Dolenjske Novice.
Izliajajo L in Jft. vsar,ega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za pûl leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno ptit-vrsto 8 kr. zi J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
(lospodarske stviiri.
Prihodnji dolenjski konjski trg^.
Doleiijska konjereja ni brez poineim, oiih je m«rvei jako pomenljiva Na Dolenjskem prireja se priliiito dosti in doiirili lepili konj Vendar ko bi sodili .samo po vsakoletnem naknpdvanjii konj za vojaško rabo, bi ne bila ta trditev istinita, l'a kedo nam zafjotovi, da se istinito priiv poítop.i pri nakupovanju konjï Kedo /amore reči, da ae pri nakupovanju, na ponudbo stojeie bhgo prav presoja in ne znabiti preveč zametiije, ali kar popolnoma zavrže. Na ta vprašanja odgovori naj si vsak iiiteresiran čitatelj „Dol. Novic" sam. jMi ostanemo pri trditvi : na Dolenjskem prireja se prilično dosti, in do b ri li I e p i li konj. Dniffo vpr:)-èanje je, kako se pa dolenjski konji v denar pripravijo, kako se prodajajo? Slabo, to je najkriijii in nsj bolj pravi odj^ovor. Kakor v«i dolenjski kmetiski pridelki, razni vina, izdelki in prircjki, prodajali so ae tudi dolenjski konji do zdaj dosti preceno. Temu bilo je krivo neovii.ljivo v prvi
vrsti })omanjkanje železnice, lirez železnice ne gre blago v oddaljejie kraje, brez nje pa tudi kupec iz oddfiljenib krajev po blag-o ne pride, naj bode se tako dobro, àe tako po c-eiii.
Železnico imamo Zaradi železnice same se pa iiaSa konjska dolenjska kufn'-ija ne bode še povzdignila. Ona ne bode dosegla tistega gospodarskega pomena, listegi poviika, kateri je želeti, iii kateri jej pristaja. K železnici treba še ureditve dolenjskega konj.-ikega trga, K ureditvi spada p:v 1. primerno velika in prava reklama, 2. 1'ravo, namenu ustrežljivo sejmisie — pravi trg.
Kedo pa vé za dolenjske konje V Skorej Gorenjec in Notranjec ne! Na Hrova^ko, Štajersko Ogrsko, da že clo na Primorsko liodijo konj" kupovat, ie — na Dolenjsko ne. Ali kedo posebno še ne vé za dolenjske konje? Italijan, Na stotine, da na tisoře ogerskih iu hrovaí.kih konj priženejo Iialijani skozi našo deželo, skozi Dolenjsko, na na.sih konjskih sejmiščih pa Italijana ni videti. Italija je gledé konjereje prav na slabem. Niti armada, niti kmetovalec, niti konje le za kratko-časje imajoč bogatin ne najde v Italiji toliko in
Moli in delaj!
(Da^je.)
Bilo je okoli božičnih praznikov, V zadnji sobi Tomaževi je gorela lojeva sveča pri postelji njegove bolne žene. Zraven postelje je tekla v etio mer zibka prvorojenčeka. No! krepak dečko — ravno primeren lio za moje posestvo. Tomaž ga je bil Kilno vesel. Cele ure je presedel pri zibelki sladko spečega korenjaka in z očividmm veseljem je delal v svoji glavi načrte ter mislil: kaj neki bo iz tega dečka! Večkrat je z veseljem na glas zamomljal; „No zdaj vsaj vém, za koga trpim; kdo bo žél, kar jaz sejem I"
Tudi bolne žene ni pohabil Tomaž. Stregel ji je kakor zares pravi vsrailjen brat. Kar ga je pa sklelo v njegovem srcu — ob, to je mu bilo vedno najhuje. „Obresti, obresti!" Teh ni mogel zmagati pri vsem svojem prizadevanji, pri vsem
svojem, zares stanovitnem delu Pismo za f»Ísmom je prihajalo v njegovo hiso — — od kraja lepo vljudno ofiomiiijajoče. Ker pa ni mogel Tomaž tem vstreči, prišlo je tudi marsikatero drzno žugajoče — od njegovega „prijatelja" — agenta bankiiiega".
Tomaž je mislil, premišljeval noČ in dan, kje bi se dobilo za zdaj na posodo, da bi tem lažnim tičem kljun zamašil, toda vae njegovo poskušanje in mišljenje mu ni moglo pokazati prave poti!
Je sicer eden, ki bi rad pomagal, pa tudi ima — njegov župnik, toda njemu se noče vkla-njatil Rajši . . .
Njegova bolna žena je paè zapazila kaj moža trpinči, toda razodel ji ni nikoli popolnoma svojih skrbi —I
lîlagi mož g. župnik je vsak dan zahajal v hišo ter pridno obiskaval bolnico. Opazil je na Tomaževem obrazu, zlasti zadnje dni grozne spremembe, da videl je v dušo njegovo, kaj je
takih konj, kakoršiie potrebuje. Zakaj bi se torej Italjanom ne reklo : he, vi sosedje naši, pri nas na Doletijskem îmamo tudi konje za prodaj in I«p.^e se kakor marsikje na Ogerskem ali IlrovaŠ-Item, kamor po nie zahajate. Zakaj bi se za razglasitev dolenjskih konjskih sejmov, trgov, po ita-Ijanskih časnikih, po plakatih par stotakov ne Žrtovalo? — Za to potrošeni denar obrestoval bi «e gotovo kaj dobro, izborno, kajti kdo sili v daljavo, ako najde iskano veliko bližje.
Se samo reklamo pa tudi še iie bode ustreženo Naèa konjska kupčija se ne bode do za-željenega vrliunca pospeta. Italijan bode vsled reklame, vsled vabila edenkrat prižel, ali zaradi nedostatnosti naših zdajšiiih konjskih Sí^jmišfí, naíih zdajšnib trgov ne vei vdrugiS. „Basta ena volta e mai piu" tako bode rekel. — Na kak strmi holmec, prav na tesno skupaj zgnani konji, katere ïii kam privezati, katere ni kje skusiti, kako da teáejo, ker ni primemo ravne in dolge lepe ceste blizu, to so nasi današnji dolenj.-iki konjski trgi!
Diinasnja kranjska kupííija zahteva vse drugače uredjen konjski trg ; zahteva moderen trg, trg, kakor.inega ima na primer na^a Gorica, italijanski Videm itd.
