Leto LXXIII, st. 65 PoHatna plačana t totovtnL - PU Poat«ebflh* bu bfhlt Preit - Cena L 2 Uredništvo ln uprava: Ljubljana Kopitarjeva 6. Telefon 33-61—23-64. Mesečna naročnina 32 Ur. — Cek rač. Ljubljana 10.660 ca naročnino ln 10.394 ta inserate. Izključno zastopstvo za oglase lt Italijo in inozemstva: UPI 8. A. Milano. Rokopisov ne vračamo. SLOVENEC Der Wehrmachtbericht im heutigen »Jutro« Sovražni pritisk še vedno narašča Nadaljnja utrditev naše bojne črte na obeh straneh pogorja Vertes — Boljševiški naval zaustavljen na obeh straneh Danziškega zaliva — Severnovzhodno od Konigsvvinterja, vzhodno od Bonna so se izjalovili ojačeni napadi — Hudi boji v Kaiserlauternu Aktivna nemška obramba Fiihrerjev glavni stan, 21. marca. DNB Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Južno ob Blatnega jezera jo bil kljub žilavemu odporu v napadu zavzel nek močno utrjen sovjetski polo-žajni odsek. V bitki na obeh straneh pogorja Vertes smo našo bojno frto nadalje utrdili i dovozom rezerv. Sovražnik je le malo napredoval severnozapadno od Szekeslehervarjain Tate, medtem ko se je glavnina sovražnih sunkov zaustavila ob zapahnltve-nih položajih. Ob spodnjem G r a n u so se pomaknili boljševiki po izgub polnih gozdnih bojih malo naprej proti severu. Na bojnem področju v zgornji šle-ziji so naši oklepniki in grenadirji v uspešni obrambi in spretno izvedenih protinapadih na obeh straneh Leo lise h U 11 a, vzhodno Ziegenhalsa in oh N e i s s i onemogočili nadaljnje prodiranje sovjetskih divizij proti Sudctom. Med Riesengebirgom in obalo Vzhodnega morja je prišlo le na obeh straneh K U s t r i n a do brezuspešnih boljševiških ogledniških sunkov. V vcčtedenski uspešni obrambi in z uničenjem preko 600 oklepnikov je posadka predmostja vzhodno od S t o 11 i -n a onemogočila sovjetski prodor do reke Odre ter prizadevala sovražniku visoke izgube. Naposled pa sc je umaknila na zapadno obalo. V dvojni bitki na obeh straneh Danziškega zaliva kljubujejo naše čete močnim napadom preko 50 strelskih in številnih oklepniških oddelkov. Boljševiki, ki so silili s težiščem zapadno od Gotenhafena in Danziga. jugozapadno od P r a u s t a, kakor tudi proti bojiščnemu loku južno od Frischen II a f f a, so bili zaustavljeni v notranjosti glavnega bojnega polja, pri čemer je bilo včeraj uničenih t OH »ovratnik oklepnikov. V Kurlandiji so si Uvojevali naši hrabri oddelki jugozapadno od Frauenburga zopet popoln obrambni uspeh ter v odločnih protinapadih zaustavili sovjetske napadalne skupine vzhodno od mesta po nepomembnem na- predovanju. Sovražni obkolitveni napadi jugovzhoduo od Lihaua in južno od T u c k u m a so ostali brci uspeha. Na zapadu je ojačil sovražnik svoje napade na odseku severnovzhodno od K ii n i g s w i n t c r ja , da hi prodrl do reko S i e g. l'o ogorčenih bojih mu je uspelo, da je prodrl do vzhodno od Bonna, toda protinapadi so Ka potem zaustavili. Na vzhodnem bojišču predmostja Remagen jo naš osredotočen ogenj zadušil napade ie v razvoju, šibka koblonška posadka se jo umaknila na vzhodno obalo Rena. V B i n g e u u še trajajo boji. Južno od tod je uspelu tretji ameriški armadi, da je povečala svoje vdorno področje preko reke N a h e proti vzhodu in jugovzhodu proti Renu. Njene oklepniške osti, ki so naprej sunilo iz Pfiilzor Berglanda, so vdrle v Kaisers-I a u t e r n , kjer so v teku hudi hoji. Sovražni pritisk proti zapaduemu braniku na južni meji Rhcinplalza še traja, nc da bi sc položaj bistveno spremenil. Iz srednje Italije poročajo o brezuspešnih sovražnih ogledniških sunkih oh L i g u r s k i obali, kakor tudi v Etruščanskih Apeninih. Neka lastna uaskakovalna četa je uničila južno od I m o I c neko sovražno oporišče. Ponovno so zagoreli obrambni boji na dalmatinskem obalnem področju južno od B i h a č a. Uspešno napredujejo naše očiščevalne akcije proti močnejšim tolpam na sarajevskem področju. Hamburg, velcpodročje Dunaja, kakor tudi nadaljnji kraji na severno-nemškem iu jugovzhoduoncroškem področju so bili cilj ameriških bombniških oddelkov. Britanski strahovalni letalci so nadaljevali s svojimi strahovalnimi napadi proti Po rur ju ter v noči odvrgli bombe na kraje srednjo Nemčije. V zračnih bojih in s protiletalskim topništvom letalstva je bilo sestreljenih 37 večinoma štirimotornih bombnikov. Podmornice so v hudih bojih potopile v vodovjih okoli Anglije 7 ladij s 43.000 tonami, 2 rušilca in 1 korveto. Berliu. 21. marca- Položaj na bojiščih je, strateško gledano, še vedno v prehodnem stanju. Velike sovražne ofenzivo na vzhodu in zapadu so se iztekle, ne da bi nastopil mir na bojiščih. Brezdvomno izvajajo tako boljševiki kot Angloamerikanci priprave za novo nastope, ki bi naj dovedli do odločitve na vojaškem področju. Medtem pa skušajo tako Sovjeti kot nasprotniki na zapadu doseči z močnimi napadi golova izboljšanja bojiščne črte, s čimer hočejo dobiti ugodnejši prostor za pričetek nadaljnjih napadov. To je strateški pomen bojev, ki se odigravajo sedaj na Madžarskem in v zgornji Sleziji, pri Stetlinu in pri Datizigu, v vzhodni Prusiji in v Kurlandiji. pri mostišču Remageuu ter na bojiščih ob Moseli in Saari. Na vzhodu so zavzeli boji na vseh imenovanih točkah zopet značaj