svetnik Fabio Del Belo je predlagal, naj krajevne uprave pripravijo in sprejmejo resolucijo z zahtevo po izključitvi načrta visokohitrostne železnice iz zakona Obiettivo, ki predvideva pospešitev postopkov za gradnjo infrastruktur, koordinacija za Kraški park, v kateri so kulturna, okoljevarstvena, turistična in slovenska društva, pa je izročila Riccardiju pismo in opozorila na okoljsko škodo, ki bi jo hitra železnica povzročila v Tržiču in drugod. Predstavniki organizacije WWF so delili zgibanke s podatki o hitri železnici, zaradi katere bi morali izkopati pet milijonov kubičnih metrov skal, Stranka komunistične prenove pa je opozorila, da investicija z ekonomskega vidika ni upravičena. Knjigo Mira Tassa z naslovom »Un ono-masticidio di Stato« (Državni imenomor), ki je lani izšla pri tržaški Mladiki, bodo predstavili danes ob 17.30 v konferenčni dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici. Ob avtorjevi udeležbi bodo v razpravi sodelovali Liliana Ferrari, Pavle Merkù, Boris Pahor in Marina Rossi. Predstavitev prirejata Inštitut za družbeno in versko zgodovino iz Gorice ter založba Mladika v sodelovanju z Državno knjižnico iz Gorice in inštitutom za kulturna srednjeevropska srečanja ICM. Obletnica smrti Črnega brata Z dvodnevnim programom se bodo v Goriških Brdih spomnili 80. obletnice smrti enega izmed Črnih bratov, Mirka Bre-zavščka. Jutri bo na pokopališču v Gornjem Cerovem ob 11. uri spominska slovesnost. Tudi sobotni program se bo začel na pokopališču, ob 16. uri se bodo tam zvrstili nagovori. Ob 18. uri se bo dogajanje preselilo na Grad Dobrovo, kjer bo poleg briškega župana Franca Mužiča, predsednika društva TIGR, Marjana Bevka, spregovoril slavnostni govornik Boris Pahor. Sledil bo kulturni program. (km) Voda in zemlja v galeriji Ars V galeriji Ars na goriškem Travniku bo jutri ob 18. uri odprtje skupinske razstave slik z naslovom »Acqua e terra - Voda in zemlja« v organizaciji kulturnega krožka G. Mazzini iz Tržiča. Ustvarjalce bo predstavil Jurij Paljk; razstava bo na ogled bo do 12. marca. Bole v Hitovem paviljonu V Hitovem paviljonu v Novi Gorici bo drevi ob 20. uri odprtje razstave z naslovom »Visual communications« novogo-riškega ustvarjalca in grafičnega oblikovalca Bojana Boleta; na ogled bo do 30. aprila. Miniature, silhuete in slaščice V nekdanjih konjušnicah palače Coroni-ni Cronberg v Gorici bo danes ob 17. uri še zadnji iz niza šestih kulturno-gastro-nomskih dogodkov, ki jih prirejajo ob razstavi miniatur in silhuet iz zapuščine grofov Coronini. Z vstopnim listkom (3 evri) bodo ponudili voden ogled razstave in, ob koncu, še degustacijo slaščic in toplih napitkov; obvezna je prijava na tel. 0481533485. sovodnje - V knjižnici na srečanju z raziskovalcem Mitjo Jurnom »Detektiv« po vojnih sledeh Iz razprave, ki jo je vodil Vili Prinčič, izšla želja, da bi pričevanja prve svetovne vojne znali bolje tržiti in predstavljati turistom Prvega letošnjega srečanja z avtorjem se je v ponedeljek v sovodenjski občinski knjižnici udeležilo lepo število ljudi. Šlo je za pogovor z domačim avtorjem Mitjo Jur-nom s Peči, ki svoje literarne napore usmerja v objavljanje knjig, ki govorijo o prvi svetovni vojni. Vojni dogodki so tudi v krajih v sovodenjski občini in v Posočju nasploh pustili neizbrisne sledi, ki so v mnogih primerih vidne še danes. Mitja Juren je vnet raziskovalec teh sledi, ki mu nudijo material za spoznavanje dogodkov in razvozlanje skrivnosti, ki jih marsikateri vojni ostanek še skriva. Vse to gradivo ove-koveči s fotografijo, doma pa ga razvrsti in preuči s pomočjo dokumentov in pričevanj ali ga primerja z že znanimi fotografijami. Skratka gre za delo, ki zahteva profesionalen pristop, pa čeprav ga opravlja oseba, ki se s tem ukvarja na čisto ljubiteljski ravni. Večer je uvedla županja Alenka Flo-renin, ki je poudarila pomen ohranjanja spomina na zgodovinske dogodke, posebej pa se je zahvalila ljudem, kot je Juren, ki skušajo pozabi in zobu časa iztrgati sledi, ki kot neme priče marsikaj povedo, razlo- žijo in poučijo. O vojni, njenih razsežnosti in krutosti bojev je na začetku večera spregovoril Vili Prinčič, tudi sam raziskovalec in avtor številnih zapisov o vojnega dogajanju izpred stoletja. Poleg splošnega pregleda vojnih operacij v Evropi se je še posebno zaustavil pri krvavih spopadih in uničenju na ožjem delu Goriške. Zaradi vojne je moralo vse prebivalstvo Posočja oditi v begunstvo daleč od svojih domov. Po vrnitvi je našlo povsem opustošeno pokrajino, ki so ji medtem zavladali novi gospodarji. V drugem delu večera je glavno besedo imel Juren, ki je povedal marsikaj zanimivega o svojem raziskovalnem delu. To temelji tudi na pogostih obiskih vojnih arhivov v Rimu, na Dunaju in v Budimpešti, kjer je na voljo veliko zanimivega gradiva. Marsikaj je povedal tudi o knjigah, ki jih je napisal in se v glavnem nanašajo prav na teritorij sovodenjske in deloma doberdob-ske, goriške in mirenske občine. V pogovor so se vključili tudi nekateri poslušalci, ki so želeli izvedeti kaj bolj podrobnega od tem ali onem dogodku. Iz razprave je tudi Mitja Juren in Vili Prinčič na dobro obiskanem večeru v sovodenjski občinski knjižnici bumbaca izšla želja, da bi ostaline, ki jih je na terenu pustila vojna (strelski jarki, bunkerji, kaverne, vojaška pokopališča, napisi na tablah ali skalah, itd), bolje tržili in jih kot turistično zanimivost znali predstaviti obiskovalcem. Za vojne ostaline se je zadnja leta povečalo zanimanje zlasti Madžarov, Čehov, Slovakov, Slovencev in drugih, torej narodov, ki so na Soški fronti imeli veliko svojih vojakov v avstro-ogrski uniformi. Povedano je tudi bilo, da imajo v Sloveniji za to tematiko več posluha in znajo turistom veliko ponuditi, pri nas pa zanjo ni pretiranega zanimanja. Neizprosna je tudi birokracija, ki človeku pogosto odvzame sleherno voljo za uresničenje pobud. GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 17. februarja 2011 1 7 / GORICA - Objavili razpis Ciljajo na porast gostov Obračajo se na podjetja z nastanitvenimi kapacitetami Z današnjim dnem je objavljen razpis za sodelovanje pri projektu »Turismo Alpe - Adria - A.A.Tourism«, številka 4201 ID, C.U.P. B27J09000120007, ki ga financirajo s sredstvi iz programa Interreg IV Italija-Avstrija 20072013. Nastal je na pobudo Slovenske gospodarske zveze v Celovcu (Avstrija), Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ-URES) FJK in ASCOM Confcommer-cio iz Gorice. Namenjen je podjetjem z nastanitvenimi kapacitetami in oznako ATECO 55.10 in 55.20, s sedežem in delovanjem v pokrajinah Videm in Gorica. Namen projekta je povečanje števila gostov in turistov iz Slovenije v naše kraje (in seveda Koroško), s tem da sodelujoča podjetja povečajo jezikovne osnove z vsaj minimalnim znanjem slovenščine in izboljšajo kakovost sprejema slovenskih gostov s posebnimi ponudbami, ki bodo deležne skupne promocije v Sloveniji. Prispevek bo dodeljen v obliki pomoči »de minimis« v višini do 100% opravičljivega zneska, v najvišji vrednosti do 6.666,66 evrov za vsako sodelujoče podjetje. Razpis in ostale listine so objavljeni na spletnih straneh www.sdgz.it,www.ures.it,www.ascomgorizia.it, www.aa-tourism.sgz.at/home_it/C1/; na razpolago so na sedežih SDGZ v Čedadu (Ul. Manzoni 31, tel. 0432-730153) in ASCOM Confcommercio v Gorici (Ul. Locchi 14/1, tel. 0481-532499). Prošnje na razpis morajo biti poslane po pošti ali dostavljene na omenjena sedeža od 21. februarja do 7. marca letos. ŠTMAVER - Začenja se nocoj Ob sv. Valentinu večdnevna šagra Kulturno društvo Sabotin v sodelovanju s Krajevnim svetom za Pevmo-Štmaver-Oslavje, domačo župnijo sv. Mavra in Silvestra, Zvezo slovenske katoliške prosvete, Civilno zaščito občine Gorica in Turističnim društvom Solkan prireja tradicionalno Šagro sv. Valentina, ki se bo v Štmavru, na sedežu društva, v okraju Znorišče, začela danes, se nadaljevala jutri in v soboto ter se zaključila v nedeljo, 20. februarja, z odprtjem kioskov (ob 10. uri), slovesno mašo (ob 14.30) in plesom od 16. ure dalje. Nocoj ob 20.30 bo nastopil mešani pevski zbor Štma-ver pod vodstvom Nadje Kovic, nakar bo odprtje razstave Zdravka Grudna z naslovom »Moja mama kuha kafe«, na kateri bodo prikazani vzorci kavnih mlinčkov (na ogled bo do nedelje). Sledil bo še nastop Nade Cej, Cvetke Ipavec in Sonje Bratina na citre, pevke Darinke Drašček, harmonikarke Lili Kovačič in plesne skupine Ajda. Tudi jutrišnji program se bo začel ob 20.30, in sicer s tekmovanjem v briškoli, ob 21. uri pa bo sledil večer rock glasbe z bendoma Radiowa-ve in Antioksidanti. V soboto, 19. februarja, bodo ob 18. uri najprej zapeli otroški pevski zbori iz Pevme, Štandreža in Ru-pe-Peči, zatem bo ob 20. uri ples z ansamblom Arena. Kot je tradicija, bodo štmavrsko šagro spremljali dobro založeni kioski z jedmi na žaru, vinom, drugimi napitki in domačimi štruklji. Organizatorji se vremena ne bojijo, saj bo praznovanje potekalo v ogrevanem šotoru. Sporočamo, da bo tajništvo goriške redakcije danes, 17. februarja 2011 ZAPRTO Za brezplačne čestitke in razna obvestila ter za sporočila naročnikov prosimo, da kličete tajništvo v Trstu na tel. 040-7786333 ali 040-7786330 (faks 040-772418) ali pišete na e-mail redakcija@primorski.eu od 10. do 15. ure [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. Gledališče DRAMSKA DRUŽINA F.B. SEDEJ prireja v Sedejevem domu v Števerjanu v petek, 18. februarja, ob 20.30 v okviru niza Večerov amaterskih gledališč v Števerjanu gostovanje skupine KD Planika iz Sel na Koroškem z igro »Obisk Martina Dovjaka« v režiji Francija Končana; informacije tudi o gledališki sezoni 2010-2011 na spletni strani www.sedej.org. KOMIGO 2011: v petek, 18. marca, ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici »Zala« (Teatr Trotamora); informacije v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20, tel. 0481-33288, info@kul-turnidom.it). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo danes, 17. februarja, ob 20.45 »Daddy Blues«, nastopata Marco Columbro in Paola Quattrini. V torek, 22. februarja, bo koncert pianista Ludovica Eina-udija; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.go-rizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v petek, 18. februarja, ob 20.45 koncert skupine Ensemble italiano di sassofoni; informacije po tel. 0481790470. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo danes, 17. februarja, ob 20. uri (Carole Frechette) »Sobica na vrhu stopnišča«, koprodukcija z ETC (European Thea- - Naša draga Zvonka praznuje danes življenjski jubilej. Iskreno ji čestitamo in ji voščimo obilo sreče in zadovoljstev. KD Briški grič tre Convention). V petek, 18. februarja, ob 20. uri (Edward Clug) »Radio and Juliet«, gostovanje Opere in Baleta SNG Maribor. V soboto, 19. februarja, ob 20. uri (Carole Fréchette) »Sobica na vrhu stopnišča«. V soboto, 26. februarja, ob 20. uri (Arthur Miller) »Smrt trgovskega potnika«, gostovanje SLG Celje. V ponedeljek, 28. februarja, ob 10. uri (Tamara Matevc) »Grozni Gašper«; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 19. februarja »I bestiolini«, Gek Tessaro. ma Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Femmine contro maschi«. Dvorana 2: 17.30 »I fantastici viaggi di Gulliver« (digital 3D); 22.10 »Sanc-tum« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Gianni e le donne«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Femmine contro maschi«. Dvorana 2: 17.30 »I fantastici viaggi di Gulliver« (digital 3D); 19.50 - 22.10 »Sanctum« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 20.00 »Il discorso del re«; 22.15 »Parto col folle«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Il truffa cuori«. Dvorana 5: 18.10 - 20.15 - 22.15 »Im-maturi«. iS Razstave V GALERIJI A. KOSIČ (Raštel 5-7/Trav-niku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) bo v petek, 18. fe- bruarja, ob 18. uri odprtje slikarske razstave Brede Sturm. Umetnico in razstavljena dela bo predstavil umetnostni kritik Milček Komelj. V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici bo v petek, 18. februarja, ob 18. uri odprtje skupinske razstave slik z naslovom »Acqua e terra. Voda in zemlja« v organizacijia kulturnega krožka G. Mazzini iz Tržiča. V RAZSTAVNEM PROSTORU V ATRIJU KINEMAXA v Hiši filma na Travniku v Gorici bo v petek, 18. februarja, ob 19. uri odprtje razstave člana Skupine75 Marka Vogriča »Miška v Gorici - Pogledi mestnih ulic iz mišje perspektive«. ~M Koncerti V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici so vstopnice za koncert vokalne skupine Perpetuum jazzile, ki bo 3. marca, razprodane. Ponovitev koncerta bo v sredo, 13. aprila, ob 20.30. Nakup vstopnic je možen zjutraj na tajništvu od 8.30 do 12.30 ali pri blagajni gledališča od 17. do 19. ure; informacije po tel. 0481-531445 ali po e-mailu info@kclbratuz.org. V KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bo v petek, 18. februarja (vstopnice razprodane), in soboto, 19. februarja, ob 20.30 koncert skupine Elvis Jackson. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ bo v soboto, 19. februarja, ob 20.30 jazz koncert skupine JPC Quartet, gost večera bo J. Kyle Gregory. Na večeru bo predstavljena tudi zgoščenka Libra; vstop prost. H Šolske vesti »ENGLISH FOR HIGH-SCHOOL STUDENTS/2«: polletni tečaj angleškega jezika na ravni A2-B1 na sedežu Slo-vika v Gorici (Korzo Verdi 51); trajanje 26 ur; ob četrtkih od 15. ure do 16.30; pričetek 17. februarja; prijave in informacije info@slovik.org, tel. 0481530412. [H Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico; toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek; tel. 0481-78066. S Izleti PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja šestdnevni društveni izlet po Italiji in Črni gori od 19. do 14. aprila. Program: Štandrež - Loreto Monte SantAngelo (prvi dan), Monte Sant'Angelo - San Giovanni Rotondo - Alberobello (drugi dan), Alberobel-lo - Matera - Bari (tretji dan), Bar - Ko-tor - Lovčen - Cetinje - Bečiči (četrti dan), Dubrovnik - Medugorje - Čitluk (peti dan), Mostar - Štandrež (šesti dan); podrobnejše informacije na tel. JAKA LAKOVIČ Klub navijačev se odpravlja v Barcelono Novonastali »Fans Club Jaka Lakovič« prireja v mesecu maja avtobusni izlet v Barcelono na ogled tekme tamkajšnje ekipe, pri kateri igra Jaka Lakovič. Start bo iz Doberdoba v četrtek, 12. maja, ob 22. uri, prihod pa bo v petek popoldne. V Barceloni je predvidena namestitev v hotelu v središču mesta. V nedeljo si bodo izletniki ogledali prvenstveno tekmo košarkarske španske lige ACB med domačo Barcelono in Unicajo iz Mala-ge. Povratna vožnja se bo začela takoj po koncu tekme in zaključila v Doberdobu v ponedeljek zjutraj. Cena izleta znaša približno 135 evrov in vključuje prevoz, dve nočitvi (vključno z zajtrkom) v hotelu, ogled tekme in majico navijaškega kluba. Kdor bo želel, si bo lahko v živo ogledal tudi sobotno nogometno tekmo med Barcelono in ekipo Deportivo La Coru-na. Iz kluba sporočajo, da je prostih še približno 15 mest; prijave sprejemajo na tel. 346-6420702 (Dario). (av) 0481-20678 (Božo), tel. 347-9748704 (Vanja). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja v soboto, 12. marca, ob prazniku dneva žena enodnevni izlet v Koper. Odhod iz Gorice ob 8. uri. Ob 10. uri vodeni ogled kleti Vinakoper, nato z avtobusom vodeni ogled Luke Koper. Popoldne srečanje v restavraciji Emonec, kjer bo družabnost in podelitev mimoz vsem ženskam. Vpisovanje do zasedbe prostorov na avtobusu po tel. 0481882024 (Ivo T.), 0481-882183 (Dragica V.), 347-1042156 (Rozina F.), 048121361 (Ema B.), 0481-390697 (Marija Č.), 0481-390688 (Saverij R.), 048178061 (Ana K.). Na račun 20 evrov. KD SABOTIN prireja od 9. do 11. aprila izlet v Rim, razpoložljivih je še nekaj mest; informacije po tel. 0481539992 (Nadja). MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE organizira v nedeljo, 20. februarja, enodnevni izlet na sneg v Bad Kleinkirchheim; odhod je predviden izpred banke v Sovodnjah ob 6.30, povratek okoli 21. ure; informacije po tel. 3276884782 (Alida) v popoldanskih in večernih urah. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet ob dnevu žena v soboto, 12. marca, v vilo Manin, Valvasone in Fagagno; informacije in vpisovanje po tel. 048173398 (trgovina pri Mili), tel. 048178000 (gostilna pri Ivici), tel. 3804203829 (Miloš). VELIKONOČNO POTOVANJE s KRUT-om v baltske prestolnice od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina; informacije na sedežu KRUT-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. □ Obvestila AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ obvešča, da poteka ob četrtkih med 17.30 in 18.30 v večnamenskem centru v Jam-ljah tečaj modernega plesa hip-hop za otroke od 6. do 10. leta starosti; informacije po tel. 338-6495722 (Martina). AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja tekmovanje v briškoli vsak petek v večnamenskem centru v Jamljah; vpisovanje od 20. ure dalje. KMEČKA ZVEZA prireja tečaje, ki jih predvideva zakonodaja v zvezi z varnostjo na delu in sicer tečaj za odgovornega varnosti na delu, tečaj prve pomoči in proti požaru. Tečaj morajo obvezno opraviti vsi tisti, ki zaposlujejo delovno silo neglede na obliko zaposlitve, tudi s posebnimi pogodbami kot npr. ob trgatvi (voucher); vpisovanje in informacije na sedežu Kmečke Zveze v Gorici na Korzu Verdi 51 med 8. in 13. uro (tel. 0481-82570). KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481530927). V DVORANI JEHOVIH PRIČ v Ul. Padlih borcev 2a v Šempetru prirejajo vsak teden biblijsko izobraževanje povezano z našim časom na različne teme: ob nedeljah ob 10. uri in ob četrtkih ob 19. uri v slovenščini in srbohrvaščini, ob nedeljah ob 17.30 in ob sredah ob 19.30 v italijanščini in španščini. KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža vabi vse ženske, ki bi rade preživele prijeten večer, naj se udeležijo praznika žena v soboto, 5. marca, od 19. ure dalje v kulturnem domu Andreja Buda-la v Štandrežu. Zaradi organizacijskih težav najava naj bo nujno do 21. februarja pri Marti (tel. 347-2420204, 0481-21407). CISI IN ZDRUŽENJE LA MERIDIANA prirejata v večnamenskem centru v Ul. Baiamonti v Gorici brezplačni tečaj izdelovanja darilnih predmetov, ki bo potekal vsak petek (prvo srečanje bo 18. februarja) med 10. in 11.30; informacije in prijave pri združenju La Meridiana vsak ponedeljek, sredo in petek med 9. in 11. uro ali po tel. 0481383163 ali med 9. in 15. uro centru Elios (tel. 0481-392229, gospa Gian-carla Scremin). SPDG prireja društveno smučarsko tekmovanje v veleslalomu v nedeljo, 27. februarja, na progi »Cimacuta« v kraju Forni di Sopra s pričetkom ob 11.30. Člani se lahko prijavijo za nastop na tekmovanju do vključno srede, 23. februarja; prijave po tel. 0481-22164 (Marta) in 338-5068432 (Loredana). GLASBENA MATICA vabi na izredni občni zbor, ki bo v sredo, 2. marca, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicanju na sedežu Glasbene matice v Gorici, Korzo Verdi 51 (Tumova dvorana). Na dnevnem redu sprememba statuta in razno. 15 Prireditve GLEDALIŠČE VERDI v Gorici prireja srečanja z avtorji ob 150-letnici italijanske države: v soboto, 26. februarja, bo ob 18. uri v deželnem avditoriju v Gorici srečanje z novinarjem Marcel-lom Venezianijem na temo nacionalne identitete; vstop prost. V TRŽIŠKI OBČINSKI KNJIŽNICI bo danes, 17. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige Carmen Stel »Marg-herite di latta«. O knjigi bo govoril Diego Calligaris. V DVORANI TRŽAŠKE UNIVERZE v Ul. Alviano v Gorici bo v petek, 18. februarja, ob 14.30 predstavitev publikacije »Il folle reato«, ki so jo napisali sodelavci Basaglie Ernesto Venturini, Lorenzo Torresini in Domenico Casa-grande. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v petek, 18. februarja, ob 20.30 projekcija filma »Črni bratje«. Scenarij za film sta napisala Marjan Bevk in Marko Bratuš, režija Tugo Štiglic. Pred predvajanjem filma bo spregovoril Marjan Bevk. NA PONEDELJKOVIH SREČANJIH Z AVTORJI ob 18. uri v sovodenjski občinski knjižnici bodo 21. februarja gostili Vesno Guštin in 28. februarja Mirana Košuto. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA iz Gorice prireja sklop predavanj na vzgojno, družbeno, versko tematiko ali s področja zdravega življenjskega sloga: v torek, 22. februarja, ob 20.30 bo Branko Cestnik predaval ta temo »Pop ljubezen«« v domu »Franc Močnik« v Gorici. 