Pred vsem mora biti konjski trg popolnoma v ravnini, kajti strmi breg razodeva došlému kupeu ua prvi pogled nakano prodajalcev, iia prodaj postavljeno žival veřjo, daljšo kazati, kakor je v istini. In to ni praktiino, to ni poSteno. Še manj praktično pa je, ako vrhu tega kupec konja, za katerega se meni, niti skusiti ne more, kako da se nosi, kako gre, ker ni blizo ravne, dovolj široke in dolge ceste. Razun tega da mora biti konjaki trg ravan, bili mora pa tudi po potih, barjerah (rantahj, in drevoredih v posamezne oddelke raz-
deljen. Tako razdeljeni trg pripomore, da se konje lihko prostorno razpostavijo, k rantam pri-vei^.6jo, i:i da so konji kakor tudi prodajalci in kupci v poletnem vročem času, ko muh« nagajajo itd. Y senci. Pravi konjski Irg zaliteva tudi v bližini dobre gostilne, v katerih tudi lahko bogati ljudje prenočijo. Dokler ne bodo dolenjski konjski trgi tako urejeni, kakor smo tukaj navedli, ostali bodo glede koristi le malo ali nić drugačni memo danaSnjib, kar bi pa gotovo nikakor prav ne bilo. Kakor v vsem, tako treba tudi v tem nttpredka. Za to bilo bi kaj umestno, da bi se pričelo v Št. Jerneju ali pa v Novem mestu samem, na prireditev modernega, po svstu razglašenega, osrednega dolenjskega konjskega trga misliti. Ustreženo bilo bi a tem jako konjerejcem cele Dolenjske, ustreženo pa tudi prebivalstvu kraja, kjer bi se konjski trg nahajal. Zatoraj zdramite se Dolenjci tudi v lej zadevi. Pokažite svetu, da vam je na tem li^žeče, da železnico, težko pridobljeno železnico, bolj ko le mogoče izkoristite.
Napačno bi gotovo ne bilo, ako bi se dolenjske konjske dirke s konjskim trgom v pravo zvezo spravile. Pred vsem pa treba prvič, drugiè in tretjič za dolenjski konjski trg; reklame.
Kako se ubranimo Židov?
Nevarnost, ki preti od dne do dné bolj naši mili domovini, nevarnost namreč, da se zaredijo med nami Ži dj e, sili človeku v roke pero, da bi napisal resen opomin do svojih rojakov, naj se probude k zavesti, kaka nesreča se bliža nam vsem, ako pride Žid v obilem številu v našo deželo, in da se naj oklenejo sredstva, kako zabraniti to nesrečo.
vzrok temu spremenjunju. Zlasti še zdaj, ko je bil Tomaž popolnoma pobit. Dobil je bil namreč nekega dne veliko pismo, katero ga je do cela pobilo. Bankir je začel tožbo proti Tomažu, čes, obresti vhajajo, ako nočeš sam dati, boš moral dati.
G, župnika se je Tomaž navadno izogibal. In ravno danes se je zopet mislil izogniti, ko ga g. župnik povpraša kar iznenadno: „Tomaž, kaj ti je, da si tako přepaden; si li bolan?"
„Jaz, jaz nisem bolan", in kri mu je šinila v glavo.
G, župnik ga gleda dolgo in resno in slednjič pristavi: „Tomaž, koliko hočeš denarja ? Pri meni ga dobiš 1"
„Hvala lepa", odgovori zaniČljivo, „jaz ne rabim denarja--
„No — oprosti" — pravi g. župnik — „sem se pa enkrat zmotil. Mislil sem, da si v denarnih zadregah. Ce nisi, je pa Še bolji".
Obr.ie se ter hoč^ oditi I V Tomaževi duši se je zdaj vzdignil boj mej njegovo ošabnostjo in silno potrebo, tirno hiti iz hiše za g, župnikom. Ves osramoten poprime za njt>govo desnico ter mílo poprosil „Gospod naj mi pomagajo!" „Pridi zvečer k meni!"'odgovori g. župnik. Tomaž je komaj čakal večera. Hudo mu je bilo, da se mora pred „farjem" vklanjati, toda sila kola lomil
Ko se je zmračilo, obleče se nekoliko Čednejše ter gre proti f^rovzu Zdelo se mu je to tako težko, tako poniževalno zanj, kakor Simonu ciren-skemu križ nositi. Plaho je gledal okoli sebe, če ga kdo vidi. Prišel je do župnikove sobe. Rahlo potrka. — [íačun je bil kmalo končan. Tomaž je dobil denar. — Vpraša za obresti, mislil si je, zdaj bom spet zagazil. Koliko obresti gospod župnik? — Odgovor: „Nič", ga popolnoma iznenadi. Pade pred gospodom, da bi se
ki je hujša nego toža in požar, dokler ne pride v tako silo, da se ji ne bo mogoíe veë ubranili.
Kajti vie nam bije poslednja ura; sovražnik, ki nam iiiiiiSi vse, kar nam je drago in Ijiitjo, ki nam uiiièi imetje in dušni mir, je v/.e pred diiniii, vï.e (řka na vrafa in, ako se mu ne odpro radoToljno, pripravljen je se silo ulom i ti in poteptali potem vse, kar se oiu je storilo v bran, Vže je poslal žid pozoren na iia^o do-mo\ino, vže je spoznal, da je tukaj ujcd nami áe dovolj praznega polja za njegoyo obdelovanje in, ker je po drug-od ?že skoro do zadnje bilke obglodal vse, da je tako, kakor bi bila razjedla trtna u^ vitiojfrade, obrnil je svoje roparsko oko na naso nbogo slovensko deželo!
Rojaki I verujte pisalcu teb vrst, da govori lastno prepričanje o nevarnosti židovstva, ko vam resno poklada na srce, ta blagohotni opomin.