sovjetskih velenapadov. Na Madžarskem se izvajala obenem dva napadalna premika. V gornji Sleziji boljševiki nis^> moeli doseči nameravanih prednosli napram hrabro se bore-Č;nn in okretnim nemškim četam; nasprotno so se zaustavili ob nemških črlah v zaledju ter morali plačati pridobitev ozemlja z. visokimi žrtvami. Isto velja tudi za bojišče pri Stettinu, kjer «o nemške čete osredotočile svoje obrambne sile na neki tetivni postojanki in tudi v Kurlandiji so nemške čete zopet prestregle na glavnem bojišču ostre boljševiško probojne poskuse. Najmočneje pa pritiska sov ražnik proti mostiščem pri Danzigu in Gotenhafenu ter v vzhodni Prusiji. Tu so nemške čote nadalje v težkih bojih s številčno zelo nadmočnim sovražnikom, zopet pa je razvidno iz visokih sovjetskih oklepniških izgub, s kakšnim odločnim obrambnim duhom se nadalje borijo tamkajšnje nemške divizije, če vlada na srednjem bojišču, torej v spodnji Sloziji in v Rrandenburgu sedaj relativen mir, |>otem je razvidno iz oživljenja bojnega delovnnja na področju Ktlštrina, da namerava sovražnik kmalu ponoviti svoje napade, pri katerih jo bil doslej vedno krvavo odbit. Vojni položaj na zapadu jo označen na eni strani z neprestanimi boji na mostišču pri Rc.magenu. kjer srečujejo sovražni razširjevalni poskusi v severnovzhodni smeri vedno močnejše nemške protinapade. in na drugi strani z menjaločimi se premikalnimi boji ob Moseli In Nahi, kjer se doslej še niso jasno pokarali obrisi novega ojačenja boji&č za nndaljtitoolrrauibo. Podvig nemških hitrih čolnov Množične deportacije poljskega prebivalstva Madrid, 20. 3. Madridsko časopisje priobčuje poročilo agencije EFE iz Londona, v katerem sporočajo na podlagi neposrednih informacij iz Poljske, da so izvedle sovjetske zasedbene oblasti množične deportacije poljskega prebivalstva in zasledovanja poljskih vojakov na naravnost tragičen način. Od 1. januarja je bilo odvedenih v notranjost Sovjetske zveze iz Grodna 5000, iz Bialystoka 10.000 in iz Lwowa 4000 oseb. Med deportirane! so ljudje vseh poklicev, delavci in kmetje, kakor tudi posestniki, duhovniki in izobraženci, med njimi 21 vseučiliških profesorjev . Aretacije izvršujejo z najbolj brezpo- membnimi pretvezami. Dovolj je že, da najde kak sovjetski agent v stanovanju kakšen star nemški časopis, da lahko odredi deportacijo stanovalca. NKVD je od 1. februarja aretiral samo v Bialy-stoku 6 bivših poljskih šefov generalnega štaba, dva bivša poveljnika armade, pet bivših inšpektorjev armade in več tisoč častnikov in vojakov. Za metode politične policije je značilno, da so bili aretirani tudi vsi svojci teh vojaških oseb. V Lubartovu v bližini Lublina je 6000 poljskih častnikov v koncentracijskem taborišču. To taborišče vodi organizacija NKVD. Na področju Bialystoka vlada lakota in ujetniki so izpostavljeni stalnemu slabemu ravnanju. V zasedeni Italiji se oživlja fašizem Milan 20. 3. Sicilsko prebivalstvo je še vedno izredno nemirno, čeprav v zadnjih dneh niso dospele nobene ve-iti o spopadih s policijo ali vojaštvom Vsekakor je edinstvena trditev, ki jo ima Bonomijevo časopisje za ta nemir, ki vre med sicilskira narodom. Po potrebi skušajo posamezni strankarski časopisi kovati dobičke iz nemirov na Siciliji Mo-narhistlčno usmerjeni časopisi gledajo v teh nemirih izraz nezadovoljstva narodov ter trde v vsej drznosti, da ie prebivalstvo nezadovoljno zar..di tega, ker ga ne uvrste v večji meri v boj za zavezniško stvar. Bolj smešno ne bi mogli zaobrniti nobenega dejstva. Temu nasprotno pa so komunistični ln drugi levičarski listi resnici mnogo bliže, če smatrajo, da povzroča nemire na Siciliji zo- petno oživljenje fašizma in fašistične propagande. Posebno javljajo komunistični časopisi, da so povsod na Siciliji fašistični napisi na zidovih. V vseh krajih, predvsem v pokrajinskih glavnih mestih razdeljujejo fašistične letake in slike. Kakor poročajo nadalje, je prišlo na vseučiliščih do fašističnih zborovanj. Zaradi tega oživljenja fašizma v Italiji, ki jo je zasedel sovražnik, je pričelo komunistič no časopisje z divjo agitacijo proti fa šizmu. Pazljivemu opazovalcu razmer v zasedeni Italiji so ta priznanja komunističnega časopisja v toliko zanimiva, ker se je pokazalo, da sovražna zasedba in komunistična strahovlada nista uspeli, da bi uničili fašizeem, temveč sta bili vzrok, da dviga fašizem vedno više svojo glavo. -II- Volitve na Finskem Berlin, 21. 3. K finskim volitvam piše inozemska informacijska služba: »Boljševizem jc bolezen premaganih narodov. To resnico so znova potrdile finske volitve. V trenutku kapitulacije in izročitve dežele Sovjetski zvezi je bilo gotovo, da bodo potekle volitve tako in nič drugače. One so zrcalo pravih občutkov finskega naroda, pomanjkanja vodstva s strani finske vlade in terorja sovjetske okupacijske sile. Da igra Paasikivi vlogo finskega Kerenskega — verjetno z najboljšo namero — so pokazale volitve. V novem parlamentu imajo finski komunisti samo en glas manj kot najmočnejša stranka — socialdemokrati. Sedaj imajo parlamentarno torišče, ki jim dovoljuje y nedogled terorizirati ljudsko zastopstvo. Paasikivijevi dnevi predsednikova-nja so prav tako šteti, kot so bili dnevi Radesca. Kot gospod Groza v Romuniji, tako jg gospod Kuusinen pripravljen, da nastopi na Finskem Paasikivijevo dediščino.'