0 Mali oglasi NA DOBERDOBSKEM KRASU prodajam zazidljivo zemljišče; informacije po tel. 331-1232901 v večernih urah. Pogrebi DANES V GORICI: 11.25, Maria Teresa Grossi v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. DANES V PEVMI: 10.30, Felice Mikulus (iz goriške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V FARI: 14.00, Edi Cantarutti (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V POLAČU: 14.00, Eugenio Va-lentinuz (s pokopališča v Foljanu) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Anna Bollet-ti vd. Calligaris v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. DANES V KRMINU: 14.00, Aldo Appia (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V MEDEI: 14.00, Giorgio Carlotto (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 18 Četrtek, 17. februarja 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Prva tekma osmine finala lige prvakov Polom Rome doma Arsenal ugnal Barcelono Lucescu na Olimpicu s Šahtarjem zmagal s 3:2 - Katalonci boljši, Arsenal uspešnejši RIM - Roma se bo v Ligi prvakov težko prebila naprej, saj je sinoči na Olimpicu z 2:3 (1:3) klonila pred Šahtarjem trenerskega lisjaka Mircea Lucescuja. Ukrajincem so v prvem polčasu po zaslugi hitrosti in večje zbranosti pri zaključnih strelih povedli s 3:1. Italijane je v vodstvo popeljal Simone Perrotta v 28. minuti, že minuto pozneje pa je ukrajinski «blitzkrieg» začel Jadson, ki je z malo sreče zadel zgornji kot Rominih vrat. V 36. minuti je za vodstvo Šahtarja poskrbel Douglas Costa s strelom z levico v daljši kot, izid polčasa pa je postavil Luiz Adriano v 41. minuti. Roma je odločneje krenila v drugi polčas in v 61. minuti je Jeremy Menez domačim navijačem, ki so ekipo izžvižgali ob koncu prvega dela, spet obudil upe po ugodnem razpletu. Čeprav so domači imeli igro relativno v svojih rokah, si niso upali preveč v ofenzivo. Tudi zato jim ni uspelo izničiti zaostanka, ki jim zmanjšuje možnosti pred povratno tekmo. Nogometni sladokusci so nocoj lahko vsekakor prišli na svoj račun. V zelo všečni tekmi v Londonu je Arsenal z 2:1 (0:1) premagal Barcelono. Katalonci so kmalu u prevzeli pobudo in v prvem polčasu nanizali lepo število še lepših priložnosti. V 26. minuti so tudi povedli, ko je zadel David Villa po podaji Lionela Messija. Temu sodniki v 38. minuti zaradi prepovedanega položaja niso priznali zadetka, že v 15. minuti pa je argentinski velemojster sam pred vratarjem zgrešil cilj. Tudi Londončani so dokaj zgledno branili svoj sloves ene od ekip, ki igra lep nogomet, eno lepših priložnosti pa zapravili v 29. minuti, ko je Robin van Persie meril previsoko. V drugem polčasu je imela Barcelona spet več žogo v svoji posesti, še naprej igrala «svojo» igro z izrabljanjem vsakega metra igrišča, novo priložnost pa je zapravil Messi v 68. minuti. Arsenal, ki v tem Jeremy Menez (desno) je s tem strelom omili poraz Rome in obdržal kanček upanja v preobrat na drugi tekmi. V Ukrajini bo morala Roma vsekakor zmagati z dvema goloma razlike ansa delu sprva ni bil posebej nevaren, je napad okrepil v 68. minuti, ko je namesto Alexa Songa vstopil Andrej Aršavin. To se mu je obrestovalo najprej v 78. minuti, ko je tudi po zaslugi slabo postavljenega Victorja Valdesa v Barcinih vratih zadel van Persie, v 83. minuti pa je za vodstvo Londončanov (ti so sicer imeli nekaj sreče, saj sodniki dvakrat niso videli njihovega igranja z roko v kazenskem prostoru) in prednost pred povratno tekmo poskrbel prav Aršavin. A-LIGA - Zaostali tekmi Težka zmaga Interja v Firencah V ligurijskem derbiju je zmago slavila Genoa FIRENCE - Zaostala tekma A-lige v Firencah je za Inter postavila stvari na mesto. Po nedeljskme porazu proti Juventusu so Leo-nardovi igralci z 2:1 premagali Fiorentino in se ob zdaj končno popolnem vrstnem redu vnovič približali vodilnemu Milanu na pet točk. Poraz v Toskani bi Inter bržkone že skoraj izločil iz boja za naslov. Tekma v Firencah za Inter ni bila lahka, čeprav je po šestih minutah že vodil z 1:0, ko je Camporese preusmeril v lastno mrežo podajo Eto'oja. Fio-rentina je lepo reagirala, zbrala šest kotov in ustvarila tri priložnosti, pritisk pa je obrodil gol Pascuala (32. min.), ki mu je botroval tudi negotovi Julio Cesar. Drugi polčas je bil še lepši, saj so oboji poskušali zmagati, zadel pa je le Inter s Pazzinijem (62. min.). Za uspeh Interja je vsekakor zaslužna tudi obramba, zlasti mladi Ranocchia (zelo dobro pa je igral tudi Eto'o), kriv za poraz Fiorentine pa je tudi napadalec Gilardino, ki nekajkrat ni bil dovolj priseben. Zaostalo tekmo so odigrali tudi v Genovi, kjer je Genoa v mestnem derbiju premagala Sampdorio. Edini zadetek je v 55. minuti dosegel Ra-finha. Vrstni red: Milan 52, Napoli 49, Inter 47, Lazio 45, Udinese 43, Juventus 41, Palermo 40, Roma 39, Cagliari 35, Fiorentina in Genoa 32, Chie-vo 31, Sampdoria 30, Bologna 29, Parma in Catania 26, Lecce 24, Brescia 22, Cesena 21, Bari 15. EVROPSKA LIGA - danes ob 19.00 Napoli - Villareal KOLESARSTVO Lance Armstrong končal kariero LIZBONA - Eden največjih kolesarjev vseh časov Američan Lance Armstrong je tudi uradno objavil konec svoje športne poti. Čeprav se je že nekaj časa govorilo, da je bila januarska dirka Down Under njegova zadnja, pa tega nikoli ni potrdil. Včeraj je sedemkratni zmagovalec Tou-ra to storil, pri tem pa dodal, da ni nobenih možnosti, da bi se vrnil na dir-ke.Po triletni prvi upokojitvi se je vrnil leta 2009. »Zdaj je res čas, da se posvetim družini, boju proti raku in vodenju humanitarne organizacije,» je dejal 39-letni Teksačan, ki je poleg sedmih zmag na dirki po Franciji zabeležil še zmage na večdnevnih dirkah po Švici, po Luksemburgu, Dauphine Libere in Midi Libre. Leta 1993 je bil svetovni prvak, od večjih enodnevnih pa je dobil dirki San Sebastian in Valon-ska puščica. Na isti dan, ko je Armstrong uradno končal kariero, se je na kolo vrnil v zadnjem času njegov največji «trn v peti», Španec Alberto Contador. Potem ko ga je španska zveza oprostila dopinških obtožb, se je pojavil na dirki po portugalskem Algar-veju. TRIESTINA - Uprava kluba sporoča, da bodo vsi, ki si bodo v soboto ogledali domačo tekmo B-lige proti Modeni, prejeli v dar vstopnico tudi za naslednji domači nastop 5. marca proti Piacenzi. Vstopnice za ogled dveh tekem bodo tako stale najmanj 10, največ pa 20 evrov. ACEGASAPS - Nedeljska košarkarska tekma v Trstu med tržaškim moštvom A-lige amaterjev in Pavio se bo zaradi Tv prenosa začela ob 18.30.s Danes v ženskem veleslalomu Tina Maze v ožjem krogu favoritinj za medalje GARMISCH-PARTENKIRCHEN - Na današnjem ženskem veleslalomu bo Tina Maze s številko ena branila srebrno odličje in je v najožjem krogu favoritinj za medalje. Po tednu hitrih disciplin je bila Mazejeva tri dni prosta. »Na roko nam je šlo vreme, saj je teden hitrih disciplin minil brez odpovedi. Rezervni dnevi so bili tako povem prosti in v naši ekipi smo napravili vse po programu. Prvi trening v ponedeljek je bil zelo težak zaradi zamenjave smuka z veleslalomom,« je pojasnila Mazejeva. V začetku tedna je Mazejeva opravila treninge veleslaloma, ki ga pred tem dalj časa ni vadila. Testirala je tudi vezi, ki jih je zamenjala tik pred SP, po vadbi pa je bila še bolj zadovoljna. »Vse sem opravila zelo dobro in zadovoljna sem, ker stvari potekajo v pravi smeri. Poskusila bom z napadalnim slogom in mislim, da imam dovolj znanja, da bom lahko dosegla dober izid,« je svoj predzadnji nastop na tem SP napovedala Mazejeva. Zaradi zdravstvenih težav 'zlatih' Nemk Marie Riesch, Viktorije Rebensburg in Kathrin Holzl ter odpovedi nastopov Američanke Lindsey Vonn se danes obeta izenačena tekma. SP V ALPSKEM SMUČANJU - Ekipna tekma »Zlati« Francozi Prvi pred Avstrijo in Švedsko - Huda poškodba in konec sezone za Raicha, Cuche olimpijska disciplina po letu 2014, o čemer naj bi Mednarodni olimpijski komite odločal že letos. »Ta tekma je povsem ločena od drugih. Razume, daje spektakularnain zanimiva za televizijce, a me ne prepriča,« je dejal selektor italijanske reprezentance Claudio Ravetto, Slovenci pa na tej tekmi niso nastopili. Poleg tega, da Avstrijci niso osvojili predvidene zmage, so na tej tekmi izgubili tudi enega svojih največjih adutov. Benjamin Raich si je namreč hudo poškodoval koleno. Leta 2006 olimpijski veleslalomski prvak in pod-prvak s svetovnega prvenstva 2009, je takoj po tekmi odpotoval v domači Innsbruck, kjer je zaradi poškodbe križnih vezi prestal 45-minutno operacijo, zaradi česar se je letošnja sezona za 32-letnega smučarja že končala. Včerajšnji dan je bil nesrečen tudi za Švicarja Didiera Cucheja, ki si je zlomil palec na treningu v Oberjochu, vendar bo kljub zlomu kosti in mavcu nastopil na jutrišnjem veleslalomu. Šele prihodnji teden pa se bodo odločili, če bo svetovni podprvak v smuku potreboval operativni poseg. z zlomljenim palcem Američanki Schlepper (levo) in Mancuso v akciji med ekipno tekmo ansa GARMISCH-PARTENKIRCHEN - Francija je zmagala na ekipni tekmi na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju. V finalu je premagala favorizirano Avstrijo, prvo nosilko. Po izenačenem izidu dvobojev 2:2 je zmagovalca odločil seštevek najboljših časov smučarke in smučarja posameznih ekip. Za tretje mesto je Švedska premagala Italijo s 4:0. Italijani so v četrt-finalu odpravili ZDA, ki je tekmovala brez Lindyey Vonn. Prvič so na SP za ekipne medalje tekmovali v paralelnem veleslalomu; doslej so se merili v su-perveleslalomu in slalomu. Na ekipni tekmi bi lahko nastopilo 16 reprezentanc, vendar jih je bilo pet manj, kar kljub zanimivim obračunom za gledalce ni najboljša popotnica v prizadevanju mnogih, da bi to postala Izidi EKIPNA TEKMA: 1. Francija (Tessa Worley, Anemone Marmottan, Taina Barioz, Thomas Fanara, Gauthier de Tessieres, Cyprien Richard); 2. Avstrija (Anna Fenninger, Michaela Kirchgasser, Marlies Schild, Romed Baumann, Philipp Schörghofer, Benjamin Raich); 3. Švedska (Anja Pärson, Maria Pietilä-Holmner, Sara Hector, Hans Olsson, Matts Olsson, Axel Bäck); 4. Italija (Max Blardone, Cristian Deville, Giovanni Borsotti, Johanna Schanrf, Daniela Merighetti, Federica Brignone); 5. Nemčija, Švica, ZDA in Hrvaška; 9. Kanada, Slovaška in Češka. DANES: ženski veleslalom 10.00 in 13.30 NEPRIČAKOVANO Benetton samo do konca sezone TREVISO - Uspešno družinsko podjetje Benetton je nenapovedano sporočilo, da od leta 2012 ne bo več finančno podpiralo profesionalne odbojkarske ekipe Sisley Treviso in košarkarske ekipe Benetton Treviso, še naprej pa bo stalo ob strani ekipi rugby-ja. Športna kluba iz Trevisa sta bili nad odločitvijo seveda presenečena. Predsednik odbojkarske zveze Lega pallavolo Diego Mosna sicer ne izključuje, da bi se mogoče podjetje lahko premislilo. Prav tako meni tudi predsednik košarkarske zveze FIP Dino Meneghin. Gilberto Benetton pa je za medije izjavil, da podjetje ni več motivirano, da bi še podpiralo ta športa: »Nismo več del tega športa, neradi pa mečemo denar proč. Še naprej bomo sicer finančno podpirali mladinske sektorje in rugby«, je pojasnil Gilberto Benetton. EVROLIGA - Montepaschi Siena - Partizan 77:74;Zalgiris - Fe-nerbahče Ülker 85:84 (podaljšek); danes ob 20.45 Union Olimpija -Maccabi ODBOJKA - V goriškem derbiju 1. slovenske odbojkarske lige, prvem v letošnji sezoni, je Marc-hiol Vodi v Kanalu premagal Salonit s 3:1 (18, 22, -21, 24). / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 17. februarja 2011 19 nogomet - Ekipa repenskega kluba ima novega trenerja Verono rešil pred izpadom, zdaj pa je na vrsti še Kras Nekdanji soigralec Roberta Baggia Davide Pellegrini je včeraj vodil prvi trening v Dolini Na Krasovem sedežu na Opčinah so za leseno mizo sedeli predsednik Goran Kocman, častni predsednik Ni-ko Centrone, agent Francesco Nicola-to in novi trener, ki bo rdeče-bele vodil vse do konca letošnje sezone. V pogodbi je zapisano, da bo Davide Pellegrini (po odstopu trenerja Marina Kraglja v nedeljo po porazu proti San Paolu v Padovi) treniral Kras do 30. junija 2011. »Upam pa, da bomo s Pel-legrinijem še naprej sodelovali,« je namignil Krasov predsednik. »Najprej bomo skušali doseči obstanek. Ne bo lahko, saj je D-liga za vsakega novinca zahtevna. Mi pa bomo dali vse od sebe. Fante bom skušal maksimalno motivirati,« je dejal nekdanji profesionalni nogometaš A-lige Pellegrini, ki je kot igralec pri Fiorentini igral tri leta s slavnim Robertom Baggiom, kot trener pa je pred nekaj sezonami poskrbel za pravi podvig z Verono, ko jo je rešil pred izpadom v C2-ligo. »V Veroni sem sedem let treniral mladinske ekipe, nato sem v sezoni 2007/08 v drugem delu priskočil na pomoč članski ekipi, ki je bila zadnja na lestvici. Uspeli smo se rešiti po dodatni tekmi za obstanek (play-out),« se je pohvalil Pellegrini in še dodal: »Lani sem vodil Monopoli v C2-ligi, pri katerem sem odstopil zaradi nesoglasja z vodstvom kluba. Klub je nato propadel in izpadel v elitno ligo.