Kaj pomeni za (iove^ko družbo žid, in kako nastopa Žid v pogubo družbe iJoveške, vedeti zamore le tisti, ki je več let bival mej židi in ki je imel priliko, prodreti v najiajiiiše naklepe njihove nřjsproti rlovešlvu — z eno besedo, kdor je imel priliko izpoziiavati do cela narav židovskega^ zaroda,
/id je v prvi vrsti po svoji naravi laž-nik in prihuljenec, ki nikdar ne govori kar zares misli, marveř ima v^diio pripravljeno laž, da bi pokril resnico, 8 katero liofe oskoditi svojega bližnjega. Zaradi te svoje naravi je ravno tolikanj ákodljiv neizkušenim, požtenim ljudem, ki vedno le vernjejo to, kar čujejo govoriti, kakor so to navajeni sami mej seboj. In tako ljudstvo smo iivaia Bogu se po veliki večini mi Slo
mu zahvalil. Toda ta mu ne pusti; vzdigne ga in mu dá par iiHukov rekoi: „Ljubi Tomaž, ti si enkrat rekel meni, da te naj grem (ožit k sodniji, ker si nedeljski [lo^itek oskrunjeval, jaz te nisem šel k sodniji tožit, nisem prosti Boga, češ, Jiaj te kaznuje, prosil sem ga le, da bi se spreobrnil, Dragi moj, ti si pozabil moliti, ti meniš, da boš lahko brez Boga živel, in torej si se zafel cerkve ogibati ; toda stari pregovor ti pové drugače : Moli i» delaj, se glasi pravilo vernega kmeta. Prazno je delo brez zegna z nebes. Moli in delaj! Skusil bos, da pojde vse drugače," S tako prepričevalnimi besedami kazal mu je častitljiv gospod, kje mora začeti, ako hoče dobro končati. Man-ii-ido bi hvaležno sprejel te dobre nauke Toda Tomaž! — Oni dosedaj tihi Tomaž se vzdigne in ošabno reČe: „Gospod, tu imate denar! Ne oiaram ne vašega denarja, iie vaših pridig. Bog P'ačaj za prijaznost!" odmeva po prostorih žup-"ikovih in Tomaž odide.
venci, čeravno utegne ta naša poštenost ia neizkušenost o zlobah židovstva bili v na.^o pogubo, ako se doali zgodaj ne /.avemo. Tako se potem v enomer pripeti, da se /idii posrečijo hudobne nakane in da zuiagcnosno prodira povsodi, kamor pride mej neizku.seiio in nedolžno ljudstvo, ravno tako, kakor mesari volk, ko se zažene mej ubogo Čedo, tako dolgo, dokler še ktera diha. /alostiie, srce pretresujoče izglede o tem nam daje tuïna Galicija; a tudi uže sosedna Hrvatska propala je kot žrtev prcdirajoČemu židovstvu, in ako se poje „joá Hrvatska ni propala" — je to samo žalostna i ronija, ki bije v obraz bratskemu narodu. Ill v poslednjem času naseljuje se židovstvo tudi že po Slovenskem. Ozrimo se samo na lepo naSo gorenjsko stran in poglejmo otidi počenjanje in namene prusožida barona Borna. Kakor žid povsodi, tako ravna tudi ta baron z našimi obžalovanja vrednimi Gorenjci; sč sladkimi besedami in z denarji premoti nezavedno ljudstyo, da mu kar trumoma prodaja svoja posestva za mali denar, a Žid se smeje v pest neizkušenim ljudem, ki ne znajo ceniti vrednost dragega doma. Ou si je osvojil velik de! Gorenjske, on, ali morda cela prusko-židovska družba, delujoèa pod firmo „baron Rom"? Kdo to natančno ve? a sluti se marsikaj lahko 1 (DaJje sledi.)
Železnica
nam je prinesla že mnogo bolj živahno življenje, nego smo pričakovali.
Kako se je odpria 31. maja, o tem smo
Že poročali ob kratkem vie zadnjič.	— Dosti
smo imeli Novomeačani ta teden	gledati,
a tudi po gostilnah opraviti, kaji	tujcev je
Mrzel veter se je igral i. drobinm snegom, ko se je Tomaž vračal iz župnisča. /ejen je bil torej gre v krČmo.
„liavno prav Tomaž, glej ravno je gospod v oni-lc sobi, povpraševal po tebi". Tomažu se je temno delalo pred očmi. Vedel je, kdo da je ta gospod in zakaj povprašuje po njeml Ni čuda, da so se mu noge v kolenih sibile, ko je zares videl, da je njegov upnik tu.
S posiljenim smehom se mu približa ter se vsede k mizi agentu nasproti. „Sto gotovo po opravkih sem prišli", nagovori Tomaž svojega znanca. „Da po opravkih — z vami, gospod Tomaž". „Oh, nemogoče mi je sedaj!" — „Nemogoče gor, nemogoče dol, pri meni si na posodo vzel ! Jaz moram dobiti denar od tebe, n^' bo kakor hoče. Jaz nisem svoj gospodar, tudi jaz moram Živeti in moj posel je delati dobiček. — Če ne plačaš, bo šlo tvoje poslopje za polovično ceno v židovske roke".
bilo jako veliko Število v nažem naestu. — Ali Ře bolj pa «e je poživilo poznejše dneve. Vže v petek ). junija je bil osebni promet iia železnici iiepriřalíovano velik ; v saboto, zlasti veíerni vlak pa je bil tako prenapolnjen, da je imel veliko zamudo. V nedeljo 3 t. m pa je videlo Novo Mesto gostov, kolikor morda èe nikdar iioprej, od kar stoji na trdih skalah ob Krki.
Ta dan je posebni vlak pripeljal h bele Ljubljane tri narodna društva; bila so „Ljubljanski Sokol'*, pa pevski drustyî „Slavec" in ,,Ljubljana". Ta vlak nam je prinesel nad 1000 gostov, a ninogi 80 prišli i drugim, nekateri celo vže s prvim in vefiernini vlakom Število drugih, ki so prišli iz Črnomlja, Metlike, Kosianjevice, Mokronoga in druzih daljnih in bližnjih krajev pa je bilo toliko, da so tujci gotovo daleČ presegali število vseh Novomeš-^aiiov in Kandijanov, Da se tako veliki množici ni moglo povsod lako [lo.strcči, kakor bi bilo želeti, je pač umevno samo ob sebi, ali vsaj potrudili so se naši, kolikor je možno v liai i h razmerah.
Brezdvomno pa so bila društva, ki so nas pořastila sè svojim posctoiti, zadovoljna sè sprejemom, katerega so jim pripravili Novomeěčaní. Mesto je bilo v narodnih in cesarskih zastavah, okrasbe pripravljene za 31. maj, so se obranile vse, da ae poia&ie tuji gosli. Na kolodvor so šla naproti druStva: mestna garda z godbo, požarna bramba, „Sokol" in „KatoHSka družba rokodeij.skih pomočnikov" z zastavama, izmed občinstva pa sko-rej vsakdo, komur je bilo mogoče. Ob pot H. uri so imeli došli gostje v iranèiSkanski cerkvi sveto mašo, pri kateri so nas ljubljanski pevci kar oča rali sé svojim prekrasnim petjem, kateremu smo se čudili tudi še pozneje v gostilnah in pri izletu v Ragov log.