. Stockholm. 21. 3. Na Finskem so se vršile v nedeljo parlamentarne volitve Z ozirom na teror, pod katerim so bile izvedene te volitve in na izsiljevalne grožnje boljševikov v zvezi z izidom volitev ni bilo to nič drugega kot volilna farsa. Tako imenovana narodnodemokra-tična zveza, ki jo tvorijo finski komunisti in tako imenovani šestičarji, in sestoja iz narodnih izdajalcev in bivših ro-bijašev, je dosegla po dosedanjem vo-livnem izidu 51 sedežev napram dosedanjim 18. Socialdemokrati so dobili 52 mandatov ter izgubili s tem več kot tretjino prejšnjih mest. — Na štiri ostale stranke je odpadlo skupno 97 sedežev. Čeprav so dobili pravi plačanci Moskve samo četrtino sedežev, ni nobenega dvoma, da bodo izrabili boljeviški vlasto-držci z ozirom na popolno letargijo ostalih finskih strank volilni izid kot povod za poostreno boljievizacijo na Finskem. Varčojte z vodo ! Berlin 20. 3. Nemški hitri bojni čolni, ki so v preteklih nočeh ponovno delovali ob angleški obali, 50 v jutranjih urah 19. marca kljub slabemu razgledu med izlivom reke Humber in Themzc napadli konvoj ki jc vozil proti jugu in ki je obsegal 20 do 25 ladij in ki so ga ščitili rušilci, stražne ladje in motorni topniški čolni Pri tem je uspelo kapc-tanu bojnega broda Matzenu. da je spretno izkoristil nepregledno noč ter vdrl s svojo flotiljo neopazno med spremljavo. Ko so njegovi čolni tako izkoristili presenetljiv trenutek, so 50O do 1000 metrov oddaljeni od svojih ciljev prešli k tor-pednemu napadu. Se preden pa je sovražnik opazil grozečo nevarnost ter mogel izvesti protiukrepe, so torpedi že zdrveli k svojim ciljem. Skoraj vsi so zadeli. Redko — tako jsvlja poročilo o bitki — se je nudila nemškim posadkam hitrih bojnih čolnov tako mogočna igra. V kratkem času je sedem težkih detonacij raztrgalo mir noči, ladje ao se zlomile in pričele potapljati. Nad ostalimi ladjami * Japonski nspehi pri Kyušuju Tokio 20. 3. Japonski cesarski glavni stan sporoča, da so japonski letalski oddelki dosegli v obrambni bitki proti sovražnim izrednim edinicam pri bojih 1*. marca južno od Kyušuja naslednje uspehe, ki so bili potrjeni: potopljeni sta bili dve bojni ladji neznanega tipa. Po naših napadih smo ugotovili eksplozije in ogromen ognjen steber, ki se je dvigal nad bojnim področjem. Sestreltenih je bilo 1*7 sovražnih letal (vključno ona, ki so jih uničile naše čete na zemlji in pomorske letalske sile). Nekaj naših letal se ni vrnilo v svoja oporišča, vendar je škoda malenkostna. Pritisk na Finsko Stockholm. Sovjeti so še vedno nezadovoljni z načinom, kako izpolnjuje Finska svoje obveznosti Iz premirja. Tokrat so jim premile sodbe proti »vojnim zločincem«. V splošnem, tako javlja radio Moskva, jc agencija »Tass« nezadovoljna tako s strogostjo sodišč, kakor tudi z obsegom akcije ter našteva množico primerov, v katerih so po sovjetskem mnenju ravnali mnogo premilo, Razen tega pravijo, da zadevajo preiskave le podčastnike in vojake finske vojske, no pa častnikov, ki so izdali odgovarjajoča povelja. Anglija priporoča zvezo z Moskvo Stockholm 21. 3. »Yorkshire Post« sc zavzema v ponedeljek v svojem uvodniku za sklenitev turško-sovjetske zveze ter toži, da so se odnošaji med Turčijo in Sovjetsko zvezo po turški yojni napovedi slabo razvijali. Omembe vredno je, da jc priporočal to zvezo ravno list, ki je posebno blizu britanskemu zunanjemu ministru Edenu. Očividno je to odgovor na nek Yalčinov članek, ki je pred nedavnim poudaril zvezo i Anglijo ter podčrtal turško usmerjenost proti zahodu. Moskovski list »Pravda« je takrat na to močno reagiral. Britanski odmev kaže morda na to, da bi bila Anglija jjripravljena ludi v turškem vprašanju odvreči balast ter izročiti Turčijo kot naslednjo žrtev boljševizmu. Poljaki zanikujejo Lizbona. Poljsko poslaništvo v Lizboni je -dalo časopisju na razpolago vest, v kateri demantira poročila agencij, ki pravijo, da se je papež branil, da bi sprejel protest poljske londonske vlade proti jaltskemu sklepu v zadevi Poljske in da je general Anders odpustil večje število poljskih častnikov, ki to se hoteli vrniti na Poljsko ter služiti pod lublinsko vlado. Dalje so vesti napačno trdile, da so bili Mikolaiczyk in drugi člani bivše vlade pripravljeni na sodelovanje z Lubli-nom, da sta dva zastopnika katoliškega delavstva izstopila iz vlade in da je poljska begunska vlad« sklenila, d« z»* pusti Veliko Britanijo in preloži svoj sedež v Španijo, so bili visoki oblaki, ki jih je povzroiiia detonacija. Votle eksplozije iz notranjosti potapljajočih sc tovornih parnikov pa potrjujejo domnevo, da so bili natovor-jeni s strelivom. Dva tovorna parnika, s po 3500 ton sta sc oddaljena le 100 m drg od drugega potopila v nekaj sekundah pred očmi nemške posadke. Tako je zgubila ta spremljava v kratkem času 7 ladij s 24.500 tonami, kar predstavlja približno tretjino njene prvotne ja-kosti. .. , . Drugi hitri bojni čolni so »apletli britanske rušilce in motorne topniške čolne v ogorčene bitke. Poseb-io t«žko je bil zadet nek rušilec, katerega «o dalj časa obstreljevali z osredotočenim ognjem orožja vseh čolnov. Pri Great Yarmouthu in pred izlivom reke Humber je bil nclt britanski topniški čoln težko, nek drug pa lahko poškodovan. Več drugih je bilo večkrat zadetih. Odmik nemških čolnov je bil, kot napad, v znaku stalnih sovražnih letalskih napadov, katerih oa so sc čolni energično branili, tako da so lahko zaključili ta uspešni nočni pMioJ, kakor tudi prejšnje, brez izgube čilio*. * * Morgenthauov načrt 2cneva 21. 