« Davide Pellegrini, tudi brata Luca in Stefano sta igrala v A-ligi, je med svojo bogato kariero zamenjal kar nekaj klubov in trenerjev. Igral je za Varese, Fiorentino, Piso, Verono, Venezio, Ca-tanio, Carpi in Fasano. Pellegrinija so trenirali Eriksson, Fascetti, Bagnoli, Reja, Manfredi in drugi. »Kjer sem igral so klubi zamenjali veliko trenerjev. V veliko čast mi je, da so me trenirali zelo dobri trenerji, od katerih sem se veliko naučil. Počaščen sem tudi, da sem igral z Baggiom, ki je zelo v redu oseba. Včasih se še slišiva,« je povedal Pellegrini, ki bo med tednom stanoval pri bratu Stefanu (nekdanji igralec Udineseja) v Fagagni, in še dodal: »Moja filozofija je, da se je treba v vsakem primeru boriti do konca. Če bomo dobro trenirali in se maksimalno potrudili, potem bomo lahko dosegli obstanek v ligi.« Kras je doslej kar nekaj zadetkov prejel v zadnjih minutah, ko je padla koncentracija. »Potrudil se bom, da se nekaj podobnega z mano ne bo več zgodilo. Priznam, da igralcev ne poznam. Ta teden pa se bom o vsakemu dobro informiral in imel priložnost, da jih na treningih spoznam od bliže. Zame so vsi enaki in mesto v postavi si bodo morali vsi šele izboriti. Nedeljski počitek nam je kot pisan na kožo, saj bom imel več časa, da se primerno organiziram,« je dejal novi Krasov trener, ki je obenem napovedal, da ne bo večjih sprememb, vsaj kar se tiče treningov: »Še naprej bo- Novi trener Davide Pellegrini na včerajšnjem prvem treningu v Dolini, spodaj predsednik Goran Kocman (levo), trener Davide Pellegrini in častni predsednik Niko Centrone kroma, grgč mo trenirali štirikrat tedensko, četudi večina ekip trenira petkrat. Sproti bomo videli, če je smiselno dodati še en trening. Najprej bom skušal razumeti, zakaj je prišlo do težav v ekipi in do serije negativnih rezultatov. Vsi skupaj se moramo potruditi in doseči obstanek v ligi.« Po podpisu pogodbe in prevzemu opreme (trenerka, vetrovka in ostali rekviziti) je moral novi trener Pellegrini hitro na delo. S predsednikom Kocmanom sta se odpeljala v Dolino, kjer je trener po krajši predstavitvi vodil prvi trening pod dežjem. Italijanski rek pravi, da je mokra nevesta srečna nevesta. Upamo, da to velja tudi za trenerje. Jan Grgič nogomet Venezia uradno v rokah Rusov BENETKE - Football Club Union Venezia, Krasov tekmec v D-ligi, je od včeraj tudi uradno v ruskih rokah. Upravni odbor je društvo predal ruskemu bogatašu Juriju Korablinu, ki bo breme delil s svojim rojakom in kolegom Aleksom Samohinom, podjetnikom, ki že dalj časa živi v laguni. V prihodnjih dneh bo ruska naveza pridobila veliko večino delnic kluba, ki je poleti leta 2009 nastal na pogorišču nekdanjega prvoligaša in dru-goligaša, ki je leta 1941 osvojil tudi italijanski pokal.Tedaj je takratni župan Massimo Cacciari vodstvo »nove« Ve-nezie zaupal predsedniku casinoja Mauro Pizzigatiju, ki je klub vodil do danes. Navijači zdaj upajo, da se bodo vrnili slavni časti. Union Venezia zaseda na lestvici D-lige drugo mesto, za vodilnim Trevisom pa zaostaja za dve točki. TENIS Paola Cigui premagala tudi višjepostavljene igralke Potem ko je teniška igralka Paola Cigui, članica Gaje, izgubila v četrtfi-nalu mednarodnega turnirja ITF z nagradnim skladom 10.000 dolarjev, je nastope nadaljevala na turnirju višjega ranga (25.000 dolarjev) prav tako na Mallorci. Potem ko je zmagala tri kroge v kvalifikacijah, je v šestnajstini finala glavnega turnirja izgubila proti Dii Ev-timovi, še ne 24-letni Bolgarki, ki zaseda ta teden 248. mesto. Cigujeva je klonila s 6:3 in 6:3. Naj omenimo, da je v kvalifikacijah premagala Italijanko An-naliso Bono, na 367. mestu, torej več kot 100 mest višje postavljeno od naše igralke. Bono je Cigujeva premagala po treh nizih (4:6, 6:2 in 6:1). šolski šport - Alpsko smučanje Na deželno fazo Trinko in Trubar Gregorčič jadranje - Začetek sezone 470 Čupina posadka z vrhunsko opremo Goriški dijaki nižjih in višjih srednjih šol so v torek tekmovali na Zonco-lanu. Smučarskega pokrajinskega šolskega prvenstva so se udeležili tudi dijaki nižje srednje šole Trinka in dijaki li-cejskega pola Trubar Gregorčič. Kljub neugodnim vremenskim razmeram -zaradi megle je bila vidljivost zelo slaba - so organizatorji izpeljali veleslalomsko preizkušnjo brez zastojev, s tem da so le start premaknili nekoliko nižje. Med posamezniki se je na stopničke uvrstil samo dijak licejskega pola Trubar Gregorčič Marco Ventin, sicer član Slovenskega planinskega društva Gorica. Med naraščajniki je bil tretji, kar je prispevalo k ekipnemu uspehu. Fantje licejskega pola so se namreč uvrstili na deželno fazo, ki bo 2. marca na Zon-colanu. Na ekipni lestvici so zasedli 2. mesto, dijakinje pa so bile tretje. Na deželni finale so se uvrstile tudi dekleta Trinka, ki so bila na ekipni lestvi- ci prav tako druga. Omeniti velja nastop Giulie Cargnel in Sofie Semolič, ki sta bili 5. oziroma 6., med kadetinjami pa bosta tekmovali še dve leti. Obe sta dijakinji 1. razreda nižje srenje šole Trinko. Dijaki nižje srednje šole Trinko pa so bili tretji. Kadetinje: 1. Margherita Pettarin (Locchi) 40,37; 5. Giulia Cargnel 46,45; 6. Sofia Semolič 46,64; 19. Federica Mattiussi 52,11; 33. Mara Guadagnino (vsi Trinko) 58,37. Kadeti: 1. Matteo Marini (Ascoli) 38,45; 9. Ivan Persoglia 46,51; 11. Andrea Lucioli 47,22; 13. Tristan Bauzon 47,72; 20. Tadej Pahor (vsi Trinko) 52,06. Naraščaj-nice: 1. Stefania Gomiscech (DAnnunzio-Fabiani) 41,20; 4. Diana Berte' 45,09; 13. Kristina Pahor 51,92; 14. Veronika Terpin 52,36; 16. Carlotta Zitter (vsi Trubar Gregorčič) 53,88. Naraščajniki: 1. Guido Gandus (ISIS polo liceale) 37,89; 3. Marco Ventin 38,97; 7. Nikolas Semolič 41,49; 9. Marco Berte' 44,37; 16. Vanja Marinčič (vsi Trubar Gregorčič) 47,34. Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta kroma Tekmovalna sezona Čupinih jadralcev Simona Sivitza Košute in Jaša Farnetija je tik pred začetkom. V soboto in nedeljo bosta varovanca trenerja Matjaža Antonaza nastopila na prvi državni regati v Bariju v olimpijskem razredu 470. Regate za državni pokal sicer ne bodo odločale o potnikih na London 2012, za Simona in Jaša pa bodo pomembne za ohranitev prvega mesta med mladinci, kar jima zagotavlja pridobitev finančnih sredstev za nastop na mladinskih prvenstvih in za mesto v mladinski reprezentanci. Ker Čupina ekipa še ni vedela, kako se bo odvijala letošnja sezona in ni imela finančinih sredstev, je Čupina posadka trenirala doma, kar pa seveda ni zagotavljalo optimalnih jadralnih pogojev vadbe. Trenirala sta skupno 12 dni. Letos je bilo v primerjavi z lanskim zimskim pripravljalnim obdobjem topleje, veter pa je bil večkrat prešibek oziroma ga sploh ni bilo. Jadralca sta sicer opravila niz kvalitetnih treningov v Izoli s slovensko dvojico Mikulin/Prin-čič, dvakrat pa sta se udeležila tudi priprav z državno reprezentanco. »V začetku sta bila Slovenca, ki sta se udeležila tudi regate za svetovni pokal v Mia-miju, boljša, Jaš in Simon pa sta zamujeno prav kmalu nadoknadila,« je dejal trener, ki se sicer zaveda, da bosta jadralca v primerjavi z najboljšimi, ki so dva meseca trenirali v toplejših krajih, v začetku sezone najbrž zaostajala. Če jima torej manjka nekaj treninga na vodi, pa sta kondicijsko dobro pripravljena. Pod vodstvom kondicijskega trenerja Giacomom Braida, s katerim trenirata že več mesecev, sta pridobila vzdržljivost in sta fizično močnejša. V predolimpijski sezoni se je Ču-pina ekipa dodatno opremila. Simon in Jaš že preizkušata nova jadra, ki so izdelana po željah mladih jadralcev. Čez nekaj dni bodo v milanski ladjedelnici začeli izdelovati novo jadrnico, ki bo pripravljena v začetku marca. Jadralca, ki ju podpira ZSŠDI in Motomarine, bosta dobila tudi nov jambor: »Oprema bo zdaj enaka opremi ostalih, tako da v zvezi s tem ne bo več opravičil,« zaključuje trener Antonaz, ki bo danes odpotoval z jadralcema na jug Italije. Državni pokal predvideva letos 4 tekme: prva bo v Bariju ta konec tedna, naslednja bo 19. in 20. marca v Cervii, 7. in 8. marca bosta tekmovala v Imperii, 4. in 5. junija pa v An-ziu pri Rimu. Italijanski jadralci pa bodo olimpijsko vstopnico lovili na regatah svetovnega pokala v Palmi de Maiorca (2.-9. april) in v Hyeresu (22.-29.april) ter na regati Expert Olympic Garca (11.-15. maj). Italijansko prvenstvo bo rezervna kvalifikacijska tekma za OI. (V.S.) Dijaki nižje srednje šole Trinko in licejskega pola Trubar-Gregorčič maxstabile 1 0 Četrtek, 17. februarja 2011 TRST / KOŠARKA - Zaostala tekma državne C-lige v Padovi Jadranu Qubik pošle moči v drugem polčasu Virtus Padova - Jadran Qubik 79:62 (20:19, 37:38, 58:50) Jadran Qubik: Oberdan 8 (1:1, 2:5, 1:2), Ban 21 (3:4, 6:7, 2:4), Slavec (-, 0:1, 0:2), Škerlj n.v., Marusič 16 (4:6, 6:12, -), Franco 5 (-, 1:2, 1:7), Floridan n.v., Ber-netič n.v., Malalan 6 (2:2, 2:4, -), Cohen 6 (1:2, 1:4, 1:4). Trener Vatovec. Končni izid pomeni za Jadran prestrogo kazen, vendar je poraz v zaostali tekmi v Padovi, proti eni doslej boljših ekip v ligi, popolnoma zaslužen. Jadran je solidnim gostiteljem uspešno kljuboval le en polčas, ko mu je šlo dobro od rok v napadu, zlasti velja to v tem delu za Marusiča, Malalana in Oberdana. Ekipi sta se v tem delu izmenjavali v vodstvu, Jadran pa strelske uspešnosti ni znal izkoristiti zaradi tokrat manj čvrste obrambe. Izenačen je bil tudi začetek tretje četrtine, vendar so nato igralci Padove začeli večati svojo prednost. V začetku zadnje četrtine so dosegli najvišje vodstvo dvanajstih točk. Tedaj so Ja-dranovi igralci, kljub utrujenosti (igrali so v sedmih) in kljub temu, da zaradi številnih osebnih napak, v obrambi niso mogli biti več dovolj agresivni, še zadnjič poskusili doseči preobrat. Po »trojki« Bana, ki se je po slabem začetku prebudil v drugem delu, je imela Padova le še šest točk naskoka (64:58). V naslednji akciji je Mat-teo Marusič že v ekipnem »bonusu« storil svojo peto osebno napako, gostitelji pa so zadeli oba prosta meta. V naslednji akciji Jadran ni dosegel koša, Padova pa je zadela trojko in s tem dejansko tekmo dokončno obrnila sebi v prid, visoko prednost 17 točk ap v bistvu dosegla v zadnji poldrugi minuti, ko so bili jadranovci že izčrpani in z mnogimi igralci na klopi zaradi pete osebne napake. V primerjavi z zadnjimi nastopi je, kot rečeno, pešala predvsem obramba, problem pa je