Ob štirih popoludne so se razvrstila društva ter skupaj odrinila spremljana od iiebrojnega občinstva v bližnji Kagov log, Ljer smo se istinito izborno zabavali. Godba novomeška ie storila svojo dolžnost, petje dražili nam društev nam je milo pretresalo srce, ljubljanski iii novomeški „Sokoli" pa so nam ka/.ali „čuda" svojta moči in spretnosti, da je marsikedo dejal; ^Ne verjel bi, ako bi sam ne videt". Eia napaka p.i jii liila tu gotovo: — gostilničarji so tukaj premalo poskrbeli za [tosire/bo
Ob polnoči nam je posebni vlak zopet odpeljal mile goste.
Ra/.nn osebnega prometa se je pa poživil tudi tovorni promet. Kolodvor je poln blaga; ko se reč bolje uredi, bode gotovo .še bolj živahen. Ali ene reči tu ne moremo zamolčali (jo^podje, ki so dobili vže blago po železnici, trdijo sploh, da so tarife V'IilîO previsoke. Nekaj v^-gtfdov se nam je navelo, ki ořitno pričajo, da sta Ko-račin in Adamije vozila ceneje, (jolovo je v interesu železnice same, ik se reČ prej ko prej premeni, ker bodo sicer nHgt ljudje gotovo zgubili zaupanje v železniški tovorni promet.
„Strašno!" zarjove Tomaž „Take, obresti in sedaj še kapital izplačati — nemogoče".
„Sam si kriv", odgovori agent, „Jaz sem ti dal [»ogodbo, pisano pred očmi, lahko bi jo prebral. Če si bil prenemaren, zato ti skrbi!" — Smrtne težave so skoraj obdajale ubozega Tomaža. Zdaj so bile njegove misli na njegovem stanovanju, ki postane žrtva židovske goljufije, zdaj pri bolni ženi, zdaj mu je postala očividná njegova nespamet, da je popustil pri g. župniku ponujeni denar. Slednjič zaječi: „Jaz si ne morem pomagati I "
„0 §e! dragi, pa čemu so vam vasi gozdi; ali ne poznate sekire? Posekajte, prodajte, in stvar je pri kraju; denar je tu!"
„Kaj, moje gozde žiďom v roke?" zavpije Tomaž! —
„Da — ali pa higo na kantl Izvolite!"
(Da^je Bledi.)
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Lahi, ki stamijejn na južnem Tirolskem, tirjajo čedalje bolj, da se ločijo od Nemcev in dobe svojo iiprtivo. Sedaj pišejo časniki, da se jim to res utegne posrečiti. Ko i)i Slovenci kaj takega tirjali za-se, da bi jih ločili oil Nemcev, gotovo bi tega nikoli ne dosegli.
Na Ogerskem je ministerstvo 1, Junija odstopilo , ker se eeaar ui liotel mlati /alitevam, katere so stavili ministri. Naročeno je bilo potem hrvaškemu banu, naj on sestavi novo ministerstvo, kateremu t>i bil sam predsednik. Voskusal je, a zastonj, ker ga je liberalna stranka, na katero se je zanašal, prevarila, litera je dobil zopet Wekerle naročilo, naj sestavi novo ministerstvo. Dolgo se je vlekla vsa stvar ; slednjič pa je vendar-le sestavil novo vlado. Le trije (losedanjih ministrov so izstopili, vsi drugi so ostali, kakor sobili doslej, med ii j um tudi največji zagrizenec Szilagy. Od te vlade gotovo ne "moremo nič dobrega pričakovati, G-otovo se začne v kratkem še hujši boj, kakor je bil doslej. — V Kolosu 80 med drugimi runmnskinii zatoženei obsodili tudi več vseučiliinikov zaradi političnih izgredov. Ko pa 80 nedavno inažarski dijaki v Pesti pro-vzročevali mnoge poulične surovosti, jih vlada ni kaznovala, temveč celo hiijskala k temu. Kje je pravica? Ni čuda, da vsi narodi odločno grajajo in obsojajo krivično postopanje mažarskega sodišča.
Kaj je novega po áirokem svetu?
V	Bolgariji je odstopil Stanibulov, ki ima veliko zaslug za to deželo. Vladal je precej trdo, zato iimogi uis»» bili ž njim zadovoljni, liilo Bc je bati, da se začno resni prepiri v narodu, ker se novo ministerstvo ni kmalu sestavilo. Sedaj vodi vlado Stojilov. A najbrže bo prej ali slej moral Stambiilov zopet vzeti v roko vladno krmilo.
V	Italiji je nova ministerská kriza, ki dela Crispijn velike preglavice. A naj zvari ministerstvo, kakoráno lioÊe, narodu italijanskemu gotovo ne bo v korist.
Ruski car je bojda jako razsrjen, ker je iz neke;.ça zasebnega papeževega pisma zvedel, kake krivice se gode ruskim katoličanom. Uradniki 80 nm vse to prikrivali iii ga goljufali. Sedaj je sam vzel vso stvar v roke. Obnovil je že poslanstvo pri Vatikanu. Knezu Kantakuzenu je dal zaušnico, ker ga je slepil; zato pa seje isti knez usmrtil.