3. Potem, ko je bilo po Morgenthauovem načrtu že znano, da je angioameriški politični načrt iztrebljenje in z&sužnjenjc nemškega naroda, ki ga hočejo stisniti na najožji prostor ter mu odvzeti z uničenjem njegove industrije vse življenjske možnosti, je potrdilo sedaj britansko delovno ministrstvo, da v zasedenih nemških zahodnih predelih praktično že sedaj uresničujejo maščevalne židovske načrte. — Kakor javlja agencija Reuter, je bila ustanovljena posebna »vojska uničenja«, ki sledi zavezniškim četam. Za to posebno nalogo so določili več kot 10 tisoč britanskih tehnikov. Poročilo pravi nadalje, da obstaja njihova naloga v razrušenju nemške industrije, kot je to določila krimska konferenca. Za to delo so dobili točna navodila. Poročilo pripomija, da je to samo britanski doprinos k izpolnitvi krimskih dogovorov. Združene države in Sovjetska zveza pa bosta uporabili svoje lastne metode. Protest proti moskovskim spletkam Stockholm 21. i. Nek republikanski poslanec države Wisconsin, D. Konski, je v nedeljo močno napadel ureditev poljskega vprašanja, kot jc bila sklenjena na Krimu, ko je govoril o Amcrikancih E oljskega porekla. Obtožuje Sovjete, da očejo izsiliti priključitev Poljske na konferenci v San Franciscu, En edini mož je obvladal konferenco na Krimu, tako je izjavil poslanec, ln kot kaže bo tudi en edini mož vodil konferenco v San Franciscu. D. Konski jc prerokoval tudi za Združene države boljševiško ne varnost. Litvinov gre v San Francisco Madrid, 18. marca. Zunanjepolitični dopisnik lista »Pneblo« razpravlja o vprašanjih, zakaj nurneravujo poslati Žida Litvinova - rinkelsteina kot zastopnika Kremlja v San Francisco. Tu gre za spretno Stalinovo šahovsko potezo. Litvinov je oni mož, ki zna tuko dobro z meščanskimi navadami prikriti svoje boljševiško srce ter prepričati ostale narodo o odkritosti Kremlja, da je lahko Moskva po njegovi zaslugi nekoč prišla v ženevsko Društvo narodov. Ker smatra Stalin konferenco v San Franciscu za moderno izdajo žc nevske lige, pošilja tjakaj svojega starega mojstra. »Strokovnjak« Molotov in Stalin pa bosta medtem ostala v Moskvi ter se vsled pogajanj v San Franciscu prav niti najmanj nc bosta pustila motiti pri izvedbi svojih na crtov za svetovno revolucijo. Boljševiško klanje se nadaljuje Dunaj. Radio Ankara Javlja po nekem londonskem poročilu iz Bukarešte, da so pričeli tamkaj pred nekim [»osebnim ljudskim sodiščem zasliševati 250 vojaških iu civilnih oseh, med katerimi je tudi maršal Anlonescu. Boljševiki tudi v Srbiji pripravljajo »volitve" Stockholm, 21. 3 Kakor javlja sovjetska poročevalska agcnecija »Tass« iz Beograda, so v Srbiji v polnem teku priprave za volitve v tako imenovani »na-rodno-osvobodilni odbor«. Prebivalstvo, tako pripominja naivno boljševiška poročevalska agencija, sc živahno udeležuje volilnih zborovanj, na katerih izraža željo, naj bi bile izvoljene one osebe, ki so že z dosedanjim delom dokazale, da so ostale zveste boju za »narodno osvoboditev« Srbije — po znanem moskovskem primeru. — V mestih kjer te vršijo zborovanja, jc videti plakate z bolj-ševiškimi volilnimi gesli. Finska volilna tragedija, v čije ozadju jc stal Kremelj, je dokazala, kakšnemu cilju naj služi in-sccniranjc volitev v deželah, ki jih imajo zasedene Sovjeti. Sovjeti, ki se s temi volitvami odenejo v plašč demokratske dobrote, vedo dobro, da ie z njihovimi preizkušenimi metodami zagotovljena zmaga kot si jo želijo yn to tem bolj, ker uporabljajo pri volitvah stare teroristične metode. Po Finski bo torci Srbija naslednja žrtev Kremlja, ki bo t sredstvi demokratičnega prikrivanja pospešeno boljševizirana. Koalicija množičnega umora se bo zrušila Berlin, 21. marca. Politično bojišče narodov, ki so danes nasprotni Nemčiji, ne lo škriplje, marveč se že pričenja rušiti, ugotavlja štabni vodja Helmut Siindermann v uvodniku lista »Volki-schor Beobnchter«. Tako na Poljskem, v Romuniji, Grčiji, Franciji ali Srbiji, povsod Kremelj danes brezobzirno izrablja današnji vojaški položaj ter razširja svojo gospodstvo na račun Anglije in Združenih držav. Vendar se lahko vidi čas, ko se bodo zrušili vsi napori vojnih hujskače v kljub koaliciji množičnega umora zapada z barbarskim vzhodom, ker ta koalicija ne more trajno obstajati- Kajti na ta način l>o sledila dokončna kapitulacija anglosaitva pred boljševiško diktaturo Kremlja. Z žilavim odporom 1k> nemški narod dosegel notranji zlom v sovražnem taboru ter v igri sil ojačil nemški r>oloiaj. Neomajno vzdržanje Nemčijo bo dalo povod novemu narodnemu dvigu vseh stvariteljskih narodov napram krvavi grožnji l>oljie-vifikoga besa. Rešitev Nemčije in ohranitev nomikegu naroda je prvi in odločilni pogoj uspešnega ftd[Wsra" proti moskovskemu suženjstvu, edina mofnnsl ohranitve Evrope pred boljšo vitkim uničenjem. Moskva rovari v Franciji Stockholm 20. 