bil tudi pod košem, saj je Padova imela veliko skokov v napadu, s tem pa tudi več dodatnih metov. Poleg tega so jadranovci izgubili 16 žog, velikokrat tudi na zelo neroden način. S tem pa so Padovi še dodatno olajšali pot do zmage. Jadranovci bodo v soboto na Opči-nah gostili moštvo Pool Venezia, morda pa bodo lahko na tej tekmi računali tudi na doprinos tokrat odsotnega Tomasini-ja, ki se »spopada« z zelo nadležno gripo. Vrstni red: San Vendemiano in NBU 26, Spilimbergo in Virtus Padova 24, Latisana in Jadran Qubik 20, Pool Vene-zia, Marghera in Oderzo 18, Limena, Co-droipese in Cnegliano 16, Montebelluna in San Daniele 12. Prihodnji krog (19.2.): ob 20.30 na Opčinah: Jadran Qubik - Pool Venezia ODBOJKA Mladinke Bora Kinemax po prvi fazi na 3. mestu Libertas Trieste - Bor Kinemax 0:3 (15:25, 10:25, 22:25) Bor Kinemax: Pučnik, Cella, Co-stantini, Kneipp, Miloševic, Zonch, Hauschild (L). Trener Betty Nacinovi V zadnjem krogu rednega dela pokrajinske faze prvenstva so borovke prepričljivo premagale tržaški Libertas in tako dosegle uvrstitev na končno 3. mesto, kar jim omogoča nastop v drugi fazi. Obe ekipi sta nastopili okrnjeni, za Bor pa je pozitivno to, da je po dolgem času spet igrala tudi Giulia Zonch, ki si je novembra lani izpahnila ramo in bila na dolgem okrevanju, na tekmi proti Libertasu pa je igrala brez strahu. Finalna faza se bo predvidoma začela marca, v njej bo nastopile tudi Altura, S. Andrea in sam Libertas. Soliden prvi polčas v napadu za Sašo Malalana kroma □ Obvestila BALINANJE 1. kategorija V Ronkah končno prva zmaga Gaje Balinarji Gaje so v prejšnjem krogu izbojevali zelo pomembno zmago v gosteh. V izjemno izenačenem srečanju so s 7:5 premagali zadnjeuvrščeni Gradese. Dve točki na lestvici pa jim bosta vlili novih moči in optimizma pred nadaljnjim petimi nastopi, ki jih še čakajo do konca prvenstva. V prihodnjem srečanju (jutri ob 20.30) se bodo namreč v Domu pristaniških delavcev pomerili v pokrajinskem derbiju z Miljčani (prvo srečanje se je končalo z remijem). Ker so trenutno na drugem mestu lestvice kar tri ekipe, ena pa ima točko manj, morajo odločno na-skakovati na novo zmago. Na gostovanju v Ronkah je Gaja nastopila s številnimi novostmi. Tehnični vodja Rosati je vnesel nekaj sprememb, ki so k sreči obrodile zaželjene sadove. Prvič je za Gajo nastopil Trža-čan Mauro Bigollo, ki je v tehničnem zbijanju s sicer skromnim izkupičkom 8 točk (8:3) uspešno zamenjal Calzija. Njegov soigralec Capitanio je bil nekoliko boljši in mu je uspelo sicer zelo te- sno (11:10) priboriti svoji ekipi drugi par točk. Kapetan Calzi pa je odlično opravil svojo nalogo, saj se je med posamezniki s 13:1 zlahka otresel nasprotnika. Ostala tri srečanja pa so bila izredno izenačena, tako da je bilo treba počakati na zvok sirene, ki je označila pretek igralnega časa. Obe dvojici pa sta žal, čeprav zelo tesno, podlegli nasprotniku. Žagar in Rosati sta potegnila krajši konec pri stanju 10:11, bolj boleč pa je poraz druge sestave v postavi Milkovich in Capitanio, ki sta vodila večji del srečanja, v določenem trenutku pa je popolnoma odpovedal bližalec, tako da zanju ni bilo več pomoči. K sreči pa je pravi podvig uspel trojki (Mervic, Leg-hissa in Sabatti-Bigollo), ki je v zadnjem lučaju dosegla kar štiri točke in srečanje remizirala pri rezultatu 10:10, kar pa je bilo dovolj za skupno zmago Gaje. Vrstni red po prvem delu: Romans 9, Muggia, San Giorgio in Gaja 5, Gradisca 4 in Gradese 2. Prihodnji krog: jutri, 18.2. ob 20.30 Gaja-Muggia. (Z.S.) AŠD SK BRDINA obvešča, da se nadaljujejo tečaji smučanja, ob priliki bo v nedeljo, 20. februarja, avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Tečaji: tel. SK Brdina 347-5292058 (Valentina Suber 347-4421131), avtobus: (Sabina 3488012454). AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme Zamejskega smučarskega prvenstva 2011, ki bo v soboto, 19. februarja, ter 1. Zamejskega prvenstva v teku na smučeh, ki bo v nedeljo, 20. februarja. Obe tekmi bosta potekali v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 17. februarja na tel. št. 348-8012454 (Sabina). AŠD MLADINA - smučarski odsek vabi člane, ki bi se radi udeležili Zamejskega smučarskega prvenstva 30. pokal (ob 40-letnici) ZSSDI, ki bo v soboto, 19. februarja, v Forni di Sopra, da se prijavijo najkasneje do četrtka, 17. februarja, odgovornim društva ali na tel. št.: 040-213518, 348-7730389 (Ennio); 040-220718, 338-6376575 (Sonia); 338-3376232 (Boris). SK DEVIN vabi vse člane in tekmovalce, da se udeležijo zamejskega smučarskega prvenstva, ki bo potekalo v soboto, 19. februarja 2011 v kraju Forni di Sopra. Prijave na spletni strani info@skdevin.it, ali pa na tel.št. 335 8180449 (Erika) SK DEVIN vabi vse svoje člane in tekmovalce na društveno tekmo v kraju Forni di Sopra v nedeljo, 20. februarja 2011. Možen je avtobusni prevoz. Odhod avtobusa ob 6.30 s Trga v Nabrežini. Prijave na info@skdevin.it ali pa na tel.št. 335 8180449. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠZ BREG organizira smučarski izlet na Zoncolan v nedeljo 27. februarja. Za podrobnejše informacije pokličite Martino 348 4718440, Gioio 335 8445365 ali Davida 333 2208272. SMUČARSKI ODSEK SPDT organizira 18,19. in 20. februarja tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSSDI telefon 040/635627. PLANINSKI SVET Občni zbor SPDT .Slovensko planinsko društvo Trst vabi člane in prijatelje na 57. redni občni zbor, ki bo v petek, 11. marca 2011 ob 19.00 uri ob prvem in ob 19.45 ob drugem sklicanju v Gregorčičvi dvorani, Ul. s. Frančiška 20 v Trstu. Dnevni red obsega: otvoritev občnega zbora in izvolitev delovnega predsedstva ter volilne komisije, predvajanje filma Na Planini Jezero, ki ga je ob tridesetletnici pobratenja s Planinskim društvom Integral posnel in pripravil inž. Pino Rudež, poročila članov izvršnega odbora in načelnikov odsekov, pozdrave gostov, poročilo nadzornega odbora ter razrešni-co, razno in volitve. Vabljeni. Gradiška tura Pot Meddruštvenega odbora Pri-morsko-Notranjskih planinskih društev, ki se vije od Nanosa do . ečovelj je nastala na pobudo nekdanjega predsednika MDO-ja Albina Žnidarčiča. Speljana je po območju desetih planinskih društev, ki sodijo v MDO Primorsko-Notranjskih planinskih društev, tudi tržaškega. Nastala je prav z namenom, da bi zbliževala in povezovala posamezna društva in da bi nudila možnost globljega spoznavanja teritorija sosedov. V želji, da bi nova pot resnično zaživela tudi med tržaškimi planinci in po-hodniki, je Slovensko planinsko društvo Trst vključilo v svoj letni program izletov tudi pohod po začetnem odseku poti, to je vzpon na Nanos iz Vipave, tako imenovano Gradiško turo. Za vzpon sta predvideni dve varianti, po normalni poti ali po zavarovani. Kdor bo izbral zavarovano pot pa mora nujo imeti varovalno opremo (pas, oponke, čelado). Na izlet se bomo podali v nedeljo, 20. februarja 2011. Zbirališče ob 7.00 uri pred hotelom Danev na Opčinah. Z osebnimi avtomobili bomo nadaljevali pot proti Vipavi do izhodiščne točke. Predvidenih je šest do sedem ur hoje. 33. Zimski pohod na Arihovo peč Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec in SPD "Rož" v Šentjakobu prirejajo v nedeljo, 6. marca, 33. zimski pohod Arihova peč s ciljem pri planinski koči na Bleščeči planini. Start bo med 9. in 12. uro pri Po-lancu na Čemernici nad Šentjakobom v Rožu. Udeležba na pohodu ni omejena, pišejo v razpisu. Pohodniki morajo biti zimsko opremljeni in telesno usposobljeni, držati pa se morajo označene poti. Pot je speljana mimo obnovljenega partizanskega bunkerja pod Arihovo pečjo, nato se nadaljuje do planinske koče na Bleščeči planini (koča SPD Celovec). Povratek do izhodišča bo mimo Res-smannove koče. Vsiudeleženci naj bi se na izhodišče vrnili do 15. ure. Prijave: na dan prireditve med 9. in 12. uro. Startnina: 6 evrov za odrasle, 4 evre za otroke in mladince. Članarina in zavarovalnina SPDG obvešča, da bo društveni sedež v četrtek, 24. t.m. posebej odprt za poravnavo članarine in zavarovalnine ter sprejemanje prijav novih članov. Ker se začenja obdobje zimskih in planinskih izletov, je smotrno, da člani pravočasno poskrbijo za plačilo članarine in zavarovalnine. Kritje namreč stopi v veljavo šele dan po vplačilu. Sedež bo odprt med 19. in 20. uro. Pobude ob stoletnici Goriški planinci hitijo z uresničevanjem pobud ob letošnji stoletnici društva. Trenutno pripravljajo fotografsko in dokumentarno razstavo ter dopo-njujejo program osrednje proslave, ki bo v Gorici 2. aprila letos. Ob priložnosti bodo v preddverju Kulturnega doma postavili tudi dokumentarno razstavo. Konec marca bodo na Piancavallu priredili čezmejno smučarsko prvenstvo, v aprilu pa predstavili ponatis knjižice f. Seidla Geološki iz-prehodi po Goriškem. DAVID VESNAVER Gorski kolesar in predvsem ljubitelj narave Enaintridesetletni gradbeni inženir David Vesnaver se je pred leti zaljubil v gorsko kolesarjenje. »Kupil sem kolo in se odpeljal v naravo, kjer se po dolgih dnevih v uradu sprostim in uživam,« je uvodoma dejal David (doma iz Gropade), ki se je v mlajših letih preizkusil v številnih športih. »Začel sem s plavanje, nato se preizkusil v nogometu, odbojki in nazadnje v karateju, pri katerem sem vztrajal nekaj let. Bil sem rjavi pas. Zaradi študijskih obveznosti v Ljubljani sem opustil športno dejavnost. Po opravljenem študiju sem se vrnil domov in začel sem kolesariti,« je povedal David. Zakaj pa gorsko kolesarjenje? Ker je ta šport tesno povezan z naravo. Človek namreč potrebuje sprostitev in se rad zateče v samoto in divjino. Ali je to nevaren šport? Ni, četudi so padci zelo pogosti. Koliko treniraš? Dvakrat tedensko treniram v fitnessu in nato konec tedna grem s kolesom na kako turo. Vsakič drugačno. Poleti, ko so dnevi daljši, kolesarim bolj pogosto. Kam se najraje odpelješ? Najraje grem v Karnijske Alpe ali pa v Slovenijo, kjer je izbira tur res neskončna. Kateri so tvoji dosedanji športni podvigi? Trije so bolj pomembni. Pred leti smo s prijatelji z gorskim kolesom prečkali Alpe od Gard-skega jezera do jezera Tegernsee na Bavarskem v Nemčiji. V enem tednu smo prekolesarili 400 kilometrov. Bilo je kar naporno. Nato smo kolesarili še po Kanarskih otokih in lani smo bili v Španiji, na Sierri Nevadi, kjer je najvišja gorska cesta v Evropi. Kolesarili smo na nadmorski višini 3.400 metrov. Kaj pa načrtuješ za letošnjo sezono? Rad bi šel v Ligurijo, ki je ena najbolj obiskanih gorsko kolesarskih točk v Italiji. Na meji s Francijo je veliko lepih prog za ljubitelje tega športa. Poleti bi obenem rad šel na nekajdnevno turo v Dolomite, kjer bi spal po gorskih kočah. Ali si tudi nastopil na kaki rekreacijski tekmi? Lani sem tekmoval na tekmovanju Lannaro Granfondo, od Zabrežca do Volnika. Bilo je kar naporno. Vsekakor tekmovanj ne ljubim, raje grem sam v naravo. Pa še vprašanje povezano s službo: ali se občuti kriza v gradbenem sektorju? Žal se pozna. Še posebno letos. NAPOVEDNIK Nedelja, 20. februarja LIPICA - Četrti zimski kros za Primorski pokal ob 11. uri. Info: www.kraskitekaci.si. GLEDALIŠČE TRST - V gledališču Rossetti drevi in jutri ob 21. uri Zimzeleni Pooh V okviru nove turneje Dove comincia il sole - Postregli bodo tudi s starimi uspešnicami TRST - Italijanski zimzeleni glasbeniki skupine Pooh so že večkrat obiskali Trst, tokrat pa se k nam vračajo v okviru nove turneje Dove comincia il sole, ki bo do pomladnih dni obiskala več italijanskih gledališč. Roby Fachinetti, Dodi Battaglia in Red Canzian bodo v družbi Danila Balla na klaviaturah, Ludovica Va-gnoneja na kitari in Phila Mera na odru tržaškega gledališča Rossetti predstavili nove skladbe iz njihovega zad- njega albuma. Ob teh pa bodo občinstvu postregli tudi s tistimi »starejšimi«, ki so zaznamovale glasbeno sceno preteklih desetletij. Tako kot vsakič pa bo njihov koncert zaznamovala pristna energija. V gledališču Rossetti bo skupina nastopila danes in jutri ob 21. uri. Vstopnice so na voljo pri blagajni gledališča ali po spletu na straneh www.ticketone.it in www.vi-vaticket.it, zanje pa boste morali odšteti od 30 do 55 evrov. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali V sredo, 23. februarja, ob 20.30 / Molière: »Il misantropo«. Režija: Massimo Castri. Nastopajo: Massimo Popolizio, Graziano Piazza, Sergio Leone, Federica Castellini, Ilaria Genatiempo, Laura Pasetti, Tommaso Cardarelli, Andrea Gambuzza, Davide Lorenzo Palla in Miro Landoni. / Ponovitve: od četrtka, 23. do sobote, 26. ob 20.30 ter v nedeljo, 27. februarja, ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 17. februarja, ob 21.00 / BernardMarie Koltés; prevod: Luca Scarlini: »La notte poco prima nella foresta«. Režija: Juan Diego Puerta Lopez. Nastopa: Claudio Santamaria. / Ponovitve: do sobote, 19. ob 21.00 ter v nedeljo, 20. februarja, ob 17.00. Gledališče La Contrada Teater dei Fabbri V soboto, 19. februarja ob 16.30 / Rac-conti sotto la luna predstavlja »Sette in un colpo«. Teater Orazio Bobbio V nedeljo, 20. februarja ob 11.00 / Ti racconto una fiaba predstavlja »Verso la luna«. GORICA Kulturni dom Jutri, 18. februarja, ob 20.45 / omedija »Il clan delle vedove« (Il Teatro - Gradišče ob Soči). _SLOVENIJA_ BOVEC V soboto, 19. februarja 2011 ob 20.00 / Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjih. Prevedel Tone Smolej, jezikovna obdelava Minu Kju-der. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu LJUBLJANA Cankarjev dom V soboto, 19. februarja, ob 20.00 Klub CD / »Slovenija ima avdicijo«. Režija: Gojmir Lešnjak Gojc; kostumografija: Zvonka Maku; scenografija: Andrej Stra-žišar; nastopajo: Gojmir Lešnjak Gojc, Tilen Artač, Alenka Tetičkovič, Nina Iva-nič, Teja Bitenc, Jernej Čampelj, Uroš Jezdic in Dušan Tomic. SNG Drama Veliki oder V petek, 25. februarja, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. Mala drama Danes, 17. februarja, ob 20.00 / David Mamet: »November«. / Ponovitve: od torka, 22. do četrka, 24. februarja, ob 20.00. V soboto, 19. februarja, ob 20.00 / Se- nejka: »Medeja«. V ponedeljek, 21. februarja, ob 20.00. / Yasmina Reza: »Art«. / Ponovitev: v soboto, 26. februarja, ob 20.00. V ponedeljek, 28. februarja, ob 20.00 / Sam Shepard: »Lunine mene«. MGL Veliki oder Danes, 17. februarja, ob 19.00 / Tenes-see Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. V soboto, 19. februarja, ob 20.00 / G. Boccaccio, L. Ratej, M. Krajinc in M. Lazar: »Dekameron«. / Ponovitve: v ponedeljek, 21., od četrtka, 24. do sobote, 26. in v ponedeljek, 28. februarja, ob 19.30. Mala drama V ponedeljek,21. februarja, ob 20.00 / Karl Schonherr: »Hudič babji«. / Ponovitve: v petek, 25. februarja, ob 20.00. Danes, 17. februarja, ob 20.00. / Tom Dalton Bidwell: »Družba na polti«. / Ponovitve: v torek, 22. februarja, ob 20.00. Jutri, 18. februarja, ob 19.00 / Edvard Al-bee: »Občutljivo ravnovesje. V sredo, 23. februarja, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V četrtek, 24. februarja, ob 20.00 / Maja Pelevic: »Pomarančna koža«. / Ponovitev: v ponedeljek, 28. februarja, ob 20.00. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Jutri, 18. februarja, ob 20.30 / Camille Saint-Saens: »Samson et Dalila«. Režija: Michal Znaniecki. Dirigent: Boris Brott. / Ponovitve: v soboto, 19. ob 17.00, v nedeljo, 20. ob 16.00, od torka, 22. do četrtka, 24. ob 20.30 ter v soboto, 26. ob 17.00. Gledališče Miela Danes, 17. marca ob 21.30 / Koncert legendarnega saksofonist »James Chance & Les Contortions« COL Danes, 17. februarja, ob 20.00 / Nastopata: O.S. A. Gradnik in Mešani pevski zbor Razvojnega združenja Repentabor. GROČANA Srenjski hiši V nedeljo, 20. februarja, ob 17.30 / »Tku je blo ambot« Nastopa: KD Savrini in anka Savrinke. OPČINE SKD Tabor OPENSKA GLASBENA SREČANJA V nedeljo, 20. februarja ob 18.00 koncert skupine ANDREJKA MOŽINA KVARTET (Andrejka Možina - glas, čelo, skladbe, Nicola Privato - kitara, Rosa Brunello - kontrabas, Igor Checchini - bobni, gost: Sebastiano Frattini - violina. Na sporedu skladbe Andrejke Mo-žina in jazz standard. GORICA Kulturni dom V torek, 22. februarja, ob 20.30 / koncert »Tribute to Frank Sinatra«. Nastopa Paolo del Ponte band. Vstop prost. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Jutri, 18. februarja, ob 20.00 / Edward Clug: »Radio and Juliet«. Nastopajo: Plešejo Edward Clug, Demetrius King, Matjaž Marin, Tiberiu Marta, Gaj Žmavc in Tijuana Križman. Mostovna V soboto, 19. februarja, ob 22.00 / Elvis Jackson - 2.dan LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana Danes, 17. in jutri, 18. februarja ob 19.30 / Koncert / Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor in Ženska vokalna skupina ČarniCe. Kino Šiška Danes, 17. februarja, ob 20.30 Katedrala / Nastopajo: Yu Go! Kawasaki 3p (Hr), Red Five Point Star (Slo) in Joke (Fr). V soboto, 19. februarja, ob 20.00 Katedrala / Nastopa Plan B (Velika Britanija). V nedeljo, 20. februarja, ob 21.00 Katedrala / Nastopajo: Jessica 6 (New York), DJ set: CASIOp (Sindikat), Dečko z vlečko (Sindikat), ivanhoe vs. [f9k] (driskoteka) video: Mina Fina (Smetnjak). V ponedeljek, 28. februarja, ob 21.00 Katedrala / Nastopa: Steven Severin (ex Siouxsie & The Banshees): Blood Of A Poet (Jean Cocteau). KUD France Prešeren (Karunova 14) V petek, 25. februarja, ob 20.00 / Nastopajo Noctiferia, Breedlock in Convulsive. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. S. Francesco, 20): je na ogled razstava Mirne Viola »Zima, zima bela ... «. Muzej Revoltella (Ul. Diaz, 27): do 6. marca je na ogled razstava »Autoritrat-ti triestini. La donazione Hausbrandt«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Vhod parka Miramarskega grada: do 27. februarja, bo na ogled razstava: »Giorgio De Chirico. Un maestoso si-lenzioso«. Bambičeva galerija: do 25. februarja je na ogled razstava ilustracij Zvonka Čoha za slikanico Marka Kravosa "Ta prava od PRIREDITVE pet do glave". Urnik: od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, od ponedljka do petka. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in veljane pločevine. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. NABREŽINA SKD Igo Gruden: vabi v društvene prostore na ogled dokumentarne razstave »Krožna pot po naših gradiščih«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (0039) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 003865-3359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): v Gorici bo ob stoletnici smrti Carla Mic-helstaedterja in v okviru razstave »Far di se stesso fiamma« je na ogled razstava »Intorno a Carlo«; na ogled bo do 27. februarja od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah, med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto (vstop prost). Kulturni center Lojze Bratuž: do 8. marca je na ogled lutkovna razstava - čarobni svet lutk Brede Varl. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni. Kulturni dom: do 25. februarja je na ogled razstava priznanega slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V razstavnem prostoru v atriju Kine-maxa v Hiši filma na Travniku: v petek, 18. februarja, ob 19. uri odprtje razstave člana Skupine75 Marka Vogriča »Miška v Gorici - Pogledi mestnih ulic z mišje perspektive« posneti s tehniko camere obscure. Palača Attems Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. junija, bo na ogled razstava »LAlbero della vita. Levoluzione at-traverso gli occhi di Charles Darwin«. Urnik: vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedij-skega centra. Vstopna točka je na Seči. KOPER Pretorska dvorana: je na ogled razstava Mojce Kleibencetl, Petre Koren in Ane Selija pod naslovom: »Utrinki«. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava slik Boruta Kavčiča. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, oseb- Četrtek, 17. februarja 2011 ni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. GLASBA 22 Četrtek, 17. februarja 2011 AVTOMOBILI / ssangyong - Korejski feniks se vrača na trg z novim modelom Korando se ponaša z italijanskim dizajnom Oblikoval ga je Giorgetto Giugiaro - Na voljo s štirikolesnim ali prednjim pogonom Po letih negotovosti in krize je korejski SsangYong, kot kaže, izplaval iz največjih težav. In prvi model, ki ga korejska hiša predstavlja po povratku na tržišče, je korando, dobro znan vsem ljubiteljem terenskih vozil, saj se je prva različica tega avtomobila pojavila že leta 1976. Novi korando je seveda povsem drugačen. Če je bil prvi korando nekakšen korejski jeep, je novi model v skladu s sodobnimi kriteriji, ki veljajo za SUV. Platforma, na kateri nastaja je popolnoma nova, kot je nov tudi motor, slednji je v celoti korejski izdelek. 