Fláe se nam:
Iz Šent Jerneja. — V 11. številki „Dol. Novic" t. 1, se bere dopis, v katerem neki dopisovatelj a ponosnimi besedami opisuje napredek šent-Jernejske občine. Govori tudi o ukazu višje poapoake, p» katerem se ima v"aěnt-iernfÍHki nrrT^zidati ft novih soUkili posJopi]. V tem dopisu se zaletava v občinaki jsastnp, kateri se je zoper ta ukaz pritožil do vis. c. kr, ministerstva za uk in bogocastje. Komur so znane razmere šent-Jernejske fare, precej spozna, da. ima ta dopis IgLJiainen begati ljudstvo ter amesiti nhiMnn prtiil svetom^— Da se resnica spozna — je tre\)a slišati obě strani zvona. Res je, da je naša občina rekurs napravila zoper ukaz vi.s. c. kr. dež. šol. sveta_ in navedla napake, katere so se zgodile pri razdelitvi vasii, iz katerih bi otroci obiskovali nove .^ole. Obrnila seje tudi na Dunaj a prošnjo: „Vis. c. kr, ministerstvo naj dovoli v St. Jerneji sezidati zadostno šolsko poslopje za otroke iz vasij, katere spadajo pod Krško glavarstvo, in y Oreliovlci.^d.rugo za otriA^naše fare, ki sptulajo pod glavar^ttvo novomMkQ^sentoërnéjskêîîr "Soîakeni poslopji naj Ui se napravili prostorni sobi, ena za dečke, druga za dekbce iz oddaljenih vasij, _Ti otroci bi obiskovali SoIo le dvakrat v tednu; bližnji otroci pa bi hodili v šolo, se vè da, z poludnevnim podukom, pravilno vsaki dan. Ji tem bi dobili vebko polajšavo otroci in tudi starišii ki otroke doma potrebujejo. Breme, katero bi prevzeli občini sent-jer-nejska in brusniška, bi bilo manjše. Zakaj_.Jož}e.0e sezidati in vzdrževftti d^e šolaVi poilonn. kakor pfit. To pameLjuuřĚ. Na papirju se labko zidajo šole; to m5 ue stane. Ko bi hotela občina zaukazane šole sezidati, potrebovala bi veliko denarja. In kje vzeti v sedajnih slabih časib 70^00 glđ. in morebiti 5e věftr Pridni doïenjskPEmêtèvâlëc pridela' [romaj toliko, t^ ásgcQíágÚje, dâ svoji'^•ugm^eakrbiji^f"^^ reE Zdaj pa še gëzïaâjliëriBEIga^ ii/a ure. Pametna m opravičena je toraj pritožba m proÍiija'~naše občine. Smešno je, da je v Vrbpolje všolana vas Javorovica, iz katere v imenovano vas še
nobenega pota ni. Ako bomo uslišani, bo zopet mir t naši fari, in zadovoljnust se bo vrnila med ljudstvo. Gospod dopî'iatelj niora biti pravičen, pove naj vselej vse — ne pa posamezne besede in ostre opazke. sy.
Iz Šent Jerneja. V zadnjih Dol. Novicah smo čitali veselo vest, da „Imamo jo, dolenjsko železnico!". Kes, prav veselo je bilo videti, kako je v prvič prisopihal hlapoii, in tudi bilo je zelo veselo v dragic, ko so prišli iz Ljubljane „Sokolci" in drugi. Sedaj se bo svet bolj približal jeden k drugim. Tudi za poljedelca se bo bolj skrbelo, ker bode laglje apečal trud svojih rok.
Mi imamo tudi kmetijsko podružnico, ki skrbi, da se kmetijstvo povzdiguje. Posebno se marljivo aade ameriške trte. Tudi se z galico škropi, kjer je še kaj zdravih jioprejšnih trt. Dobili smo uže tri Škropilnice. Določeno je bilo, da bo jeden ali dva izurjena delavca s temi mašinami (škropilnicami) bodila škropit k tistemu, kateri se bo oglasil, in za to bo plačal od ure po toliko in toliko krajcaijev. Ce se prav spominjam, je bilo določenih po 6 kr od ure. To bi bilo že še za prenašati. Pa temu ni tako. Pisalcu teh vrstic je tudi ta delavec škropil njegov vinograd od 4 ure zjutraj do Viî9 w® prtdpoldnem (če je res tako) dne 8. junija 1.1. in je za to računal 1 gbl. 50 kr. Ni li to pretirano? Će se računa galica okoli 1 gld,, apno nekaj krajcarjev, potem delo, stane ves ta „špas" blizo do 3 gld. ; potem drugo in moj'da se tretje .škropljenje bo precej drago za kmeta. Na ta način se ne bo kmetu pomasrabi; ako si bo delavec smel no volji sam računati. — Tako je pri nas, kjer se vedno toži, da je revščina. Ako delavec, za te uboge urce zasluži I gld. 60 ki'., ni veliko slabše plačen, kakor v blaženi Ameriki!
Napisal sem te vrstice radi tega, da goap. predsednik kmetijske podružnice Št. Jemejske zve, kako veliko računa delavec, če gre škropit v vinograd uda kmet. podružnice.
To se mora predrugačiti !
Uredništvo. Gotovo to ni pravo, vendar pa mislimo, da bi bilo najbolje, ako gospođu načelniku kar sami naznanite, k;iko ravnajo njegovi delavci.
Iz Čateža pri Trebnjem. — Ker in..jo .,Dolenj.ske Novice" precej naročnikov ix naše tare, Ziito bi se pač spodobilo, da se vsaj nekolikokrat v ktu oglasimo in skažemo, da nt' spimo.
Dragi bralci „Dol, Novic" sedaj imate svojo ljubljeno božjo pot „Zaplaz", po domače rečeno pred nosom. Gotovo se bode ta božja pot po otvoritvi železnice precej povzdignila. Prvo imenitno osebo, ki nas je nepričakovano počastila, zabeležiti imamo, kar si Štejemo v posebno čast, gospo baroninjo Hein, veleblagorodnega gospoda c. kr. deželnega predsednika soprogo. Prosimo, udeležujte se obilno te romarske cerkve Matere Božje. Naznanjamo tudi, da bode cerkev prihodnje leto prenovljena in obokana, zato pa milodarne roke prosimo dobrovoljnih doneskov. — Saj bode pa potem cerkev tudi kinč Dolenjske. Vredna bode imena in popisa pesmi P. Hicingar-jeviU.
„Z združenimi močmi" je geslo našega presvit-lega cesarja, tega gesla drži se tudi naša fara, Vele-častiti gospod župnik je neumorno deloval, da bode moč pričeti prepotrebno preaovljenje te preljubljene božjepotne cerkve.