3. Po nekem poročilu anatolskc poročevalske agencije iz Pariza so komunistični člani francosko vlade napovedali svoj odstop, da bi na ta način ustvarili krizo kabineta. Komunisti so izkoristili nesoglasja, ki so nastala o vprašanju bivših poslancev in člnnov senata, ki so osumljeni sodelovanja z Vi-chyjcm. Za tem razvojem v Franciji pa stoji Kremelj, kakor je to v vseh deželah, ki jih dirigira Moskva. Tukaj uporabljajo komunisti iste metode kakor povsod drugod in tudi cilj je isti: pospešena bol|-ševizacija Francije. Kratka poročila Stockholm 20. 3. Stockholmsko časopisje poroča, da je sovjetski poslanik gospa Ko!ontay v nedeljo z letalom odletela v Moskvo. 2eneva. Po vesteh iz Newyorka pravijo uradni seznami izgub severnoameriške trgovske mornaricc, da so javili, da je bilo do 31. januarja 1945 5438 častnikov in pomorščakov mrtvih ali pogrešanih. Ženevo. Chryslor-Corporation je zgradila leta 1030 za angleškega kralja in kraljico avtomobil, ki ga ne predre nobena krogla, za njuno krožno pol |K> Združenih državah. Sedaj je sporočil žti pan San Franclsca družbi, da sprejem:) njeno ponudbo, da stavi to vozilo nu razpolago za udeležence konference jzu svetovno varnost« v San Franciscu, Amsterdam. Reuterjev posebni dopisnik v »zavezniškem glavnem stanu v Sredozemlju« javlja, da je bila 85.000-tonska britanska bojna ladja »VVarspite-v septembru leta 19-13 zadeta prod Sa-lernom v polno od neke nemške bombe, zaradi česar se je ladja skoraj potopila. »Warspite< jo zadelo neko nemško letalo, ko je bila zasidrana v bližini mostišča. Ladja jo postala zaradi eksplozijo nesposobna za boj. Vlačilci so odvlekli ladjo na Malto, od koder so Jo morali zaradi pomanjkljivih naprav za [»pravilo odvleči dalje v Gibraltar. Stockholm. Kakor javljajo iz Moskve, jo bil imenovan namesto dosedanjega poveljnika čet 3. beloruske armado, sr-madnega generala Čemjakovskega, ki je, kot znar.o, podlegel težkim ranam, dobljenim v vzhodni Prusiji, maršal Va-silevski. Sef generalnega štaba te armado ostane nadalje generalni jiolkovnik Pokrovski. Amsterdam. Kakor javlja agencija Reuter iz Rima. jo bil zopet sprejet v italijansko letalstvo vodja polarnega poleta I. 102(1 generalni major Umbeiio Nobile. Nobile je bil kot znano odstranjen iz itulijanskega letalstva jh> katastrofi zepelina »Italia-:. Madrid. Kubanski državni predsednik, dr. Grau je izjavil v zvezi i neuspelim državnim udarom, da j» bil cilj prevrata, da bi ga umorili. Med revolucionarji, ki so bili izročeni prekemu sodu, je več generalov, javlja agencija EFE iz Havane. Rupnikova bojna skupina je bila štiri dni na pohodu ob hrvaški meji Rupnikova bojna skupina je bila sko-raj vos pretekli todcn na bojnem pohodu po Loški dolini in imela ves čas pod kontrolo vse ozemlje do hrvaško moje. Domobranci so ua pohodu Uosogli prav lep uspeh. Bojna skupina je odšla s svojih postojank v ponedeljek na vse zgodaj in še isti dan prišla ca položaje, ki jih je držala ves h »s svojih akcij. S teh položajev so domu. branci nato vsak dan vršili daljše Izvidnico proti hrvaški meji. Največji uspoh jc bojna skupina dosegla pri prvi izvidnici v okolico Babnega polja, ko je X močnim posegom spravila v objem svojih cdinlc cel tolovajski Notranjski odred. V spopadu je padlo 21 tolovajev. Domobranci so zajoli veliko vojaškega ln agitacijskega materiala in edoten arhiv Notranjskega odreda. Pri leni spopadu sta padla tudi dva domača tercnca. Naslednjo noč je bojna skupina ponov. no obiskala ozemlje okrog Babnega polja in znova naletela na ostanke Notranjskega odreda, kl pa se je »edaj skušal boju lz-makniti. Vendar so domobranci presenetili noko tolovajsko skupino v neki hiši ln v boju jo padlo 5 tolovajev. Pri tem spopadu no domobranci dobili zanimivo pismo, ki bi ga moral tolovajski kurir nesti od komande komunističnega Notranjskega odreda kaki brigadi na Dolenjsko. Pisino nam odkriva, v kako strašnem ln obupnem položaju so vsi ostanki tolovajev na Notranjskem, kl ga varuje Rupnikova bojna skupina. V pismu sporočajo tolovaji, da jim mora na vsak način priti na pomoč kakšna brigada, ker sami ne morejo vzdržati pred domobranol. Ce ne ho od nikoder nobene pomoči, bodo tudi oni zbežali na varno v Belo Krajino. Tretjo noč je Rupnikova bojna skupina napravila najdaljši pohod in prišla do Belo vode, ne da bi naleteli na kakšnega tolovaja. Četrto noč ae je Rupnikova bojna sku. ptna vrnila Iz Loške doline na svoje stalne položaje s zavestjo, da je z uspelo akcijo naredila nov velik korak naprej v čiščenju ostankov tolovajskih tolp na Notranjskem. Novi uspehi velikoiaške posadke Poleg velikolaške bojne skupine, ki je jirav za prav doma le, kadar je na počitku, tudi velikolaška domobranska postojanka požrtvovalno skrbi, da bi bilo komunističnega tolovajstvu pri nas čim prej konec. Ob njenem del lo-vanju nnj omenimo le dva zadnja uspeha, ki so ju domobranci vi. velikolaške postojanke dosegli daleč od svojega stalnega mesta. V noči od 8. na 9. marec je odšla i/ Velikih Lašč proti vzhodu domobranska izvidnica z namenom, da preišče teren, na katerem so se pred kratkim skrivali ostanki Dolenjskega odreda ter XII. in XV. brigade. Izvidnica je imela veliko uspeha. Pri Brezovem dolu je naletela na tolovajsko skupino, ki je imela v boju 10 mrtvih, 7 tolovajev pa so domobranci ujeli. Drugi uspeh so velikolaški domobranci dosegli v noči od 14. na 15. marec, ko so bili na daljšem izvidniškem pohodu proti Ambrusu. Prav v okolici Ambrusa so domobranci naleteli na tolovaje. V boju sta bila ubita dva tolovaja. Tako se je velikolaška postojanka izkazala tudi z onimi svojimi fanti, ki ne pripadajo udarni skupini, ki pa so prav taki borci kot njihovi tovariši iz liojne skupine. Junaškemu borcu v spomin Množici najboljših slovenskih fantov — junakov, kl so dali svoja mlada življenja za lepšo bodoč, nost slovenskega naroda. se Je pridružil idealni Konrad VI-vod — Smreknr. Konrad je bil roje 1. 