440 cm dolgo vozilo je oblikoval znani italijanski oblikovalec Giorgetto Giugiaro, kar je seveda porok za uspeh na področju estetike. Eleganca, ki je značilna za zunanjost, se odraža tudi v notranjosti, kjer je opaziti skrb za čim večjo kakovost obdelave. Voznikov delovni prostor je skrbno oblikovan, za nastavljivim volanom ni težko najti idealen položaj. V popolnejši izvedbi ima korando z usnjem prevlečene sedeže, 18-colska platišča iz lahke litine in dvopodročno avtomatsko klimatizacijo. Korando je na voljo z novim štirivaljnim 2-litrskim turbodizlom, ki zmore 175 KM in 360 Nm navora , kar mu zagotavlja dokajšnjo poskočnost in prožnost. Tudi poraba naj bi bila zelo nizka: na testni vožnji ni bilo mogoče preveriti, koliko pravzaprav porabi novi korejski SUV, a tovarniški podatki govorijo o 6 l na 100 km, pri čemer naj bi motor spustil v ozračje 157 g CO2 na kilometer. Motor je v skladu z evropskim normativom Euro5, sicer bi ga pri nas ne mogli prodajati. Če je nekdo prav posebno pozoren do okolja, pa lahko že sedaj naroči model, ki je že v skladu z normativom Euro6. Kot je sedaj že v navadi, je korejski SUV na voljo s štirikolesnim pogonom ali s pogonom samo na prednji kolesi. Ko govorimo o integralni različici, preide navor na zadnja kolesa samo, če prednja kolesa drsijo. Obstaja seveda možnost, da voznik sam sproži zaporo diferenciala, tako da se navor razdeli v razmerju 50:50 med zadnjo in prednjo osjo. Korando ima 6-stopenjski ročni menjalnik, lahko pa se odločite tudi za 6-stopenjsko avtomatiko. Cene so še kar zanimive: vstopna 2WD različica velja 22 tisoč evrov, najpopolnejši korando s pogonom AWD in samodejnim menjalnikom pa velja 28 tisoč evrov. varnost Kako voznika opozoriti na utrujenost Švedski inštitut za raziskave cestnega prometa je leta 2008 ugotovil, da je za okrog 20 odstotkov nesreč kriva utrujenost voznikov. Tudi utrujeni motorist ima kar osemkrat več možnosti, da bo udeležen v nesreči. Ker voznik sam pogosto težko presodi, kdaj je dosegel kritično mejo utrujenosti, so proizvajalci (npr. Mercedes-Benz in Volvo) v avtomobile že začeli vgrajevati sisteme za prepoznavanje utrujenosti voznika. Na Danskem pa so zdaj razvili mobilni sistem Anti sleep pilot, ki ga lahko prenašamo iz avtomobila v avtomobil, saj ga namestimo na zgornji del armaturne plošče. Pred uporabo voznik opravi test, s katerim naprava izdela njegov profil tveganja. Shraniti je mogoče več profilov za različne voznike. Med vožnjo naprava prek 26 parametrov ves čas preverja voznikovo utrujenost. Od voznika denimo tudi zahteva, naj se v kar najkrajšem času dotakne naprave. S tem meri reakcijski čas. Omeniti je treba, da za razliko od naprave, ki sta jo razvila Fraunhoferjev inštitut in Lexus, danski ASP ne uporablja kamere. Stran pripravil Ivan Fischer tehnika Osemstopenjski samodejni menjalnik nared Še pred nekaj leti je bil avtomobil s še-ststopenjskim samodejnim menjalnikom redkost, danes pa ZF, po pred štirimi leti predstavljenem osemstopenjskem menjalniku, napoveduje menjalnik še z eno dodatno stopnjo. Oplov kadett C je v sedemdesetih letih s tristopenjskim samodejnim menjalnikom prinašal velik napredek v tehniki. Podobno se je godilo Mercedesu, ki je že leta 2003 kot prvi predstavil samodejni menjalnik 7G-Tronic s sedmimi prestavami. In če pomislimo, da je še danes moč naročiti Chryslerja 300 z le petstopenjskim samodejnim menjalnikom, je skoraj nepredstavljivo daleč leto 2007, ko je ZF napovedal osemstopenjsko avtomatiko, danes pa de-vetstopenjski menjalnik. Sprva ga bo moč vgrajevati le v vozilo s prečno vgrajenim motorjem, a to ob dejstvu, da ima skoraj 80 odstotkov vozil tako vgrajen pogonski agregat, ni ovira. Menjalnik je že nared za serijsko proizvodnjo. Izdelovati ga bodo začeli leta 2012 v Green-villeu, v zvezni državi Južna Karolina v ZDA. volkswagen - V katarju predstavili XL1 Ko se vizionarstvo spremeni v resničnost Prototip porabi manj kot liter plinskega olja za 100 km sponsorizacija - Obutev za svetovne prvake F1 Posebni Geoxovi čevlji za Red Bullove pilote v formuli 1 Z isto tehnologijo ponujajo tudi čevlje za široko potrošnjo Svetovni prvak Formule 1 Red Bull in znana italijanska tovarna obutve in športnih oblačil Geox sta dosegla sporazum, po katerem bo Geox sponsoriziral svetovne prvake in jim bo tudi izdelal posebno obutev za njihove pilote. V dirkalnikih F1 je temperatura zelo visoka, zato so pri Geoxu razvili posebne čevlje, ki odražajo visoko kakovostno stopnjo, ki so jo dosegli. Njihovi »čevljarji« so za oba pilota Vettla in Weberja izdelali obutev, ki zagotavlja največje udobje: čevlji namreč »dihajo«, podplat pa sestavlja posebna nepropustna membrana, ki pa omogoča razpršitev vlage, ki nastaja v čevljih. Seveda bodo to tehniko izkoristili tudi za svoje izdelke, ki so namenjeni široki potrošnji, saj so v ta namen izdelali posebno kolekcijo, ki bo na voljo kupcem z imenom »Geox Red Bull Racing«. Zanimivo je, da bodo v tem okviru ponudili tovrstno obutev tudi za najmanjše. Volkswagen je na prvem katar-skem avtomobilskem salonu, ki se je odvijal konec januarja, predstavil tretjo evolucijsko stopnjo strategije razvoja 1-litrskega avtomobila. Predsednik nadzornega sveta družbe Volkswagen AG, Ferdinand Piech, si je nekoč postavil vizionarski cilj, da bo Volkswagen začel serijsko izdelovati vsakodnevno uporaben avto s porabo 1,0 litra. Z modelom XL1 je ta cilj že zelo blizu, saj prototip porabi 0,9 litra in v ozračje izpusti 24 g/km ogljikovega dioksida. Izrazito aerodinamično oblikovani avtomobil, z oblim prednjim delom in pokritimi zadnjimi kolesi se tako glede oblike kot razporeditve komponent zgleduje po omenjenih predhodnikih. Iz ptičje perspektive spominja na obliko delfina. V dolžino meri 3,89 metra, v širino 1,66 in v višino 1,16. Medosna razdalja znaša 2,22 metra, aerodinamični količnik pa le 0,186. K temu prispevajo tudi zelo tanka kolesa z dimenzijami 115/80 R 15 in 145/55 R 16. V volkswagnu XL1 sedita drug ob drugem dva potnika, objema pa ju karoserija iz naprednih novih materialov, ki so poskrbeli za izjemno trdnost kljub izjemno nizki masi. Le 23,4 odstotka vozila je sestavljeno iz jekla, platišča so iz magnezija, zavorni koluti iz keramike, podvozje pa je v veliki meri iz aluminija. Glavni prihranek mase prinese uporaba polimera okrepljenega s karbonskimi vlakni (CFRP). Volkswagen je razvil in patentiral nov sistem proizvodnje delov iz tega materiala. Volkswagna XL1 poganja plugin hibridni pogonski sklop s pogonom na zadnji kolesi. Sestavlja ga 0,8-litrski dvovaljni turbo-dizel, ki premore 48 KM in 120 Nm ter je spojen s 7-stopenjskim DSG menjalnikom in z električnim motorjem, ki doda še 27 KM in 100 Nm. Skupaj je na voljo maksimalno 75 KM. Samodejna sklopka nameščena med enotama poskrbi, da lahko pogon deluje fleksibilno - z enim ali drugim motorjem oziroma skupno. XL1 lahko potuje zgolj z električnim pogonom do hitrosti 35 km/h. Pospešek do 100 km/h znaša 11,9 sekunde, najvišja hitrost pa je omejena na 160 km/h. S polnim 10-litr-skim rezervoarjem goriva lahko XL1 prevozi 550 km, kar je sicer nekoliko v nasprotju z napovedano porabo 0,9 l/100 km. www.primorski.eu1 / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 17. februarja 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli: Dr. Mehurček - Plastelinčki 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre 16.15 Film: L'uomo che visse nel futuro (fant., V.B., '60, r. G. Pal, i. R. Taylor) 17.00 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Final impact (akc., ZDA, '02, r. J. Sea-le, i. M. Dacascos) 21.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.00 Šport: Europa League Speciale 23.45 Film: Tempesta di ghiaccio (dram., ZDA'97, r. A. Lee, i. S. Weaver Canale 5 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Pao-la (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in di-retta 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Glasb.: 61° Festival della canzone italiana (v. G. Morandi) 0.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.15 Aktualno: Sottovoce 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Nan.: Skippy il canguro 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.10 Risanka: Le nuove avventure di Braccio di Ferro 9.20 Nan.: Zorro 9.45 Aktualno: Cantieri d'ltalia 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Law & Order 19.35 Resničnostni show: L'isola dei fa-mosi 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualno: Spazio Santoro/Annozero (v. M. Santoro) 23.10 Dnevnik, sledi Tg2 Punto di vista 23.25 Dok.: Rai 150 anni 0.25 Aktualno: Magazine sul 2 1.00 Dnevnik -Parlament 1.10 Nan.: In Justice 2.00 Glasb.: Top of the pops 2011 O Italia 1 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Agora 9.55 SP v alpskem smučanju, veleslalom 11.00 Aktualnosti 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved, Fuo-ri Tg 12.45 Aktualno: Speciale Le storie -Diario italiano 13.10 Nad.: Julija 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Medium 22.40 Nan.: Flashpoint 23.25 Variete: Parla con me 0.00 Dnevnik/Deželni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Magazzini Einstein u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 5 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.50 Nan.: Distretto di polizia 6 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 (i. Sanna Englund) ^ Tele 4 La 7 Slovenija 1 A Kanal A 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resnično-stni show: Uomini e donne 16.15 Talent: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Film: Match Point (dram., ZDA, '05, r. W. Allen, i. S. Johansson in Jonathan Rhys-Meyers) 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.45 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.10 Nan.: Dharma & Greg 6.35 Risanke 8.35 Nan.: Una mamma per amica 10.25 Film: Rent a kid - Bambini in affitto (kom., ZDA '95, r. F. Gerber, i. L. Nielsen) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.05 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: Naruto Shippuden 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Smallville 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 21.00 Dok.: Wild - Oltrenatura 0.20 Variete: Saturday Night Live 1.50 Pokerlmania 2.40 Nočni dnevnik 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... At-tualita (pon.) 8.05 Aktualno: Videomotori 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: Domani si vedra 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.25 Dok. odd.: Splendori d'Italia 11.15 Borgo Italia 12.00 Salus TV 12.15 Musa TV 12.30 Aktualno: Rotocalco Adnkronos 12.50 Aktualno: La Provincia ti informa (pon.) 13.15 Aktualno: Castelli e manieri 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Copertina da Udine 15.05 Dok.: Cuore Tuareg 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Chef a sorpresa 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.05 Anteprima Trie-stina 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Ur-la nella notte (triler, '92, r. R. Spry, i. C. Hig-gins) 22.50 Aktualno: Dai nostri archivi 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Tg Montecito-rio 23.40 Film: Segreti di famiglia (triler, '97) 6.15 Kultura 6.20 Odmevi 7.00 Poročila 7.05 Dobro jutro 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Nan.: Talebajski 10.35 Pod klobukom (pon.) 11.15 Sprehodi v naravo 11.35 Omizje (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Studio City 14.25 Druž. nan.: Vedrana Grisogono (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risanka: Prihaja Nodi 15.55 Ris. nan.: Fifi in cvetlič-niki 16.05 Kratki dok. film: Sanje za jutri 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Dok. serija: Skrivnosti križa 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.25 Žrebanje deteljice 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.45 Šport 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Podoba podobe 23.30 F.M. Dostojevski: Tv priredba predstave SNG drama Ljubljana 1.20 Globus (pon.) 1.50 Dnevnik (pon.) 2.