A tudi tega ne smem zamolčati da bode tudi farna cerkev sv. Mihaela v kratkem vsa prenovljena. Sv. kiižev pot izdeluje gospod Anton KuŠlan iz Novega Mesta. Stal bode okoli osemsto goldinarjev. V to svrho nabiral se je denar vže nekaj let; letos p»
Hts T aporazuDiljenji z g^ospodom župnikom cerkvena ključarja nabrala po liiáHli se čez 300 gld. Posebno sta se radodarna skazala gospod Peter Pogačnik, učitelj v Čatežu, ki je daroval ii5 gld. iii Viktorija Za-gorjan, ki je uaMonila, dasi stanuje na Štajerskem 10 gld. Lepa hvala vsem darovalcem. Gotovu ni to zavrženo, kar je bilo darovano v Čast božjo. Usmiljeni Jezus naj bode vsmiljen sodnik na dan sodbe, to bode gotovo najlepše plačilo za požrtovalnost iaranov. Isto tako bosta skoro čisto na novo prenovljena dva strîin-ska oltarja in v kratkem, ;iko Bog kake nesreče ne posije, še veliki oltar. Tudi zunanje lice božje hiše se bode prenovilo tako, da bode potem farna cerkev kinč in ponos cele fare. Boga v«fgamogočnega pa prosimo: „Obvaruj nas hude ure, bolezni in drugih nadlog. Ti pa nebeška Kraljica sproai nam to milost pri svojemu sinu, 'vsaj še ni bilo slišati, da bi kdo ne bil vslisan, kateri se je do Tebe obrnil.
Trebnje — Danes 13. jtmija je bil prvi soinenj, odkar je dolenjska železnica stekla po našej dolini. Živine in kupcev je bilo na tem seitinji toliko, da še nikdar poiirej v takem številu ; zaradi tega je bila pa kupčija tako živahna, da se je vse razprodalo, karkoli je bilo le količkaj rejene živine. Žal, da nekateri posestniki, ki imajo pitano živino niso zaupali temu semnji in niso prignali svoje lepo rejene živine, vse bi bili razprodali. Gotovo bode prihodnji somenj tukaj še boljši, pa tudi na somenj v Veliki Loki se utegne izredno veliko pitanih in plemenitih volov prignati. Za trgovce iz Ljubljane in di'tigod pa je vožnja na tej progi posebno ugodna, zato se nadjaino, da bodo Bomnji ob tej železnici vedno živahnejši. Samo po «ebi se umeje, da je bila kupčija pri drugih trgovcih z raznim tdagom tudi boljša nego druga leta. Eden glas se je širil: Glejte, kaj zamore železnica!
Domaće veî^ti.
(P reč. g. dekan A. Aleš) v Semiču je 13. t. m. T krogu mnogošteviltiih svojih duhovnih sobratov obhajal sToj god in 25ietnico, odkar deluje tukaj. Vele-zaslužneniu, bldgeniu gospodu kličemo titdi mi: „Na mnoga leta! '
(Zreh)sluo preskus njo) deîa ta teden pismeno 18 osmošulcev.
(Občni zbor kmetijske podružnice) bil je mnogoštevilno obiskan. Okolo 40 di-užabnikov se je zbralo v mestni dvorani. Po končanem poročilu stavil je podružničiii zbor 12 predlogov za občni zbor v Ljubljani. V posamezni odbor bil je enoglasno izvoljen goa-p. Otmar Skale.
(Koncert dolenjskega pevskega društva) se sodelovaiijem novomeške godbe, bode v nedeljo dne 17. t. m. na Brunnerjevem vrtu. Začetek ob 8. zvečer. — Vstopnina za osebo 20 kr,, za družino 30 kr.
(Toča) je pobila 16. maja v šentvuperSki občini po vaseh: Hrastovca, Moste, Pijavce, Spodnji Mladotič in Vrba. Škode je do 11,000 gld.
(V âmiheln) pri Novem Mestu se vrši od 15.—24. junija sv. misijon,
(Dmrl) je v Ljubljani 7. t. m. preč. g. Anton Missia, vpok, župuik in duhovni svètnik iz sekovske škofije v 77. letu svoje dobe. Pokojni je bil brat našega škofa, za katerega je v mladosti njegovi po očetovsko skrbel, ker sta očeta zgodaj zgubila.
(Iz Amerike) eta došla te dni v domovino na Dolenjsko jirec. gg, misijonarja Janez Stariha in Anton Ogulin.
(Gostilničarji ob Dolenjski železnici bodite previdni.) Brez vsega najmanjšega lastnega zakrivljenja obČe spoštoviinega gostilničarja v Novem Mestu, zgodilo se je, da so bili njegovi gosti dne sokolskega prihoda v Novo Mesto, po najetih ptujih natakarjih grdo ožeti. Mož poštenjak, kateri o vsem tem niti nič vedel ni. vidi se primoranega, star dobri glas svoje gostilne po časnikih braniti. Ta slučaj vreden je sočutnega pomilovanja, in dal Bog da se gospoda vrne, kar mu je bilo nevedé, na grd način odvzeto. — Obžalovanja vreden je pa nastopni slučaj. Pi'ošlo nedeljo popeljalo se je več Novomeščanov po železnici na mato južno v V, L. No jeden med temi, kateri je celo svojo obitelj seboj vzel, plačat i je moral 2 gld. 28 kr. za sledeče: 2 pečena picka z dvenii porcijami solate, 6 kruhov, '/4 litra piva in '/3 litra vina po 40 kr. — (J-ostilničarji ob dolenjski železnici, ako mislite, da si bodete s takim iu jednakim ožemanjem po železnici došlih gostov njili zadovoljnost in pogosti obisk pridobili. se pač jako varate. Pošten dobiček privošiti Vam mora pač vsakdo, ožemanja, stiskanja došlih gostov odobriti Vam pa ne more nobeden. In zato priporočamo Vam pievidnost, skrajno previdnost, kajti ne le lastnemu dobrenm glasu in žepu škodujete s pretiranimi računi, an)pak tudi dobremu glasu cele Dolenjske.
(C. kr. kmetijska družba za Kranjsko) je imela 14. juuija t. 1. v Ljubljani v dvorani mestne hiše svoj občni zbor. Iz upravniskega poročila te družbe povzamemo, da je imela v preteklem letu 63 podružnic z 27B6 udi,
(Za radovljiško okrajno glavarstvo) se je 11. junija osnovalo katoliško slovensko društvo. Shod se je vi'.sil v novo sezidani romarski cerkvi na Brezjah. Udeležilo se ga je nmugo občinstva z vseh strani, V odbor je voljenih 7 značajnih posestnikov, ki so večinoma župani in 3 duhovniki. Dolenjci, učite se od Gorenjcev, kako je treba udeleževati se političnih shodov in se družiti v društva. Pristopajte k sličnému katol. polit društvu v Novem Mestu!