191«. v Oplotnl-cl pri Slov. Konjicah kot najmlajši otrok številne Žajhr-love družine. Ko so mu umrli starši, se je Konrad moral snm prebijati skozi življenje. Vse težave, ki sn se mti stavile na pot, je s pravo slovensko vztrajnostjo premagoval. Kot natakar v mariborski Nnbav-Ijnlnl zadrugi sn jo učil jezikov in zbral toliko prihrankov, da je odšel v Pnrlz na hotelirsko šolo. Brez podpor, z lastno voljo in trudom se je Izpopolnjeval v svoji stroki' W v drugih evropskih mestih. Po razpadu Jugoslavijo Je prišel v LJubljano, kjer je stopil v službo v Zelozničarskl zadrugi. V Ljubljani si je s svojo nasmeja-nostjo, odkritosrčnostjo in veliko dsrežljl-vostjo takoj osvojil srca vseh, ki so prišli z njim v stik. Razumljivo je, da so ga komunisti na vso načine skušali pridobiti. Toda tskoj, ko je spoznal protlnarodno zločinsko delovanje komunistične OF, ko je videl, da KPS pripravlja slovenskemu narodu najhujše zasnžnjenje, se je brez pomišljanji' pridružil slovenskim protlkomu-nističnim borcem, da s puško pomaga svojemu narodu v njegovi najtežji url. Sredi najtežjega boja slovenskega na. roda za svoj obstoj, življenje ln svobodo je omahnil za zgled poznejšim slovenskim rodovom. Ostal Je do konca zvest sloren. ski zemlji In naukom svoje matere. Dokler bo naš narod imel tnke sinove, tsko dolgo sc mu ni treba bati za svojo bodočnost. Z Dobrove 2e zopet nesreča < granato Pri Dolinarju na Dobrovi so v petek dopoldne odvažali na bližnji travnik gnojnico, pri tem pa « a konja stopila na granato ležečo tik poljske poli Granata je eksplodirala in oba konja tn' hudo poškodovala, da s«. Ju morali na nasvet žlvinozdravnlka pobiti. Sreča v nesreči je bila, da je domnča hčerka, kl Je vodila konjo ravno tisti hip zoostala nekje za vozom, kajti drugsč« bi bila eksplozija ludi njo poškodovala, če no naravnost ubila. Pri letošnjem pomladnem delu na polju in seno žetih bo treba res skrajni previdnosti, fc; so podobni primeri žal kar prepogosto d> gaj a jo. Vsakdanja Ljubljana po kroni&tovib zapiskih Najstarejši ljubljanski gasilci V četrtek IS. t. m. so položili k večnemu počitku na pokopuKSOu pri 8v. Križu Frana Medica, najstarejšega ljubljanskega prostovoljnega gasilca. Pokojnik Je bil v LJubljnnl znana osebnost, umrl je v starosti 89 let. Dne 1 novembra 1879 je pok. Medic pristopil k prostovoljnim gasilcem ln je ostal njih zvest tovariš do zadnjega. Sedaj žive v Ljubljani Se trije najstarejši gasilci, in to: Ivan Bre. skvnr, ključavničar, gasilec od 16. julija Obvestila Prevoda Delitev iivil bolnikom, delavcem in otrokum 1. Bolniki v Ljublji-nl si lahko nabavijo pri svojem stalnem trgovcu na bolniška nakazila Mestnega preskrbovalnega urada vsa nakazana racionirana živila razen trdih maščob, ki jih dobijo pri onem spodaj naitetlh trgovcev. i. Od 26. do 11. t. m. prejmejo bolniki ln delavci pri težkih in najtežjih delih zaseko za mesec marec, in sicer: a) bolniki v višini nakazila, b) delavci pri težkih ln najtežjih delih na dodatno nakaznioo i eno pretlskano modro črko »O« (LJubljana znotraj bloka) in z dvema pretlskanlma modrima vodoravnima črtama (podeželske občine): 100 g zaseke na odrezek »TD 11«. 200 g zaseke na odrezek »NTD U«, e) delavci pri težkih in najtežjih delih na dodatno nskaznioo z eno pretiskano mo. dro vodoravno črto (Ljubljana zunaj bloka in občine Dobrunje, Ježica, Polje in Rudniki: 320 g zaseke na odrezok »TD II«, 320 g zaseke na odrezok »NTD II« 1900, Anton Kadunc, gasilec od 17. mu; 1, in Anton Periokel, gasilec že od 1. oktimra 18S2 Zadnji Je preživel vse avojo prijatelje — gasilce Iz lota 1880. Nesreča pri igri Med mestno in podeželsko mladino so so. daj prav priljubljeno igre z lokom Dečki si napravijo iz močne in prožne palice lok, u puščice pa rabijo ravne palčioe. Z lokoin nato streljajo in so vadijo. V Ribnici so se tako z lokom otroci igrali. Pa je neka deklina napela lok ln puSčlca Jo odletela tako nesrečno, da Jo zadola v desno oko 13-letnoga delavčevega sina Joška Nossna, kl je bil prepeljan na očeent oddelek splošne bolnišnic«. Grda izkoriščevalka obsojena Pred malim kazonskim sonatom okrožnega sodišča je bila obsojena na 2 leti ro-bijo 25 letna delavka Marija Bizjakova zaradi zločlnstva obrtne prevare. Svoje žrtve je Iskala med družinami, ki so imele svojce v Internaciji Tem je izvabljula razne pakete jestvln, obleko, denar in inosne izdelke. Družinam je zatrjevala, da Ima dobre zveze z merodajnlml osebami. Vse stvari je