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 3.15 Infokanal Jr Slovenija 2 6.30 8.30, 1.20 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 9.40 Skozi čas 10.00 Dobro jutro 12.30 SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž), 1. vožnja 14.55 Ugriznimo znanost 15.15 Evropski magazin 15.45 Pomagajmo si 16.20 Nogomet: evropska liga, pregled prvega dela 17.10 SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž) 18.55 Nogomet: tekma evropske lige: Napoli - Villareal 21.00 Nogomet: tekma evropske lige: Sevilla - Porto 22.55 Nogomet: evropska liga - povzetek 23.25 Mini serija: Na napačni sledi (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.50 Kronika 8.00 Novice 9.00 Preiskovalna komisija DZ, prenos 13.30 Preiskovalna komisija DZ, prenos 13.30 Poročila TVS1 14.10 Črno beli časi 15.30 Poročila TVS116.45 Na Tretjem... 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik TVS1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Dok. odd.: Mit o slovenskem junaku Koper 12.45 Dnevni program 13.00 SP v alpskih disciplinah, veleslalom (Ž), 1. vožnja 14.20 Euronews 15.15 Dok. odd.: K2 15.45 Dok. od.: City folk 16.15 Dok. odd.: Srečanje z... 17.00 Alpe Jadran 17.30 Dok. odd.: Lelio Luttazzi 18.00 Pomagajmo si 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Backstage Live 20.20 Avtomobilizem 20.35 Nogomet, evropska liga, posnetek 22.10 Vsedanes -TV dnevnik 22.30 Primorska kronika 22.45 Izostritev 23.20 Minute za... 23.55 Vremenska napoved 0.00 Čezmejna Tv -deželne vesti Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.05 17.00 Tv prodajno okno 12.00 Novice in videostrani 13.00-15.00 Novice in videostrani 18.00 Brez panike 20.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.30 Kmetijska oddaja (pon.) 21.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 23.30 Tv prodajno okno, Videostrani pop Pop TV LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 1.50 Aktualno: (Ah)iPiroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispetto-re Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due po-liziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Investigazione letale (vrh., V.B., '86, r. S. Langton, i. M. Caine) 15.55 Dok.: Atlantide 18.00 Nan.: Mac Gyver 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 0.55 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Resni-čnostni show: Sos Tata 0.25 Dok.: Dnevnik - Delitti .00 Dnevnik 7.20 14.00 Najlepša leta (hum. serija) 8.15 15.00 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.05 10.10, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.2015.55 Sebična ljubezen (dram. serija) 10.40 18.00 Gospodarica srca (dram. serija) 12.05 16.55, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Jack, Brian in Anna 22.25 24UR, Novice 22.45 Nan.: Na kraju zločina 23.40 Nan.: Vitez za volanom 0.35 Nan.: 30 Rock 1.05 Nan.: Bratovščina 2.10 24UR zvečer, Novice 3.10 Nočna panorama, Reklame 7.15 9.50 Družina za umret 7.50 Svet, pon., Novice 8.5011.25, 18.55 Obalna straža (akc. serija) 10.20 15.35 Vsi županovi možje (hum. serija) 10.50 0.05 Pa me ustreli! (Hum. serija) 12.20 16.10 Faktor strahu ZDA (resnič. serija) 13.10 TV prodaja, Reklame 13.40 Film: Plesišče 17.05 Na kraju zločina: New York CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: 007 - Vse in še svet ( i. Sophie Marceau) 22.20 Film: Smrtonosna elita 0.35 Film: Maščevalec 2.15 Love TV (erotika) 3.45 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Valentina Smej Novak: Vsakdanje pomembno - 9 nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan -OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev, tedenski kinospored, Planinski vodnik; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip-hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Sulla via delle Indie; 9.33, 20.00 Luoghi e sapori; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00-11.30, 20.30 Cultura e societa; 11.45-12.15, 21.00 Punto e a capo; 13.00 Parole e musica; 13.3314.45, 21.30-22.40 Sogni di vacanza; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 Dr. Music Lounge cafe; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 23.00 In orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.50 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 17. februarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika icio Vremenska fronta vpliva na vreme pri nas. Tekom dneva Hladna fronta se je pomaknila nad osrednji Balkan. Za njo pa se bo umaknila proti Sloveniji in Avstriji; pri nas pa doteka z jugozahodnimi vetrovi nekoliko hladnejši in po-bodo žačeli pritekati bolj suhi severni tokovi. stopno bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 17.34 Dolžina dneva 10.29 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 16.48 in zatone ob 6.10 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, v drugi polovici dneva bo obremenitev nekoliko oslabela, ne bo pa ponehala. Pri občutljivih ljudeh se bodo pojavljale značilne težave. Spanje najbolj občutljivih bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. -/^T-^ MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 8,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.46 najnižje -25 cm, ob 9.29 najvišje 51 cm, ob 16.05 najnižje -72 cm, ob 22.36 najvišje 51 cm. Jutri: ob 4.23 najnižje -31 cm, ob 10.09 najvišje 48 cm, ob 16.36 najnižje -67 cm, ob 23.06 najvišje 53 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .245 Piancavallo............70 Vogel..................95 Forni di Sopra.........90 Kranjska Gora.........40 Zoncolan..............80 Krvavec................70 Trbiž...................80 Cerkno................90 Osojščica..............80 Rogla..................60 Mokrine..............110 Mariborsko Pohorje . .40 Podklošter............55 Civetta...............130 Bad Kleinkirchheim . . .70 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER CELOVEC O 0/4 TRBIŽ O 0/4 o -1/1 KRANJSKA G. O GRADEC 1/5 o -1/1 S. GRADEC O os TRŽIČ 0/4 o KRANJ ^ LJUBLJANA 1/5 POSTOJNA O 1/3 KOČEVJE Sf _ REKA 9/11 CELJE 1/4 O MARIBOR O 1/5 PTUJ O M. SOBOTA O 2/4 N. MESTO 0/5 O ZAGREB 2/5 O iN NAPOVED ZA DANES 1 Sprva bo oblačno z zmernimi padavinami; v hribih bo meja sneženja na okoli 700m. V Predalpah bodo padavine obilnejše. Ob obali bodo vetrovi zmerne jakosti: dopoldne bo pihal ju-govzhodnik, popoldne pa jugozahodnik. Proti večeru se bo vreme postopoma izboljšalo z delnimi razjasnitvami v spodnji nižini in ob morju. Po nižinah bo lahko ponekod nastala megla. Zjutraj bo oblačno s padavinami. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 500m, ponekod občasno tudi nižje. Čez dan bodo padavine ponehale najprej na vzhodu in ob morju. Tam se bo popoldne delno zjasnilo. Zvečer pa bodo padavine ponehale tudi drugod po državi. Najnižje jutranje temp. bodo okoli 0, na Primorskem okoli 7, najvišje dnevne od 0 do 5, na Primorskem okoli 10 stopinj C. TOLMEČ O 0/12 O GRADEC -3/4 CELOVEC O -1/5 TRBIŽ O -3/7 O -5/1 KRANJSKA G. VIDEM O 1/14 O PORDENON 2/13 ČEDAD O 2/13 O TRŽIČ -2/6 & O KRANJ o-4/3 S. GRADEC CELJE -3/5 O MARIBOR O-2/4 PTUJ O M. SOBOTA O-1/3 GORICA O 4/14 O N. GORICA A, POSTOJNA Oí LJUBLJANA 1/8 3/12 N. MESTO -2/7 O ZAGREB 1/5 O KOČEVJE N° .o J ČRNOMELJ REKA 9/14 _,_ _(NAPOVED ZA JUTRp > .i, i- ' Po vsej deželi bo prevladovalo zmerno oblačno do spre- Jutri in v soboto bo v vzhodni Sloveniji zmerno do pretežno menljivo vreme. oblačno, drugod delno jasno. Na Primorskem bo jutri popoldne začela pihati šibka do zmerna burja. SVETOVNA BANKA - Opozorilo predsednika Roberta Zoellicka Višje cene hrane v revščino pahnile še 44 milijonov ljudi Indeks cen hrane Svetovne banke je od oktobra lani do januarja letos poskočil za 15 točk MJANMAR Polidaktilija Deklica z 12 prsti na rokah in 14 na nogah YANGON - V Mjan-maru se je rodila deklica, ki ima na rokah 12 prstov, na nogah pa celo 14. Njena mati pravi, da število prstov deklice ne ovira, njen oprijem naj bi bil celo boljši kot pri ostalih ljudeh. 26-letna Phyo Min Min Soe si zdaj želi, da bi 16-mesečna deklica kandidirala za vpis v Guinnes-sovo knjigo rekordov. Deklica Le Yati Min se je rodila z 12 prsti na rokah in 14 na nogah in je morda oseba z največ prsti na svetu. Sedanji rekord naj bi sicer pripadal indijskemu dečku, ki ima na rokah 12 prstov, na nogah pa 13. Polidaktilija - pojav, ko se otrok rodi z dodatnimi prsti - je precej redek, še bolj neobičajno pa je, da se pojavi na nogah in rokah. (STA) WASHINGTON - Svetovna banka je v torek sporočila, da so višje cene hrane od junija 2010 do januarja letos v državah v razvoju v revščino pahnile dodatnih 44 milijonov ljudi. Predsednik banke Robert Zoellick je opozoril, da so se cene hrane povzpele na nevarno raven. Po njegovem mnenju lahko to dodatno zaplete že tako negotov položaj na Bližnjem vzhodu in v srednji Aziji, kjer lahko višje cene hrane povzročijo nove proteste oziroma imajo druge družbene ali politične posledice. Cene hrane po svetu bodo tudi na dnevnem redu dvodnevnega ministrskega zasedanja držav skupine G20, ki seje včeraj začelo v Parizu. Zoellick je mednarodno skupnost pozval, naj si ne zatiska oči pred problemom in naj ustrezno ukrepa, da se cene ne bodo zvišale še bolj. Indeks cen hrane Svetovne banke je od oktobra lani do januarja letos poskočil za 15 točk in je le za tri točke pod zadnjim vrhom, doseženem na višku svetovne gospodarske krize leta 2008. Med vzroki za višje cene hrane so katastrofalne suše in neurja ter drugi ekstremni vremenski pojavi v zadnjem letu dni. Visoke cene hrane sicer še niso prizadele vseh svetovnih regij. Podsaharska Afrika se zaenkrat dobro drži, ker je bila zadnja letina obilna. Edino Burundi in Kamerun se soočata s 40-odstotnim povečanjem cen fižola. Več težav je na Bližnjem vzhodu, v Aziji, delih Latinske Amerike, vzhodni Evropi in srednji Aziji. (STA) UMETNOST - Odkrili so jo lanskega oktobra na dražbi v New Yorku Ukradena Degasova slika po štirih desetletjih ponovno v muzeju v Le Havreu PARIZ - V muzeju v francoskem mestu La Havre (Musee Malraux) so po štirih desetletjih proslavili vrnitev leta 1973 ukradene slike francoskega slikarja Edgarja Degasa (1834-1917). Delo Študija dveh ženskih glav so lani oktobra odkrili na dražbi avkcijske hiše Sotheby's v New Yorku. Bilo je v zasebni lasti. Francoski muzej se je tedaj obrnil na Interpol, da je zaustavil dražbo in vodil postopek vrnitve slike iz ZDA v Francijo. Delo sicer ni bilo zabeleženo na nobenem seznamu ukradenih umetnin, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Pred vrnitvijo umetnine so potekala dolgotrajna pogajanja med francoskimi oblastmi in lastnikom slike, zasebnim zbirateljem Ronaldom Grelsamerjem. Ta je sliko Edaar leta 2008 podedoval od svojega očeta. Zahvaljujoč tudi Degas, Les posredovanju diplomatskih služb, je bil Grelsamer pri- Blanchisseus pravljen sliko vrniti francoskemu muzeju. Trenutno je v . ... . ,„„.,•' ' es souffrant restavratorskem ateljeju muzeja. (STA) des dents