(Bolnišnica usmiljenih bratov v Gradca) je izdala ietoa v drugič slovensko poročilo o svojem poslovanju. Iz njega pt)Vzamemo, da je bilo v bolnišnici 1. 1893 2295 bolnikov vsakovrstnih etanoy. Izmed teb je bilo ozdravljenih 1585, vzboljšanih 374, ne-ozdravljenih 52, nmrlih 149, koncem leta jih je ostalo se 1.M, livršilo se je 809 operacij, po njih jih je 765 ozdravelo, 26tim se je bolezen polajšala, 3 so umrli, 15 pa jih je ostalo še v oskrbovanju, Po veri je bilo 2260 katoličanov, 2 pravoslavna, 32 luterauov in 1 Žid. Med bolniki je bilo tudi 72 Kranjcev. Ojie-racij zobov je bilo 11500; za zdravniški svèt se je oglasilo 10.000 oseb. — Te številke nam glasno pričajo, kaj dela krščanska ljubezen do bližnjega po usmiljenih bratih. Iz tega pa tudi laiiko povzamemo, kaka sreča in dobrota je doletela našo deželo, ko je ta red ustanovil bolnišnico v Kandiji pri Novem Mestu, Koliko zapuščenih revežev najde tukaj pomoči, koliko bridkih aolzâ se osuši, koliko bolnikov se reši gotove smrti, ker tu se zdravijo mnoge bolezni, katere bi se na domu nikoli ne mogle zboljšati. Zato kar najgorkeja pri tej priložnosti zopet piSporoČanio red usmiljenih \»ratov, da ga Kranjci podpirajte z radodarnimi rokami. Cim bolj jih bomo podpirali, tem več dobrot bodo mogli nakloniti naši deželi!
(Popravek.) V zadnjem listu »ino ? Ělaiiku: Imamo jo! Dûleiyeku ždeziiico", v unglici prezrli iiekwre rá. ř^ifte navesti; mej požarnimi hrambami smo tudi imeimvali Črnomeljsko, ktera pa ni bila priSla; uaj šast. ĚiUtelji blaguvole te ijoinote oprostiti.
V Novo Mesto vračujoča se pisma:
Maj. Johann Sterniâa, Calumet — Mica líren, Cleveland — Matevž Luschar, Pittsburg — Karl Majtinger, Wien — Martin Gajd, Ljubljana — Ignac Hiteic, Vrbovsko — Margareta Simoiiič, Pueblo — Ivan Huđorovič, Čmomelj — Agnes Sclimiick, Broklin
—	Franc Majetič, Fimne — Franc G-asiboda, Lubreck
—	Franc Derganc, Calumet ~ Ludwig Parkelj, New York — Andrej Kreja, Ctlij — Joliann Flack, St. Franciako — Franc Petan, Vinona — Franc G-olob, Piume — Joliann Sajovic Minesota — Anton Masnik, Danppiv — Johann Kriegsalig, Novi« — Maria Uhan, Dobrova — Josef Maver, Eoits-Siiringa (recomd.) — Anton Shali, Biwabik (recomd.) — Maria Mesojedec, Vije Sitor (recomd.).
Junij. Trcfenik, Graz — Cimmermančifi,_ Villo Gne — Stravs, Stelton — Krese, Kolinsiti — Žagar, Qottscliee — Zupančič, Waaington — Widic, Graz — Bruder, Bremberg — Kobe, New York.
Darovi za napravo dijaške kuhinje v Novem Mestu:
Zavodnik tí ^Id. 71 kr., Fr Jarč, župnik 5 glii., g. župnik A, Feticli-FrankLeini 5 gJd,, fj. Vadav Voudrašek 2 gld,, g. z, J. Purenta 5 gld., g, Fr. Dimnik Ď gld,, g. dr. Fr. Dotela fi gld., Iv. Globeluik 3 gld., g. z. Fr, PleSko r> gld., g. ž. Jak. Diilenec 3 gld., g. Fr. Boncelj 2 gld.. Mat. Jerilia 5 gld., Andr t'ešenj 2 gld., Martin Poljak a e\i., M, Balií 5 gld., g. Frauc Kastelic jun. IC gld., K. J. Pavlin 6 gld., Anton Jare 6 gld., Primoi Peterlin 4b gld,, Ivan Tomažió 6 gld,. fj;. K. Lapajne 1 gld., g. Perko Fr. 5 gld,, g. predsednik Fr. GriíeSié 10 gld., g. svetuik Golia 5 gli]., g. adj. FrankoviĚ 3 gld., adj. JíizzoU 2 gld,, g. A, Kastelic 1 ghl.. dr. Alb. Poznik 5 gld., dr. J. Schegnla 10 gld., PajtiiĚ 1 gld., M. Mobar 5 gld., Maria Rozina-Skabenie 3 gld., Adolf Panser 5 gld,, g. okr. glavar Vesteneuk fi gld., Tandler Fr. 5 gld., nftdfivetnik Loger gld. J. Krajec 5 glď., adi. R"!"'-man 1 gld., g. uíitelj Lapajne 1 gld,, S. pl. Slailovifi 5 gld.. Vidio 1 gld., (ir. A. Vojska 2 gld., g. adj. DoUníek I gld., Ěin-Bpieler 1 gld., Doležalek 1 gld, Jarc A, B gld., g. Iv, Dolinar, župnik 4 gld.
Loterijske številke.
Gradec 2. junija	19 77 3 81 34
Trst 9. „	68 40 64 73 69
n
o svoji preselitvi v Ljubljansko hiralnico klicem vBcm ziianccm :
„Ostanite zdravi! Z Bogom!"
Ljubljana 1. junija 1894.
Jak, Gruden,
(121)	«mir. áiíjintí;.
se:
gospodično Hermino Seidl-ovo, slavno dolenjsko pevsko društvo, slavno gasilno druStvo in lyega načelnika, gospoda A. Gustina, si. kat. društvo roko-delskili pomočnikov na njih sodeJovanju pri vzprejemu ljubljanskih društev, slavno narodno Čitalnico novomeško na prepusćenju društvenih prostorov za večerno zabavo in sploh vse narodno inešČMnstFO, ki je v to svrho na kakosen si bodi način pripomoglo.
Odbor „Dolenjskega sokola".
Vabilo.
P. t. udje dijaškega podpornega društva se uljudno vabijo k
obíuemn zboru,
ki se bode vršil 20. t. m, ob 5. url popoludne v konferenčni sobi C. kr. gimnazije.
DNEVHÍ RED:
1. Poročilo ob odborovém delovanji šolskega leta 1893/4.
ii. Poročilo ob ustanovitvi dijaške kuhinje.