nato sama za sebe porabila. Bila je naposled tudi še predrzna, da ja pri nekem peku za božične praznike izvabila lepo potico v imenu neke stranke. Svoje žrtve je oškodovala za okoli 4000 lir. m* Opozorilo Uprava policije — oddelek za protiletalsko zaščito v LJubljani ponovno opozarja vse hišne lastnike In hišnike, da morajo biti vsa hišna vhodna vrata med protiletalskimi alarmi vedno odprta. Vsako malomarnost v tem pogledu ho Uprava policije (--:—^ Dober premislek je boljši I ko tri dni hoda. i (Slooenikl pregovor.) KOLEDAR) Četrtek, 22. sušca: Lea, vdova; Katarina Genovska, vdova; Katarina Švedska, vdova. Petek, 23. sušca: Jožef Oriol. spoznava-lec; Pclagija, mučenlca; Oton, škof; Nikon, mučeneo. LEKARNIŠKA SLUZBAi Nočno služIm linajo lekarne: mr. Sušnik Marijin trg 5; mr. Deu, Gosposvertska o. 4: mr. Bohinc ded.. Rimska o. Sl. ZATEMNITEV od 11.15 do 5.51 . , i , n n-----— QhjO&Jtte MVJLC& LJUBLJANSKI MOŽJE IN FANTJE! Ne prezrite iskrenega in prav za današnje čase tako utemeljenega povabila vašega župnika, ki so ga prejelo vse ljubljanske družino, s katerim vas vabi k župnijski tridnevni velikonočni duhovni pripravi, ki bo za može in fante v četrtek, petek in soboto zvečer v vsaki župnijski cerkvi ob uri, kakor je bila sporočena oz. oznanjena. Žrtvujte se in pridite ter povabite še svoje znance, da bo tako letos Ljubljana duhovno pripravljena za praznik Vstajenja. Maša zadninlca za Marklč-Modec bo v četrtek ob pol 8 v Trnovski cerkvi. V počastitev spomina ob letalskem napadu t>rartno ponesrečenega g. podimlkovnika Valentina topa je darovala rodbina policij, skega svetnika g. Kokalja 300 lir za sklad pomožnošolskih otrok. Bog plačaj! Stolna kongregacija Mnr. varstva za go- -------— -------------... .. _ . . .„ „-•-«,„»- L.,nnvaln I SP° ima v petek 23. t. m. ob 7 sv. maio a Za ljubljanske delavce ln bolnike bodo | v Ljubljani v bodoče najstrože kaznovala g>klipnlm sv"obhajilom v Alojzijcvišču. Ude- ..... ■— -1---- - - H„n»».,»imi kflinimi. tem- i jej^a za vse obvezna. zaseko delili trgovci: Kačar Franc (Vodnikova 87); Avsee Svetovld (Bežigrud 13); Sve. ttna Ana (Kongresni trg S); Kačar Franc (Sv. Potra 69); Sarabon A. (Zaloška 1); 1'en-gov Ozvald (KarlovSka 19); Marolt Karel (Trnovska 13)! Lunder Terezija (Rožna dol. C. V/36) ln Nahavljalna zadruga uslužb. drl. železnic za svoje člane. Delitev zaseke na nakaznice ostalih občin uredijo dotični preskrbovalni uradi. Zbrane in nalepljene odrozke prodložijo trgovci skupaj z ostalimi za mesec marec, preostalo zastko pa vrnejo na klavuioo 2. aprila t. 1. 3. Otroci do I let prejmejo v vseh oskrbovalnih občinah za marec 250 g sladkorja na odrezok »a 10.1« doda m« živilske nakaznico DoMa (brez pretlskanih črt ali z eno ali dvema pretiskanima rumenkastima črtama). SAMOMOR .TUCSOSIjAVIJE go zakrivili namenoma prostozidarji na veselje naših protidržavnih elementov. To dokazuje dr. Danilo Gregorič v svoji knjigi. Založba »Luč«, prevede1 dr. Fran Zupan. Cena 50 L. Črni križ + Dali so mm pomiri jeva lnc kapljice in ga podložili z blazinami. Od rasa do časa je zgubil zavest in bledlo se mu je. A niihče mu ni mogel pomagati... Bržkone je som j al o nenavadni svetlobi, kajti ko se je pozno popoldne prebudil, eo se njegove oči lesketale. Tedaj je zagledal ob postelji angela. Prav za prav ni videl drugega kot modre bleščeče se o6i- »Marija ...< ie tiho zašepeitaiL Bile so oči Marije Sigmar. Mehka roka se je narahlo oklenula njegove. Kako prijetno mu je bilo, ko je zopet zaprl oči in s« tiho smehljal-Čez nekaj oasa pa se je popolnoma prebudil im se skušal vzravnali. Tedaj pa je spoznal, da ni sedel pb njegovi postelji angel im da ga ni gledala Mairija Sigmair. N ranam mlad moli se mu je smehljali. Ahil je začudeno glodal veseli obraz. Tedaij pa je nokaj na tujčevi obleki zbudilo njegovo pozornost. Odtegnil mu je roko m se obrnil z ebraaom proti zidu. -sj- maram duhovni«.« je dejal. »Vem,' da nočete duhovnika. Prišel n, ker vnn potrebujem in želim, »a gwnnagflKaj mi vendar hočete,« Nokaik nemir se ga je polastil A bil je preveč utrujen, da bi mogel razmišljati, kakšna zveza je med tem duhovnikom im svetom, s katerim je že obračunali... »Čeomu me ne pustite umreti v miru?« je še pristavili. »Niihiče noče motiti vašega miru. Jaiz pa še najmanj. Če želite, takoj zopet odidem, ker sem že »polnil svojo na- ,<>gLHthovnttov gias je bil tako Mag, da se je AfoHn vzbudila frdja, da bi še govoril. »tPriSli »t« ®e«n »*mo zato, d« bo mi prinesli pozdrave?« *Pt»v aa prav — da.« _ »K«ko neki st« me našlf rrspeve-dtijte. Govorientje m« »trnja.« Tedaj na b Mik*! pri- povedoval o Julitinean daiišnero trpljenju in o njeni skrbi zanj. Govori] je mirno im ljubeznivo. Njegove besede so zvenele kot pomladmi glasovi na cvetočih tratah ... Mair ta gilais ni vedfol ničesar o tesn-nih prepadih? Tedaj je prišlo preko duhovnikovih ustnic naito drugo ime... »Ga poznate?« mu je segel Aha! v besodo. »Veste vse?« »Spoznal sem gospoda Sigarnairja na poti. Precej vem o tem, kar se je zgodilo. Gospod Sigmair ve zdaj tudi, da sto niegov sim.c je mirno odvrnil duhovnik. . »Res?... Tudi to ve? Torej zdaj tudi razume moje ravnanje?« xDa.« »A vi?« »Mislim, da vas tudi jaz razumem.