3.	Volitev dveli računskih preglednikov,
4.	Volitev novega odbora.
V Novem mestu, 12. junija 1894.
Dr. Fr. Detela,
naietnik.
Mlin s k tečaji, stopami in žago
se dá v Št. Rupertu na Dolenjskem na 3 leta v najem.
Najemniki naj se oglasijo do I. avgusta pri gospej Sofiji Skedi, odvetnikovej vdovi v Novem mostu.	(119-1)
immk^^st pomoëuika,
ne prestarega, poštenega vedenja sprejmem takoj y mojo obert po ugodni plači.	AlojziJ Kobe,
niizareki mojatM.
% » » » » »
I* »
t»«) Zahvala.
Podpisani odbor telovadnega dinštva „Dolenjski sokol" zahvaljuje s tem v.se Novoraeštane, ki so pripomogli v to, da se je vršil dne 3, junija t. I. vzprejem ljubljanskih izletnikov tako povoljno.	_
Osobito zahvaljuje podpisani odbor velecastite 00. frančiškane na darovanju sv. maše za izletnike, potem ljubezniva novomeška dekleta, v prvi vrsti
F. ť. Vidic & Conip.
V Ljubljani, Slonove ulice,
Si^" priporočajo po najnižji ceni "^ïj
gjiy* Zarezane Btrešnike (Fakziegel), pripoznano najboljše kakovosti.
Lončene peči v vseh | Chamottne in portland-barvah in oblikah, cementne plošče za Cevi iz kamenine za vo- ťak) dovode in stranišča, Asfaltni in terrazzo-
Nasadi za dimnike iz kiimeuine,	^ Carbolineum,
Cevi odvodnice (drai- Strešni lepilni papir,
nage),	Neizgorljive opeko,
Romanski in portland- A P'ot» i" moka,
ski cement,	T Stavbinski okraski,
isto tako vsi v stavbinsko stroko spadajoči predmeti,	(las-i)
Javna zahvala.
že tri in poJ lela je, kar sem poiiotnoma na oba očeaa oslepel (Star) torej nis^m |jrav nič videi, podal ,sem se v bclniáiiict) usmiljenih liratov v Kmidijo na vťliko inojo srečo, kjej- mi je gosp. Dr, P. Defraticeschi operiral oči in danes spet livala Bogu in njegovej očenosti prav dobro vidim.
Ker mu ti'iiđa ne morem platiti, torej iriu izrekam presrcDo zahvalo za povrnitev vida. Bog naj mu trud stokrat plati.
(115)	Jute Jlrvatf
Snhor št. I
PU
opanke
01 -ac C
m o. o
1>"
najnižji ceni in velikej zalogi
inift
(113-1)
Totie Virant,
v Novem inoBtu.
-o a)
CD

'9
lot
Franja Hopas
iiazimiijii s tem, da je otvorila v Kutnarjevi hiši št. 78, dVitJo
proůaialiiíco î molo íii srekajeiiliio
ter .ífe pripíjrofa slavneitiu občinstvu s pri-stavkom, da hode vediio najboljše blago po niiki cem na razpohigauje.	.C^o-i)
I Naznanilo.
Jednonadstropna hiša s prodajalnico z mešanim blagom vred, s tremi sobami, z vrtom, ži vinskim ín preslčjim hlevom, poleg glavne ceste, jedno uro (jd trebanjske železniške postaje, se dá s 1. septembrom v najem.
I
C.
Natančneje pove upravEitšvo „Dol. Novic".
Î
I
I
I
V žrebetiáče v l^t. Jerneju
se bodo sprejemala
žrebeta
od 10. junija dalje. Pusewtniki žrebet, ki je žtlé dati v žrebetišče, naj prej ko jtrej v reči popiaSajo C. kr. kmetijsko podružnico v Šentjerneju.
Še 111 Jernej, '60. maja 1894.
Aleks. Wutscher.
1 I
jm Zeniijišče na prodaj
v Razdrtem, Št. Jernejske fare, obstoječe iz hiše in gospodarskih poslopij y dobreiii stanu, dalje nad
m 20 oralov lyiv, travDiltov in hoste, m
Več pove lahtnik (118-1)	MatijH Rajer,
Razdrto, posta St. Jernej.
za prodajalnico z mesanidi blagom, išče službo na deželi. Taista je iz dobre, spostOThne družine in vseh domačih diil vajena.
Ponudbe blagovolijo naj se poslati uredništvu tega lista pod at, 24. A. S.	(t07-ii)
êëësëëëëëëiëëëëëëëëe
Dt*ni1q ^^ pniRtovoljnohisa v Novem mestu (Kandija) rrUUd št. 12. v njej je 7 sob, 2 kleti in delavnica, okoli nje pa blizo 700 vrta. Hiša je prav pripravna za jiakega obrtnika, /.lasti za nsnjarijo, katera obrt se je v njej več let izvrševala. Natančni pogoji se izvedo v hiši saiiiej. (iu-l)
Tosestvo na prodaj!
Pose,-it.vo, sodnijsko cenjeno na íiy.800 gld., katero ima hišo poleg cerkve, pripravno za prodajalnico, in vsako l.rgovino, katera žh več let obstoji Hiša je tudi poseltej na prodaj. Več se izvé pri g. I, Facini-ju, posestniku v Št. Vidu, pošta St. Rok, Dolenjsko.
ii^ Na prodaj- -fs®"^
v grajičini Srebrnče „Na rtiarofu" je na prodaj dobra lanska mrva, star voz (kolesel) in konjska oprava
V Podbosti št. 12 pri Toplicah je na prodaj hiša, ki obsega dve veliki sobi, kuhinjo in vežo obokano, 2 kleti, 1 klet in hlev za par živine, tudi obokan. V gornjem nadstropja 1 sobica. Pri hiši je 1 oral vrta s sadiijiiii drevjem in kegljiščem.
(7SÍ-4)	trgovec v Sevnici,
prodaja
Živic-OVB Škropilnice proti peronospori po fa-briški eeni in pravo modro galico, tudi nože, klosÉe ter gumi za cepljenje amerikanskih trt. Ravno tam se trn i dobi vsakovrstno kme-^ tiôko in rokodelsko orodje, kakor tudi vsako- 1 f^ vrstna železnina po nizki ceni in lepi na-
^ grobni križi, na katere se tudi napisi preskrbe.
NoToiuMto: OilguTom urednik totip Benkovlfi. - Iiiilajat«^. lalo/nik íd tiskHr 1, Kri]ao.