« Ahil se je nasmejal. Njegov smeh je bil zloben. »Tedaj pač ne razumem, čem« ete oriSli semkaj. Morilec sem, čeprav jc Marija Sigroair sama izpila strup.. . Hočete vedeti še več? Tudi za ^fmaria ln ta vso njegovo hišo je pripravljen pogin •..« »Vem. A načrt je bil pravočasno odkrit Vaiš sorodnik Karel Androssrijc zaprt- Nolmna nesreča se ni zgodila. Zato nisem dobil nikaikega sijjoroc; ia. si je misliti AM. Na glas pa je postavni: kA to ni motita MOŠKO OBLEKO črno zs srednjeveliko po. stavo, najfinejše predvojno blago, prodam deloma za protivrednost. Povšctova J3 a -Kodeljevo._ Damsko KOLO znamke »Mile« in moško kolo, oboje brez gnm, v dobrem stainju proda mehanik Ambrož, Du- mijska cesta 71._ BADIO, neicevni, prodam. . Einspip.lerjcva 27, levo, pritličje. 4 m SVILE, črne . 6 parov črnih svilenih nogavic prodani. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1976. Poizvedbe KNJIGA z izmerami. merilom ln denarjem i o bila zgubljena od fetelkove do Ilirske nI. Pošten najditelj je naprošen, da vrne vsaj knjigo pri upravi »Sl.« AKTOVKO z novimi dam. nogavicami, bu-larlco. blokom pisem in stekleno trioglato šatnljo sem zgubila v torek 20. t. m. zvečer od Šiške do Poljan. • Najditelja prosim, da vrne proti dobri na. gradi n« naslov: Rupnik Josipina, Domobranska 19. TA5KA 1 dokumenti na Ime Psncar Je kil« najden«. Dobi se pri Grolelj. StreUlka V. G L A S t MOŠKI KLOBUK, črn, znamke »Panizza«, mi je odnesel veter v soboto tO. t m. okoli 10 zvečer v Ilirski ulici. Poštenega najditelja prosim, da g« odda v upravi »Slovenca« proti nagradi. j Kupimo 1 Otroške ČEVELJČKE -št. 28, visoke ali nizke, kupim ali dam živila. Letina M«ra, Ja-vorškov« \ Zg. Šiška. NOGAVICE, gumijaste nove, dolge ali doko-lenke, kupim, Zano-škar, Pražakova 15-111. Sobe I »Štelo j PRAZNO SOBO . ali garsonjero iščem. Po. nudbe na npr. »Slov.« pod »Takoj« št. 1823. Postanite naročnik »Slovenčeve knjižnica«! Darovi za bombardirane Za oškodovance po bombnem napadu so darovali Socialni pomoči: ga. Blejc Etna, lastnica >Rlo«, 2000 lir; tvrdka A. Sušnik, Zaloška cesta, 1000 lir; g. Goli Robert. Šelenburgova 3, 1000 lir; kavarna Nebotičnik 10.000 lir; g. dr. Sflllgoj Rado, Tavčar. Jeva 4, 100 lir; g. Luklč Franc, trgovec, Stritarjeva 9, 1000 lir: g. Slmončlč Alojzij, trgovec, Privoz 6, 1000 lir; uslužbenci dro. gerije »Hermes« 500 lir namesto venca na grob pok. gg. Silve ln Marjetke Modie; rodbina dr. Josipa TomSlča, odvetnika v Ljubljani, 500 lir v počastitev spomina po. kojnih Cop Valentine, Pirker Pavline in Žerjav Ive; g. Marko Bernot, Ljubljana, Rožna dolina XV-4 a 1000 lir v počastitev spomina botrlce pok. ge. 2erjav Ive. Zanimivo pisana in bogato ilustrirana knjiga bo gotovo slehernik« pritegnil«, da jo bo res z zanimanjem prebral. — »RIMSKA CESTA« velja za dvojuo knjigo hi Je že izšla. — Knjiga stane 120 lir. t Sobe oddalo SOBO s štedilnikom oddam pnstreSnici. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1974. II amemam I KITARE lastnega iz delka prodam sli zamenjam. M. Mušič — Langnsova 18. (g OBLEKCO. belo, svileno, za dcklico 12 do 13 let prodam ali zamenjam za protivrednost. Sv. Petra c. 79, dvorišče (samo dopoldneh_ 16 m KOTEN1NE, moške visoke čevlje št. 44 prodam ali zamenjam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1977. MI.EKO »Mama« zamenjam za staro volneno blago za plsič bolj svetle barve. Ponudb pod 1971. BAZNASALKO »Slovenca« za okraj VODMAT »prejme uprava »Slovenca«. Kinematografi KINO UNION — Zabaven film »Veleturistc — Joe Stockel, Trude Hesterberg. . Predstavo ob 17 in 19. . Tel. 22-21 KINO MATICA - »Poslednji akord« - Willv Bir-gel. Lil Dagover, Mari« v. T«snady. — Predstave ob 17 in 19. Tel. 22-41 KINO SLOGA — »Fllharmonlkl« - Pred-stave ob 17 in 19._Tel. 27-30 BBBHHMHHBBBMBHfc t Po kratki bolezni je umrl naS nadvse ljubljeni mož, predobri oče itd., gospod RA1EK BORIS lesni trgovec. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, 22. marca ob 5 popoldne na domače pokopališče v Logatcu. — Prosimo tihega sožalja. Dolenji Logatec. Idrija, Ljubljana. Gorica. Dragica Rajer, žera; Neva. h&i; Evgen, oče ln ostalo sorodstvo. + Zapustila nas je za vedno, v 85. letn starosti, naša srčno ljubljen« mama, babica in prababica, gospa Uršula Magolič vdova tisk. ravn. v pn1;. H'ag» pokojnico bomo pokopali v petek 23. t. m. ob "/i J s Zal, kapelica sv. Jožefa, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 21. maroa 1945. Srečko, Milk«, Ladi, otroci — in ostalo sorodstvo. ►II i nudbe n« npr. »Slov.« pod »Sivo damsko« št. SRAJCE, moške. It. 37. zamenjam Za koruzno moko ali polento. Ponudbe n« uprsvo »Sl.« pod »Dobro blago« št. 1970._ OTROBE zamenjani za dober gnoj. Ponudbe npr. »Slov.« pod »Ta-k*H k. !<*? ZAHVALA. Vsem, ki »Ic ob težki izgubi, ki nas je doletela s smrtjo ljubljenega moža in očeta Jankota Flnžgar j a z iKimi sočustvovali, mu poklonili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti, najiskrenejša zahvala. Posebna hvala cenj. družini Bizilj in gospodu Zlatku Pavlici za prvo pomoč. Žalujoči: Fanl, žena; Borut, sin; lelena, Breda, hčerki — ter ostalo sorodstvo._ Za »Ljudsko tiskarno«: Jože KrnmartS — Izdajatelj: Joiko KroSeil - Urednik: ' " Hafner.